Aktualno Ptuj. Pred OŠ Ljudski vrt v eni sami uri zabeleženih 106 kršitev O Stran 3 Politika Slovenija • Pod krinko optimizacije prednost strankarskim kanalom O Stran 5 i 1 i Štajerski se 4 dni Perutnina Ptuj Kjerkoli, 19. junij 2021 www.poli.si Ptuj, torek, 15. junija 2021 Letnik LXXIV • št. 46 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Aktualno Podravje • Zakonodaja ne ščiti (nepoplačanih) podizvajalcev O Stran 2 Podrauje Destrnik • Namesto marketa Špic prihaja Kea O Stran 5 Podrauje Cirkulane • Starostniki bi lahko bivali v Vasi Katreja O Stran 8 Kronika Podravje • Čebelarji ne pomnijo tako katastrofalno slabe sezone Z> Stran 24 v Šport Tenis • Pariz in Roland Garros te navdušita v prvem trenutku O Stran 14 Ptuj, Hoče • Komunalno blato v Pivoli naj bi bilo s Ptuja Posli po kavbojsko: blato kar v potok V občini Hoče-Slivnicaje pred dobrim tednom dni zasvetil rdeči alarm. S kamioni so v potok v Pivoli na robu med Pohorjem in zakladnico pitne vode Dravskim poljem zvozili okoli 200 ton odpadnega blata. Zbrani podatki kažejo na to, da blato izvira iz centralne čistilne naprave na Ptuju, česar nihče ne zanika. Kdo pa je kriv, daje pristalo v naravi namestoMsežigalnici?! Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Podravje • Kakšni so zneski letošnjih regresov Zanemarjanje starejših 82-letno mamo zaklepal v stanovanje AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE i EGA TEDNIKA! Ob^jdenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote ii od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. Štajerski TEDNIK Simonov zaliv 2 Štajerski Aktualno torek • 15. junija 2021 Spodnje Podravje, Slovenija • Kakšni so zneski letošnjih regresov »T • »V»« • i (1 i • C ••• Najvišji regresi v energetiki in farmaciji V začetku julija se izteče rok za izplačilo regresa. Delodajalci, ki jih pesti finančna nestabilnost oziroma nelikvidnost, smejo regres izplačati v jesenskem času, najkasneje do 1. novembra. Po zakonu zaposlenemu pripada regres najmanj v višini minimalne plače, kar za letos znaša 1.024 evrov. Prvi teden v juniju so regres za letni dopust prejeli zaposleni v javnem sektorju, in sicer v enotnem znesku 1.024 evrov. Dodatni manjši del, 26 evrov, jim bo izplačan pri plači med 10. in 15. junijem. Medtem ko je višina regresa za zaposlene v javnem sektorju letos enotna, 1.050 evrov, so v gospodarstvu in podjetjih, ki so v javni -občinski ali državni lasti - izplačila različna. Ponekod regresi tudi višji od dveh tisočakov Med podjetji, pri katerih smo zbirali podatke, so najvišje regrese delavcem namenili delodajalci v dejavnosti energetike. Dravske elektrarne Maribor (DEM) so regres 244 sodelavcem izplačale 14. maja v skupnem znesku blizu pol milijona evrov (497.232 evrov). Če iz skupnega zneska izračunamo povprečje, pridemo do zneska 2.037 evrov po delavcu. Zaposleni v podjetju Elektro Maribor so regres za letni dopust prejeli že v aprilu. „Izplačilo je bilo izvedeno v skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo, in sicer v bruto znesku 2.062 evrov," so pojasnili v podjetju. Enak znesek so 30. aprila prejeli tudi zaposleni v hčerinskem podjetju Elektra Maribor, Energiji Plus. V Novi KBM so zaposlenim 14. maja izplačali regres za letni dopust v višini 2.072 evrov bruto. „Zavedamo se, da so dobri poslovni rezultati, ki jih dosegamo kljub zahtevnim razmeram, posledica odgovornega in predanega dela naših zaposlenih," so pojasnili za Štajerski tednik. Foto: CG Zaposleni v Komunalnem podjetju Ptuj in Javnih službah Ptuj so letos prejeli enak znesek regresa - 1.200 evrov. Komunala je regres izplačala 20. maja, Javne službe dan kasneje. V podjetju Boxmark Leather Kidričevo bodo po besedah direktorja Marjana Trobiša regres izplačali 24. junija v znesku 1.025 evrov. Slovenska farmacevtska giganta sta zaposlenim izplačala 1.946 (Lek) in 1.977 evrov (Krka). Obe podjetji sta regres izplačali tudi zunanjim agencijskim delavcem. Talum 1.350, Impol 1.900 evrov Zaposleni v kidričevskem Ta-lumu regres za letni dopust prejmejo v tem mesecu, tudi tisti, ki jih podjetje najema kot agencijske delavce. Višina regresa je 1.350 evrov, kar je 300 evrov več, kot je določeno v panožni kolektivni pogodbi. Za višje izplačilo so se v Talumu odločili glede na razmere na trgu dela in oceno poslovanja v prvi polovici leta. Slovenjebistriški Impol, ki se prav tako ukvarja z aluminijsko industrijo, je regres sodelavcem izplačal 8. maja v višini 1.900 evrov neto. Poštarjem 1.556, nekaterim trgovcem tudi 1.700 evrov Zaposleni v Pošti Slovenije so regres prejeli pred prvomajskimi prazniki, in sicer v višini 80 odstotkov zadnje znane povprečne plače v RS. „Regres je letos znašal 1.556 evrov neto na zaposlenega za polni delovni čas in je najvišje izplačilo v Pošti Slovenije doslej. Višje izplačilo omogočajo boljši poslovni rezultati, hkrati pa poslovodstvo družbe na ta način izkazuje priznanje in zahvalo zaposlenim zaradi dobrega dela v času epidemije covida-19," je poudaril začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot. Sodelavci v Hoferju in Sparu so prejeli 1.700 evrov, v Mercatorju pa bistveno manj - 1.130, 45 odstotkov izplačila je bilo v bonih, ostalo v denarju. Petrol je regres svojim zaposlenim izplačal že marca, in sicer v višini 1.100 evrov. Mojca Zemljarič Foto: CG Slovenija, Podravje • Kako sistemsko zaščititi podizvajalce, da bodo poplačani? Veriženje podizvajalcev brez jasne zakonske ureditve in omejitev Javna naročila, predvsem večjih vrednosti, se zelo pogosto izvajajo s podizvajalci. Veriženje teh pa nemalokrat pripelje do težav pri poplačilih zadnjih v verigi. Tak primer je tudi investicija gradnje prizidka Doma upokojencev Ptuj v Juršincih. Zakonsko gledano je tovrstno veriženje podjetij v javnih naročilih možno brez kakšnih posebnih omejitev. Torej: naročnik izbere izvajalca, ta svojega podizvajalca, ki sklene pogodbe z več drugimi podjetji in tako naprej. Posel torej uradno dobi eno podjetje, izvaja pa ga še množica drugih. Številni primeri doslej so pokazali, da zakonska regulativa podizvajalcev ne ščiti najbolje. V primeru javnih naročil je ob podpisu pogodbe jasno definirano, kdo je naročnik in plačnik, kdo izbrani izvajalec, velikokrat pa ni določeno, kdo so vsi ostali partnerji, ki v tem razmerju nastopajo kot podizvajalci, torej kdo so tisti, ki dejansko izvajajo razna dela. Navedeni so le tisti v prvi vrsti, torej izbrani od glavnih izvajalcev. Kakšno veriženje se dogaja naprej, pa naročniku in plačniku ni znano. Sistemske ureditve tega področja ni Pri podizvajalskih razmerjih gre za klasična pogodbena razmerja med podizvajalcem in naročnikom, ki je sicer sam izvajalec nekoga tretjega. „Tudi za ta razmerja zato velja načelo prostega urejanja pogodbenih razmerij, kar pomeni, da vsak vanje vstopa prostovoljno, s pogodbenimi partnerji pa konkretno razmerje oblikuje prosto, vendar pa ne v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli," so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za pravosodje. Na oboje smo namreč naslovili vprašanja o tem, kako je zakonsko regulirano to področje in na kak način država ščiti podizvajalce. Potrdili so domneve, da posebne sistemske ureditve za to področje ni in dodali, da bi tudi vsakršno poseganje v to moralo biti skladno z ustavo, ki varuje svobodno gospodarsko pobudo. Lahko se obrnejo neposredno na naročnika, a ... Za gradbeno pogodbo je z obligacijskim zakonikom uzakonjeno upravičenje, ki je v funkciji varstva proizvajalcev. Po tem se lahko sodelavci (torej tudi podizvajalci) za svoje terjatve do podjemnika (izvajalca) obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega poplačilo dolga. A le, če je ta priznan. „Poleg tega neposrednega zakonskega upravičenja pa imajo podizvajalci tudi druge vzvode, s katerimi lahko varujejo svoj položaj, npr. nepredaja dogovorjenega izdelka ali storitve, zadrževanje dokumentacije ipd.," so še dodali v skupnem odgovoru obeh ministrstev. Toda teorija je eno, praksa nekaj povsem drugega. Mali podjetniki so pogosto nemočni, tudi zato, ker sistem dopušča izkoriščanje. V primeru gradnje enote Doma v Juršincih je problem tudi v množici akterjev, ki so vključeni v to zgodbo. To, da je naročnik plačal izbrana izvajalca, ta pa svoje podizvajalce, namreč ni zagotovilo, da bodo svoj delež dobili vsi. Tudi tisti, ki so pogodbe sklepali naprej, kot zadnji v vrsti. Zakonske omejitve, koliko je takšnih podjetij, kako se sploh lahko verižijo v smislu podpisovanj pogodb o izvajanju del s podizvajalci, pa ni. Dženana Kmetec Naročnik mora zahtevati pisno izjavo, da je izbrani izvajalec poravnal obveznosti V Zakonu o javnem naročanju je urejen odnos s podizvajalci. Med drugim je določeno, da podizvajalec lahko zahteva neposredna plačila. Če tega ne zahteva, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati pisno izjavo, daje obveznosti poravnal. Vodstvo Doma upokojencev Ptuj je to izjavo od izbranih izvajalcev, podjetij Pomgrad in IVC, že zahtevalo. A se izjava o poplačilu nanaša zgolj na podizvajalce, ki so prvi v vrsti, torej so jih izbrali glavni izvajalci neposredno. Problem pa je prav nadaljnje veriženje. Foto: CG torek • 15. junija 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Nevarno ustavljanje pred osnovno šolo V eni sami uri zabeleženih kar 106 kršitev V eni sami uri opazovanja odvijanja prometa so pred Osnovno šolo Ljudski vrt zabeležili 106 voznikov, ki so otroke pred šolo odložili na neprimernem mestu. Šolarje so vozniki odlagali pred glavnim vhodom in neposredno na vozni površini, namesto na bližnjem parkirišču. Kar nekaj prvošolcev pa je cesto (v soglasju s spremljevalci!) prečkalo izven prehodov za pešce. Kot opozarjajo v svetu za preventivo MO Ptuj, gre za nespametna dejanja, s katerimi se ogroža varnost otrok in razvrednoti delo mentorjev v vrtcih in šolah. Številne, predvsem mestne šole imajo težave s parkiranjem, zato vozniki iščejo najlažji način za dostavo šolarjev. Ponekod je dejansko problem v pomanjkanju parkirnih mest, očitno pa si tudi v primerih, ko jih je dovolj, nekateri vozniki ne vzamejo toliko časa, da bi otroke pred šolo odložili varno. Vodstvo osnovne šole Ljudski vrt je Mestno občino Ptuj prejšnji mesec obvestilo, da mnogi vozniki, ki vozijo učence v šolo, množično ustavljajo z vozili ob in v Župančičevi ulici pred zgradbo šole. Izpostavili so, da s tem ovirajo in ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu, pač pa v nevarnost spravljajo tudi učence, ki jih vozijo v šolo. Parkirišče pri OŠ Ljudski vrt je dovolj veliko, da omogoča dovolj prostora za varno ustavljanje in parkiranje. Na pobudo vodstva šole je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj 27. maja preveril stanje na terenu. Opazovanje odvijanja prometa je potekalo med 7.00 in 8.15. „V tem času je bilo ugotovljeno, da je kar 106 voznikov in voznic ustavilo z vozili na neprometnih površinah na zahodni strani pred glavnim vhodom šole, čeprav bi morali zapeljati na parkirišči na severni in južni strani, kjer bi učenci izstopili in varno nadaljevali pot do šole. Ko sta bili neprometni površini ob Župančičevi ulici zasedeni, so posamezniki ustavljali na vozni površini in ovirali pretočnost prometa. Prav tako ovirajo pretočnost prometa vozniki, ko se vključujejo v promet s teh površin z vzvratno vožnjo ali pri obračanju na vozišču," je ugotovitve povzel Franc Kozel, predsednik SPVCP MO Ptuj. Celo prvošolci cesto prečkajo izven označenega prehoda za pešce Med drugim so na terenu člani SPVCP ugotovili še eno težavo: posamezniki, ki so v šolo pripeljali prvošolce (rumene rutice), so ustavljali in jih pustili pred šolo, ne da bi jih spremljali na prehod za pešce, ki je oddaljen manj kot 10 metrov. Kot opozarja Kozel, bi morali učence prvega razreda spremljevalci s parkirišč voditi do vhoda. „Starši ali drugi spremljevalci, ki učence vodijo preko ulice izven prehodov za pešce, ravnajo nasprotno s tem, kar jih v šolah in vrtcih učijo mentorji prometne vzgoje. S takim ravnanjem popolnoma razvrednotijo delo mentorjev," je jasen Kozel. Izpostavil je dobro in pomembno delo mentorjev prometne vzgoje tako v šolah in vrtcih, zato se mu zdi nespametno, da to posamezni starši in drugi vozniki s takšnimi ravnanji razvrednotijo. Dženana Kmetec Foto: CG Uniforme delujejo... Le štiri dni zatem, ko je stanje na terenu preveril svet za preventivo, sta enako nalogo opravili tudi redarki Medobčinskega redarstva SOU občin Spodnjega Podravja. „V času njune prisotnosti je bilo zaznanih le manjše število kršitev. Sprašujemo se, ali udeleženci v prometu spoštujejo prometna pravila le zaradi redarjev in policistov," izpostavlja Kozel. Če se stanje ne bo izboljšalo, na občini napovedujejo, da bodo pristojni zoper kršitelje začeli dosledno izvajati represivne ukrepe, torej izrekati globe. Ptuj, Hoče • Komunalno blato v Pivoli naj bi bilo s Ptuja Posli po kavbojsko: blato namesto v sežigalnico kar v potok V občini Hoče-Slivnica je pred dobrim tednom dni zasvetil rdeči alarm. S kamioni so v potok v Pivoli na robu med zelenim Pohorjem in zakladnico pitne vode Dravskim poljem zvozili okoli 200 ton odpadnega blata. Zbrani podatki kažejo na to, da blato izvira iz centralne čistilne naprave na Ptuju. Mestu Ptuj čiščenje odplak ne gre in ne gre od rok. Stara čistilna naprava je bila zastarela in preobremenjena, nova, v katero so pred desetletjem vložili desetine milijonov evrov, prav tako ne deluje, kot bi morala. Tudi kanalizacijsko omrežje je podhranjeno, saj številni deli mesta in okolice še danes nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. To pa očitno ni edina cokla ptujske kanalizacije. Kot kaže, se neodgovorno ravna tudi z odpadnim blatom, ki namesto v sežigalnici konča kar v naravi. Preiskovalce, ki se ukvarjajo z obsežnim onesnaženjem v občini Hoče-Slivnica, so sledi pripeljale na Ptuj. Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec na vprašanje, ali je odloženo blato v Pivoli njihovo, ni izrecno pritrdil z jasnim da, je pa nakazal, da bi lahko bilo: „Po- Vodja CČN Jernej Šomen in direktor Janko Širec sta zatrdila, da tisti trenutek, ko tovornjak odpelje blato naprave, podjetje nima več odgovornosti zanj. Foto: CG s čistilne V dobrih šestih letih KP Ptuj Cepu izplačala 3,5 milijona evrov Vpogled v aplikacijo Erar pokaže, da so finančne transakcije med KP Ptuj in podjetjem Cep stekle konec leta 2014. Od takrat do danes je ptujska komunala Cepu za odvoz komunalnega blata plačala 3,5 milijoa evrov. Trenutno se odvoz plačuje po ceni 128 evrov po toni, kar na letni ravni znese dobrih 921.000 evrov. Hipotetično ob predpostavki, daje poslovna praksa prevzemnika Cepa z odpadnim blatom takšna, kot se razkriva v Pivoli (da se blato namesto v predelavo in sežig odlaga kar nekje v naravi), potem ima z dejavnostjo bajne dobičke. Stari pregovor pravi, da vsaka rit pride enkrat na svoj mlin. Nezakonito odlaganje blata v naravi v Sloveniji ni nekaj od včeraj, gre za dolgoletno prakso, s katero se po eni strani opehari uporabnike, ki drago plačujejo za ravnanje s svojimi odplakami, po drugi strani pa gre za grobe posege v naravo in onesnaženje okolja. Glede na to, da uporabniki plačujejo nekaj, kar se ne izvaja (predelava oz. odstranitev blata), bi tovrstna dejanja lahko poimenovali ekonomski kriminal. V zvezi z onesnaženjem pa bi lahko govorili tudi o okoljskem kriminalu. javljajo se domneve, da naj bi se na nesrečni lokaciji v Pivoli znašlo tudi blato iz centralne čistilne naprave (CČN) Ptuj." Cep komunalno blato na Ptuju prevzema za 128 evrov po toni Na petkovi na hitro sklicani ur-gentni novinarski konferenci, ki je bila kar na lokaciji čistilne naprave, je Širec dejal, da so blato s Ptuja odvažali v četrtek, 10. junija. Dan kasneje so v javnost prišle informacije o ogromnih količinah odloženega blata v Pivoli. Nadzorne kamere so zabeležile, da so blato, ki so ga nalagali na Ptuju, tovornjaki vozili v Pivolo. Direktor KP Ptuj Janko Širec oziroma KP Ptuj odgovornosti za nastalo situacijo ne prevzemata. Prevzemnik blata iz CČN Ptuj je podjetje Cep iz Celja, s katerim ptujska komunala sodeluje več let. KP Ptuj podjetju Cep za prevzem tone komunalnega odpadnega blata plačuje 128 evrov (z DDV), letne količine so okoli 7.200 ton. Po besedah Širca pogodba, ki jo imata sklenjeno KP Ptuj in Cep, predvideva odvoz blata v Surovino Maribor. Tako je na papirju. Papir prenese vse, okolje žal ne. Prvi Na CČN Ptuj so v četrtek, 3. junija, po besedah direktorja KP Ptuj Janka Širca na tovornjake naložili 225 ton komunalnega blata: 9 tovornjakov po 25 ton. mož KP Ptuj je sicer na novinarski konferenci opozoril, da v Sloveniji v zvezi s predelavo odpadnega blata obstaja vrsta sistemskih vrzeli. Blato v potok in podtalnico, potem pa v javni vodovod Možno je, da bo v Pivoli odloženo blato pronicalo v podtalnico in bo priteklo nazaj na Dravsko polje, ki je zakladnica vodnih virov za oskrbo ljudi s pitno vodo, med drugim celotnega območja, ki ga oskrbuje KP Ptuj. Ironija brez primere, ne? Ljudje pa medtem za vse plačujejo: za vodo, ki je že tako ali tako polna nitratov in pesticidov, pa tudi za ravnanje z odpadno vodo, ki se, kot razkriva tokratna praksa, sploh ne izvaja, kot bi se moralo. Resnično se je vprašati, kje vse so skriti odpadki in komunalno blato, ki bi se jih po redu moralo predelati (sežgati), pa se jih po kavbojsko odlaga na travnikih, poljih, v gozdovih, jarkih ... Morda se jih tudi zakoplje. In če so v zemlji, so podtalnici še toliko bližje. Primer vzeli v roke kriminalisti S primerom onesnaženja se intenzivno ukvarjajo organi pregona. „Še vedno poteka kriminalistična preiskava. Naši kriminalisti to dejanje preiskujejo prioritetno in se s ciljem odkritja storilcev povezujejo s kriminalisti iz drugih delov Slovenije. Preverjamo okoliščine dogodka, zbiramo obvestila in sproti preverjamo pridobljene informacije. Sodelujemo z inšpekcijskimi službami in o vseh ugotovitvah sproti obveščamo pristojno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek. V interesu kriminalistične preiskave javnosti in medijem za sedaj ne moremo razkriti več podrobnosti tega predkazenskega postopka. To bomo storili po zaključku preiskave," je v petek medijem sporočil Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor. Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 15. junija 2021 Sp. Podravje • Ekipa LMŠ obiskala Ptuj »Ptuj ima velik potencial v turizmu« V sklopu regijskih obiskov je predsednik LMŠ Marjan Šarec z ekipo sredi minulega tedna obiskal tudi Ptuj. Foto: arhiv LMS V uvodu se je srečal s Štefanom Čelanom, direktorjem Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj, in predstavniki gostinske ter turistične dejavnosti. Prav problematiki in izzivom gostinstva ter turizma so sogovorniki namenili največ pozornosti. Med drugim so izrazili skrb, kako naprej, saj število gostov še zdaleč ni primerljivo z običajnimi sezonami. Sogovorniki so izpostavili tudi pomanjkanje turistične infrastrukture, predvsem nastanitvenih kapacitet, kar ovira razvojne priložnosti Ptuja in okolice. Potencial vidijo v odmevnih tradicionalnih prireditvah, ki bi v regijo, v povezavi s širšo ponudbo, vabile obiskovalce skozi celo leto. Vlogo države vidijo predvsem pri privabljanju resnih investitorjev, hkrati bi se morala država po mnenju sogovornikov vprašati, ali je turizem tista strateška panoga za Slovenijo, na katero je vredno staviti. »Namen regionalnih obiskov je, da iz prve roke slišimo, kakšni so problemi in kaj se dogaja na terenu. Na Ptuju smo se danes udeležili okrogle mize, posvečene okrevanju turizma po covidu-19. Ptuj ima velik potencial, zato smo govorili tudi o črpanju evropskih sredstev. Enotni smo bili, da je še vedno največja naloga ustanoviti pokrajine, kajti pokrajine bodo lahko nosilne enote, reševale bodo težave na kraju samem in prispevale k decentralizaciji države,« je ob zaključku obiska poudaril predsednik LMŠ Marjan Šarec. Pr Ormoško • Vpisi v prvi razred po različnih šolah različni 10 prvošolčkov več kot lani Kljub temu da je še dober teden do zaključka tekočega šolskega leta, vmes pa so še težko pričakovane poletne počitnice, se učitelji že pripravljajo na začetek novega šolskega leta, za katerega upajo, da bo potekal v šolskih klopeh. V prve razrede skupno devetih osnovnih šol v Ormožu, Svetem Tomažu in Središču ob Dravi je letos vpisanih 141 učencev (lani 131). Porast števila prvošol-cev beležijo v OŠ Ormož, kamor se je lani vpisalo 23, letos pa se bo kar 42 kratkohlačnikov. Tudi v OŠ Ivanjkovci bodo imela dva prvošolca več (lani 11, letos 13), v podružnici Podgorci, ki spada pod OŠ Velika Nedelja, pa bo v prvem razredu sedelo jeseni 20 učencev (lani le 10). V vseh ostalih osnovnih šolah beležijo padec vpisa, saj bo v prvih razredih manj učencev. Še največji razkorak je viden v OŠ Sveti Tomaž (lani 26, letos 16 prvošolčkov). V OŠ Sveti Tomaž prvi primer šolanja na domu V prvem razredu OŠ Sveti Tomaž imajo letos tudi prvi primer, da se učenec izobražuje na domu, kar staršem omogoča zakonu o osnovni šoli. »Razredničarka sodeluje s starši že od vpisa naprej. Učenec je na začetku šolskega leta dobil vsa potrebna učna gradiva. Omogočamo mu sodelovanje pri dnevih dejavnosti, na šolskih tekmovanjih, v projektih... V tem tednu pa se je izteklo tudi zaključno preverjanje iz matematike in slovenščine pred izpitno komisijo. Naša želja je sicer, da se vsi učenci izobražujejo v šoli,« je povedala ravnateljica Irma Murad. V 1. razred trenutno vpisan sam en učenec V Osnovni šoli Stanka Vraza v Ormožu imajo za zdaj vpisanega samo enega učenca, vendar, kot je povedala ravnateljica Mojca Visenjak, »usmeritve še potekajo, saj učenci lahko k njim pridejo tudi med šolskim letom.« Kombiniran pouk za učence 1. in 2. razreda V OŠ Miklavž pri Ormožu pa bodo organizirali kombiniran oddelek prvega in drugega razreda. V obsegu 10 ur bo v razredu druga strokovna delavka, ki jo financira Ministrstvo za šolstvo, ena ura tujega jezika angleščine pa bo financirana iz občinskega programa. Na podružnični OŠ Kog bo kljub le šestim učencem samostojen oddelek 1. razreda. DŽH Videm • Povzetek iz Celostne prometne strategije V občini 3.278 avtomobilov in 564 traktorjev Občina Videm je naročila izdelavo celostne prometne strategije (CPS). Izdelali sojo v podjetju ZUM urbanizem, analiza stanja bo osnova za prihodnje trajnostno načrtovanje prometa. CPS sledi načelom celostnega načrtovanja prometa, ki v ospredje postavlja ljudi in kakovost bivanja, promet pa obravnava kot orodje za izboljšanje mobilnosti in dviga kakovosti bivanja. Občina Videm se je, podobno kot vse druge lokalne skupnosti v Sloveniji, po osamosvojitvi hitro motorizirala. Ob splošni stagnaciji prebivalcev število registriranih osebnih vozil hitro narašča. Leta 2019 je bilo v občini registriranih 3.278 osebnih vozil in 564 traktorjev. Stopnja motorizacije, ki predstavlja število osebnih vozil na tisoč prebivalcev, je v občini Videm 587 in je višja od slovenskega povprečja, pa tudi od povprečja v mestni občini Ptuj. Podhranjenost poti za pešce in kolesarje Največ dnevnih migracij izven občine je na Ptuj, v Kidričevo in Maribor, kamor občani Vidma odhajajo na delo. Do Kidričevega in Ptuja bi lahko kolesarili, a občina nima urejenih varnih kolesarskih poti niti znotraj občine niti v povezavi s sosednjimi občinami. Ta segment predstavlja za prihodnje obdobje enega od večjih izzivov. Kljub pomanjkanju primerne kolesarske infrastrukture se s kolesi v šolo vozi šest odstotkov otrok. Kot ugotavljajo avtorji študije, po izboljšavah kličejo tudi površine za pešce. Pločnikov je malo, so ozki, valoviti ali so na njih ovire, skromno je število prehodov za pešce, poti, kjer se gibljejo pešci, so nepregledne. V strategiji je navedeno, da je občina doslej premalo izko- „Kolesarski promet je najbolj zapostavljen segment in predstavlja najbolj perečo problematiko. Kolesarske infrastrukture tako rekoč ni," ugotavljajo avtorji CPS za občino Videm. ristila potencial za urejanje pešpoti ob vodotokih (Polskavi, Dravinji ...), malo je tudi javnih površin za srečevanje in druženje, na javnih prostorih so korita, oglasni panoji, parkirana vozila, manjkajo klopi, igrala za otroke, zasaditve ... Tako imenovana rak rana vi-demskega prometa je cesta mimo športnega igrišča, šole in gasilskega doma. Ob njej je parkiranih veliko vozil, iz gasilskega doma izvažajo gasilska vozila, na območju se giba šolski avtobus, ki vozi otroke v šolo in iz nje. Kot v vseh drugih krajih na podeželju so tudi z občino Videm šibke avtobusne povezave. Linij je malo, vozni redi niso prilagojeni potrebam, avtobusnih postajališč je premalo, nekatera niso primerno opremljena. Starši otroke v vrtec vozijo z avtomobili V okviru priprave CPS so med starši vrtčevskih otrok izvedli anketo. Večina jih otroke v vrtec vozi z avtomobilom, spotoma, ko gredo v službo, v trgovino ali po drugih opravkih. Le skromni delež staršev (4-6 %) otroke v vrtec pripelje peš, nobeden pa s kolesom. Izogibanje vožnji s kolesom ali pešačenju do vrtca so starši pripisali temu, da so ceste prometne, v Halozah je teren hribovit, ni kolesarskih stez, cesto pa je treba tudi večkrat prečkati. v • i «v« • Brez nesreč z najhujšimi posledicami Kljub dokaj neugodnemu stanju s prometno infrastrukturo pripravljavci strategije ugotavljajo, da je stopnja varnosti v prometu na območju občine Videm zadovoljiva. V petih letih (2015-2019) se je zgodilo 211 prometnih nesreč s 352 udeleženci, nobena nesreča ni vzela življenja. Večina nesreč se je zgodila na državnih cestah, predvsem v naseljih Videm in Tržec. Najpogostejša vzroka za nesreče sta bila nepravilna stran ali smer vožnje in neprilagojena hitrost. Mojca Zemljarič Slovenci za osebno mobilnost letno porabimo 3,4 milijarde evrov Izdatki za mobilnost v Sloveniji naraščajo. V letu 2015 smo Slovenci za različne vrste prevozov v povprečju odšteli 16 odstotkov vseh prihodkov, kar nas uvršča v sam vrh med državami EU. Slovaki so za prevoze odšteli le 7,5 odstotka prihodkov, povprečje med članicami EU je 13 odstotkov. V 2015 so gospodinjstva vseh držav članic EU za osebno mobilnost porabila tisoč milijard evrov, od tega Slovenci 3,4 milijarde evrov. Med letoma 2008 in 2015 so se izdatki za osebno mobilnost v Sloveniji povečali za 250 milijonov evrov. Vir: CPS občine Videm Ozko grlo v središču občine, kjer so šola, gasilski dom in športno igrišče. Ormož • OPPN za gospodarsko cono Dodatnih 10 hektarjev za podjetništvo Občina Ormož intenzivno pelje aktivnosti za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za ekonom-sko-poslovno cono (EPC) velikosti 46 hektarjev. Za cono je bilo treba izdelati tudi okoljsko poročilo. Z OPPN območje, namenjeno Mercatorja proti bioplinarni), obe- katera zemljišča so že pozidana in gospodarski dejavnosti, širijo za nem bodo v celotni coni (46 ha) podjetja poslujejo, druga še čakajo dodatnih deset hektarjev uporab- omogočili večjo fleksibilnost pri na investitorje. ne površine (od tovarne Safilo in umeščanju objektov v prostor. Ne- Javna razgrnitev in razprava mm mj, \*T<7 1 _ 4 fj&jfk WOmfm &íi¿>¿ tV f8h o OPPN sta bili v aprilu. Na javni razgrnitvi podana pripomba se je nanašala na ohranitev zelenega pasu med gospodarskim in stanovanjskim območjem, kar je po pojasnilu pripravljavcev gradiva v odloku že upoštevano. Po tem, ko so ormoški svetniki maja odlok o OPPN za EPC potrdili, je gradivo ponovno razgrnjeno na občinski spletni strani. V teku je namreč drugi krog pridobivanja mnenj, rok za predložitev pripomb se izteče 18. junija. Občina se nadeja, da bi območje EPC komunalno opremila s pomočjo evropskih sredstev, pri čemer računajo na črpanje denarja iz Dogovora za razvoj regij. MZ Foto: CG torek • 15. junija 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Podravje • Uporabnike razburila Telekomova menjava vrstnega reda TV-programov Pod krinko optimizacije prednost strankarskim kanalom Konec maja so pri državnem Telekomu svoje naročnike obvestili o reorganizaciji programskih mest v svoji ponudbi. Kako vidijo to optimizacijo, kot so sami poimenovali spremembe, seje kmalu izkazalo: s prvim junijem so namreč iz prve deseterice programov izpadli tisti, ki v očeh trenutne oblasti niso v milosti. TV spored Danes 09 jun 10:30 Trenutno 09:45-11:50 Razvedrilna oddaja 10:07-11:05 Kriminalna nanizanka p- ija 11:05-12:05 Ambienti 09:67-10:52 : Maščevanje v visokih petah - Ufak Tefek Cinayetler Izhod I 0K Povzetek I H Poglej I • Začetek I <<5 Včeraj • ►► Nocoj P < planet 0 IP l!»»ffl3SI » IfUTlt r ^00-10:50 09:48-10:39 Oddaja TV prodaja ¡S Samo bedaki in konji Nov,ce 0 19 Zanimivosti 10:55-11:54 , ' '¡Slovenija TV prodaja I ob 11:00 Telekomovi TV-programi so po novem razvrščeni bolj po sistemu »Kdo je naš« kot po gledanosti. Prva mesta v shemi še naprej ostajajo rezervirana za nacionalne programe RTV Slovenije, so pa s četrtega na enajsto mesto vrgli Pop TV, ki je že vrsto let najbolj gledan program v Sloveniji, na dvanajstem pa se mu je z osmega pridružil tudi Kanal A, sicer del skupne medijske hiše Pro Plus. Po lestvici naprej so se uvrstili Planetovi kanali, ki je nekdaj spadal pod Telekom Slovenije, od lani pa je v lasti Madžarov. Že kar neverjetno pa je, da sta po novem boljše, že kar elitno mesto dobila slabo gledana SDS--ova programa Nova 24 TV. Njihov prvi program je odslej na sedmem, drugi pa na osmem mestu. Dvigovanje gledanosti za vsako ceno Ker ljudje zdaj s pilotom v roki nestrpno preklapljajo kanale in iščejo izgubljene programe, se seveda pogosteje ustavljajo tudi pri tistih, ki jih sicer ne gledajo. Tudi na ta način pa si medijske hiše dvigujejo gledanost. A to še ni vse, kar so si privoščili pri državnem telekomunikacijskem operaterju. Najprej so vsem uporabnikom brez obvestila resetirali HD-programe, in sicer zaradi »algoritmov, ki sami določijo, ali bo nekdo gledal HD- ali SD-programe«. Ker zadeva ni takoj funkcionirala, ljudje pa za spremembe niso vedeli, so lahko samo nemočno bentili, ko so gledali »zrnaste« programe. Druga Telekomova cvetka pa je bila ponastavitev individualnih vrstnih redov programov na osnovne. Uporabniki imajo namreč možnost, da si programe, ki jih najpogosteje gledajo, nastavijo sami, Telekom pa je posegel tudi v te nastavitve in jih brez soglasja vrnil na sistemske, pred tem pa jim ni dal možnosti, da bi na kakršenkoli način ohranili prejšnji vrstni red. Ponastavitev je bila nujna In pojasnilo? »S 24. majem smo TV-programe ločljivosti SD in HD združili na enem programskem mestu. Na ta način smo poenotili uporabniško izkušnjo pri uporabi Boxa in Boxa S z NEO Smartboxom. Tako je določen TV-program tudi tistim, ki uporabljajo Box ali Box S, na istem programskem mestu na voljo v ločljivosti SD in HD hkrati, sistem pa glede na kakovost internetne povezave samodejno predvaja TV-program v primerni ločljivosti. Uporabnikom zato ni več treba preklapljati med dvema različnima programskima mestoma, da bi lahko TV-program spremljali v ločljivosti, ki jim ustreza,« so povedali na Telekomu. »Žal se je naknadno izkazalo, da je zaradi zagotavljanja ustrezne učinkovitosti sistema potrebna ponastavitev TV-programov vsem naročnikom televizije, torej tudi tistim, ki so si programsko shemo že prilagodili. Za to smo se uporabnikom opravičili in se opravičujemo tudi na tem mestu.« Dejstva, da menjava lastno nastavljenih programov brez privolitve uporabnika v pogodbi ni navedena kot opcija, torej je protizakonita, pri Telekomu niso komentirali, prav tako ne očitkov o politično motiviranih spremembah vrstnega reda programov. Navajajo le, da je mogoče programe, ki uporabniku niso blizu, tudi umakniti oziroma skriti, prilagoditev programske sheme pa da je enostavna. Senka Dreu Destrnik • Ne bodo ostali brez edine trgovine Namesto marketa Špic prihaja Kea Medtem ko je Destrničanom še pred dnevi grozilo, da bo svoja vrata po le štirih letih delovanja zaprla edina trgovina v občini, seje zdaj izkazalo, da se črni scenarij ne bo uresničil. Spomnimo, da je Darko Plohi, direktor marketa Špic, ki ima na De-strniku in v Markovcih Tuševo franšizo, napovedal zaprtje trgovine zaradi premajhnega prometa. V marketu Špic naj bi bilo mogoče kupovati le še do konca junija, tri od petih zaposlenih naj bi se selile v trgovino v Markovcih, dve pa naj bi ostali brez službe. Vse od odločitve, da na Destrniku ne bo več vztrajal in s tem povečeval luknje v blagajni podjetja, je Plohl iskal morebitnega novega najemnika. Da sta se za najem zanimala dva trgovca, a da to do podpisa pogodbe ne pomeni še ničesar zavezujočega, nam je takrat dejal, zdaj pa je lahko potrdil novico, da trgovino na Destrniku prevzema podjetje Kea. »Gre za znano trgovsko podjetje iz Šentjurja, ki ima po vsej Sloveniji več kot 30 trgovin, prav tako Tuševih franšiz. Zgodila se bo torej samo reorganizacija, ki pa za kupce ne pomeni nobenih sprememb: veseli me, da trgovina torej ostaja, in to na isti lokaciji kot doslej, ostaja pa tudi ponudba, kar bo gotovo všeč zlasti tistim, ki so vajeni Tuševih izdelkov.« Foto: SD Za Destrničane se po odhodu dosedanjega trgovca ne bodo spremenili ne ponudba ne osebje, samo napis Tuš market Špic bo zamenjan s Tuš market Kea. Do nadaljnjega ostaja tudi pošta Market Špic svojih vrat ne bo zaprl konec junija, ampak so se z novim trgovcem dogovorili za primopredajo konec julija oziroma v začetku avgusta. »Mesec gor ali dol za nas ne predstavlja neke razlike, tako da bomo ostali, da trgovine ne bo treba za mesec dni zapirati. Morda strankam ne bo na voljo le kakšen dan ali dva, a bodo o tem pravočasno obveščene.« Drugače od napovedane se je razpletla tudi usoda delavk. Po novem bo namreč Kea prevzela vseh pet zaposlenih, torej bodo Destrničani še naprej blago kupovali pri znanih obrazih. V trgovini do nadaljnjega ostaja tudi pogodbena pošta. »S Pošto Slovenije imam sklenjeno pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom, kar pomeni, da poslovalnice ne morem zapreti čez noč. Z vodstvom Kee sem se dogovoril, da bom poštne storitve še naprej opravljal znotraj trgovine, nato pa se bo pošta, ko bo občina prenovila prostore nekdanje pošte in občine, tako ali tako selila na staro lokacijo.« Kot rečeno, ima Kea svoje prodajalne razpršene po vsej Sloveniji, v bližini pa v Jakobskem Dolu, Pesnici, Sladkem Vrhu, Zgornji Velki, Cerkvenjaku in Voličini. Senka Dreu Hajdina • Kartodrom del turistične ponudbe občine in regije »Male formule« privlačne za turiste, manj za okoličane Kartodrom v Slovenji vasi v neposredni bližini Ptuja postaja zanimiva atrakcija tega območja. Vedno več turistov vidi karting stezo kot dodano vrednost destinacije, saj iščejo lokacije, ki ponujajo edinstvena in nekoliko drugačna doživetja. Center kartinga in moto športa v Slovenji vasi seje pod okriljem AMZS odprl pred tremi leti. Ptuj ima sicer že večdesetletno tradicijo kartinga, saj je pred tem dolga leta deloval v Hajdošah. Nov objekt je urejen v neposredni bližini vasi, kar ni bilo najbolj pogodu bližnjim prebivalcem zaradi hrupa, ki ga povzročajo vozila ob treningih oz. tekmovanjih. Kljub njihovim pritožbam so objekt odprli in obiskovalcem ponudili različne vsebine ter aktivnosti. Ob tem so z AMZS sporočili, da so meritve, izvedene v času dirke državnega prvenstva, pokazale, da so bile izmerjene vrednosti hrupa precej nižje od mejnih vrednosti. Za bližnje prebivalce pa naj bi bile najbolj moteče ravno tekme, saj je takrat res glasno. Na leto naj bi jih organizirali okoli pet, v letošnjem letu bosta še dve. Obiskovalci iz vse Slovenije Obiskovalci centra lahko najamejo rekreativne karte, prav tako imajo možnost koriščenja proge za treninge z lastnimi karti in motorji. Na AMZS so z obiskom v prvih treh letih delovanja zadovoljni: »Obiskovalci so različnih starosti in k nam prihajajo iz celotne Slovenije, zato je ta dejavnost lahko pika na i lokalni turistični ponudbi. Vse več podjetij se odloča tudi za »team buildinge«. Seveda pa je na izvajanje teh dejavnosti vplivala epidemija covida-19. Ker gre za objekt na prostem, smo odvisni tudi od vremena, vožnje z rekreativnimi karti se namreč v dežju ali na mokri podlagi ne izvajajo,« so zapisali na AMZS. Ta objekt je po njihovih besedah zelo pomemben tudi za prihodnost slovenskega kartinga, v katerem je trenutno kar nekaj obetavnih mladih voznikov. V Slovenji vasi lahko redno trenirajo, kar je za voznike z ambicijo profesionalnega športnega udejstvovanja nujno. Hkrati je to tudi najsodobnejši objekt v Sloveniji za izvedbo tekmovanj. Lokala zaradi pritožb V • še ni AMZS v okviru centra izvaja tudi izobraževalne dejavnosti. Dirkališče omogoča, da se vsi, željni adre- nalina in dirkaskih doživetij, tega naužijejo v varnem okolju, ki odpušča napake, pridobljene izkušnje pa pripomorejo k varnejši vožnji v prometu. Ob odprtju so napovedali, da si bodo prizadevali, da ta lokacija postane stičišče in prostor, kjer se bodo ljudje radi družili, zato si že dlje časa prizadevajo za postavitev manjšega lokala, ki bi deloval le v času obratovanja proge. Zaradi vlaganja pritožb, ki sta jih tako upravna enota kot pristojno ministrstvo že večkrat zavrnila, postopek še vedno ni zaključen, prav tako še čakajo na gradbeno dovoljenje. Estera Korošec Foto: ČG Obiskovalci kartinga v Slovenji vasi prihajajo iz celotne Slovenije. 6 Štajerski V središču torek • 15. junija 2021 Spodnje Podravje, Slovenija • 15. junij, svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi 82-letno mamo zaklepal v stanovanje - tudi Nasilje nad starejšimi je specifično. Zraven fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja centri za socialno delo pogosto zaznavajo zanemarjanje starejših. Pred kratkim so bili na CSD Spodnje Podravje obveščeni o primeru 82-letnice, ki živi s sinom. Ta popiva, mamo ob odhodu od doma za več ur zaklene v stanovanje, ne skrbi za njeno higieno in ji ne zagotavlja primerne zdravstvene oskrbe. Socialne delavke pravijo, da gre za pretresljive zgodbe. Gre za ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa se jim ta odreka. Nezmožnost ukrepanja, sram, strah pred posledicami in negotovost, vse to so dejavniki, zaradi katerih številne takšne zgodbe ostanejo skrite za štirimi stenami. Generalna skupščina Združenih narodov je 15. junij razglasila za svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Deset let zapored ta dan obeležujejo z namenom, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Kot ugotavljajo na CSD Spodnje Podravje, se delež starejših v družbi povečuje, posledično se pogosteje srečujejo z različnimi oblikami nasilja nad starejšimi. Pojavlja se tako znotraj družinskih odnosov kot tudi s strani institucij ali tretjih oseb. Pogost razlog je materialna odvisnost Jelka Ljubec, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Spodnje Podravje, pravi, da ima nasilje nad starejšimi ljudmi v družini svoje specifičnosti: »Starejši o tem, da doživljajo nasilje zakonca, lastnih otrok, vnukov ali drugih sorodnikov, zelo težko spregovorijo. Njihove možnosti, da povedo o nasilju, so lahko zmanjšane zaradi socialne izključenosti, zaradi osebne odvisnosti zaradi nemoči, bolezni, onemoglosti in materialne odvisnosti. Tudi zaradi premalo informacij o možnostih zaščite pred nasiljem in težje dostopnosti do oblik pomoči. Lahko jih je sram, ker Foto: Dreamstime/M24 Med vzroki za nasilje ali zanemarjanje starejših sta pogosto materialna odvisnost in invalidnost. Foto:Bobo/M24 Starejši o tem, da doživljajo nasilje zakonca, lastnih otrok, vnukov ali drugih sorodnikov, zelo težko spregovorijo. Njihove možnosti, da povedo o nasilju, so lahko zmanjšane zaradi socialne izključenosti, zaradi osebne odvisnosti zaradi nemoči, bolezni, onemoglosti in materialne odvisnosti. se jim to dogaja s strani družinskih članov, celo odraslih otrok, mogoče jih je strah, mogoče verjamejo, da to, kar se v družini dogaja, naj v družini tudi ostane.« Dejavnikov tveganja za nasilje nad starejšimi je več. Včasih gre za to, da so starejši materialno odvisni od svojih otrok, razlog je lahko tudi preobremenjenost osebe, ki izvaja skrb, medgeneracijski konflikti, stereotipi o starejših ter ve- likokrat čustvena povezanost med starejšo osebo in osebo, ki izvaja skrb. Včasih žrtev nasilja sploh ne zazna, da je tega deležna. So pa tudi primeri, ko iz različnih razlogov ne more do centra za socialno delo, da bi o tem lahko spregovorila. »Mogoče domače okolje zaradi prisotnosti povzročitelja nasilja zanjo ni varen prostor, kjer bi povedala o nasilju, mogoče jo povzročitelj na- silja ustrahuje, mogoče se boji, da bo ostala brez nege in oskrbe, ki ju potrebuje. Mogoče ima povzročitelj nasilja motiv, da ima nadzor nad žrtvijo, zaradi materialnih razlogov, npr. sam je brez dohodkov in mu dohodki starša predstavljajo materialni vir za lastne potrebe,« še razloge za to, da precejšen del nasilja ostane skrit za štirimi stenami, povzemajo na CSD Spodnje Podravje. Podravje • Mladi in kmetijstvo: izobraževanje, ključni izzivi in konkretne rešitve Sodoben kmet potrebuje ogromno znanja, Kaj narediti, da bo poklic kmeta postal mladim bolj atraktiven in se bodo v večjem številu vpisovali v kmetijske šole, ne pa da se v posamezne izobraževalne programe, ki jih razpisuje osem slovenskih srednjih kmetijskih šol, vključi zgolj peščica dijakov? Kako programe izboljšati in posodobiti, pridobljeno znanje pa učinkovito prenesti v prakso? To je le nekaj vprašanj, na katera so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize o mladih v kmetijstvu. »Vpis v kmetijske šole bo boljši, ko se bo kmetovanje bolj splačalo« Da kmetje radi tarnajo, seje strinjal Roman Žveglič, prvi mož KGZS. Glede večjega vpisa v kmetijske šole pa nalil čistega vina. »Vpis bo boljši, ko se bo kmetovanje bolj splačalo. Dejstvo je, da se v kmetijske programje vpišejo mladi, ki želijo prevzeti kmetijo, in tisti, ki nimajo kam drugam. Tudi sam sem se pred leti odločil, da bom kmet, ker nisem imel boljše poslovne priložnosti,« je bil iskren. »Imamo družbeni konsenz, da mora biti hrana poceni, a na koncu gre nizka cena izključno na račun kmeta. Menim, da šole glede opremljenosti ne bodo mogle iti v korak z najsodobnejšimi kmetijami, zato bi bilo slednje smiselno vključiti v izobraževalni proces.« Na šolskem posestvu na Turniš-čah sta jo organizirala Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo in ptujski zavod Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, nanjo pa med drugimi povabila tudi Natašo Kranjc s šolskega in Aleša Irgoliča s kmetijskega ministrstva. Ravnateljica šole Darja Harb je v uvodu predstavila nezavidljiv položaj glede vpisa v kmetijske programe. »Kljub častitljivi tradiciji zanimanje za kmetijske poklice upada, ne le na Ptuju, ampak po vsej Sloveniji, zato nas skrbi, kaj nam prinaša prihodnost, če tega trenda upadanja ne bomo ustavili in obrnili v drugo smer. Vsi deležniki: šole, zbornica, ministrstvo moramo stopiti skupaj in ugotoviti, kateri koraki so potrebni, kaj moramo spremeniti in na kakšen način spodbujati primarno kmetijsko dejavnost, da bodo mladi v njej prepoznali dodano vrednost in svoj potencial.« Diapozitivi nimajo več kaj iskati v šoli Na Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM) so med dijaki slo- venskih kmetijskih šol lani opravili analizo zadovoljstva s šolanjem. Rezultati so pokazali, da mladi pogrešajo nove tehnologije. »Kmetijstvo je panoga, ki se danes bliskovito razvija in pri svojem delu uporablja računalnike, drone, robote ... Dijaki pa se pritožujejo, da nekateri profesorji pri pouku še zmeraj uporabljajo preživele diapozitive. Šole morajo zagoto- viti nova znanja, slediti trendom in biti korak pred kmetom. Ni več dovolj znanje, ki so ga v šoli dobili njihovi starši. Izjemnega pomena je tudi kakovostna praksa. Mladi si ne želijo samo pometati šolskih dvorišč, ampak želijo pridobiti konkretna praktična znanja, se naučiti o trženju, če prakso opravljajo v podjetju, bi bradi bili vključeni v delovni proces, po iz- Janko Petrovič: »Lahko se nam zgodi, da se kmalu ne bomo več mogli hvaliti z lepo in urejeno Slovenijo.« kušnje si želijo v tujino, potrebujejo podjetniške veščine. Dejstvo je, da je danes kmet podjetnik in mora poleg pridelave in predelave surovin poznati tudi osnove računovodstva, davčno politiko, trženje, skupno kmetijsko politiko, zato se mi zdi dobro, da se je ptujska biotehniška šola pridružila Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo.« V predmetnik vključiti odnose na kmetiji Eno ključnih vlog vidi v promoci-i. »Lep primer, kaj naredi promocia, so kuharski šovi, zaradi katerih e zanimanje za kuharski poklic naraslo. Mi pa imamo ljubezni na kmetijah, na katerih se bolj norčujemo iz kmeta, kot pa mu dvigujemo vrednost.« Da resničnostni šovi zgolj začasno spodbudijo zanimanje za neki poklic, je odgovorila Harbova, saj se vpisi v programe kuharja in natakarja kljub temu že zaskrbljujoče približujejo tistim v kmetijske. Foto: SD Foto: SD torek • 15. junija 2021 V središču Štajerski 7 zanemarjanje starejših je oblika nasilja Zanemarjanje prisotno v različnih oblikah Nasilje pa ni le fizično, psihično in ekonomsko je tudi zanemarjanje. Prav slednje je pogosta oblika nasilja nad starejšimi. Gre za opuščanje dolžne skrbi za žrtev, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin. »Pri starejših, ki so izpostavljeni tveganju za zanemarjanje, je večkrat prisotna fizična ali psihična oviranost: to so starostniki, ki so zaradi zdravstvenih razlogov vezani na posteljo ali na invalidski voziček, ali imajo težave s skrbjo zase zaradi demence. Pri zagotavljanju vsakdanjih, osnovnih življenjskih potreb so odvisni od pomoči drugih,« pojasnjuje direktor CSD Spodnje Podravje Miran Kerin. O zanemarjanju govorimo, ko posameznik nima zagotovljenih življenjsko nujnih potrebščin, ko se opusti skrb in nega, se z njim grobo in surovo ravna, se mu ne zagotavlja ustreznih bivalnih razmer. Neverjetno, a dejansko se srečujejo socialne delavke tudi s primeri, ko se zanemarja osnovne fizične potrebe starejših; se jim odreka hrana, voda, slabo, neredno in neprimerno se skrbi za njihovo prehranjeva- nje, opusti se zdravstvena skrb. Zelo pogost primer je slaba, nezadovoljiva higiena in opuščanje skrbi za telesno čistočo. Vse to so dejavniki, ki kažejo, da gre za zanemarjanje. Enako kot vse to pa je boleče tudi čustveno zanemarjanje: torej socialna osamitev starostnika. Še vedno preveč primerov ostane skritih za štirimi stenami Jelka Ljubec se zaveda, da še vedno preveč nasilja ostane skritega. Prav to se ji zdi zelo skrb Foto: Dremastime/M24 Nasilje nad starejšimi se pojavlja v različnih oblikah; prav vse pa so nedopustne in nesprejemljive. vzbujajoče. Socialne delavke si želijo, da bi službe (center za socialno delo, policija, zdravstvo), ki imajo možnost zaščititi starejšo osebo pred nasiljem, o njej čim prej dobile informacije. Pogosto jih o tem obvestijo, ko je nasilje že dolgotrajno in so posledice močno prisotne. »Pri prepoznavanju nasilja nad starejšimi je, poleg opazovanja znakov pri starejših ljudeh ob stikih z njimi treba pozornost posvetiti tudi drugim okoliščinam. Na primer tisti, ki izvaja skrb, ne dovoljuje obiskov družinskim članom, izraža besedni odpor ali ravnodušnost do osebe, za katero skrbi, ali ga doživlja kot neznosno obremenitev in obveznost,« o primerih iz prakse pravijo socialne delavke CSD Spodnje Podravje. Na centru za socialno delo ob prejemu vsake informacije o nasilju - v teh primerih nad starejšo osebo - nemudoma ukrepajo. Skladno s situacijo in oceno ogroženosti starejše osebe skupaj z njo, če je tega zmožna, izvedejo postopke in ukrepe za zagotavljanje njene varnosti. O tem se obvesti policijo, izvede umik starejše osebe v varno okolje, po potrebi vključijo zdravstveno službo in starostniku nudijo celovito podporo in pomoč. V najboljšem primeru bomo vsi doživeli zavidljivo starost. Nihče od nas si jeseni življenja ne želi preživeti v takšnih okoliščinah. Vsakršno nasilje nad starejšimi je nesprejemljivo in nedopustno. Dženana Kmetec Foto: Dreamstime/M24 Sin sc ni niti zavedal, da zanemarja mamo Tudi zanemarjanje starejših je oblika nasilja, s katero se pristojne službe srečujejo pogosto. Na ptujski CSD so prejeli anonimno obvestilo o tem, da starejša gospa, stara 82 let, potrebuje stalno pomoč pri oskrbi in negi, vendar pa tega od sina, s katerim živi, ni deležna. Sin zanjo ni skrbel primerno: pri pripravi hrane, pomoči pri hranjenju, pranju in čiščenju bivalnih prostorov. Zanemarjal je tudi nego matere, v smislu pomoči pri izvajanju opravil za osebno higieno in za pomoč pri oblačenju in slačenju. »Mamo zaklene v stanovanje, odide od doma ter preteče več ur, preden se vrne, in preveč pije. Nemudoma smo izvedli obisk na domu in dejansko prišli na zaklenjena vrata stanovanja. Sosedje so potrdili, daje gospa doma, da pa so sina videli oditi od doma. Ob obisku na domu naslednjega dne smo našli doma tudi sina. V razgovoru in opažanjih smo potrdili podatke, ki smo jih prejeli v anonimnem obvestilu. Gospaje bila neumita, v umazanih oblačilih in posteljnem perilu, z ostanki hrane in umazane posode v prostoru. Ima sobno stranišče, vendar ni redno oskrbljeno in očiščeno. V prostoru je zaudarjalo. Ni se pritoževala in ni rekla ničesar obremenilnega glede sina. Sinje povedal, da z mamo živita sama, sestra živi v tujini. Res je, da vsak dan odide, ker hodi priložnostno delat in sedaj je sezona, ko je delo in s tem zaslužek. Na to, da bi poiskal pomoč pri skrbi za mamo, ni pomislil, ker se mu tako, kot je, ne zdi nič narobe. Res, daje mama slabše pokretna, ker je po kapi, ampak misli, da jima kar gre. Ne ve, kdaj je mamo nazadnje pregledal zdravnik in kako je z njenimi zdravili,« je eden izmed primerov, ki so ga pred kratkim reševale socialne delavke CSD Spodnje Podravje. šole pa capljajo na mestu '/a <.■ v ,Y',j'y »Ti 'i ' i Id i/i, - f Šole morajo zagotoviti nova znanja, slediti trendom in biti korak pred kmetom. Ni več dovolj znanje, ki so ga v šoli dobili njibovi starši. Magerjeva se je dotaknila še predmetnika, v katerega bi bilo po njenem treba dodati več novosti s področja kmetijstva, več pozornosti pa posvetiti tudi odnosom na kmetiji: od organizacije dela in časa, ločitve družinskega življenja in dela na kmetiji do dobre psihične kondicije članov kmetijskega gospodarstva. »Pregledali smo tudi učbenike za osnovne šole, ki kmetijstvo večinoma prikazujejo le z negativnega vidika, torej kot onesnaževalca okolja, premalo pa je v njih govora o pomenu prehran-ske samooskrbe, o turizmu, ohranjanju okolja in urejenosti krajine. » Specializacija kmetijskih šol Za kmetijske poklice je zlasti pomembno najti način financiranja praktičnega usposabljanja, je dejal Peter Pribožič, vodja ptujskih kmetijskih svetovalcev. »V SV Sloveniji imamo tri kmetijske šole: na Ptuju, v Mariboru in Rakičanu. Jasno je, da vse ne morejo biti opremljene za vse, toliko denarja nikdar ne bo. Treba se bo torej specializirati, tu mobilnost najbrž ne sme predstavljati težav. Biti kmet je lep poklic, od katerega se da živeti, seveda s pravim zna- njem in pristopom, nič pa ne bo, če bomo samo jamrali.« Črno-belo stanje v državi: vrhunski kmetje in reveži Razmere v kmetijstvu od izobraževalnega procesa do podjetništva dobro pozna Janko Petrovič, nekdanji dijak ptujske srednje kmetijske šole, danes pa direktor Mlekarske zadruge Ptuj. »Verjetno smo vsi skupaj premalo naredili za mul-tidisciplinarno vlogo kmeta v družbi, zato se nam lahko zgodi, da se kmalu ne bomo več mogli hvaliti z I ' Foto: SD lepo in urejeno Slovenijo, ampak samo še z lepo, saj urejena ne bo več, ker je ne bo nihče urejal. Situacija se bo izboljšala šele, ko bomo kmetijstvo mladim že v osnovni približali kot način življenja. V Sloveniji imamo črno-belo stanje: imamo vrhunske kmete in tiste, ki životarijo po starem. Potrebujemo več kakovostnega in izobraženega kadra. V naši zadrugi se nam v nekaj letih obeta menjava generacije, samo upam lahko, da bomo lahko dobili dober kader. Tega bomo seveda ustrezno štipendirali ter kasneje tudi zaposlili in dobro plačali.« Senka Dreu Anja Mager Kmetje še vedno žaljivka Da gre za težave, ki se vlečejo že desetletja in o katerih že prav tako dolgo tudi razpravljamo, je dejal Andrej Rebernišek, direktor ptujskega zavoda KGZS, in pri tem opozoril na slabo javno podobo kmeta in kmetijstva. »A smo pri tem za marsikaj krivi sami,« je priznal, »saj naziv kmet pomeni nekaj slabega, manj vrednega. Že pri naših severnih sosedih je odnos do kmeta bolj pozitiven, kjer se vse začne že v šoli. Res je, daje tam tudi šolski sistem nekoliko drugačen, a dejstvo je, daje avstrijski dijak po zaključenem tretjem letniku kmetijskega izobraževanja sposoben prevzeti kmetijo. Pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) deluje veliko mladih kmetov, ki so polni znanja, energije in idej, morali bi jih bolj poslušati, oni so naša prihodnost.« Kako slabo se trenutno piše imidžu slovenskega kmeta v primerjavi z denimo nemškim, kažejo raziskave, po katerih je poklic kmeta v Nemčiji na zavidljivem tretjem mestu, v Sloveniji pa šele na 18. »Kot rečeno, beseda kmetje še vedno žaljivka, kmetje tretiran kot umazan, saj dela z gnojem, fizično gara, ne hodi na dopust, nima denarja... A kmetje veliko več od tega. Možnosti so v kmetijstvu ogromne, le prepoznatijihje treba, mladim pa te potenciale približati. A tu ni kratkoročnih korakov,« je prepričana Anja Mager, predsednica ZSPM in mlada prevzemnica kmetije. »Kmetijstvo pri nas žal še vedno ni strateška panoga, ker če bi bila, bi nas z njim povsod in nenehno 'šopali' ter poudarjali, kako pomembno je za nas. Začeti je treba na začetku, torej v osnovni šoli.« Foto: SD 8 Štajerski Podravje torek • 15. junija 2021 Cirkulane • Oskrba starejših v lokalnem okolju Starostniki bi lahko bivali v Vasi Katreja Tudi v občini Cirkulane se ozirajo za vzpostavitvijo institucionalne oskrbe starejših. Po besedah županje Antonije Žu-mbar razmišljajo o kombiniranem modelu, ki bi vključeval možnost celotne oskrbe z bivanjem, dnevno varstvo, pomoč na domu, dostavo obrokov... Delovni naziv projekta je Vas Katreja. Katreja zato, ker bi bili objekti v bližini cerkve sv. Katarine, vas pa zato, ker bi dejansko nastalo manjše naselje z več objekti: centralno in manjšimi enotami okoli njega. Kompleks, namenjen oskrbi starejših, bi umestili na izredno lepi in umirjeni lokaciji, a hkrati v središču občine. Vas Katreja bi zgradili pod vrtcem, cerkvijo sv. Katarine in ob parku dediščine, ki že nastaja. „Zamišljena je kot medgeneracijski center z manjšimi bivalnimi enotami za starejše. Ker je v neposredni bližini vrtec, bi oboje skupaj povezali kot medge-neracijsko središče občine. Oskrbo starejšim bi zagotavljali na več nivojih: kot domsko varstvo, dnevno varstvo in pomoč na domu, vključevali bi tudi prostovoljce. Želimo, da bi naši ljudje, kakor dolgo je to mogoče, ostali na svojih domačijah in v svojem domačem okolju. Vse je sicer še pri ideji, a neutrudno in vztrajno iščemo pot, kako projekt realizirati. Pripravljamo strategijo dolgotrajne oskrbe za starejše z analizo potreb in stanja. Čakamo, kakšne rešitve bo prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi. Po potrditvi zakona bi sprejeli še lokalno strate- gijo dolgotrajne oskrbe starejših. Naša težnja je, da bi bilo institucionalno varstvo starejših, od celotne ali dnevne oskrbe, dostopno čim širšemu krogu uporabnikov, tudi socialno šibkim. Prav tako je ideja, da bi se v okviru družin vzpostavilo medgeneracijsko sobivanje in bi mlajše generacije prevzele skrb za starejše. Realizacija projekta bo odvisna od zakona o dolgotrajni oskrbi. Ne želimo tvegati, da poslovanje institucije ne bi bilo rentabilno. Pogovori o sodelovanju so tekli tudi z Domom upokojencev Ptuj, vendar ni še nič dogovorjeno. Naš cilj je, da bi oblikovali bivalne enote in pogoje, ki bodo stroškovno vzdržni in do uporabnika prijazni," je poudarila županja Žumbarjeva. Državna podpora bo osredotočena na manjše enote Odgovore na vprašanje, na kakšen način v Spodnjem Podrav-ju v prihodnjem obdobju izvajati oskrbo starejših, so župani na delovnem srečanju v začetku tedna odgovorili z resornim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem. Na sestanek so bili vabljeni župani občin i £ XT'íEfss ■M 3¡m I - fl J | ll 1 l- Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj se je v okviru delovnega obiska v Spodnjem Podravju ustavil v občini Cirkulane. Gostiteljica srečanja je bila županja Antonija Žumbar (na fotografiji), sodelujoči na sestanku so bili župani Slavko Pravdič, Milan Gabrovec, Jože Kokot, Anton Leskovar, Anton Butolen, Sebastian Toplak, Darinka Fakin in Branko Marinič. Zavrč, Gorišnica, Markovci, Videm, Podlehnik, Kidričevo, Majšperk in Žetale, gostiteljica je bila občina Cirkulane. Minister Cigler Kralj je po srečanju povedal, da so govorili o zakonu o dolgotrajni oskrbi, kaj ta pomeni za lokalne skupnosti in kaj za uporabnike. „Župani so mi predstavili potrebe po namestitvenih kapacitetah in specifičen demografski položaj občin, pogovarjali smo se odseljevanju starejših v domove na Hrvaško. Področje oskrbe starejših je več kot desetletje žal in E^HI n—— — Čisto posebna vasica za oskrbo starostnikov naj bi nastala ob cerkvi sv. Katarine v središču Cirkulan. Foto: gegao.si po krivici zanemarjeno, kar je pustilo globoke rane, ki so se odstirale zlasti v času epidemije. Prizadevamo si nadoknaditi zamujeno, z razpisanimi 93 milijoni evrov bomo financirali izboljšanje bivalnih pogojev v domovih. S tem denarjem po navodilih Evropske komisije ne smemo financirati novih namestitvenih kapacitet, lahko pa izboljšujemo obstoječe. Ker si občine v Halozah želijo narediti korak naprej, smo jim predstavili vse realne razmere in pogoje. Najprej bo seveda treba izvesti analizo potreb. Financiranje oskrbe starejših načrtujemo iz sklada za krepitev in odpornost, kjer bi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi aktiviralo dodatnih 65 milijonov evrov. Nadejamo se, da bi za oskrbo starejših našli vire tudi v programu nove finančne perspektive. Seveda dogovori o vsem tem še potekajo, lahko pa že zdaj povem, da bodo to sredstva za manjše enote, bolj skupnostne storitve, dnevne centre, začasne namestitve, v smislu, da storitev pripeljemo čim bližje uporabniku oziroma njegovemu domu." Mojca Zemljarič Foto: MZ Haloze • Za kombinirane oddelke okoli 2.000 evrov na mesec V Zavrču samo trije prvošolčki V Halozah je vse manj otrok, kar posledično pomeni manjše razrede v šoli oz. kombinirane oddelke. V novem šolskem letu bodo v Zavrču prvič šolski prag prestopili samo trije otroci. Kot je pojasnila Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, bodo zaradi majhnega števila otrok organizirali kombiniran pouk za učence prvega in drugega razreda skupaj. »V praksi to pomeni, da bomo s finančno pomočjo občine Zavrč, ki nam prisluhne v vsakem šolskem letu, omogočili ločeno poučevanje nekaterih predmetov za prvo- in drugošolce. Specifične predmete v predmetniku, kot so slovenščina, matematika in spoznavanje okolja, bomo izvajali ločeno; vzgojne predmete (šport, likovno umetnost in glasbeno umetnost) pa skupaj. To so dodatni izzivi, ki zahtevajo veliko usklajevanja.« V letošnjem letu občina Zavrč plačuje za kombinacijo okoli 2.100 evrov povprečno na mesec. V prihodnjem šolskem letu bodo sredstva višja za nekaj manj kot 900 evrov, kar so svetniki že potrdili, saj želijo otrokom na tak način omogočiti kakovosten vzgojno-izo-braževalni proces. V šolskih prostorih v Cirkulanah bodo vzgojno-izobraževalni proces v prvem razredu organizirali v enem oddelku, v katerega bo vključenih 15 otrok. V završkem vrtcu dva novinca Skupno število otrok, ki bodo v šolskem letu 2021/22 obiskovali vrtec Zavrč, je 29 v dveh skupinah, novinca bosta dva. Na lokaciji v Cirkulanah bodo sprejeli v varstvo 69 otrok, razporejenih v 4 skupine (na novo bo vpisanih osem otrok, v januarju in februarju 2022 pa se jim bosta pridružila še dva). »Izjemno se veselimo novih obrazov, novega šolskega leta in novega poglavja, ki ga s skupnimi močmi, tako v konstruktivnem sodelovanju z obema občinama kakor tudi s starši otrok, pišemo vsako leto,« je dodala Petkova. Estera Korošec Gorišnica • Obnova mostu Formin Dela končana, čakajo dovoljenje Dravske elektrarne Maribor (DEM) so končale gradnjo mostu čez dravski kanal v Forminu. A most bo še nekaj časa zaprt, saj se čaka na tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Foto: MZ Most čez Dravski kanal med Forminom in Placerovci v občini Gorišnica bo še nekaj časa zaprt za promet. „Vloga za tehnični pregled je bila oddana, sam tehnični pregled še ni bil opravljen. Uporabno dovoljenje bo sledilo tehničnemu pregledu," so pojasnili v DEM in dodali, da bo termin odprtja mostu odvisen od upravnih postopkov. Glavnino denarja za obnovo mostu so zagotovile DEM, in sicer 900.000 evrov. Občina Gorišnica je obnovo mostu po besedah župana Jožeta Kokota sofinancirala v znesku blizu 100.000 evrov. MZ Ormož • Organizirane počitniške otroške aktivnosti Prav vsak dan bo zanimiv O tem, da v Centru za družine organizirajo otrokom iz Ormoža in okolice brezplačne aktivnosti skozi vse delovne dneve poletnih počitnic, smo že poročali. Aktivnosti bodo začeli izvajati v ponedeljek, 28. junija, in jih končali zadnji avgustovski dan. Varstvo bo potekalo od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, če pa bi starši potrebovali varstvo že v bolj zgodnjih urah, se lahko dogovorijo tudi za to možnost. Foto: arhiv Mavrice Animatorja Nastja in Domen Center za družine Ormož ima svoje prostore v ormoškem gradu, tako tudi vse aktivnosti potekajo v gradu, na grajskem dvorišču, na malem grajskem dvorišču ali v grajskem parku. »Otroke je pred vsakim začetkom tedna treba prijaviti, da lažje sledimo številu tistih, ki se bodo aktivnosti udeležili, potrebna pa je še dobra organizacija glede števila odraslih, glede izvajanja aktivnosti in glede količine hrane,« je še pojasnila Hana Krašovec Kumer. Otroci za udeležbo na počitniških aktivnostih potrebujejo le svoje copatke, rezervna oblačila in plastenke ali stekleničke, da si bodo vanje lahko nalivali vodo ali sok. Počitniško varstvo tudi v Klubu študentov, a je plačljivo Tako kot v lanskih poletnih počitnicah tudi letos pri Mavrici pripravljajo pravo poletno dogodivščino za otroke, ki se bo odvijala med 28. junijem in 2. julijem, od 6.30 do 15.30, v prostorih Kluba ormoških študentov, starši pa lahko svoje otroke pripeljejo tudi kasneje. Otroci bodo deležni treh obrokov (zajtrk, malica, kosilo). Cena za cel teden je 80 € na otroka, pri prijavi dveh ali več otrok iz iste družine pa dobijo starši tudi popust. Za animacijo bosta skrbela Domen Rotar in Nastja Prapotnik, ki ju družijo veselje do dela z otroki, ples in zabava. Organizatorja pripravljata različne aktivnosti z družabnimi in športnimi igrami, igro z vodnimi baloni, igranjem na napihljivih igralih, organiziran pa bo tudi športni dan, pohod na bližnji Hum, kjer bo otroke čakal skriti zaklad, obiskali bodo tudi letno kopališče v Ormožu in dan preživeli ob igrah v vodi, za povrh vsega pa se bodo odpravili na izlet z vlakom na Ptuj, kjer jih čaka presenečenje. Počitniški poletni tabor je namenjen vsem otrokom od 4. leta naprej, ki si želijo nekaj drugačnega, nekaj posebnega in nepozabnega. »Otrokom želiva zagotoviti nepozabno poletno dogodivščino, ki jim bo prinesla lepe spomine in nova prijateljstva,« sta še povedala Nastja in Domen. Otroke lahko do zapolnitve prostih mest prijavite na naslovu animacijemavrica@gmail.com ali telefonski številki 040 643 495. Darja Žganec Horvat torek • 15. junija 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Nakupovanje živil po spletu Ponudba in dostava sta omejeni Prednosti spletnega nakupovanja živil odkriva vse več potrošnikov, mnogi so ga prvič preizkusili med epidemijo co-vida-19. Spletno naročanje omogoča več trgovcev kot lani, nakupovanje je hitro in preprosto, a sta ponudba in dostava (pogosto) omejeni, so v raziskavi ugotovili na Miporju. Po pojasnilih Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (Mi-por) je pred epidemijo covida-19 spletni nakup živil omogočala le peščica večjih trgovcev, na povečano zanimanje potrošnikov pa so lani tudi številni veleprodajalci živil vzpostavili spletne trgovine. Večina potrošnikov se sicer za spletni nakup odloči zaradi priročne dostave na dom in prihranka časa, izognejo se tudi gneči. Mipor je v primerjalno ocenjevanje nakupovanja živil po spletu vključil sedem spletnih trgovin z živili: trgovina.mercator.si (Mer-cator), spar.si (Spar), hitrinakup.com (Engrotuš), enostavno.je (KZ Metlika), preprosto.je (Digit), kvibo.si (Kvibo) in zagriz.si (Monsun). V pregled zaradi omejene ponudbe živilskih izdelkov niso vključili Jagro-sove spletne trgovine (trgovinejager.com). Foto: Profimedia/M24 Pri vseh so preverili pestrost ponudbe, postopek naročanja, dostopnost informacij na spletu in dostavo tako, da so pri vseh ponudnikih poskušali kupiti 11 živilskih izdelkov: kruh, mleko, kislo smetano, jajca, sveže piščančje prsi, hrenovke, banane, paradižnik, zamrznjen grah, kisle kumarice in gin, so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije. Dostava ni možna kar vsako uro in vsak dan Kljub dobri uporabniški izkušnji naročanja pa se vse ocenjevane trgovine ne morejo pohvaliti s celovito ponudbo. Izbira živil namreč ni vedno pestra, predvsem pri svežih izdelkih, kot so npr. kruh, meso, pasterizirano mleko, sadje in zelenjava, so ocenili. Veliko je omejitev tudi pri dostavi, tako časovno kot lokacijsko. Dostavo katerikoli dan v tednu omogočata le trgovina.mercator.si in hitrinakup.com, dostavo v soboto pa spar.si in preprosto.je. Pri drugih dostava poteka le od ponedeljka do petka. Z izjemo kvibo.si, ki dostavlja le v dopoldanskem času, drugi omogočajo tudi dostavo v popoldanskem času, so navedli. Za brezplačno dostavo potreben dražji nakup Foto: Prof¡med¡a/M24 Za brezplačno dostavo je treba nakupiti za več kot 40, ponekod tudi za več kot 80 evrov. V nasprotnem primeru za dostavo zaračunajo od enega do pet evrov, odvisno od vrednosti naročila. Večina zahteva tudi minimalno naročilo v višini vsaj 20 evrov, pri nekaterih celo 60 evrov. Večina ponudnikov zagotavlja različne možnosti plačila. Pri vseh ponudnikih so odkrili neskladja in pomanjkljivosti pri navajanju zakonodajno obveznih informacij o živilih. Tudi mladostniki lahko naročajo alkohol Tudi pri opozorilih so ponudniki po ugotovitvah Miporja skopi, pri treh je pri alkoholni pijači manjkalo opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. Kot so poudarili, niti eden od dostavljavcev ni preveril starosti osebe, ki je prevzela naročilo. »Mladostniki imajo pri spletnem nakupu očitno precej prost dostop do alkohola,« so opozorili. Mipor je primerjalno ocenjevanje nakupovanja živil po spletu izvedel v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih izvaja v okviru koncesije za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, primerjalno ocenjevanje pa sofinancira gospodarsko ministrstvo. Sta, sm Spodnje Podravje • Slabo pomladno vreme poljščinam večinoma ni škodilo Na milost in nemilost prepuščeni mlinarjem Letošnja pomlad je bila izrazito hladna in deževna, pozebaje povzročila ogromno škode zlasti sadjarjem, ki bodo marsikje ostali brez pridelka, prizadeti so tudi vinogradniki. Kako pa so vlaga in nizke temperature vplivale na posevke na njivah? Na splošno gledano, jim za zdaj niso nič kaj škodile, pravi ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Padavin je bilo seveda dovolj, težave so nastajale na njivah s težkimi in slabo propustnimi tlemi, kjer so bili zato posevki pod vodo in so nekateri tudi propadli, kar se je zgodilo še posebej v Pesniški dolini. Bistveno drugače je na prodnatih tleh, kjer žita lepo uspevajo. Res je, da je zaradi hladnega vremena rast v zaostanku za najmanj teden, ponekod tudi za 14 dni, še posebej koruza, a bodo rastline to ob ugodnih pogojih kmalu nadoknadile. Torej je letina odvisna predvsem od tega, kakšno bo vreme v prihodnje.« Cene na borzah poletele v nebo Kar se žit in oljne ogrščice tiče, Brodnjak ocenjuje, da bi znala biti letina nekaj nad povprečjem, celo blizu lanskega rekorda, prav tako dobro kaže tudi krompirju, ki je lepo vzniknil. »Žitom paše hladno vreme in ne marajo vročine, zaradi katere predčasno dozorijo. Kot sem dejal, pa je več težav pri koruzi, tudi pri bučah.« Zaradi obilice vlage so se med posevki že začele širiti tudi plesni, kar kmetje rešujejo s škropljenjem; kdaj, pa je odvisno od sorte, ali je torej rana ali pozna. Zanimivo bo spremljati letošnji odkup pšenice in koruze, kajti cene so na svetovnem trgu močno poskočile. »Dejstvo je, da so se podražila umetna gnojila in gorivo, a so cene tudi sicer poletele v nebo, saj se trenutno za krmno pšenico ponuja toliko, kot se je lani za premium, torej najboljšo. Če je bila odkupna cena krmne pšenice 125 evrov za tono, se zdaj Cene žit in koruze na svetovnih borzah so trenutno rekordne, vprašanje pa je, ali bodo za pridelek dobili več tudi naši kmetje, povsem odvisni od »dobre« volje mlinarjev. pogovarjajo o 170, tudi 180 evrih za tono. Podobno je pri koruzi: kmet je lani za tono suhe koruze dobil 125 evrov, zdaj pa se cene gibljejo že med 230 in 240 evri, kar je velik poskok.« Cene diktirajo kartelni dogovori A to žal še ne pomeni, da si lahko kmetje že obetajo večji zaslužek od prodanih poljščin. »Takšno je pač trenutno stanje na borzah, poleg tega so naši kmetje odvisni od odkupnih cen, ki jih določijo mlinarji. Ker nimajo lastnih skladišč, morajo pridelek prodati v tistem trenutku, ko ga požanjejo in po ponujeni ceni. Če bi imeli svoja skladišča, ki bi jih postavili skupaj z drugimi kmeti ali v okviru zadrug, bi lahko čakali na trenutek, ko bi iztržili največ. Lani je tisti, ki je lahko s prodajo počakal, zaslužil precej več. To je pač loterija, lahko se zgodi tudi obratno in je izguba. Zdaj so na milost in nemilost prepuščeni mlinarjem, ki se, kot vemo, pogosto kartelno dogovarjajo in nato izsiljujejo s ceno. Takšno početje ni korektno in me osebno zelo jezi, a dokler kmetje ne bodo stopili skupaj, ni pričakovati sprememb na bolje,« sklene Brodnjak. Senka Dreu Slovenija • Z denarjem sklada za okrevanje bomo dobili tudi novi inštitut Inštitut za hrano kot superinštitut 5,3 milijona evrov naj bi bilo iz evropskega sklada za okrevanje namenjeno za ustanovitev po besedah kmetijskega ministra Jožeta Podgorška nujno potrebnega inštituta za hrano. Minister je prepričan, da gre za sistemsko rešitev: »Obstajajo in nastajajo nove tehnologije v raziskovalnih ustanovah in podjetjih, obstaja tudi dobra oprema, je pa treba vsa ta znanja, to opremo in rezultate vseh raziskovanj spraviti v življenje, v podjetništvo. Naloga inštituta bo tudi stalno komuniciranje s potrošniki, preverjanje potrošniških navad in iskanje novih priložnosti. Toda zgoraj omenjena sredstva ne bodo šla za gradnjo nove zgradbe s celotno infrastrukturo, ampak gre za vzpostavitev vozlišča znanj, ki jih v Sloveniji imamo, potreb, ki so, in za vzpodbudo vsem, ki bodo koristniki teh uslug.« Podgoršek si v verigi preskrbe s hrano želi tudi dobro raziskovalno platformo za razvoj in odpornost tega sektorja, da se bo v prihodnje lažje odzval na morebitne krizne situacije. Na to temo je nedavno Izgovor za dobro plačane službe? Na MGKP še pravijo, da bo inštitut za hrano v bistvu križišče med potrebami primarnega, kmetijskega, živilskopredelovalnega, gostinskega in tudi trgovskega sektorja. Njegov namen bo torej povezovanje vseh deležnikov med sabo. Ali potemtakem ustanavljamo neke vrste superinštitut oziroma inštitut inštitutov? Čeprav je bilo izpostavljeno, da namen novega inštituta ni v podvajanju že ustaljenih aktivnosti, seje namreč težko izogniti dejstvu, da se bodo te najbrž podvajale. Imamo namreč kar nekaj organizacij, ki se že ukvarjajo z omenjenimi področji. Ena od nalog inštituta naj bi bilo stalno komuniciranje s potrošniki in preverjanje potrošniških navad, kar pravzaprav že 30 let dela Zveza potrošnikov Slovenije. Pri MKGP deluje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v okviru ljubljanske veterinarske klinike pa tako rekoč istoimenski inštitut, in sicer Inštitut za varno hrano, krmo in okolje. In še bi lahko naštevali. Zato je najbrž kar na mestu bojazen, da bo ustanovitev še ene javne institucije na koncu še najbolj sama sebi namen oziroma izbrancem, ki jim bo zagotavljala dobro plačano službo. potekala tudi okrogla miza, na kateri je večina sogovornikov, tudi iz gospodarskih vrst, ustanovitev nacionalnega inštituta za hrano pozdravila, saj je po njihovem mnenju premalo prenosov znanja v prakso. Financira naj se sam Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko, je menil, da pri nas manjkajo potrošniški laboratoriji, ki bi industriji pomagali ugotoviti, kaj bo potrošnik izbral, Nataša Poklar Ulrih, dekanja ljubljanske biotehniške fakultete, pa je opozorila na organizacijsko obliko prihodnjega inštituta; ta bi Foto: arhiv M24 se namreč moral po njenem prepričanju financirati sam. Vse lepo in prav, porečete, a najbrž še zmeraj ne razumete prav, kaj natančno naj bi v novi inštituciji počeli. Po dodatna pojasnila smo se zato obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), a so nam tam povedali, da podrobnosti še niso znane. »Ne morejo še biti natančno opredeljene, ker je ne nazadnje sklad za okrevanje in razvoj še treba potrditi na ravni Evropske unije. Razpis za izvajalca bo predvidoma objavljen spomladi prihodnje leto, skrajni rok za vzpostavitev inštituta pa je leto 2026.« Senka Dreu 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 15. junija 2021 Ptuj • Za večjo kakovost življenja in sobivanje z naravo Ljudski vrt - medgeneracijsko središče z urbanimi vrtovi »Ptujčani bomo svojo novo Švicarijo dobili, ko nas bo nase zavedanje, čutenje, potreba, privedlo do spoznanja o tem, kakšno kakovost za nase življenje predstavlja Ljudski vrt,«poudarja arhitekt in urbanist Marjan Berlič, s katerim smo se pogovarjali o urejanju nove ptujske Švicarije in potrebnih novih vsebinah Z izgradnjo stanovanjskih blokov v Rabelčji vasi in blokov ob Potrčevi cesti se je težišče poselitve mesta Ptuj umestilo v prostor severno od starega mestnega jedra. Z umeščenostjo stanovanjske gradnje se je potreba po parkovnih in rekreacijskih površinah zelo povečala. Skladno s temi potrebami so v Ljudskem vrtu uredili otroško igrišče, športne površine za mlade, skate park, ribnik, glasbeni paviljon, trim stezo in fitnes na prostem. Ljudski vrt je začel pridobivati veljavo s stabilizacijo prebivalstva v Rabelčji vasi, kjer sedaj živi že tretja do četrta generacija ljudi, ki so že meščani, ki potrebujejo Ljudski vrt in imajo zgrajen odnos do mesta in urejene narave, pove Marjan Berlič. Četudi danes ni mogoče trditi, da je območje Ljudskega vrta brez ponudbe - prevladujejo športni poligoni - daje območje občutek, da so ti nastajali bolj ali manj stihijsko, da jih je vodila prosta pobuda, brez strokovnih podlag. Vsaka oblast se je skušala dokazati ali pokazati z novim tovrstnim objektom. „V času intenzivne izgradnje stanovanj v Rabelčji vasi in naselitvi stanovanj s prebivalci iz obrobja takratne občine (novi naselitvi so takrat rekli Zgornji Leskovec), ti stanovalci niso čutili, razen za male otroke, potrebe po prostoru za približevanje naravi (gozdu), povrnitev življenjske energije, polnjenje »akumulatorjev« in duše, ki je pod stalnim stresom. Nobeno zdravilo na svetu _ v- Foto: Črtomir Goznik Marjan Berlič: "Z novimi programi (balinišče, prostor za taborjenje, doživljajski park ipd.) bomo v Ljudski vrt pritegnili nove uporabnike."" nima tako neposrednega učinka na zdravje kakor sprehod v prečudovitem gozdu," poudarja Berlič. Ob izgradnji HE Formin izgubil Mestni park, pridobil Ljudski vrt Največji obnovitveni in dopolnit-veni posegi v Ljudskem vrtu so se zgodili ob izgradnji HE Formin. Takrat je bil ob izgradnji zaščitnega vi-sokovodnega zidu nivo mestnega parka dvignjen za več kot en meter. Zaradi tega je bilo treba odstraniti glasbeni paviljon in poiskati lokacijo za novega. Tako je nastal glasbeni paviljon v Ljudskem vrtu, dopolnjena so bila igrala, izgrajena je bila asfaltna igralna površina s Lokal, kjer se ne bo točil alkohol Na območje Ljudskega vrta se sedaj umešča tudi gostinski objekt s sanitarijami. Večina, ki ima pomisleke v zvezi s tem objektom, jih izraža zaradi bližine šole in ker imajo šolarji na tem območju pogosto tudi ure športne vzgoje. Berlič pravi, da bo objekt še en korak pri vzpostavljanju medgeneracijskega sodelovanja v naravi. Izdelali so ga v njihovi projektantski hiši Umarh, d. o. o. „Pred začetkom izdelave projektne dokumentacije smo z naročnikom MO Ptuj uskladili projektno nalogo, katere osnova je bila zasnovati objekt, ki bo služil za druženje družinskih članov, ki se igrajo na igrišču, in zagotoviti primerne sanitarne pogoje. Zato so zagotovljene tudi primerne zunanje površine okoli objektov in predvideni primerni priključki za kavarno (slaščičarno), kjer ni dovoljeno točenje alkohola," je sklenil pogovor o Ljudskem vrtu kot rastočem medgeneracijskem središču Ptuja z urbanimi vrtovi. Pel tau Volks garten Foto: Ptuj-guide.com Ljudski vrt je bil že v času pred drugo svetovno vojno parkovno in rekreacijsko območje mesta Ptuj, v katerem so živeli meščani, ki so potrebovali stik z urejeno naravo. Urejeno naravo so dopolnjevali programi in tudi urejen dostop, kostanjev drevored ob ograji bolnišnice do Ljudskega vrta. Ob ribniku, kije bil namenjen tudi čolnarjenju, je bilo telovadišče Sokola in 'Švicarija1 ter letno gledališče in balinišče. tribunami in urejen je bil ribnik z vodometom. Ti programi so bili kasneje dopolnjeni s skate parkom in trim stezo v gozdu. Vsi ti objekti so bili usklajeni s programom ureditvenega načrta. „Dvajsetletni mrk v skrbi za območje Ljudskega vrta pa je nastopil za tem obdobjem. Že umeščene rekreacijske objekte in dejavnosti na tem območju je treba dopolnjevati z novimi, s katerimi bomo pritegnili nove uporabnike v ta prostor. To pa so: balinišče, prostor za taborjenje za najmlajše, doživljajski park, gozdna učna pot, medgeneracijsko središče v naravi ipd. Na programe v Ljudskem vrtu je treba navezati programe, ki jih lahko realiziramo v Babosekovi grabi: down hill steza za kolesarjenje, živalski vrt domačih živali, strelišče za lokostrelstvo. Ponudbo aktivnosti, ki jo zagotavlja in bo še razširjena je treba vključiti tudi v turistično ponudbo mesta. Prvi korak za to pa je navezava na kolesarske -* ** • o......- Foto: Črtomir Goznik Ljudski vrt kot rekreacijsko središče Ptuja vse bolj pridobiva na pomenu. poti mesta in okolice," je Berlič predstavil urejanje Ljudskega vrta kot medgeneracijskega središča z urbanimi vrtovi. Premalo površin za kakovostno preživljanje prostega časa „Danes čutimo pomanjkanje urejenih površin s vsebinami, ki bi omogočale kakovostno preživljanje prostega časa in izboljšale socialno vključenost ranljivih ciljnih skupin. V našem okolju se mnogo ljudi spopada s socialno in duševno stisko, pomanjkanje se čuti tudi pri številu aktivnosti za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje. Ko govorimo o medgene-racijskem središču v Ljudskem vrtu ne smemo mimo urbanih vrtov, ki so nosilni element za pritegnitev upokojenske populacije. K oblikovanju vsebin na urbanih vrtovih je ob stanovalcih blokovnega naselja, predvsem pa upokojencih, treba pritegniti še osnovne šole in šolski center. Urbani vrtovi so vrtovi s poudarjeno funkcijo med-generacijskega sodelovanja. Imajo pozitiven učinek za vse prebivalce. Izhodišče pri snovanju vsebin urbanih vrtov mora biti oblikovanje eko vrtov. Sestavni del sistema naj bo tudi čebelnjak. Za ureditev urbanih vrtov bi lahko uporabili zemljišče, katerega lastnica je bolnišnica dr. Jožeta Potrča in kjer so bili prej njihovi vrtovi,« arhitekt in urbanist razloži potrebo po novih površinah za kakovostno preživljanje prostega časa in vsebinah, ki jih danes potrebuje človek. MG Haloze • Na Ptujsko Goro se vračajo obiskovalci V TIC-u prvi turisti letos Turistična informacija pisarna Ptujska Gora (TIC) je bila zaradi epidemiološke situacije v lanskem letu brez obiskovalcev. Prostori so bili sicer ves čas drugega vala odprti zaradi poštne poslovalnice, ki je v istem objektu. Z obojim upravlja Turistično društvo Ptujska Gora. Kot je pojasnila predsednica Tanja Leskovar, prodaje spominkov in drugih izdelkov skoraj ni bilo. Nekoliko bolj je bilo spodbudno to, da je pošta v lanskem decembru uspešno poslovala zaradi povečanja paketne prodaje. Pred osmimi leti je društvo prevzelo v upravljanje pogodbeno pošto, kjer lahko občani in turisti opravijo vse poštne in bančne storitve. Po besedah Leskovarjeve se morajo vsak mesec zelo truditi, da zagotovijo plače za dve zaposleni s skrajšanim delovnim časom. V ta namen so letos dopolnili ponudbo izdelkov, kmalu pa naj bi začeli tržiti turistične pakete v okviru projekta Visit Haloze. Za te goste bi potrebovali dodatne nočitvene kapacitete, ki jih v občini ni veliko. V neposredni bližini so apartmaji Tisa, v katerih lahko naenkrat prespi največ šest oseb. Foto: CG Na Ptujski Gori večinoma individualni gostje in manjše skupine V zadnjem mesecu opažajo, da se turisti postopoma vračajo na Ptujsko Goro, saj se jih vedno več ustavi v informacijski pisarni, kjer se zanimajo o kraju, cerkvi, ostalih znamenitostih, kolesarskih poteh, nastanitvah in gostinski ponudbi v ožjem in širšem okolju. To so predvsem individualni gosti in manjše skupine, ki jim bo v kratkem na voljo tudi izposoja električnih koles. Kolesarnica pred občino je že postavljena, zaradi težav z dobavo pa bo treba na kolesa še počakati kak mesec ali dva. TD Ptujska Gora skrbi tudi za vinoteko Letos je TD Ptujska Gora prevzelo še skrb za Starotrško hišo, v kateri je urejen muzej etnološke dediščine. Gostje lahko obiščejo tudi vinoteko s haloškimi vini, ki je zaživela pred dvema letoma, ko so v celoti prenovili prostore TlC-a na ploščadi pred baziliko. V objektu je na ogled stalna zbirka fotografij častnega občana Stojana Kerblerja. Foto: CG V turistično informacijski pisarni vedno več obiska TD Ptujska Gora je bilo ustanovljeno leta 1968, ko so na trgu v kiosku začeli prodajati razglednice, znamke in druge izdelke. Društvo danes šteje 60 članov, ki se na različne trudijo za promocijo kraja. Med celim letom organizirajo različne dogodke, s katerimi skušajo oživljati kraj in obiskovalcem ponuditi različna doživetja (martinovanje, postavitev majskega drevesa, blagoslov motorjev, vinski večeri, razstave ...). Ptujska Gora z baziliko Marije Zavetnice pa je v prvi vrsti izjemno priljubljeno romarsko središče ne le pri Slovencih, pač pa tudi pri romarjih iz vse Srednje Evrope. Po drugi svetovni vojni je bila cerkev zaprta, romanja pa nekaj časa prepovedana. Decembra 2009 so cerkev razglasili za baziliko. Estera Korošec Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik , za iO^^^^droid naprave I torek • 15. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj, Podravje • Predaja športnih investicij svojemu namenu 720.000 evrov za izboljšanje pogojev ptujskega športa Čeprav ptujski športniki že nekaj časa uporabljajo nove pridobitve, so jih šele v nedeljo slavnostno predali svojemu namenu. Gre za vlaganja v športno infrastrukturo, vredna 720.000 evrov. Prenovljeno je glavno nogometno igrišče, pa igrišče z umetno travo ob Mestnem stadionu, v zaključni fazi je tudi urejanje atletskega dela stadiona. V prihodnjem letuje v planu še ena izjemno pomembna investicija: postavitev reflektorjev, ki smo jih na Ptuju že imeli, pa jih niso smeli postaviti. Zdaj, kot vse kaže Jih vendarle bodo, če bodo le zanje zbrali dovolj sredstev. Sodelovanje Mestne občine Ptuj z Nogometno zvezo Slovenije in Fundacijo za šport je prineslo občutno izboljšanje pogojev za vadbo športnikov na Ptujskem. Na glavnem nogometnem igrišču Mestnega stadiona Ptuj so menjali 8.000 kvadratnih metrov travne ruše, uredili nov drenažni sistem s ponikovalnimi jarki in posodobili namakalni sistem s 24 razpršilniki. Investicijo, ki so jo izvajale Javne službe Ptuj, so začeli julija lani. Vredna je 300.000 evrov, od tega sta po 50.000 evrov prispevali Fundacija za šport in Nogometna zveza Slovenije, preostanek, torej okrog 200 tisočakov, je kril občinski proračun. Stanislav Clažar, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, je izrazil veliko zadovoljstvo, da jim je v to okolje uspelo pripeljati sredstva, s katerimi se izboljšujejo pogoji za delo športnikov. Izpostavil je velika vlaganja v urejanje športne infrastrukture v zadnjih dveh letih na območju ptujske občine. Kot je dejal, so bila tudi v prejšnjem mandatu sredstva na voljo, a jih prejšnje vodstvo občine ni znalo črpati. Prav vsi akterji so pohvalili zgle- Lctos so nabavili tri dodatne tarče za strelce, lani dve. Plan za naslednje leto: reflektorji Na ptujski občini nameravajo nadaljevati s takšnim tempom vlaganj v športno infrastrukturo. V naslednjem letu bodo skušali zagotoviti sredstva za postavitev reflektorjev. Kot je dejala županja Nuška Gajšek, že razpolagajo z oceno vrednosti. Ta investicija naj bi bila ocenjena na okrog 700.000 evrov. Sama upa, da bo cenejša, skušali jo bodo izvesti za okrog pol milijona evrov. Po informacijah, s katerimi razpolaga, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, kije pred leti nasprotoval postavitvi reflektorjev, bojda zaradi zaščite vedute, nima več teh pomislekov. Kot kaže, ne bodo niti stranka v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. „Ta projekt bo velika dodana vrednost ptujskemu športu, pa ne samo nogometu, pač pa širše," je prepričana Gajškova. Izpostavilaje, daje ta infrastruktura namenjena vsem, tako šolarjem kot rekreativcem in klubom. Tudi prenova igrišča z umetno travo je končana Dotrajano travo nadomestila nova Prenovljeno je tudi igrišče z umetno travo, kar nogometnim klubom zagotavlja nemoteno izvedbo tekmovanj. Stanje trave pred prenovo je bilo namreč zelo slabo, zdaj je igrišče prekrito z dvobarvno umetno travo zadnje generacije z visoko odpornimi in vzdržljivimi vlakni. Vrednost te investicije je nekaj več kot četrt milijona evrov. Tudi v tem primeru so sofinancerji Mestna občina Ptuj, Nogometna zveza Slovenije in Fundacija za šport. Nogometno igrišče je prenovljeno. Na to investicijo so ptujski športniki čakali dolgo časa. Upajo, da bodo kmalu zasvetili še reflektorji. dno sodelovanje, ki je bilo ključ do izvedbe tako številnih in obsežnih investicij. „Vse, kar smo si zastavili, nam je uspelo izpeljati. Sledimo časovnici, vse dane obljube smo realizirali. To je dobra popotnica za naprej. Vse vpete strani smo se držale dogovorov. Tako Zavod za šport Ptuj kot tudi Nogometna zveza in Fundacija za šport kot sofinancerja," je ob predaji teh investicij svojemu namenu dejala ptujska županja Nuška Gajšek. Bistveno boljši pogoji tudi za atlete Namenu je bila predana še ena investicija: prenova atletskega dela stadiona. Ta je v zaključni fazi, z njo pa se izboljšuje funkcionalnost za potrebe atletskih treningov in tekmovanj. Sredstva za izvedbo, 150.000 evrov, je sicer v proračunu zagotovila MO Ptuj, a upajo na sofinanciranje Fundacije za šport v višini 37.500 evrov. Doslej so za izvedbeni del zapravili okrog 140.000 evrov, za ta denar so nabavili novo atletsko kletko, tartanizirali asfaltno površino za golom, kupili nove blazine za skok v višino, uteži, izvedli retoping pokrite atletske steze, menjali okna v pokriti atletski stezi, sanirali stene v pokriti atletski stezi, zamenjali pa bodo tudi svetila. Nove tarče za strelce Izboljšali so se pogoji tudi za strelce. Posodobitvi strelišča v športni dvorani Mladika je letos sledila nabava še treh elektronskih tarč. Na ta način se izboljšujejo pogoji za treniranje in tekmovanje strelcev. „Gre za tarče za zračno orožje na 10 m nemškega proizvajalca Disag. Da je do realizacije prišlo, so zaslužni tudi v Fundaciji za šport, Zavodu za šport Ptuj, klubski donatorji, člani kluba pa so v izvedbo projekta vložili več kot 400 ur svojega prostovoljnega dela. Lani smo kupili dve tarči, skupno torej pet tarč, v višini 15.375 evrov," so pojasnili na ptujski občini. Zavod za šport Ptuj je imel ključno vlogo pri zagonu in izbiri vseh navedenih projektov. Pregledovali so najprimernejše rešitve in v sodelovanju z občino opravili izbor. Direktor Zavoda Sandi Mertelj je izjemno zadovoljen, da jim je uspelo izvesti vse naštete investicije, ki pomembno izboljšujejo pogoje za delo ptujskih športnikov. Zastavljeni so tudi že cilji za prihodnost: „Skušali bomo zagotoviti manjkajoče površine, ki so potrebne za razvoj športa." Z doseženim napredkom na tem področju v zadnjih dveh letih pa so izjemno zadovoljni. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ptuj, Markovci • Brez tradicionalnega pohoda Slovo 190 mini maturantov Vrtca Ptuj Zaradi epidemiološke situacije tudi letos ni bilo mogoče organizirati tradicionalnega pohoda vseh ptujskih mini maturantov in skupnega sprejema pri županji Nuški Gajšek. Slednja je vsem malčkom poslala sladko presenečenje in jim ob tem zaželela vse dobro ob tako pomembnem dogodku, kot je odhod v prvi razred. Foto: CG »Za nas se igra je končala, šola nam bo delo dala, a prav nič se ne bojimo, šole vsi se veselimo.« Te verze himne mini maturantov so veselo in glasno prepevali po vseh enotah Vrtca Ptuj in pri tem odhod v osnovno šolo glasno naznanjali s piščalkami. Po besedah ravnateljice Marije Vučak v prve razrede ptujskih osnovnih šol letos odhaja 190 otrok. »Pred otroki je novo življenjsko obdobje, ko bodo sicer v ospredju šolske obveznosti, ampak kljub temu ne smemo pozabiti na igro, ki je v tem starostnem obdobju še vedno zelo pomembna. Prepričana sem, da so naši otroci dobro opremljeni za vstop v šolo, pri čemer so imele veliko vlogo tudi naše vzgojiteljice. Pri prehodu iz vrtca v šolo pa sta pomembni tudi podpora in zaupanje staršev,« je povedala Vučakova in dodala, da vsem mini maturantom želi, da radovedno in igrivo sodelujejo pri pouku, sledijo navodilom učiteljice, spoznavajo, odkrivajo in raziskujejo nova znanja ter se predvsem veliko igrajo. Šolsko leto ptujskega vrtca se sicer konča 31. avgusta, zato imajo starši možnost varstva tudi v juliju in avgustu. Tisti, ki imajo možnost, otroka izpišejo iz vrtca že prej. Novo šolsko leto bodo začeli z delom v 50 oddelkih, kar je en manj kot letos. Število otrok je sicer nekoliko višje, vendar vsi prvega septembra še ne izpolnjujejo pogojev Mini maturanti ptujske enote Tulipan za vpis. Na novo jih bo septembra prišlo v varstvo 175, ostalih 35 pa še med letom. V Markovcih kar 54 mini maturantov Minuli petek je bil za mini maturante vrtca Markovci prav poseben, saj so imeli sprejem pri županu Milanu Cabrovcu. Slednji jih je veselo pozdravil in povabil v občinske prostore. Bodoči markovški prvošolčki so mu z navdušenjem in velikim pričakovanjem sledili. Med pogovorom so mu zaupali, da se veselijo šole in novih dogodivščin. Županu so med drugim povedali, da se bodo pridno učili in ubogali učiteljice. Nato so skupaj še zapeli in se poveselili, župan Gabrovec pa je vsakemu izročil darilo. V novem šolskem letu bo prvič šolski prag OŠ Markovci prestopilo 54 otrok, kar je 12 več kot leto prej. Otroke bodo razdelili v dva oddelka po 27 otrok. Prizadevali so si sicer, da bi imeli tri oddelke prvošolčkov, vendar bi glede na zakonodajo potrebovali še tri otroke. Kot je povedal ravnatelj Ivan Štrafela, je z vpisom zelo zadovoljen, saj se število otrok v občini povečuje. V vrtcu bo letos na novo vpisanih med 40 in 50 otrok. V letošnjem februarju so odprli dodaten oddelek, kar pomeni, da so varstvo otrok organizirali v desetih skupinah. Estera Korošec Župan Milan Gabrovec z mini maturanti 12 Štajerski Kultura torek • 15. junija 2021 SLIKOVITA BRDA in NEVERIETNA SOCA Pndružite se naši družbi Ptuf • Slovenski glasbeniki z novim projektom Vox Arsana, Vlado Kreslin in godalni orkester Mednarodno uveljavljena vokalna skupina Vox Arsana in Vlado Kreslin se lahko pohvalijo že z osemletnim uspešnim sodelovanjem. Vtem času so večkrat skupaj nastopili, največkrat pa na prazniku Cestnega podjetja Ptuja. Vsako leto so napisali po eno priredbo. Foto: zasebni arhiv Preživite vikend, 3. in 4. julija, v družbi ekipe Radia-Tednika Ptuj in z nami obiščite IZVIR NAJLEPŠE SLOVENSKE REKE SOČE Z NEPOZABNIMI DOŽIVETJI NEOKRNJENE NARAVE Za izjemna doživetja nam ni treba iti daleč. Brda ponujajo hribčke, vinograde in slikovite vasice z ozkimi uličicami. Čarobna pokrajina z reko Sočo je polna lepot in prijaznih domačinov. Soča je tako zeleno-modra, da deluje skoraj nenaravno. Na kratki razdalji, samo nekaj kilometrih, se zavemo vsega bogastva, ki ga ponuja naša zemlja, in užitkov, ki nam jih dobrodušno nudi. Občudovali bomo svetovnega rekorderja Solkanski most, srednjeveški grad na Dobrovem ter cerkev sv. Martina z mogočnim cerkvenim zvonikom in freskami. Sprehodili se bomo do spomenika Gonjače in Parka miru na Sabotinu. Obiskali bomo Kobariški muzej in Dom Trente _ edini narodni park v Sloveniji z etnološko dediščino. Prevzela nas bosta središče Triglavskega narodnega parka _ dolina Trente in izvir najlepše slovenske reke Soče. (od tegaje možno nastanitev plačati s turističnim bonom: 55 €) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitevvdvoposteljnih sobah hotela Alp ***, nočitev z zajtrkom in večerja, ogledi po programu (vas Šmartno, stolp Gonjače), grad Dobrovo z vstopnino, vstopnina Dom Trenta, vstopnina v Kobariški muzej, vodenje in organizacija izleta, osnovno nezgodno zavarovanje. Splošni pogoji so sestavni del programa! Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK ;radioPTUI V novem uideu pesmi Kaj naj ti prinesem, draga so moči združili mednarodno uveljavljena vokalna skupina Vox Arsana, Vlado Kreslin in godalni orkester pod vodstvom skladatelja, aranžerja in violinista Matije Krečiča. Pre-mierno so ga predstavili 6. junija. V tem koronskem času, ko niso toliko nastopali, ko ni bilo koncertov, pa so sodelovanje nadgradili z novim projektom v sodelovanju z godalnim orkestrom. Na novo so začeli pisati priredbe Kreslinovih večnih uspešnic: Od višine se zvrti, Namesto koga roža cveti, Vse se da, Danes končno sam itd. Eden najbolj znanih slovenskih skladateljev, aranžerjev in violinistov Matija Krečič pa je za ta projekt sestavil orkester. To so sami izjemni sloven- ski glasbeniki, ki igrajo v Slovenski filharmoniji, Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, ob stalni skupini, ki spremlja Vox Arsano, v kateri so Luka Herman Gaiser na kontrabasu, Bruno Domiter na bobnih in Anže Vrabec na klavirju. Gre za vseslovenski projekt, katerega nosilec je Vox Arsana (Ana Delin, Mladen De-lin, Samo Ivačič in Barbara Grabar). Pod priredbo pesmi Kaj naj ti prinesem, draga, v barvah etna, popevke, klasike in večglasnega jazza se je tokrat podpisal pianist, vokalist in aranžer Mladen Delin. Premierno so jo predstavili 6. junija, sledila bo priredba Vse se da, poleti priredba Namesto koga roža cveti. Jeseni bodo sledile še preostale. Sicer pa se bodo na dveh uvodnih koncertih 22. in 23. julija kot začetek festivala Arsana 2021 predstavili s 15 skladbami. S tem koncertom pa se želijo predstaviti tudi v drugih slovenskih mestih. mg Ptuj • Mežanovi dnevi 2021 Likovna izpoved o osamljenosti V Miheličevi galeriji na Ptuju so 11. junija odprli že sedmo bienalno likovno prireditev Mežanovi dnevi. Organizirala stajo Zveza kulturnih društev Ptuj in Pokrajinski muzej Ptiij-Ormož, sofinancirala pa jo je MO Ptuj. Vimenu ZKDje razstavljavce in obiskovalce pozdravil podpredsednik Jure Meško, v imenu MO Ptuj županja Nuška Gajšek, v imenu strokovne komisije pa je govorila umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik. Predstavila je vsebino letošnje razstave in ugotovitve komisije oz. izbor za razstavo. Vsem razstavljavcem so podelili priznanja, nagrajencem pa manjše nagrade. Organizatorji so za letošnjo temo izbrali osamo glede na čas, ki ga živimo. „Odziv ustvarjalcev je bil v primerjavi s prejšnjimi leti skromnejši in v kakovostnem smislu tudi nekoliko šibkejši, z izjemami, ki izstopajo po svojem umetniškem izpovedovanju in zmeraj presenetijo s svojo kreativnostjo in kakovostjo. To pa je tudi namen tovrstnih prireditev, da se ustvarjalci med seboj pogumno soočijo ter prestavijo na razstavi in pred javnostjo," je povedala Stanka Gačnik. 41 avtorjev je letos prispevalo 71 del, za razstavo pa je strokovna komisija izbrala 39 likovnih del, ki so bila povečini ustvarjena v klasičnem likovnem nosilcu, v slikah (akril na platnu, mešana tehnika), manj pa je kiparskih del, risbe, grafike in fotografije. Kljub temu da je Prejemniki nagrad: Gregor Samastur, trin; manjka Bojan Lubaj. bila razpisana tema osamljenost, je bila narava še zmeraj osrednji motiv. Bolj kot sicer pa so se letos pojavile tudi upodobitve osamljenih človeških podob, kot odziv na negotovo svetovno in eksistencialno situacijo. Prvo nagrado 7. likovne bienalne prireditve je prejel Gregor Samastur Foto: Črtomir Goznik Bernardka Kos in Petra Kampl Pe- Razstavljajo: Gregor Samastur, Bojan Lubaj, Bernardka Kos, Petra Kampl Petrin, Vera Avguštin, Elfrida Brenčič, Roman Blatnik, Nevenka Bedžuh, Cecilija Bernjak, Majda Črešnik, Klavdija Dajčman, Jerneja Doler, Aleš Likar, Danica Lužnik, Jana Kraševec, Danila Krpič, Kristina Kolar, Lana Kostanjevec, Methans Leopold, Suzana Marovt, Diana Mureškič, Helena Obran, Mihaela Omladič, Erika Puc, Zdravko Petek, Irena Pernat, Andreja Repnik, Bohumil Ripak, Milena Roštohar, Franc Simonič, Dana Štrucelj, Suzana Šober, Zdenka Šulin, Aleksander Štumberger, Matej Štegar, Melita Vidovič in Marjeta Žnidarič. (Ptujska Gora). „Prijetno sem presenečen. To je že moja četrta prva nagrada na Mežanovih dnevih. Prejel sem jo za likovno delo Vzporedni svetovi iz cikla Opus 22. Gre za popolnoma abstraktno delo. Nagrada je tudi potrdilo pravilnega pristopa k likovni izraznosti in k samemu likovnemu ustvarjanju. Dejansko pa je tudi motivacija za delo v naprej," je povedal Samastur Druga nagrada je šla v roke Bojana Lubaja (Kidričevo) za sliko z naslovom Starka 2021. Kurentova intervencija Bernarde Kos s Ptuja je prejela tretjo nagrado. Petra Kampl Petrin iz Brestanice pa je prejela četrto nagrado za sliko Nova realnost - negotovost, 2020 in sliko Nova realnost - zmeda, 2020. Razstava Mežanovi dnevi 2021 bo na ogled do 27. junija. MG Reportaža Pariz in Roland Garros te navdušita v prvem trenutku Stran 14 ReOromP Gorišničani neustavljivi, Nedeljčani utrujeni Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Tenis • Tamara Zidanšek tednik MoraOror Gajser vrgel rokavico tekmecem v obraz Stran 15 AtlePilr Čeh z izjemno serijo tudi v Mariboru Stran 15 íVoítulajtz nai na iu¿ío(jn¿m ijilztu! RADIOPTUJ MI ¿filetee www.radio-ptu¡.si E-mail: sport@radio-tednik.si »Če sem jo že prej premagala, jo bom pa tudi tukaj, čeprav je oder malo večji« Tamara Zidanšek je bila v zadnjih dveh tednih zagotovo najbolj oblegana slovenska športnica, z zgodovinskim uspehom v Parizu se je znašla na prvem mestu športnih novic praktično vseh medijev. Kljub temu si je vzela čas tudi za Štajerski tednik in z nami delila svoje občutke ob izjemnem uspehu. Vsi, ki te spremljamo dlje časa, smo vedeli, da se ti mora enkrat vse 'poklopiti' tudi na velikem turnirju. Si si predstavljala, da bi se to lahko zgodilo v Parizu, ki je najpomembnejši turnir peščene sezone? T. Zidanšek: »Ko se zgodi nekaj tako odmevnega, se največkrat zgodi na velikih turnirjih, kot so grand slami ali mastersi - to so primerna prizorišča za tak odmeven rezultat. Po pravici povedano pa si sama pri sebi nisem znala predstavljati, da bi se to zgodilo ravno v Parizu. Sem pa zelo vesela, da se je zgodilo tukaj, na največjem prizorišču peščene sezone.« »Lanske izkušnje po izpadu z Muguruzo so mi letos prišle prav« V prvem krogu si premagala 7. igralko sveta Bianco Andreescu: je bila ta tvoja premierna zmaga proti igralkam iz TOP 10 prelomna? T. Zidanšek: »Ja, to je bil velik 'skalp', res velika zmaga - če v 1. kolu premagaš takšno igralko, potem dobiš precej dodatne samozavesti. Tokrat nisem bila ustavljena, kot npr. lani proti Garbine Muguruza, s katero sem prav tako odigrala izenačeno tekmo. Ta dvoboja bi lahko primerjala, bila sta povsem enaka, oba z odličnima tekmicama in z obema že v prvem krogu. Zelo sem vesela, da sem uspela izpeljati plan in uvodno tekmo obrniti v svojo korist.« Sledile so zmage proti odličnim igralkam: Siniakovi, Cristei in Bado-si. Bi lahko rekla, da so bile to tvoje najboljše predstave do sedaj? T. Zidanšek: »Ja, lahko bi rekla, da je bil to eden mojih najboljših tednov oz. dveh, ene mojih boljših predstav, moj najboljši tenis. Res igram dobro, stvari so se začele sestavljati v celoto, tako iz fizičnega kot psihičnega vidika. Na igrišču mi uspe izvajati tisto, kar smo se dogovorili pred dvobojem.« V polfinalu te je čakala Pavljučen-kova. Kaj se je dogajalo pred in med dvobojem, kako si ga ti doživljala? T. Zidanšek: »Doživljala sem ga enako ali vsaj podobno kot vse prejšnje dvoboje. Na vsakem dvoboju v Parizu sem štartala iz ničle, da na igrišču naredim največ, kar lahko. Vmes se je sicer dogajalo veliko stvari, dnevi so hitro minevali, ampak sem jih vseeno poskušala odmislit in se sfokusirati na sebe in tekmo. Seveda pa ne moreš čisto prezreti dejstva, da igraš v polfinalu grand slama, to težko kar izbrišeš iz misli. Vseeno sem probala ohranit zbranost, tudi do svojih priložnosti sem prišla, ki jih pač tokrat nisem izkoristila. Je pa bila to zame povsem nova izkušnja, upam, da mi bo v naslednjih takšnih dvobojih dala nekaj več.« Že med turnirjem si v enem izmed intervjujev dejala, da so ti pomagale izkušnje s tekem proti Osaki, Bartyjevi, Muguruzi ... T. Zidanšek: »Točno to! Če bi mi lani po porazu z Muguruzo nekdo rekel, da je vse za nekaj dobro, si ne bi tako mislila. Letos, ko sem pa igrala dve tekmi na razliko v zadnjem setu, pa mi je tista izkušnja prišla zelo prav.« »Če bi tista paralela šla preko mreže ...« Kakšni so bili tvoji občutki po porazu s Pavljučenkovo, kaj se je takrat dogajalo v tvoji glavi? T. Zidanšek: »Po pravici povedano mi je bilo težko, ampak biti žalostna glede na to, kaj vse se je zgodilo v celotnem Roland Garrosu, pa tudi nisem smela biti. Sem se pa vseeno zavedala, da sem imela pri rezultatu 5:5 in 15:40 v prvem nizu veliko priložnost, ki sem jo izpustila iz rok; eno žogo sem z bachhand paralelo udarila v vrh mreže, v drugo pa me je Anasatasia 'poservirala'. Če bi tista paralela šla preko mreže, bi se lahko vse skupaj odvilo tudi povsem drugače... Še enkrat pa poudarjam, da sem šla na igrišče primarno s fokusom nase. Od sebe sem lahko 'zahtevala' le to, da pogumno in čim odločneje stopim na igrišče, da vplivam na tisto, na kar lahko. To pa sama pri sebi vem, sem izvedla, ne glede na to, kako se je na koncu dvoboj rezultat-sko obrnil.« Zanimivo je bilo tudi to, da so bili gledalci na stadionu s tabo, še posebej pa seveda tistih nekaj Slovencev, ki smo se zelo trudili biti glasni in navijati zate. Kaj ti je ta podpora pomenila? T. Zidanšek: »Nisem mogla verjet, da se na tako velikem stadionu zbere »Vedela sem, da imamo dober načrt in da sem ga sposobna izpeljati, zato smo trenirali vsa ta leta« Si si ob začetkih v mrzlem 'balonu' na Ptuju prestavljala kaj takega, kar se ti dogaja sedaj? T. Zidanšek: »Vedno sem si želela tega in tudi vedela sem, da sem sposobna, hkrati pa sem si mislila, da bi morala nekaj takšnega storiti že pri 18 ali 19 letih. Sedaj sem stara 23 let, pa sem mi zdi, da je to, kar se mi sedaj dogaja, hitro ... - občutki so nekako mešani. Sem pa res presrečna, da se je to zgodilo. Vedela sem, da imamo dober načrt in da sem ga sposobna izpeljati, zato smo trenirali vsa ta leta! Nisem si pa znala predstavljati, kdaj in kako se bo to zares zgodilo. To je res nekaj čisto novega.« Ekipa je bila na začetku skromna, sedaj je že močno razširjena, kako gledaš na ta razvoj celotne ekipe? T. Zidanšek: »Ekipa se je res razširila in vsak doda nekaj svojega. Predvsem sta pomembni komunikacija in pozitivna energija. Zelo dobro se razumemo in se imamo fajn, kar mislim, da je primarnega pomena. Potem je seveda pomembno, da znamo tudi dobro oddelati vsak svojo stvar in točno to tudi delamo. Mislim, da je to nekaj takega, kar meni omogoča, da lahko igram sproščeno in da lahko pokažem to, kar znam.« Foto: rolandgarros.com T. Zidanšek: »Če bi mi lani po porazu z Muguruzo nekdo rekel, da je vse za nekaj dobro, si ne bi tako mislila. Letos, ko sem pa igrala dve tekmi na razliko v zadnjem setu, pa mi je tista izkušnja prišla zelo prav.« kom in to imam res rada.« Prehod s peska na travo bo torej hiter, najbrž bo tvoj prvi turnir na travi kar Wimbledon, ki se začne 28. junija? T. Zidanšek: »Do sedaj sem naredila že kar nekaj menjav podlag, tako da ne potrebujem več tako veliko časa za privajanje. Vem, kako je in se potem lahko hitro tudi prilagodim.« Jože Mohorc toliko ljudi in navija zame. Spet nek nov občutek, sploh pa v polfinalu grand slama. To mi je pokazatelj, da so me ljudje na nek način dobro sprejeli - ob tem mi je res toplo pri srcu.« Kako pa si se počutila med to elito na največjem turnirju peščene podlage? Je bilo prisotne kaj treme, kaj negotovosti, kako je to izgledalo iz tvojega vidika? T. Zidanšek: »Trema je bila prisotna v enaki ali podobni meri kot na vsakem turnirju, tudi kakšne negotovosti ni bilo, saj sem že igrala na precej takšnih turnirjih in si pridobila kar nekaj izkušenj. Res pa je, da je celotna ekipa 'padla' v nekakšno pozitivno energijo, zelo dobro smo se imeli in res sem samo igrala tekmo za tekmo. Šli smo dan po dan in je bilo res super, dobro sem se počutila.« Novim izzivom naproti V , • •• s svežo motivacijo in pridobljenimi • IV* • izkušnjami Prej si na grand slam turnirjih vedno preskakovala samo posamezne stopničke; najprej 1. krog kvalifikacij, nato 2. in 3., pa 1. krog glavnega in nato še drugi ... V Parizu si preskočila nekaj stopničk ... T. Zidanšek: »Ko sem prišla v 3. krog - kar je bilo zame že novo -, sem igrala s Siniakovo, s katero sem nazadnje dvakrat zmagala. Če sem jo že prej premagala, jo bom pa tudi tukaj, čeprav je oder malo večji (smeh)! To je bilo pomembno zavedanje, da sem si sama pri sebi pustila prestaviti te mejnike, to je bilo v bistvu primarno, da sem verjela v to! Siniakovo sem nato res premagala, potem pa je šlo naprej tekmo za tekmo . Potem sem se pripravila na Cristeo in jo premagala, potem sem proti Badosi delovala res dobro v vseh pogledih ... Tokrat sem iz tega vidika res dobro oddelala turnir in v teh situacijah presenetila in prevzela vajeti v svoje roke.« Kaj ti ta turnir pomeni za nadaljevanje kariere? T. Zidanšek: »Vsak dan je nov dan in vedno se lahko zgodi kaj novega. V Parizu se je zgodilo nekaj lepega, ampak v prihodnje moram še vedno stopiti na igrišče in odigrati enako dobro oziroma še boljše. Nič mi sedaj ne bo zagotovljenega samo zato, ker sem igrala v polfinalu Roland Garrosa, treba je iti novim izzivom naproti, s svežo motivacijo in pridobljenimi izkušnjami iz tega turnirja.« »Komaj čakam, da grem igrat na travo« Sedaj prihajajo turnirji na travnati podlagi, na kateri tudi rada igraš, to si v prejšnjih intervjujih že omenjala. Bo pa malo priprav . T. Zidanšek: »Lani zaradi premora ob koroni in odpovedi Wimbledona nismo imeli priložnosti za igranje na travi, zato sem že prejšnji vikend rekla, da komaj čakam, da grem na travo! Na travi je treba igrati z občut- Marjan Čuk: »Izkoristili dobre Tamarine stvari in a I* • I* • v IV V» a| • nevtralizirali najmočnejša orožja tekmic« »Zadovoljen sem z vsem, kar je Tamara izvedla na tem turnirju. Vsem -še najbolj pa sama sebi - je dokazala, da se lahko kosa z vsemi igralkami in da lahko na igrišču pokaže to, kar si zamislimo pred tekmo. Že velikokrat je bila v preteklosti blizu zmagam proti bolj uveljavljenim igralkam, tokrat ji je to uspelo v 1. krogu proti Bianci Andreescu. To je bila zagotovo ključna zmaga na tem turnirju, nadaljevanje je bilo samo potrditev tega, da je dobra in da zmore tudi večje preboje,« je po polfinalnem srečanju dejal vodja Tamarine ekipe Marjan Čuk in dodal zanimivost: »Po srečanju je prišla v tunelu pod stadionom k meni Pavljučenkova, me objela in rekla, 'vi ste najbolj pozitivna ekipa na turneji'.« Kaj je bil ključ do pariškega polfinala? »V Pariz smo prišli brez rezul-tatskega načrta, smo pa imeli pripravljen natančen igralni načrt za vsako naslednjo tekmico. V vsakem dvoboju smo poskušali izkoristiti dobre Ta-marine stvari, slabše pa skriti, obenem pa izkoristiti šibke točke tekmic in nevtralizirati njihova najmočnejša orožja. To nam je dobro uspevalo vse do polfinala, tukaj pa je bila Pavljučenkova boljša v uveljavitvi svojega načrta. Gre za visok nivo igre, Tami preprosto ni uspela odigrati dovolj disciplinirano in agresivno. Razlike so bile kljub temu majhne, a tako pač je, gre za polfinala grand slama,« je pojasnil Čuk. Za konec se je dotaknil naslednjih turnirskih načrtov: »Po tem velikem rezultatu se je treba najprej dobro spočiti, ne samo v fizičnem, ampak tudi v psihološkem smislu. Tako smo že odjavili nastop na travi v Bad Hombur-gu v bližini Frankfurta (WTA 250), kamor bi morali v sredo. Ni šlo drugače, saj temu že čez slaba dva tedna sledi turnir v Wimbledonu. Enostavno bo šla v London odigrat 'na svežino in občutek'.« »To je čisto noro!« Kako gledaš na dejstvo, da je na isti stopnički turnirja pri moških obstal tudi tvoj veliki vzornik Rafael Nadal? T. Zidanšek: »Na to vprašanje v bistvu ne vem, kaj naj rečem, ker sem kar malo slabe volje, ker Nadal ni zmagal (smeh). Je pa to čisto noro, da sploh pomislim, da igram na istem nivoju kot on, v polfinalu Grand Slama. Vedno sem si to želela, da pa sem to dejansko doživela ... Po mojem se bo še nekajkrat moralo to zgoditi, da bom to lahko nekako sprejela, da je to sploh res.« 14 Štajerski Šport, reportaže torek • 15. junija 2021 Tenis • Reportaža iz Pariza Pariz in Roland Garros te navdušita v prvem trenutku Tamara Zidanšek sicer prihaja iz Slovenskih Konjic, a je dolgoletna članica ptujskega teniškega kluba in večkratna prejemnica priznanja Najboljša športnica MO Ptuj. Ko je preskočila četrtfinalno oviro na največjem turnirju na peščeni podlagi v Parizu, je tudi pri Štajerskem tedniku padla hipna odločitev - gremo v Pariz, na prizorišče največjega uspeha slovenskega tenisa v zgodovini samostojne države in enega največjih slovenskih športnih uspehov sploh! Mini ptujska skupinica, v kateri so bili še Tamarini prijatelji Neja, Sven in Blaž, je svojo pot začela na Ptuju, čez kakšnih šest ur pa smo po prevoženih 600 kilometrih že bili na letališču v Bergamu. Nekaj manjših zapletov na letališču smo uspešno rešili in se vkrcali na letalo za Pariz. Na manjšem letališču Baeuvais je odlično poskrbljeno tudi za avtobusni prevoz do kakšnih 80 kilometrov oddaljene prestolnice Francije, pot pa zaradi gostega prometa vseeno traja skoraj dve uri ... Velemesto pač ... Nastanitev v bližini Parka prin-cev, domovanja PSG, je bila solidna, domala celoten hotel so zasedali karateisti iz celega sveta (videli smo reprezentance Kazahstana, Finske, Madžarske, Luksemburga ...), ki so imeli v bližnji dvorani tekmovanje. Zaželeli smo jim dobre nastope, nam pa so vrnili z enako mero za našo Tamaro, ko smo jim razložili namen našega obiska Pariza. Pariz je svetovljansko mesto, takšen je tudi Roland Garros. Številne podrobnosti kažejo na to, da ni nič prepuščeno naključju, vse je premišljeno umeščeno v celoten teniški kompleks, ki zajema številna igrišča, krona vsega pa je lani obnovljeni stadion Philippe Chatrier, eden izmed največjih na svetu. Prav na njem smo spremljali polfinalni dvoboj Tamare Zidanšek in Rusinje Anastasie Pavlju-čenkove. Žal brez večje slovenske zastave, to so nam varnostniki pred vstopom v kompleks odvzeli (dovoljene so le manjše od enega metra ...), naše prošnje jih niso premaknile niti za milimeter . Stadion zaradi omejitev pri številu obiskovalcev ni bil poln, a je bilo vzdušje kljub temu izjemno. Že od samega začetka naprej je bilo čutiti, da je velika večina gledalcev na strani naše igralke, ki se je v dotedanjih petih dvobojih pokazala v lepi luči, bila je spoštljiva do tekmic, simpatična v izjavah, a obenem neizprosna na igrišču ... Tako je tekmo tudi začela, po-vedla je 2:0 in sprožila prvi val navdušenja med navijači. A je Rusinja, precej višje uvrščena igralka na WTA--lestvici (32., Tamara 85.), hitro našla svoj ritem in vrnila z enako mero in izenačenjem na 2:2. Da je Tami v tem dnevu manj razpoložena za igro kot prejšnje dni, se je opazilo v igri na svoj servis pri rezultatu 3:4, ko ji ni uspelo izkoristiti treh vezanih priložnosti za izenačenje (40:0). Rusinja je s petimi zaporednimi točkami izvedla break (3:5) in servirala za zmago v prvem nizu. A je bila Slovenka še enkrat več vztrajna in je najprej znižala na 4:5, nato pa tudi izenačila na 5:5. Odločilna igra v tem nizu je bila enajsta, ko je Tami na servis Rusinje povedla 40:15, a čista backhand paralela ni hotela preko mrežice ... V odločilnih trenutkih nekaterih prejšnjih dvobojev (proti Andrees-cujevi, Siniakovi in Badosi) je takšne udarce pospravila v polje, tokrat pač žal ne . V naslednji igri se je videlo, da Tami še ni pozabila prejšnje točke, za nov break Rusinje je poskrbela kar sama - z dvojno napako za 5:7. Najdaljši dvoboj turnirja V ženskem delu turnirja sta najdaljši dvoboj odigrali Tamara Zidanšek in Bianca Andrees-cu, ki sta bili v 1. krogu na igrišču 3 ure in 20 minut. Najbolj sta se temu času približali Maria Sakkari in Barbora Krejčiko-va, ki sta polfinale (7:5, 4:6, 9:7) igrali le dve minuti manj . Tamara prvič med TOP 50 Na najnovejši WTA-lestvici je najvišji skok med vsemi igralkami naredila Tamara Zidanšek, ki je pridobila 38 mest in je sedaj 47. igralka sveta, kar je najvišje v karieri (doslej je bila njena najvišja uvrstitev 56. mesto, zasedala ga je junija 2019). V najboljši deseterici ni prišlo do sprememb, sta pa veliko mest pridobili obe finalistki Roland Garrosa: Krejčikova je sedaj 15. igralka sveta (prej 33.), Pavlju-čenkova pa 19. (prej 32). Izmed Slovenk je Polona Hercog ostala na 73., Kaja Ju-van pa je na 105. mestu. Utrinek iz ogromnega kompleksa Roland Garros ... V drugem nizu je Pavljučenkova povedla 0:2 in 1:4, nakar je sledil zadnji poskus preobrata Zidanško-ve. Znižala je na 3:4 in servirala za izenačenje na 4:4, a ji tega načrta ni uspelo izpeljati. Z novim breakom je Rusinja prišla do prednosti 3:5, nakar je suvereno zaključila dvoboj - 3:6. »V obeh nizih sem imela priložnosti, a jih nisem izkoristila kot v prejšnjih dvobojih. Vendar sem se borila do konca. Zadovoljna sem s tem, kako sem stala na igrišču,« je na tiskovni konferenci po tekmi pojasnila Zidanškova in nadaljevala: »Na tem turnirju sem spoznala, da se ... in stadiona Philippe Chatrier lahko kosam z najboljšimi igralkami na svetu. To bom skušala izkoristiti v prihodnosti, novi turnirji in nove priložnosti bodo kmalu na vrsti. Na tem turnirju se nisem počutila nič drugače, kot sem se na igrišču pred desetimi leti. Stvari se počasi sestavljajo na svoje mesto - kar smo delali v preteklosti, se zdaj obrestuje. Pridobila sem na samozavesti in verjamem, da lahko vsako tekmo igram na takšni ravni.« »Verjamemo, da lahko tak dosežek še ponovi in celo nadgradi« Polfinalni dvoboj Zidanšek - Pavljučenkova so v živo spremljali trije Tamarini ptujski prijatelji, ki so po tekmi z nami delili svoja razmišljanja in občutke. Sven Lah: »Kot Tamarin dober prijatelj, preigrala sva veliko skupnih ur tenisa, lahko rečem, da me ta dosežek ni preveč presenetil. Po mojem mnenju je bila tega sposobna že na prejšnjih grand slamih, vsaj na pesku, a ni imela prave samozavesti za takšen vrhunski rezultat. Vesel sem, da ji je končno uspelo in da trdo delo kaže svoje sadove. Mislim, da je to šele začetek vrhunske kariere. Naša navijaška skupinica je bila pripravljena ostati do sobote in verjamem, da bi bil Pariz obarvan v slovenskih barvah, če bi se prebila do finala. Kljub temu velike čestitke in kapo dol Tamari in njenemu štabu! Tudi na Zorana Krajnca ne smem pozabiti, saj vem, koliko teniškega in življenjskega znanja nama je obema ponudil, ko sva bila še dobesedno otroka. Za naju s Tamaro je bil veliko več kot teniški trener.« Neja Krajnc Domiter: »Ta uspeh ni noben čudež, ampak plod vsakodnevnega skrbno načrtovanega dela preteklih let, velike želje in neomajne vztrajnosti. Sanje se ne izpolnjujejo same od sebe, izpolnjujemo jih mi s svojimi dejanji. Moj poklon. Ponosna sem na Tamaro, očeta in vse, ki so na kakršenkoli način doprinesli k temu in vsem ostalim dosedanjim dosežkom.« Blaž Bezjak: »Tami, kapo dol! Tenis je eden najbolj kompletnih športov, saj je za uspeh potreben razvoj prav vseh gibalnih sposobnosti. Da te izkoristiš, potrebuješ še izjemno tehnično, taktično, kondicijsko in psihološko pripravo. To, da pride Slovenec na turnirju za grand slam med najboljše štiri, je bilo do pred nekaj dnevi nepredstavljivo. Naši Tamari je to uspelo, kar je potrditev izjemnega dolgoročnega in načrtnega dela. To, da je bilo to delo opravljeno na Ptuju, pomeni, da smo vsi mi, ki smo v tem klubu šli skozi desetletja treningov, pridobili ogromno znanja, ki ga bomo delili naprej. Navdihujoče je, da je Tamara preko tenisa za nekaj dni združila Slovenijo, verjamem pa, da lahko tak dosežek še ponovi in celo nadgradi. Potovanje v Pariz je bilo fenomenalno! Z Nejo sva se po 3. krogu šalila, da letimo v Pariz, če pride Tami do polfinala. Ko se je to dejansko zgodilo, smo se hitro organizirali. Navijati na sedmem največjem teniškem stadionu na svetu je bilo res nekaj posebnega. Ko pomislim, da je tam igrala dobra prijateljica, je to še bolj posebno. Tami, še enkrat, kapo dol!« Sven Lah, Blaž Bezjak in Neja Krajnc Domiter Slovenci na tribuni smo poskušali med celotnim dvobojem v kritičnih trenutkih z glasnimi vzkliki podpore pomagati naši igralki, predvsem Blaž je bil tisti, ki je to storil največkrat in najbolj glasno, niti maska ni mogla zadržati glasnega: »Dajmo Tami.« Žal tokrat to ni bilo dovolj, čeprav se je celoten dvoboj zdelo, da zmaga še zdaleč ni nedosegljiva ... Če bi imela na backhandu, ki je tokrat resnično »šepal«, vsaj nekaj zadetih udarcev več, potem bi bila še veliko bližje novemu uspehu . Po srečanju smo se Slovenci zbrali pred stadionom, pri nobenem pa ni bilo opaziti kakšnega velikega razočaranja - polfinale Roland Garrosa je lahko razočaranje samo za Rafaela Nadala in Novaka Djokoviča, za vse ostale na turneji pač ne, še posebej pa ne za 85. igralko sveta! Pred stadionom je bilo opaziti tudi Tamarina starša, nekaj besed o občutkih nam je zaupala mama: »Zanimivo je, da sem bila bolj živčna doma pred televizorjem kot pa tukaj na stadionu (smeh). Očitno je tukajšnje okolje tako pozitivno, da je vso ner-vozo spremenilo v povečano navi-jaštvo na eni strani, na drugi strani pa evforijo v mirnost - vsaj sama sem to doživela tako. Hvaležna sem, da sem bila del tega dogodka, splačalo se je začutiti to navijaško energijo.« V nadaljevanju dneva smo si člani ptujske skupinice ogledali še drugi polfinalni obračun med Grkinjo Sakkarijevo in Čehinjo Krejčikovo, daljšo je v izjemno izenačenem dvoboju potegnila Čehinja, kasneje tudi zmagovalka Roland Garrosa med posameznicami in dvojicami. To ji je uspelo kot prvi igralki po dolgih 21 letih, nazadnje je dvojno krono leta 2000 osvojila Francozinja Mary Pierce! To smo lahko na povabilo Zorana Krajnca, ki je z njo v kontaktih, pred nekaj leti spremljali tudi na Ptuju. Zaključek dneva smo preživeli mirno, ob klasičnih študentski večerji (beri: hamburgerjih), v postelje pa smo po prejšnji neprespani noči zaradi popotovanja popadali »kot ubiti« . Roland Garros 2021 (nagradni sklad 35 milijonov evrov), rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek - Andreescu (Kanada, 6.) 6:7(1), 7:6(2), 9:7; 2. krog: Zidanšek - Brengle (ZDA) 6:4, 6:1; 3. krog: Zidanšek - Siniakova (Češka) 0:6, 7:6(5), 6:2; osmina finala: Zidanšek - Cristea (Romunija) 7:6(4), 6:1; četrtfinale: Zidanšek - Badosa (Španija, 33.) 7:5, 4:6, 8:6; polfinale: Zidanšek - Pavljučenko-va (Rusija, 31.) 5:7, 3:6; finale: Krejčikova (Češka) - Pavlju-čenkova (31.) 6:1, 2:6, 6:4. Naslednje jutro v Parizu se je za nas začelo pozno, komaj smo ujeli zajtrk, nato pa smo si po vseh rezervacijah letov in ostalih trenutnih logističnih težavah (beri: hitrih antigenskih testih za covid, ki jih v Parizu za 29 evrov opravljajo v domala vsaki lekarni) vendarle vzeli nekaj ur za ogled mesta. Kaj dlje od Slavoloka zmage in Eifflovega stolpa resda nismo prišli, a nekaj si je vendarle treba pustiti za drugo priložnost .. Na petkov poznopopoldanski dvoboj med Nadalom in Djoko-vičem nam ni uspelo priti niti znotraj Roland Garrosa, karte na črnem trgu (v prosti prodaji so bile razprodane) so pač dosegale vrednosti, ki jih naši proračuni ne prenesejo -1.200 evrov ... Glede na poraz Rafe proti Noletu je bila še sreča, da jih nismo dobili, sicer bi bilo razočaranje pri našem Blažu, enem največjih slovenskih Nadalovih oboževalcev, v živo na stadionu še večje, kot je bilo že sedaj ... Jože Mohorič Foto: JM Foto: JM Foto: JM torek m 15. junija 2021 Šport Štajerski 1S Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo v Rusiji Gajser vrgel rokavico tekmecem v obraz Dirka za VN Rusije: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 25 50 2. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 1S 22 40 3. Romain Febvre Francija Kawasaki 22 15 37 4. Alessandro Lupino Italija KTM 16 1S 34 5. Jeremy Seewer Švica Yamaha 15 16 31 Nova sezona elitnega razreda MXGP v motokrosu se je začela v Rusiji, že na prvi postaji pa je branilec naslova iz Pečk pri Makolah tekmecem nakazal, da ne bo zlahka predal lovorike najboljšega. V obeh vožnjah so ga večino časa lahko le gledali v hrbet ... Tim Gajser letos lovi peto lovoriko svetovnega prvaka, doslej ima eno v razredu MX2 (2015) ter tri v razredu MXGP (2016, 2019 in 2020). Podobno kot lanska, se je tudi letošnja sezona - v njej na v načrtu 19 tekem - začela z zamikom zaradi pandemije, tokrat na obali Črnega morja v mestu Orljonok (blizu olimpijskega Sočija, sicer pa v okrožju Krasnodar). »Vsi na startni rampi si želimo zmagati in osvojiti naslov prvaka. Skušal bom ne razmišljati o tem, ampak se osredotočiti nase in odpeljati najbolje, kar znam. Če bom Tim Gajser (skrajno levo) je na najboljši mogoči način začel novo sezono svetovnega prvenstva v razredu MXGP, z zmagama v obeh vožnjah. sproščen, se lahko spet borim za naslov,« je še pred odhodom v Rusijo povedal Tim. Odlična pripravljenost se je vide- la že na uvodni dirki, saj se je Tim z mojstrskim manevrom že v tretjem zavoju prebil v vodstvo: tekmeci so se nagnetli na notranji strani ovinka, Tim pa je izkoristil njihovo nepozornost in se odpeljal v ospredje po zunanji liniji ... Vodstva do konca s suvereno vožnjo ni več izpustil iz rok ... Na koncu je prednost znašala 16 sekund, nekaj krogov pred koncem se je zamenjal le vrstni red neposredno za njim, ko je po napaki veterana Antonia Cairolija na drugo mesto prišel Romain Febvre. »Dobro se je začelo. Takoj po startu sem bil sicer nekje na četrtem mestu, toda dobro sem se odločil za širšo linijo v zavoju. Potem sem šel lahko samo še naprej in sem res užival,« je po prvem delu naloge dejal zadovoljni Gajser. Precej bolj razburljiva je bila druga vožnja. Gajserja so v prvem zavoju tekmeci zrinili s steze, a se je na srečo izognil padcu. Ostal je miren in kljub slabemu položaju - bil je na 23. mestu - ni obupal, ampak je začel v norem ritmu prehitevati tekmece. Iz kroga v krog je pridobival mesta, že po nekaj minutah vožnje se je prebil na 5. mesto, na polovici dirke sta bila pred njim le še Herlings in Cairoli. Z nekaj izjemnimi linijami je najprej hitro za sabo pustil Nizozemca, nekaj krogov kasneje še Italijana (ta je pred koncem dirke po napaki odstopil). Do cilje je le še povečeval prednost in zanesljivo dobil tudi drugo preizkušnjo v konkurenci. »Na začetku me je nekdo zadel in potem sem moral začeti znova povsem iz ozadja. A sem si rekel, ne zganjaj panike, imaš hitrost, samo pojdi naprej. Nato sem nadzoroval položaj, predvsem pa sem se dobro zabaval,« je razgibano drugo vožnjo opisal Gajser in dodal: »Hvala vsem v ekipi, motor je bil spet odličen, hvala pa tudi navijačem doma v Sloveniji.« Zdravljica je tako zadonela že na prvi postaji letošnje sezone, zagotovo pa ne bo zadnja ... Ob Gajserju sta na odru za zmagovalce stala Jeffrey Herlings in Romain Febvre. V razredu MX2 je v Rusiji nastopil Jan Pancar in osvojil zelo solidno 10. mesto (8. v prvi in 12. v drugi vožnji). Zmagal je Francoz Tom Vialle. Naslednja postaja sezone bo čez slabih 14 dni v britanskem Matterley Basinu. JM, sta Atletika • Mednarodni atletski miting v Mariboru Čeh z izjemno serijo tudi v Mariboru Kristjan Čeh je na četrti tekmi letošnje mednarodne atletske lige Telekom Slovenije v Mariboru v metu diska zmagal in z 68,15 metra spet dosegel izjemen dosežek. V teku na 200 metrov je Agata Zupin s 23,85 sekunde presenetila Majo Mihalinec Zidar, potnica na olimpijske igre v Tokiu je bila druga s 23,98, tretja pa Anita Horvat (24,24). Čeh, prvo ime slovenske atletike ta čas, je začel s 65,01 m ter stopnjeval s 66,96 in 68,15 m, kar je njegov peti izid kariere. Disk je vrgel v zaščitno mrežo v četrti seriji, v peti je imel 67,24 m, tekmo pa je zaključil z drugim neuspešnim metom, ko je njegovo orodje znova ustavila že zaščitna mreža. »V tretji seriji je disk res odletel daleč, a sem še imel rezerve, mogoče bi lahko že začetek izpeljal bolje, na koncu pa sem 'prehiteval met', nisem zadržal diska. A je bil to vseeno dober met. Vse veljavne mete sem imel čez 65 m, kar so zelo konstantni izidi in sem s tem zadovoljen. V prvi met sem šel bolj z rezervo, potem pa sem stopnjeval intenzivnost. V obeh poskusih, ko sem zadel mrežo, pa sem očitno želel preveč. To je dobra popotnica pred mitingi v močni tuji konkurenci,« je po tekmovanju v Mariboru povedal Čeh. Podvinčan je 27. maja na prvi tekmi letošnje mednarodne atletske lige na Ptuju z 69,52 m izboljšal prejšnji slovenski in mlajši članski evropski rekord, kar je še vedno drugi izid sezone na svetu. Branilec naslova zmagovalca slovenske lige je tedaj izboljšal državni rekord (68,75 m), ki ga je dosegel 23. junija lani prav v Mariboru. Rezultati, disk (m): 1. Kristjan Ceh 2. Danijel Furtula 3. Martin Markovic 4. Marin Premeru Slovenija Črna gora Hrvaška Hrvaška 68,15 B1,39 60,22 56,77 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je tudi v Mariboru poskrbel za najboljši dosežek mitinga. Maja Bedrač je v Mariboru presegla znamko šest metrov. Izmed preostalih članov Atletskega kluba Ptuj sta se v članski konkurenci na najvišja mesta uvrstili še Maja Bedrač, ki ji je tokrat uspelo preseči znamko šestih metrov (6,05), in Veronika Domjan v metu diska. Rezultati članov(-ic) AK Ptuj: daljina: 5. Žan Viher 7,22 m daljina: 1. Maja Bedrač 6,05 m disk (ž): 1. Veronika Domjan 53,60 m 100 m ovire: 4. Maja Bedrač 14,21 s Mlajši mladinci: kladivo: 2. Andraž Rajher Pionirke: 60 m: 1. Ana Čurin Prapotnik, 2. Zoja Sluga Naslednji miting slovenske serije bo 1. in 2. julija v Velenju v okviru finala atletskega pokala, pred tem bo konec naslednjega tedna reprezentanca nastopila v drugi ligi evropskega pokala v Stari Zagori v Bolgariji. UR, sta Rokomet • 2. SRL (m), od 1. do 4. mesta Gorišničani neustavljivi, Nedeljčani utrujeni Velika Nedelja -Radovljica 20:27 (11:11) VELIKA NEDELJA: Firšt-Šeruga, Kovačec; Lukman 5, Voljč 5, Munda 3, Bombek 2, Lorenčič 2, Cvetko 1, Fergola 1, Sovič 1, Kovačec, U. Kosi, To-rič, Toplak, Borko. Trener: Uroš Krstič. Domača ekipa Velike Nedelje je bolje odprla odločilno tekmo v boju za napredovanje v 1. B-ligo z ekipo Radovljice in si do sredine polčasa priigrala tri gole prednosti (7:4, 8:5, 9:6, 10:7). V zaključku prvega polčasa so Gorenjci našli protiorožje za domačine in s serijo 0:4 preobrnili rezultat (10:11) in potek tekme. Na odmor sta ekipi odšli poravnani 11:11. V drugem delu se je slika nekoliko spremenila, tokrat so bili Radovljiča-ni korak pred gostitelji, ki pa so ostajali blizu vse do 52. minute (19:20). Od tega trenutka dalje je šel voz Velike Nedeljo strmo navzdol, do konca tekme so dosegli le še en zadetek, gostje kar sedem! Zagotovo je precej k temu pripomogla dolga sezona, v kateri so mladi igralci konstantno igrali na dveh frontah: v članski 2. ligi in v 1. mladinski ligi za ekipo Ormoža. Utrujenost pač naredi svoje ... Uroš Krstič, trener Velike Nedelje: »Seveda smo razočarani po takšnem porazu in izpadu iz boja za napredovanje v 1. B-ligo. Na domačem terenu smo izgubili dve ključni tekmi in že iz tega vidika si ne zaslužimo napredovanja. Kljub porazu pa svojim fantom lahko čestitam za borbenost in željo po zmagi, kljub veliki utrujenosti, saj smo v zadnjih šestih dneh odigrali tri težke tekme. Nekateri pozabljajo, da so to mladi fantje in niso roboti, ki bi lahko iz tekme v tekmo igrali v najvišji prestavi.« Ajdovščina - Moškanjci-Gorišnica 23:29 (12:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Žuran; Šandor 10(2), Ozmec 7, N. Bedrač 3, Sok 3, T. Bedrač 3, Tement 2, Leben 1, M. Geč, N. Geč, Belšak, Kolarič. Trener: Siniša Radujkovič. Ekipa Gorišnice je v Ajdovščino odpotovala v vlogi favorita, saj edina doslej v vsej sezoni tekmecem še ni oddala niti točke. Tako je ostalo tudi po deveti tekmi sezone... Primorci so bili sicer trd tekmec, stik z varovanci trenerja Siniša Ra-dujkoviča so držali do 40. minute, ko je bil na semaforju izpisan rezultat 17:18. V naslednjih 12 minutah je gostujoča obramba s Filipom Ranflom na čelu odbila vse napade domačinov, v napadu pa z delnim izidom 0:7 pridno polnila mrežo domačih vratarjev do rezultata 17:25. Zmagovalec je bil s tem odločen. V sredo bodo Gorišničani v 2. krogu ob 20. uri gostili Nedeljčane. Tekma za uvrstitev od 5. do 6. mesta Drava Ptuj - Kronos 26:22 (15:9) DRAVA PTUJ: Škorc; Zupanc 5(1), Žuran 4, Vasič Krajnc 4, Mlač Černe 4, Letonja 3, Šlak 3, Korez 2, Bezjak 1, Bukvič, Kovačič, Čuš, Pogelšek. Trener: Mitja Žuran. Vrsta ptujske Drave je v tekmi za končno 5. mesto v 2. ligi pričakovano premagala Kronos in tako sezono zaključila »v zlati sredini« lestvice 2. lige. V prvem polčasu so domačini v dvorani Ljudski vrt konstantno višali prednost, ob odhodu na odmor je bilo šest golov razlike (13:7, 14:8, 15:9). V drugem polčasu so nadaljevali angažirano igro, ki jih je kmalu odpeljala na neulovljivih devet golov prednosti (20:11). Do 50. minute je kazalo na visoko zmago gostiteljev (23:14), ki so odlično odigrali zlasti v obrambi. V končnici so priložnost za igro dobili igralci s klopi, kar so gostje iz Logatca izkoristili in z delnim izidom 3:8 omilili poraz (26:22). Zadnja naloga vrste trenerja Mitja Žurana v tej sezoni je bila kljub temu izpolnjena. JM Rokomet m 1. A SRL (ž) Ptujčanke odločno proti obstanku Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so z zmago proti Kronosu potrdili končno 5. mesto v 2. državni ligi. RK Olimpija - ŽRK Ptuj 24:32 (12:17) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič; Bedrač 9(1), Kolenko 9(1), Luknjar 5, Kreft 4, Rozman 3, Krasnič 2, A. Tripkovič, Puž, Irgolič. Trener: Matej Bračič V Ljubljani je v soboto potekala prva tekma dodatnih kvalifikacij za obstanek/napredovanje v 1. ligo med domačo Olimpijo (1. mesto v 2. ligi) in ŽRK Ptuj (10. mesto v 1. A ligi). Vlogo favorita so proti potrdile gostje . »Vedeli smo, da imamo kvalitetnejšo ekipo, zato se je tekma odvijala po naših pričakovanjih - v smeri zanesljive zmage. Naše igralke so na začetku malo 'spale', po minuti odmora pa so se 'prebudile' in zaigrale bolj odločno, predvsem pa bolj sproščeno. Z nekaj dobrimi akcijami v obrambi je bilo vse lažje, v napadu pa je prišla do izraza naša individualna kvaliteta. Za moj okus smo dobili preveč golov, to je bila po tekmi edina pripomba igralkam,« je po tekmi dejal trener ŽRK Ptuj Matej Bračič. Povratna tekma bo v soboto na Ptuju. JM Foto: MXGP 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 15. junija 2021 Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji Pogačar užival ves teden Največja slovenska profesionalna preizkušnja v kolesarstvu, dirka Po Sloveniji, je dobila pričakovan zaključek. Zmaga je pripadla trenutno enemu največjih zvezdnikov kolesarstva, domačinu Tadeju Pogačarju, obenem pa so navijači poskrbeli za izjemno kuliso v prav vseh petih etapah slovenske pentlje. Prvo ime sicer 27. izdaje dirke je bil med kolesarji zagotovo Pogačar, med ekipami pa njegov UAE Team Emirates, ki je nadzoroval dogajanje na zahtevnejših etapah in od svojega zvezdnika pričakoval le, da doda piko na i petdnevnemu dogajanju na slovenskih cestah. »Res smo zadovoljni. Dobra prip- ravljalna dirka, imeli smo se res 'fajn', ekipa je bila super in uživali smo na vseh naših cestah s toliko gledalci. Zdaj lahko veseli gremo domov,« je v Novem mestu razlagal kolesar s Klanca pri Komendi. Ta teden je ob cesti lahko pozdravil ogromno slovenskih navijačev, ki so dirko naredili še bolj posebno. »Bili so veličastni. Peljati se po domačih cestah s takšnim številom gledalcev je neverjetno. Vsaka vas, vsako mesto, povsod na vseh klancih so bili navijači in zares sem užival ta teden,« je razlagal Pogačar. Tekmovalni vidik pa ni bil neza-nemarljiv, še posebej ker gre za domačo preizkušnjo. »Res je, da sem si želel te zmage že kar nekaj časa in končno mi je uspelo. Res sem vesel in zadovoljen, težko pa je povedati, kam bi jo uvrstil, ker je vsaka zmaga od Algarveja (prva zmaga, op. a.) do Toura lepa, zagotovo pa bo ostala med lepšimi spomini,« je še dodal zmagovalec 27. dirke po Sloveniji (zelena majica) in najboljši v razvrstitvi za modro majico najboljšega hribolazca. Tudi preostali majici sta pripadli Slovencema: rdečo za najboljšega sprinterja je oblekel Matej Mohorič, belo za najboljšega mladega kolesarja pa Kristjan Hočevar (Adria Mobil). sta Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa dirke Po Sloveniji - UAE Team Emirates Rokomet • 1. mladinska liga (m) Ormožani srebrni Celje Pivovarna Laško -Jeruzalem 26:22 (13:11) JERUZALEM: Skledar (8 obramb), Zemljič; Rubin 1, Kovačec 6, Cvetko, Sovič 2, Torič, Lukman 5 (1), Novak, Fergola 5, Borko 2, Toplak 1, Škrinjar. Trenerji: Mladen Grabovac, Uroš Kr-stič, Iztok Luskovič. Tekma v Zlatorogu je odločala o naslovu državnih prvakov v mladinski konkurenci. Do zapletov je prišlo že pred tekmo, saj Celjani niso želeli ugoditi prošnji Ormožanom o prestavitvi tekme. Pet igralcev Jeruzalema je namreč v četrtek opravljalo maturo in želja Jeruzalema je bila, da se tekma prestavi na četrtek ali petek. Pred tem, pred prvo tekmo v Ormožu, so Ormožani kar dvakrat ugodili celjski prošnji glede prestavitve tekme ... Toliko o tem, na kakšen nivo so padli v klubu, ki je nekoč celo osvojil evropski naslov in se ponaša z nazivom naj akademija v Evropi za mlade rokometaše . V 22. minuti je bil izid še zadnjič izenačen (10:10), nato pa so sledile krizne minute Ormožanov v napadu, ki so ostali brez pravih idej. Celjani so odlično igrali v obrambi in s številnimi prekrški utrujali nasprotnika. V celjskem napadu je blestel Črnogorec Radojica Čepic, ki je odlično izkoriščal svojo premoč v moči in zabijal zadetke po igri 1 na 1. Na odmor so domačini odšli z dvema zadetkoma zaostanka (13:11). Po izenačenem začetku 2. polčasa (16:14) so okrog 40. minute sledili odločilni trenutki tekme. Na sceno sta 1. mladinska liga 1 CELJE PIVOVARNA LAŠKO 14 13 0 1 26 2. JERUZALEM ORMOŽ 14 12 0 2 24 3. GORENJE VELENJE 14 11 1 2 23 4. SVIŠ IVANČNA GORICA 14 9 2 3 20 5. LL GROSIST SLOVAN 14 8 3 3 19 6. URBANSCAPE LOKA 14 8 0 6 16 7. MOKERC - KIG 13 6 0 7 12 8. KRKA 14 5 2 7 12 9. KOPER 14 5 2 7 12 10. TRIMO TREBNJE 13 6 0 7 12 11. LJUBLJANA 14 4 0 10 8 12. BUTAN PLIN IZOLA 14 3 0 11 6 13. SLOVENJ GRADEC 14 2 0 12 4 14. MARIBOTR BRANIK 14 0 0 14 0 stopila moža v črnem Izidor Hotko in Tomaž Miklavčič ter Ormožanom prisodila kar tri izključitve: eno upravičeno in dve povsem neupravičeno. To so s pridom izkoristili gostitelji, ki so v 44. minuti ušli na prednost treh zadetkov (19:16). V nadaljevanju so Ormožani večkrat slabo odigrali v napadu z igralcem več, v golu se je zaustavilo Alenu Skledarju in Celje je v 52. minuti ušlo na prednost šestih golov (23:17). Prleki so poskušali z nekoliko bolj divjo obrambo presenetiti nasprotnika, a so domačini zmeraj imeli odgovor na nastavljene zanke mladih Ormožanov. Na koncu je zmaga Celja s šestimi goli prednosti zaslužena. Čeprav so se že v preteklosti pri Jeruzalemu pohvalili z odličnimi podmladki, pa je letos prvič v zadnjih 20 letih, da so osvojili medaljo v mladinski konkurenci. Mladen Grabovac, trener Jeruzalema: »Čestitam naši ekipi za odlično sezono in osvojitev srebrne medalje. To medaljo smo si tudi po prikazanem več kot zaslužili. Seveda ostaja nekoliko grenak priokus po dveh porazih proti Celju, saj smo imeli v obeh srečanjih kar nekaj priložnosti, da pridemo do uspeha, a nam je zmanjkala tista pika na i. Za razliko od Celjanov smo korektno in pošteno izpeljali celotno sezono, obenem smo medaljo osvojili z lastnim doma vzgojenim kadrom. Še pomembnejše od medalje pa je, da imamo v mladinski vrsti nekaj igralcev, ki bodo kaj kmalu igrali pomembno vlogo v naši članski ekipi. Za konec bi še dodal, da si veliki finale v mladinski konkurenci zasluži najboljše slovenske sodnike. Oba sodniška para, ki sta sodila obe tekmi proti Celju, pa nista bila kos zahtevni nalogi. Škoda...« KU Utrinek s tekme med mladinskima vrstama Celja in Ormoža, ki je odločala o naslovu državnega prvaka. 19. Poli maraton tudi letos »kjerkoli« in »virtualno« Tradicionalni Poli maraton, največji rekreativni kolesarski maraton v Sloveniji, je lani, ko je dopolnil 18 let, prvič zaradi epidemije potekal v »virtualni obliki«. Kljub temu je sodelovalo več kot štiri tisoč kolesarjev iz kar 19 držav! Tudi letos bo priljubljeni rekreativni dogodek, ki ga organizirata Kolesarski klub Perutnina Ptuj in podjetje Perutnina Ptuj, potekal na enak način. 19. Poli maraton - 19 kilometrov za 19 let Za novo obliko dogodka so organizatorji preoblikovali tudi pravila udeležbe. V preteklih 17 maratonih smo lahko izbirali med 2, 21 ali 52 kilometrov dolgimi potmi po Ptuju in okoliških hribih, lani pa je vsak posameznik izbral svojo poljubno progo. Tudi letos bo tako. Odpeljati je potrebno vsaj 19 kilometrov za 19. rojstni dan Poli maratona. Svojo vožnjo objavimo preko sledilne aplikacije Strava na svojem FB profilu z #polimaraton. Prijavo na Poli maraton oddate na www.poli.si -prijava je brezplačna! Vsi udeleženci letošnjega Poli maratona bodo prejeli promocijsko darilo - kolesarski dres. Kolesarsko traso lahko udeleženci virtualnega Poli maratona odpeljejo kateri koli dan med vključno 18. in 20. junijem. V soboto, 19. junija, ob 11. uri tradicionalni start Kolektivni virtualni start bo 19. junija ob 11. uri, tako kot je bilo v navadi Poli maratona. Na družbenem omrežju Facebook (FB Nori na Poli) bodo potek 19. Poli maratona ves dan spremljali v živo. PROMOCIJSKO SPOROČILO Poli maraton 2020 v številkah: 4119 udeležencev iz 19 držav: Slovenija, Hrvaška, Severna Makedonija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Avstrija, Romunija, Madžarska, Združeni arabski emirati, Albanija, Črna gora, Italija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Ukrajina, ZDA, Švica, Avstralija torek • 15. junija 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti V juniju ne pozabimo na zimo Mogoče bo koga to presenetilo, a je res. Junija pogosto pozabimo na nekatere vrtnine, ki jih bomo pobirali šele pozno jeseni in pozimi. Nanje se spomnimo šele, ko bi jih že želeli jesti. Mogoče najprej opozorilo, kljub temu da imate občutek, da je padlo v maju veliko dežja, ga sploh ni. Vrt je treba začeti namakati. Posebej letos, saj imajo rastline slab koreninski sistem, ker je bilo prehladno. Radiče, tako letne kakor prezimne, sejemo šele v juniju Ko vrtičkarji slišijo besedo radič, vsi pomislijo na glavnati tip palla rossa z rdečimi okroglimi glavami, manjšina ima v glavi še »štrucarja«, zeleni glavnati radič, le malo pa jih pomisli še na kaj drugega. Svet radičev je veliko bolj pisan in zanimiv. Poznamo letne (neprezimne) in prezimne radiče. Razlika med njimi je v tem, da prve sejemo in pridelamo v istem koledarskem letu. Prezimni sorte pa v letu setve naredijo samo listno rozeto, seveda so ti listi tudi primerni za uživanje, šele spomladi naslednjega leta pa lepe glavice ali rozete. Ne glede na tip pa radič sejemo šele v začetku junija pa do sredine julija. Ker govorimo o dveh najbolj vročih mesecih v letu, je direktne setve obvezno zasenčiti, saj lahko vroči sončni žarki mlade rastlinice požgejo. Letos sicer te potrebe ni, in kot kaže, je še ne bo, zato lahko mirno sejete tudi brez te zadnje opombe. Ni pa slabo, če si jo zapomnite za naslednja leta, mogoče pa celo za katere setve v juliju ali avgustu. Najpogostejša sorta letnega radiča pri nas je palla rossa, ki pa je lahko zelo zgoden, ali pa njegov pozni tip, ki ga lahko na vrtu »skladiščimo« skoraj do pomladi. Rdečelistne sorte z okroglimi glavami imajo pogosto sprva po vzniku pa vse do oblikovanja glave povsem zelene liste. Naj vas to ne zbega in prestraši. Glava ima na koncu vedno rdeče liste. V zadnjih letih mnoge zbegajo številke ob imenu sorte (palla rosa 2, palla rosa 4 ...). Te številke preprosto pomenijo dolžino vegetacije: nižja kot je številka, krajšo vegetacijo naj bi imele rastline iz semena v vrečici. Poleg rdečelistnih imamo tudi glavnate sorte s pegastimi listi, to sta castel Franco in pa nekoliko novejša biancainver-nale, ki smo jo nekoč poznali pod imenom palla bianca. Obe sorti zdržita izredno dolgo v zimo, pogosto tudi prezimita. Nekoliko prej moramo v jeseni porezati »štrucarja« bianco di Milano (milanski radič) in pan di zuccero (sladkorni radič). Ta dva radiča pa veliko temperatur pod ničlo ne preneseta. Castel franco je edini radič, ki skoraj nikoli ne pogreni. Ker je radič zelo zdrava vrtnina in ga mnogi zavračajo samo zaradi grenčine, bo morda komu ta podatek prišel prav. Drugače pa velja, če radič ni žejen, bo tudi manj grenak. Zato ga redno namakajte, pa ne bo teh težav. Prezimne sorte radiča premalo poznamo Veliko premalo pa Slovenci sejemo prezimne sorte radiča, kot sta verona ali solkanski. Nekoč je veljala za prezimno tudi sorta treviški z rdečimi listi, danes pa po večini naredi podolgovate, visoke glave že pozno jeseni. Posebej moram omeniti našo slovensko sorto solkanski. Zdaj je zelen, nič posebnega, spomladi pa naredi prekrasne temno rdeče rožice, vrtnice jim rečejo. Ta radič je nekaj najboljšega spomladi, krhek, a ne trd, nikoli ne pogreni in je spomladi najbolj zdrava solata. Magdenburške korenine in katalonski radič sta bolj primorske sorti z zelenimi listi. Ti dve sorti pogosto tudi kuhajo ali pražijo. Te sorte sejemo vse od druge polovice junija naprej direktno na stalno mesto. Spomladi tako ne bo v skledi samo motovileč, ampak tudi zelo okusen, predvsem pa osvežilen prezimni radič. Ponekod pa se na naših policah dobi tudi zelo zanimiva mešanica prezimnih radičev, kjer imamo različne sorte z različno oblikovanimi in obarvanimi listi. Saj veste, da je večbarvna zelenjava najbolj zdrava. Tržaški solatnik bi moral biti posejan prav na vsakem vrtu. Celo poletje boste imeli rezervno solato na vrtu. Da listi ne bodo pregrobi, kosmati in grenki, poskrbite, da bodo vedno mladi. To naredimo tako, da jih vedno režemo, tudi če jih ne potrebujemo za hrano. Z njimi lahko zastremo tla okoli rastlin. Ne porežemo cele gredice naenkrat, mogoče samo tretjino rastlin vsak teden. Tako bo vedno na razpolago nekaj svežih, mladih listov. Grenak pa ne bo, če ga boste redno namakali. Poleti poskrbimo, da so tla rahla in brez plevelov, po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti. Zato ga sadimo šele v drugi polovici junija, da se začnejo glavice oblikovati šele v hladnem delu jeseni. Z izborom vrtnin še nisem končala, zmanjkalo je prostora. Junija torej že moramo misliti na zimo, da bo tudi pozimi kaj svežega na našem krožniku. Mša Pušenjak Foto: MP Foto: MP Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK milijonska juha, juha, puranji zrezki bograč, tiramisu krompirjevi poleti, v čebulni omaki, zelena solata, pire krompir, češnje solata, jabolčna pita Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK fižolova juha, kolerabina juha, goveja juha, pečen krompirjeva zelenjavni zavitek, pleskavica, džuveč piščanec, mlinci, kremna juha, solata, skuta s riž, zelenjava z dušeno rdeče zelje, testenine, omaka sadjem žara, sladoled lešnikove rezine s s pršutom, solata, slaščičarsko kremo jogurt s sadjem Lešnikove rezine s slaščičarsko kremo Sestavine: biskvit: 150 g opečenih mletih lešnikov, 4 žlice ostre moke, 4 žlice sladkorja, 4 beljaki, 1 pecilni prašek; preliv: 1 dl mleka; slaščičarska krema: 6 dl mleka, 200 g masla, 80 g ostre moke, 80 g sladkorja, 4 rumenjaki, 1 žlička vanilijevega izvlečka; posip: 50 g opečenih mletih lešnikov. Lešnike opečemo, olupimo in hladne zmeljemo. Beljake na pol stepemo, potem pa jim ob stepanju primešamo sladkor, da dobimo čvrst sneg. Moko, pecilni prašek in 150 g mletih lešnikov zmešamo in zelo nežno vmešamo v sneg. Pekač (30 x 20 cm) obložimo s papirjem za peko in po njem razporedimo biskvit. Položimo ga v ogreto pečico (180 stopinj Celzija, za 15-20 minut). Pečenega ohladimo, zvrnemo iz pekača, odstranimo papir, nato pa vrnemo v pekač (da je spodnja stran zgoraj). Enakomerno ga prelijemo z vrelim mlekom. Za kremo penasto stepemo rumenjake, sladkor in vanilijin izvleček. Dodamo moko in malo mleka, preostalo mleko zavremo. Ko zavre, vanj v tankem curku med nenehnim mešanjem z metlico vlivamo rumenjakovo mešanico. Kuhamo, da se zgosti, jo odstavimo in pokrijemo s prozorno folijo (neposredno po površini, da se ne naredi kožica). Hladimo jo 10-15 minut. Zmehčano maslo vmešamo v mlačno kremo in z njo premažemo navlažen biskvit. Po vrhu enakomerno potresemo preostale mlete lešnike. Ohladimo. Krompirjevi polpeti Sestavine (za 4 osebe): 600 g krompirja, 2 žlici jogurta, 3-4 žlice drobtin, 100 g prekajenega mesa ali hamburške slanine, 1 žlička sesekljanega česna, 1 jajce, sol po okusu; 3 žlice olja za cvrenje. Krompir skuhamo, olupimo in s kuhinjsko tlačilko dobro pretlačimo. Prekajeno meso na drobno narežemo in ga skupaj z vsemi drugimi naštetimi sestavinami dodamo h krompirju. Pri uporabi soli moramo biti previdni, ker že prekajeno meso ali hamburška slanina vsebujeta veliko soli. Vse sestavine dobro premešamo in počakamo približno 30 minut, da se drobtine napojijo. Na kuhinjski deski pregnetemo maso in oblikujemo zrezke. Če imamo občutek, da pripravljena masa ni dovolj voljna za oblikovanje polpetov, dodamo še malo drobtin in ponovno pregnetemo, da dobimo primerno maso. Polpete oblikujemo tako, da z vlažnimi rokami zajemamo maso in med dlanmi oblikujemo zrezke poljubne velikosti in debeline približno 1 centimeter. V kozici segrejemo olje in na zmerni temperaturi popečemo polpete po obeh straneh, da dobijo lepo zlato zapečeno barvo. 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 15. junija 2021 Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rogatec in OŠ Rogatec prireja oddajo Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli slovenske pesmi " > učenci OŠ Rogatec. Oddaja bo v sredo, 16. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj ter Facebook in Youtube i| profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Rogatec. radioPTUJ štajerski i Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Dornavo in OŠ Dornava --^---^P prireja oddajo Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli slovenske pesmi \ učenci OŠ Dornava. v ^ ] Oddaja bo v sredo, 16. junija, ob 19. uri na Radiu Ptuj ter Facebook in Youtube profilu Radia Ptuj. ® Perutnina Ptuj * TelekomSIovenije KLIMA IPTOJU OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE TAl UM Lahkota prihodnosti pocipfum oculus " Weltweite Industriemontagen - bo oem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Dornava. radio celie m novi tednik B/S/H/ tostepoint BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarie Elektro Celje JTATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI m by IFF SAZAS HEßMlA CINKARNA A Kovintrade m m ypFr mv w enakost, prijateljstvo, sopomoč... 23. junija ob 18.00 v Termah Ptuj < i ( radioPTUI Terme Ptuj Štajerski TEDNIK SAVA HOTELS & RESORTS .i » TelekomSIovenije triglav MESSsttech TELE&3 rt ATP GRADNJE*^— J AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI MESTNA OBČINA PTUJ Lahkota prihodnosti | torek • 15. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Cirkulane • Prenova Mercatorjeve prodajalne Razširili prodajalno in ponudbo V občini Cirkulane je bilo v četrtek, 10. junija, slovesno. Mercatorje prisluhnil želji lokalne skupnosti in se odločil za prenovo tamkajšnje živilske prodajalne. Zaradi obnove je bila prodajalna nekaj tednov zaprta, odprli sojo v minulem tednu. Slovesnosti seje udeležil tudi predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmič. „Obnova prodajalne v Cirkla-nah je bila res dolgo pričakovana, v Mercatorju smo jo imeli v načrtu, a nam je zaradi lanskih epidemioloških razmer, ko se je gradbena panoga nekaj časa ustavila, uspelo dela izvesti šele letos. Obljubo smo uresničili, tako da tisto, kar si Merca-tor zastavi v plan, tudi realizira. Nadejamo se, da bo trgovina okolju v ponos, ponudba je široka, da ne bo treba hoditi za vsako stvar na Ptuj. Poudarek dajemo dnevno svežemu programu, poleg živil smo asortima dopolnili z različnimi artikli za gospodinjstvo. Ponudba je prilagojena vsakodnevnim nakupom," je ob odprtju prenovljene prodajalne povedal Samo Gorjup, izvršni direktor za maloprodajo pri Mercatorju. Dodal je, da je dejansko Mercator zrastel iz majhnih prodajaln, tudi takšnih, Svečani dogodek so s kulturnim programom pospremili Daniel Polajžer - Danči ter otroci Vrtca Cirkulane, za prigrizek so poskrbele Članice domačega društva gospodinj. Na svečanosti ob odprtju je Mercator Vrtcu Cirkulane podelil darilni bon v vrednosti tisoč evrov. Denar bodo namenili za nakup igral, za kar bo sofinancerski delež primaknila še občina. Slovesni trenutek ob rezanju otvoritvenega traku; trak sta prerezali županja Antonija Žumbar in Manica Zupanič iz Mercatorja, desno na fotografiji je predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čizmic, levo izvršni direktor maloprodaje Samo Gorjup in član uprave Igor Mamuza. kot je cirkulanska. „Še danes imamo v naši strukturi okoli 400 takšnih trgovin, velikosti med 250 in 300 m2. So v ponos Mercatorju in je za njih treba primerno poskrbeti. Prenova prodajalne Cirkulane je lahko tipičen vzorec ali primer dobre prakse, kako vlagati v podobnih okoljih. Cilj je zadostiti potrebam kupcev, ki so cenovno občutljivi, pa tudi tistih, ki so manj cenovno občutljivi in iščejo večji asortima ponudbe. Prav tako je pomembno, da je trgovina potrošnikom blizu, zato tudi naš slogan Mercator najboljši sosed, ker smo priročni." V ponudbo dodali tisoč novih artiklov Direktorica maloprodajne mreže malih Mercatorjevih prodajaln v vzhodni Sloveniji Manica Zupanič je pojasnila, da so v Cirkulanah uredili dobrih 200 m2 prodajnih površin, na novo so izvedli postavitev trgovine in razporeditev prodajnih artiklov. „Sledili smo enotnemu Mercatorjevemu konceptu, tako se lahko ta trgovina primerja tudi s tistimi, ki jih imamo v večjih mestih. Vesela sem, da smo se odločili za prenovo, še posebej po dana- šnjem odprtju, ko sem se srečala s kupci in slišala vrsto pohval. Prenovljeni prostor jih je pozitivno presenetil. Niso pričakovali, da lahko na takšni površini ponudimo tako široko ponudbo. Med kupci sem slišala pogovore, da sedaj pa res nimajo več razloga za nakupovanje drugod, razen za kakšno tehnično blago. Na novo smo v ponudbo dodali skoraj tisoč prodajnih artiklov, tako da kupec res lahko najde vse, kar potrebuje za vsakodnevni nakup. V Mercatorju Cirkulane je sedem zaposlenih prodajalk, poslovodja je Zvezdana Rožmarin." Županja: „Zadovoljni smo" Da je obnova trgovine za kraj in občino pomembna pridobitev, je poudarila tudi županja Antonija Žumbar. „Dobili smo najboljšega soseda v novi obleki. Zadovoljni smo, obnovo trgovine smo si res zelo želeli in letos so se v Merca-torju odločili naši želji prisluhniti. Ponudba v prodajalni je bistveno širša, kot je bila prej, upam tudi, da bodo cene primerljive z drugimi marketi," je dejala županja. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Slovenija, Prlekija • Dan Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije Zlato priznanje v rokah Manice in Teje V začetkujunija letos je v Velenju že četrto leto zapored potekal Dan Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije«. Letošnji prejemnici zlatega priznanja odličnosti sta Manica Hartman in Teja Večerjevič Rižnar iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije. Prejemnice pisnih priznanj so Mateja Marc, Damjana Jagodic in Petra Arnež, Maja Fink pa si je prislužila srebrno priznanje. »Uigrana ekipa naših članic je tudi tokrat ponovno dokazala, da zmoremo tudi v teh nepredvidljivih časih doseči izjemne stvari. Nataša Poljanec je poskrbela za tehnično podporo dogodka, da je vse teklo brezhibno, Petra Arnež in Maja Fink sta bili odlični moderatorki, ki sta nas srčno vodili skozi izobraževalni del dneva, Vesna Medle je pripravila film, ki je prikazal klube in njihove dejavnosti preteklih let,« je v uvodu povedala predsednica Kluba taj- nic in poslovnih sekretark Manica Hartman. »Naše združenje nosi v sebi bogastvo vsake posameznice, saj ima prav vsaka nek izjemen dar, in če ga je pripravljena izpostaviti, pridejo do izraza njeni čudoviti potenciali, ki zasijejo kot diamant,« je povedala Maja Fink, najmlajša prejemnica prestižnega priznanja Poslovna asistentka/tajnica leta 2018 in predsednica Kluba poslovne odličnosti Dolenjske in Bele krajine. Predsednica Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije Suzi As-four pa je ob tej priložnosti predstavila vsebino svoje knjige ,Poletela, Foto: Marko Kline Prejemnici zlatega priznanja odličnosti s predsednico Zveze klubov poslovne odličnosti od iskre do plamena', v kateri opisuje svoj padec v globoko krizo in sočasno izgubo vseh svojih ciljev, eksistence in same sebe. Lasten dvig iz hudih preizkušenj je opisala kot dvigajočega se feniksa iz pepela in tako jo danes lahko vidimo kot srečno in sijočo žensko. »Knjiga je nastala z namenom, da nas pritegne k razmišljanju, kaj je tisto, kar je v življenju zares pomembno, da bomo še bolj s hvaležnostjo stopale skozi življenje,« je povedala avtorica Asfourjeva, ki želi povedati, da lahko imamo srečno in izpolnjeno življenje, če se za to tudi potrudimo. Darja Žganec Horvat Kmetijstvo Slovenija EK0I0ŠK0 + loKalno = IDEALNO! hrane. Njena pridelava in predelava je certificirana a ekološko hrano, s pripisom 'Kmetijstvo Slovenija'." www.nasasuperhrana.si O nasasuperhrana REPUBLIKA SLOVENIJA' MINISTRSTVO ZA kMElUSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 20 Štajerski Križem kražem petek • 18. junija 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Školjke in raki (26) Stopiva pred blok in že čez minuto sediva na avtobusu. Njeni starši naju vabijo v eno izmed priljubljenih šanghajskih restavracij. Menda so navdušeni, da bodo končno spoznali zahodnjakinjo, mi pravi Jieyi, moja nova prijateljica. Prispeva do lokala. Prostor osvetljuje na desetine češnjevo rdečih lantern, ki na kratkih vrvicah bingljajo s stropa. Jieyi me vodi do mize, kjer že sedita njena nasmejana starša. "Nihao, nihao," mi pravita in kimata z glavami. Še preden se zavem, so pred mano školjke. Cela miza je obložena z njimi! Školjke so še žive in se po jutranje pretegujejo. Ah, te sigurno niso mišljene, da se jih poje, prinesli so jih samo pokazat, nato pa jih bodo vrgli v krop, je moja najbolj optimistična misel, katere tok prekine Jieyina mama. Še živo meso glasno in, kakor da bi v tem še posebej uživala, počasi posre-ba s ploščatega spodnjega dela školjke. Ne vem, kakšen je bil moj izraz, a na mizo je padel hlad. Jieyi se zastrmi vame, njena mama prav tako, oče pa zmedeno pogleduje levo in desno, ko odloži čepico na prazen sedež ob sebi. "Baoyu," pojasni okrogloličen možakar, ki sedaj, ko na glavi nima več tiste čepice, izgleda še bolj sodčkast. "Wo buyao," odkimam in istočasno maham z roko, on pa raztegne usta v prisrčen nasmeh. Še enkrat ponovim, da ne želim jesti tega - karkoli pač to je. Jieyi vzame telefon, pobrska po spletu in pravi: "Abalone, it's abalone". Morska ušesa. Na srečo mi gostitelji ogorčenja, ki se je zagotovo risalo na mojem obrazu, niso preveč zamerili. Po hitrem postopku je na mizo priromal riž, rezanci, nekakšna juha, omake in bogve kaj še vse. Morda pa bolje, da ne vem ... Naslednji dan Jieyi oznani, da sva povabljeni na pozno kosilo k njenim staršem. "Kaj naj kupim? Pri nas je navada, da se k hiši pač ne gre praznih rok," ji pravim. Ker ravno hodimo mimo tržnice, predlaga da vzamem jabolka. Škatlo jabolk? se začudim sama pri sebi. Branjev-ka že zavija sadeže v eleganten temno rdeč papir in jih polaga v veliko kartonsko škatlo. Očitno je to nekakšna kitajska bonboniera, pomislim. "Tokrat ne bomo jedli žive hra- ne," mi zagotovi Jieyi, njena prijateljica, ki se nama je pridružila pri večernih načrtih, pa se na vse grlo zakrohota, kot da bi želela reči, da bo pojedina kljub temu "zanimiva". Takoj, ko prispemo v lično stanovanje njenih staršev, me Jieyi odpelje v kopalnico. Ustavim se pri vratih in zaprepadeno strmim v prizor. Po banji se nerodno sprehaja vsaj deset rakov! Vsi so neka- Za to edino naravno pikasto pasmo se predvideva, da je potomka podvrste afriške divje mačke, današnja pa je baje potomka mačk, ki so jih oboževali v starem Egiptu, saj ima na čelu vzorec, ki je podoben skarabeju oziroma črki M, in takšen vzorec najdemo pogosto na čelu antičnih mačjih kipov. Vendar je precej verjetneje, da so jo vzredili specialno tako, da bi bila tem mačkam podobna. filozofski izraz za nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe "sončna" sudanska letalska dru2ba igralka aimee majhen glodalec star, Častitljiv mož RENU hrib pri beogradu vrhnje oblačilo musli-mank vnašanje NEKDANJI RAZVPITI ZVEZDNIK AMERlSK. NOGOMETA BLAGO ZA KAVBOJKE jap. smuč. skakalec ítakanobu) Švicarsko letovišče botani-čarka piskernik DEBELA PALICA izplako-valnik banja ruski veletok direktni potomec DEL BIVALIŠČA, IZBA murska sobota korobač sumerski bog neba severno; lahkot- ko"arka"r- H£zt ska liga slovanski zli duh primorski plezalski "raj" močvirska rastlina membrana E3 eva longyka finska biatlonka (mari) stanje zamaknjenosti radij ROD IGLAVCEV Njeno telo je vitko, elegantno in mišičasto ter s srednje dolgim repom. Glava je zaobljeno klinasta in s kratkim nosom. Uhlji so veliki in rahlo koničasti, oči pa zelo velike, mandljaste in zelene. Kar dve leti traja, da se barva oči povsem razvije, ko pa se mačka stara, lahko oči postanejo bolj bledo zelene. Dlaka je gosta in v treh barvnih različkih - srebrnem, bronastem, najtemnejši pa je sajasto črn. Ima pike, ki so enakomerno posejane po vsem telesu. Temna črta poteka po sredi hrbta in se na repu spremeni v pasove. Črte zraven oči spominjajo na ličenje starih Egipčanov. Je prijazna, igriva, zahtevna in priljudna mačka. Velja za eno najstarejših udomačenih pasem mačk. Foto: Mateja Toplak Da na Kitajskem jedo skoraj vse, kar se premika? No, le insekte, škorpijone, kače, podgane, zavreto kri in mogoče v kakšni juhi konča še kak pes ... Na fotografiji raki, ki čakajo na krop. Foto: Mateja Toplak "Vzemi, zelo je okusno in tudi drago," pravi Jieyi, kot da bi imela cena kakšno vlogo pri tem, da bi sprejela to nemikavno ponudbo. ko prevezani, zato se premikajo izredno počasi. Njena smejoča se mama, ki ima na sebi robustni predpasnik, se vrine v kopalnico, pobere tri rake in jih odnese. Kam? Čeprav sem vegetarijanka, tokrat upam, da v krop. »Če jih kuhamo žive, so še bolj okusni,« mi kasneje poznavalsko pojasni Jieyi. Čez kako uro je na mizi cel kup dobrot, vsaj dvajset različnih jedi, med njimi so tudi raki. Ko pravim: "Wo buyao," se oče nasmehne, seveda ni mislil, da bi se od včeraj navdušila nad takšnimi kitajskimi specialitetami. Zadovoljno me gleda, ko vidi, da uživam vsaj v ostali hrani, ki mi jo ponuja njegova žena. Lahko bi rekla, da je ena najboljših stvari, ki jih lahko storimo v tuji deželi, ta, da nekaj časa preživi-mo v družinskem okolju. Spoznali bomo nenavadne jedi, se učili novih besed, odigrali kakšno družabno igro in spoznali državo in njene ljudi bolje, kot če bi upoštevali čisto vse nasvete v najboljšem turističnem vodniku in pregledali vse letake s predlaganimi izleti, ki naj bi nam pomagali spoznati tuj kraj. In nekega dne, ko me bo Jieyi obiskala, bom iz pečice najprej potegnila kako staro gobo ali plesniv kruh, nato pa namesto rakov postregla sirove štruklje, namesto školjk pa kislo zelje in potico. Foto: Mateja Toplak ABO - švedsko ime za finsko luko Turku, ACOSTA, Uriel - judovski religiozni mislec (ok. 1585-1640), AIMEE, Anouk -francoska filmska igralka Še do nedavnega je bil tipičen Kitajec relativno reven. Mesa ni jedel pogosto, tako so restavracije z eksotično ponudbo mesa in morskih sadežev statusni simbol še dandanes. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 15. junija 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Poletite, zmaji! Danes naj bi se torej končala epidemija. In bo zdaj vse drugače? Bomo zaživeli kot normalni ljudje v normalni državi? - Ne verjamem. Imam občutek, da so tudi danes - tako kot pred tridesetimi leti - dovoljene sanje, jutri pa bo nov dan. Takšen, kakršnega nam bo dovolila in uzakonila vladna kamarila. Niti vladni svetovalci ne predlagajo popolne sprostitve, in če sodimo po tem, kaj vse se je okrog njihovih predlogov doslej uspelo nakopičiti, nas z razglasitvijo konca epidemije ne čaka nič drugačno življenje kot doslej. Edino kakšen simbolični prelet frčoplanov, kakršnega smo lahko občudovali ob prejšnjem vladnem protiepidemiološkem uspehu. Le da bodo tokrat člani vlade najbrž šli na ljubljanski grad in spustili vsak svojega otroškega zmaja, in ko bo ta visoko na ponosnem slovenskem nebu, bodo spustili vrvico in zmajčki bodo odleteli po širni Sloveniji. Se eno darilo za nas, nezadovoljne ,venezuelce' ... Prav smešno bi bilo - če v resnici ne bi bilo žalostno -, kaj znajo v svoji,odločni borbi proti notranjemu sovražniku -kovidu' spesniti oblastniki. Ene najbolj omejenih dejavnosti so bile tiste v kulturi, pri tem so se protikoronski ukrepi spreminjali z ene farse v drugo. Tudi tokratni ukazi niso nič manj farsični. Vsi sedanji pogoji in omejitve v kulturi namreč veljajo še naprej, z dopolnitvijo odloka sta, kot smo lahko prebrali v sporočilu po seji vlade, znova dovoljena strežba in uživanje hrane ter pijače obiskovalcem javnih kulturnih prireditev. Očitno se člani vlade s svojega zadnjega obiska hramov kulture spomnijo le hrane in pijače, ki so jim jo postregli, in je pomanjkanje kozarčka in kanapejčka tisto, kar jih je zaradi omejitve najbolj prizadelo. Ker oni seveda svojih kulturnih potreb ne zadovoljujejo kadarkoli, ampak - ker se občasno vendarle spodobi kje pokazati - ob gledaliških premierah, odprtjih razstav in podobnih gala prireditvah, ko je običajno, da organizatorji dogodka s čim postrežejo. Ja, strežba hrane in pijače je najpomembnejši del kulture, zato jo je treba dovoliti. Vaš (ne)kulturni ,venezuelec' Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 6 8 1 4 3 3 4 8 9 1 8 6 2 6 1 9 1 2 5 7 4 4 4 8 7 1 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ €€ OOO Bik ¥¥ ©©© € O Dvojcka ¥ ©© €€ OOO Rak ¥¥ ©©© € OO Lev ¥¥¥ €€€ OO Devica ¥ ©© €€€ O Tehtnica ¥¥¥ ©© € OOO Škorpijon ¥ ©©© 0 Strelec ¥¥¥ ©© 00 Kozorog ¥¥ ©©© €€ 0 Vodnar ¥¥¥ ©© OOO Ribi ¥ ©©© 00 Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog (velja za teden od 15. do 21. junija 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sv. Trojica • Trojicafest med 17. in 20. junijem Video projekcija na cerkvenem pročelju Komaj seje pred dvema letoma pri Sveti Trojici rodil festival Trojicafest in s svojim programom odmeval daleč čez občinske in regijske meje, že gaje ohromila epidemija. Foto: arhiv občine Pred dvema letoma je bil prvi Trojicafest odlično obiskan. Lani je zato festival odpadel, letos pa, kot kaže, bodo imeli organizatorji, občina Sveta Trojica oziroma njen zavod za turizem, več sreče in bodo lahko nadaljevali z leta 2019 začeto zgodbo. Trojicafest, ki sovpada z občinskim praznikom, bo tokrat trajal štiri dni, in sicer od 17. do 20. junija na osrednjem Trojiškem trgu. Čeprav podrobnosti festivala še niso povsem dorečene, je že jasno, da bo tudi letos ponudil vrhunski program za vse okuse: na odru bodo med drugimi nastopili Kingstoni, Modrijani, Eva Boto, Žan Serčič pa tudi ljubitelji klasične glasbe bodo prišli na svoj račun, saj jim bodo peli operni solisti. »Vrhunec festivala se bo zgodil že kar prvi dan, ko bomo ob desetih zvečer predstavili projekt Razsvetljenje. Pripravljali smo ga kar dve leti, gre pa za dokaj abstraktno video projekcijo na pročelju naše cerkve, ki bo v velikosti 50-krat 30 metrov predstavila, kako je nekoč k Sveti Trojici romalo po sto tisoč romarjev letno,« razlaga župan David Klobasa. Pomlad na jasi bo v okviru Trojicafesta namenjena zabavi najmlajših, na stojnicah pa bodo brbončice obiskovalcev razvajale domače dobrote in žlahtna kapljica. SD 1 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2 it. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Zarja Marin, 2273 Podgorci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 15. junija 2021 j v v v » na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP I, 'F i i iLäJ ihhm T-------- zW* - JH. " Simonov zaliv T • Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! J Informacije in rezervacije: . Skupina ATP, Domino center Ptuj, tej,': '070 24,4 150. j. i 1 i.v.«.»n^ if i ;................................................... i NAROČILNICA ZA i Štajerski znamff ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI : Ime in priimek: : Naslov:_ j Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se b°ste od 14. 5. do 24. 6. 2021 naročili na Štajerski tednik-Brezplačno boste na morju tahto uživa|i vse poletne sobote (od 26. 6. do 21. 8. 2021). Če torej želite 9 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28. 8. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežeteiffa boste naročnik ostali vsaj eno leto. H - ■CZfBBf Ponovno vabljea na izlet V družbi Rad f-Tednika Ptuj m skupine ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski TEDNIK (S^adioPTUJ Odhod ob 7. uri izpred železniške postaje na Ptuju. Sprehod po središču Murske Sobote. Ogled gradu Grad - največjega grajskega poslopja v Sloveniji. Vožnja do reke Mure, kjer še vedno mlini meljejo moko in kjer pri Otoku ljubezni vozi brod čez reko. Obisk 53,5 metra visokega stolpa Vinarium v Lendavskih Goricah. Kosilo v tipični prekmurski gostilni. Pokušina vin in prijetno druženje na vinski fontani. Sprehod ob Bukovniškem jezeru in ogled Plečnikove cerkve v Bogojini. Proti večeru odhod proti domu. (19. junij 2021] torek • 15. junija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM teličko simentalko, staro 7 mesecev, težko 250 kg. Tel. 070 250 441. Iščemo osebo za svetovanje in prodajo FFS. Odgovorna oseba - svetovalec FFS. Pogoji: končan višješolski, visokošolski ali univerzitetni študij kmetijstva - rastlinske smeri. Potreben je opravljen izpit iz fitomedicine oziroma veljavno potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za odgovorne osebe. Vabimo, da pošljete prijavo: POMLAD, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina. E-pošta: pomlad. doo@siol.net. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-t0dnik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI INSEVESEUJO s fs ! Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj a. (3. Finale: 4. septembra 2021 TOREK, 1S. iunii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 20 let ljudskih pevk Zavrč 11:15 Utrip Ormož 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v žvo 18:00 3. SNL 20:00 Kmečki praznik v Stopercah 21:00 TV prodaja 22:00 40. delovanja FS Bolnišnica Ptuj 23:40 Video strani SREDA, 16. junij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pesem v poletje na Hajdini 10:00 110 let zborovskega petja v Staršah 11:40 Knjiga Jožeta Ekarta Kje moj mili dom 13:05 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Moje pesmi, moje sanje 20:00 Vaške igre in kuhanje golaža 20:35 Predstavitev zbornika OŠ Hajdina 21:45 Skupnih 60 let GZ Ptuj 23:15 Video strani ČETRTEK, 17. junij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Košnja na star način v Dornavi 09:20 Petje pod lipo na Polenšaku 10:10 TV prodaja 11:00 Ljudski pevci na Polenšaku 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik žetve na Polenšaku 20:00 Svečana seja sveta Dornava 20:30 Košnja s starodobniki 21:10 Akustični koncert na prostem 23:20 Video strani Tiho, tiho čas beži, spomin na vaju v naših srcih ne zbledi. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Bila sta prava angela varuha. V SPOMIN Stanko Šterbak 14. junija 2021 je minilo 20 let Marija Šterbak 10. marca 2021 je minilo 11 let našima najdražjima IZ LOVRENCA NA DR. POLJU Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo in obiščete njun grob s prižigom svečke. Vajini najdražji Marija Raušl, roj. Majerič, Gabrnik 30, roj. 1920 - umrla 1. junija 2021; Stanislav Lenart, Vintarovci 4, roj. 1957 - umrl 2. junija 2021; Marija Mlakar, roj. Petrovič, Sedla-šek 118, roj. 1931 - umrla 2. junija 2021; Jožef Anderlič, Hajndl 20, roj. 1935 - umrl 3. junija 2021; Zora Mlinarič, roj. Erker, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 1, roj. 1930 - umrla 4. junija 2021; Ivan Emeršič, Brezovec 62, roj. 1957 - umrl 5. junija 2021; Neža Prosenjak, roj. Grabar, Dornava 47, roj. 1932 - umrla 5. junija 2021; Marija Skela, roj. Skela, Dobrina 71, roj. 1934 - umrla 5. junija 2021; Marta Premu-žic, roj. Slana, Sejanci 20, roj. 1946 - umrla 5. junija 2021; Stanislav Kaisersberger, Ptuj, Aškerčeva ul. 4, roj. 1933 -umrl 5. junija 2021; Angela Bezjak, roj. Kekec, Zabovci 24, roj. 1929 - umrla 8. junija 2021; Vladislav Gajser, Maj-šperk 23, roj. 1934 - umrl 8. junija 2021. PREMESTITVE DUHOVNIKOV JANEZ JANŠA DEJAN VERCIC SLOVENSKI SLACIFANTJE Nezakonski otroci in razsipavanje s cerkvenim denarjem Zakaj je napadel Luko Mesca in zakaj se ta veseli napadov Tujci me sprašujejo: kaj, hudiča, se pri vas dogaja? Plesali so za podjetja in tudi za 85-letno babico RAZKRIVAMO: UMRLA ZARADI COVIDA? Vsak ponedeljek razgaljamo slavne MILAN GACANOVIC - GACHO »Potovanja so moja edina droga.« NINABADRIC Živelajevstrahu JEFF BEZOS Milijarder bo polelel vvesolje MISTERIJI Kopje usode, kije obsedalo Hitlerja KOLUMNA: ALJA KAPUN, IGRALKA Plastični špageti www.odkrito.si Nek, 3. septembre 2|L www.radio-tednik.si NfojÉlP SÉ Spodnje Podravje • Čebelarji ne pomnijo tako katastrofalno slabe sezone Dajejo jim sladkor v upanju, da ne umrejo od lakote Čeprav se pašni pogoji za čebele iz leta v leto slabšajo in se čebelarji soočajo z bornimi letinami, ki so posledica vse bolj muhastega vremena, pa bodo vsaj prvi del letošnje sezone zapisali kot enega najhujših. ~Foto: Sta/M24 Čebelarji ne pomnijo tako slabe sezone, kot je letošnja: najprej so pomrznili sadno drevje in akacija, slabo je bilo tudi s pašo oljne ogrščice in travniškega cvetja, zato zdaj vse upe polagajo v cvetenje kostanja in lipe. Že zadnji dve letini, lanska in predlanska, sta bili slabi, letošnja pa je z eno besedo katastrofalna, pravi Robert Bali iz Čebelarstva Pis-lak Bali iz Apač v občini Lovrenc na Dravskem polju. »Nekaj podobnega se je dogajalo tudi leta 2014, ki je doslej veljalo za rekordno slabega, a so nas takrat reševale vsaj nekoliko višje temperature in smo si lahko pomagali s proizvodnjo matic, kar pa zdaj v takšnem mrazu, kot smo ga beležili, ni bilo mogoče.« Zaradi vročine lahko nektar izhlapi Zaradi nenehnega deževja in nenavadno nizkih temperatur so čebel lačne, kajti njihove prve spomladanske paše so tako rekoč povsem izpadle. »Na Štajerskem je bilo čisto na začetku še nekaj malega paše na češnjah, nato je akacija v celoti pomrznila, zelo slabo je bilo letos z oljno ogrščico. Tudi cvetličnega medu ne bo skoraj nič, a to je že tako težava stalnica, saj kmetje travnike prehitro kosijo in se čebele ne morejo pasti. Zdaj čakamo, da zacvetita kostanj in lipa ter upamo, da bo vreme v okvirih normale, da ne bo preveč dežja pa tudi prevelike vročine ne.« Dokler namreč temperature ne presežejo 30 stopinj, se za občutljive cvetove kostanja ni bati. »Če pa se nam zgodi vročinski val, bo son- ce cvet dobesedno 'skurilo', nektar bo izhlapel, cvet se bo posušil in odpadel, s tem pa za čebele spet ne bo hrane. Zaradi izpadlih paš jim zdaj skušamo pomagati in jih intenzivno krmimo, a kaj ko sladkor ne more enakovredno nadomestiti nektarja. Ne preostane pa nam nič drugega kot dodajanje sladkorja in upanje, da ne bodo umrle od lakote.« Polna usta leporečja, pomoči od nikoder Bali ocenjuje, da bo izplen medu iz prvega dela sezone manjši od 80 do 100 odstotkov, a si kakšne omembe vredne pomoči s strani države ne obeta. »Že leta zaman opozarjamo, da smo čebelarji del kmetijstva in da je skrajni čas, da se nas enakovredno vključi vanj. Ko kmeta prizadenejo suša, poplave, pozeba, toča ..., je upravičen do odškodnine. Proti nekaterim vremenskim nevšečnostim se lahko tudi zavaruje: proti suši z namakalnim sistemom, proti toči pa s proti-točno mrežo. V to mora res investirati, a ima možnost. Tudi čebelarji smo povsem odvisni od vremena in nimamo nobene možnosti zaščite čebel, a nas država očitno ne jemlje dovolj resno, saj se nič ne spremeni. In to kljub temu, da imamo polna usta o zavedanju pomena opraše-valcev, da smo avtorji svetovnega dneva čebel, da je, ne nazadnje, vsaka druga žlica hrane odvisna od čebel. To so vse leporečja, ki se končajo tisti trenutek, ko bi morala nastopiti solidarnost. Mnogi čebelarji imajo takega odnosa počasi dovolj; poznam dva večja, ki sta po letošnji pomladi obupala in opustila dejavnost.« Senka Dreu Več tujega medu nedoločljivega izvora na trgovinskih policah... »Verjetno si trgovci že manejo roke... Vemo, kdo so glavne proizvajalke medu v svetu, le da izvor ni označen na kozarcih v trgovini. Ena od teh je Latinska Amerika, kjer imajo zemljo multinacionalke in pridelujejo poceni hrano z uporabo GSO ter z veliko škropljenja s pesticidom glifosatom, ki se nalaga v zemlji in skozi rastlino celo pride v med. Naši trgovci se temu medu izogibajo, saj lahko uprava za varno hrano hitro najde ostanke pesticidov v medu in zahteva njegov umik s polic. Podobno velja za med iz Ukrajine. Viški medu so tudi v Vietnamu, Indiji in na Kitajskem, kjer trgovci iščejo poceni med. A ni takšen, ki bi ga nabrale čebele, ampak gre za industrijski med, ki se pri nas še vedno lahko imenuje med. V Italiji so to težavo delno rešili, saj imajo tri različne vrste medu, to so ekološki, naravni med in med. Pri slednjem vemo, da gre za industrijski izdelek. Potrošniku lahko že cena pove, za kakšen izdelek gre, čeprav ime zavaja. Težava je tudi, da Slovenci pojemo veliko več medu, kot ga pridelamo. V normalni letini ga pridelamo 1.700 ton, potrebujemo ga 4.000 ton. Ko domačega zmanjka, je treba ponj v trgovine. Zato želimo, da bi potrošniki vedeli, od kod med izhaja in ali gre za naravnega ali ne. Upamo, da bodo prihodnje leto o tem odločali evropski poslanci in ob vedno večji osveščenosti uredili zakonodajo na tem področju,« je povedal Peter Kozmus, strokovni vodja rejskega programa za kranjsko čebelo v Sloveniji pri Čebelarski zvezi Slovenije in podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia. Tatjana Cvirn Foto: Andraž Purg - GrupA Dr. Peter Kozmus Haloze • Lani v ospredju organizirani vlomi Vlomilca prijeli v Majšperku V občini Majšperk za varnost občanov skrbijo policisti PP Podlehnik. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so v porastu kazniva dejanja na področju kriminalitete (tatvine) in družinskega nasilja. Možje v modrem so na področju kriminalitete v lanskem letu obravnavali 61 kaznivih dejanj, kar je za 21 več kot v letu 2019; največkrat so posredovali zaradi tatvin. Spodbudna novicaje ta, da so jih uspeli raziskati kar 72 odstotkov, kar ocenjujejo kot zelo dobro. Več vlomov je bilo v lanskem letu na celotnem območju Policijske postaje Podlehnik. Nepridipravi so kradli predvsem nakit in gotovino v različnih valutah. Vlome so izvedli na podoben način in po navadi ob istih urah, zato so povečali prisotnost policijskih patrulj na nekaterih območjih. To se je izkazalo za uspešen ukrep, saj so storilca med vlomom v poslovni objekt v občini Majšperk tudi izsledili. Foto: Shutterstock/M24 V Majšperku se je lani povečalo število tatvin. Porast števila kaznivih dejanj je tudi na področju nasilja v družini, skupno so jih v lanskem letu obravnavali 10. Največ, kar sedem, je bilo kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe, zaradi nesoglasij med staršema. S temi kršitvami so seznanili tudi Center za socialno delo Spodnje Podravje. Na področju vzdrževanja javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja je že vrsto let enako število kršitev z izjemo lanskega leta, kjer je občuten porast tistih, povezanih z odloki v zvezi zajezitve širjenja epidemije covida-19. Število kršitev javnega reda in miru pa je v upadu. Manj prometnih nesreč Na splošno je varnostna slika ugodna. Prometnovarnostne razmere na območju občine Majšperk so se izboljšale, saj se je zgodilo manj prometnih nesreč, prav tako nobena udeležena oseba ni umrla; zmanjšal se je tudi delež hudo telesno poškodovanih. Lani se je zgodilo 25 prometnih nesreč, v letu 2019 pa šest več. Najpogostejši vzrok zanje je nepravilna stran ali smer vožnje. Pri nadzoru cestnega prometa so v letu 2020 ugotovili 518 kršitev cestnoprometnih predpisov, kar je nekaj manj kot leto prej. Pogosteje so bili prisotni na t. i. kritičnih odsekih, kjer je v preteklih letih prihajalo do najpogostejših kršitev in s tem do hujših prometnih nesreč. Več policijskega nadzora tudi zaradi bližine južne meje S področja nadzora državne meje in izvajanja predpisov o tujcih je bil ugotovljen upad izvedenih ukrepov. Po ocenah podlehniških policistov uspešno obvladujejo problematiko in varujejo južno mejo. Območje občine Majšperk sicer ne meji s Hrvaško, vendar pa na tem območju potekajo cestne povezave iz smeri Žetal in Rogatca, zato opravljajo kontrolo prometa tudi na teh omenjenih cestah. Redno so nadzorovali tudi morebitna odprtja gradbišč in zaposlovanje tujcev. Estera Korošec --/CP * c=>« % -G5 .... ? * cp * o <£> * CP o ¡-.CP * * Rojstva: Nataša Plancutič, Lešnikova ulica 7, Orehova vas, Hoče Slivnica - deklica Vita; Lučka Havlas, Cvetlična ulica 5, Ormož - deklica Rosa; Urška Zupančič, Gomilci 9, Destrnik - deček Nik; Vesna Novak, Mladinska ulica 9, Gornja Radgona - deklica Vitalina; Alenka Fanedl, Malna 37, Jurovski Dol - deček Liam; Tjaša Jurgec, Bukovci 133, Markovci - deklica Kaja; Sara Vrečar, Bišečki Vrh 18, Trnovska vas - deklica Eva; Nadja Vidmajer, Strma ulica 8, Poljčane -deklica Maša; Katja Gorenc, Zagojiči 19, Gorišnica - deček Taj; Sara Kovačič, Muratova ulica 3, Maribor - deček Arlo; Patricija Meško, Velika Nedelja 3, Velika Nedelja - deček Mai; Nuša Podhostnik - deček Tai; Tatjana Škrinjar - deček; Elvira Kostanjevec - deček Žak; Tamara Vnuk - deklica Hana. Poroke - Ptuj: Senid Suljic in Tina Milošič, Njiverce, Ob gozdu 6; Andrej Krel in Lucija Gerhold, Janževa Gora 26a; Kristijan Brumen in Nina Kosec, Sakušak 26; Marko Forštnerič in Andrejka Klajžar, Bukovci 66; Stanislav Vršič in Marjeta Klobasa, Slavšina 22. I^Cb P, O . ° 0 * co J, ^O» ^ t * O: Dež na Vida, ječmenu ne kaže kaj prida. Danes bo večinoma jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 25 do 28 °C. OBETI: V sredo in četrtek bo sončno in vsak dan nekoliko topleje. Verjetnost za popoldanske nevihte bo precej majhna. 4-dnevna napoved za Podravje r Četrtek Torek Sreda Petek 15.06.2021 * 16.06.2021 * 17.06.2021 * 18.06.2021 *> 14 17 19 19 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 24 26 28 29 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 A ¥ L Hitrost yetra t. 2mfs Hitrost uetra2.7m/s J Vir: ARSO