GDK: 31/33:907 
Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko 
sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
Relevant Possibilities for a more Economical and Ecologically Better 
Work Technology in Wood Production 
Franc FURLAN' 
Izvleček 
Furlan, F.: Aktualne možnosti za smotrnejšo in 
ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri priM 
dobivanju lesa. Gozdarski vestnik, 51, 2, 1993. V 
sloyenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 20. 
Clanek podaja ukrepe, s katerimi bi pridobivaM· 
nje lesa napravili smotmejše in ekološko sprejem-
ljivejše. Obravnavane so vse faze pridobivanja 
lesa: sečnja in izdelava gozdnih lesnih sortimen-
tov, spravilo in prevoz lesa; pa tudi gostota 
Omrežja gozdnih c9st in vlak ter izbira strojev. 
Ključne besede: pridobivanje lesa, sečnja, 
izdelava gozdnih sortimentov, spravilo, prevoz, 
Qozdne prometnice, gozdna mehanizacija. 
O. UVOD 
O. INTRODUCTION 
Osnova uspešne - (racionalne - eko-
nomsko in ergonomsko}- tehnologije dela 
pri pridobivanju lesa so sečno spravilni 
oziroma sečno transportni načrti. V pogojih 
poudarjenega sonaravnega gospodarjenja, 
kakršnega imamo pri nas, ki temelji na 
sproščeni tehniki gojenja gozdov in pri ka-
terem ne poznamo (uporabljamo) površin-
skega gozdno gojitvenega obrata oziroma 
sečnje na golo, je sečno transportno načrto­
vanje še bolj potrebno in tudi zelo zahtevno. 
Najbrž ugotovitev, da ga v zadnjem času 
poenostavljamo, ni sporna. To je v naspro-
tju s potrebami, saj bi ga morali glede na 
pomembne spremembe na področju trženja 
lesa in glede na uporabo nekaterih novih 
spravilnih sredstev stalno dograjevati in 
* Spec. F. F., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo-
darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, 
SLO 
58 GozdV 51, 1993 
Synopsis 
Furlan, F.: Relevant Possibilities for a more 
Economical and Ecologically Better Work Tehno-
logy in Wood Production. Gozdarski vestnik, 51, 
2, 1993. ln Slovene with a summary in English, 
lit. quot. 20. 
The article presents the measures by which 
wood production would become more economical 
and less aggressive from the ecologic point of 
view. All the phases of wood production are being 
de alt with: cutting and the preparation of forest 
timber assortments, skidding and timbertranspor-
tation; as well as forest road and skid trail 
network's density and machine selection. 
Key words: wood production, cutting, prepara-
tion of forest timber assortments, skidding, tran-
sportation, forest roads, forest mechanization. 
dopolnjevati. Ustrezna prilagoditev je ne 
nazadnje potrebna tudi zaradi občasnega 
vključevanja kooperantov in obrtnikov v 
vse faze pridobivanja lesa. Slednje lahko 
npr. povzroči resne probleme na področju 
varstva pri delu. 
V sečno transportno načrtovanje vključu­
jemo vse tri faze pridobivanja lesa: sečnjo 
in izdelavo, spravilo in odvoz lesa. Zelo 
poudarjene prvine tega načrtovanja so po-
leg tehnološkega dela še varstvo pri delu 
ter vodenje in kontrola. 
Sečno transportno načrtovanje je del pri-
prave dela. Zajema kabinetni in terenski 
del. Osnovni namen tega načrtovanja je, 
da za različne sečnje (= gojitvene ukrepe) 
izberemo tako tehnologijo dela celotnega 
procesa pridobivanja lesa, s katero zago-
tavljamo doseganje postavljenih gozdno 
gojitvenih ciljev. Izbrana tehnologija dela je 
lahko optimalna samo takrat, kadar temelji 
na ekološki, ergonomski, varstveni in eko-
nomski presoji. Nekatere dosedanje izku-
šnje, ki izhajajo iz naše neposredne prakse, 
Franc FURlAN: Aktualne možnosti za smotmejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju !esa 
in nekatera sodobna spoznanja glede vpli-
vov različnih tehnologij dela na ekosistem, 
ki jih moramo upoštevati pri določanju teh-
nologije dela, so prikazani v nadaljevanju 
po fazah pridobivanja lesa. 
1. SEČNJA IN IZDELAVA GOZDNIH 
LESNIH SORTIMENTOV 
1. CUTTING AND THE PREPARATION OF 
FOREST TIMBER ASSORTMENTS 
1.1. Velikost in enovitost STE (sečno 
transportna enota) 
1.1. The Size and Uniformity of a Cutting~ 
Transportation Unit 
Velikost STE določamo na podlagi koli-
čine lesa odkazanega drevja za posek. V 
eni STE naj obseg dela ne prekorači količi­
ne, ki jo dva delavca (sekaška skupina) 
nared ita v enem mesecu. V naših razmerah 
to pomeni od 200-400 m3 v STE. Za pov-
prečno normo 11 m3 (upoštevajoč popolni 
gozdni red), 15 delovnih (norma) dni 
(12x 15= 180 dni/leto) in skupino dveh 
sekačev pomeni to 330m3 . Zgornji meji bi 
se smeli približati le izjemoma (400m3/STE). 
Enota naj bo čimbolj enovita tako glede 
rastišča in sestoj nih razmer ter vrste potreb-
nega ukrepa (redčenje, obnova, svetlitev, 
končni sek, večji golosek) kot glede spravil-
nih pogojev. Izogibati se moramo oblikova-
nju STE, v katerih znatnejši del spravila 
poteka navzgor, del pa celo navzdol. 
1.2. Gozdni red 
1.2. Forest Order 
Vzpostavljanje popolnega gozdnega 
reda uvajamo na celotni površini vseh 
objektov, kjer so različne oblike sečenj 
najpomembnejši gojitven! ukrep. Glede na 
se stojne razmere znaša. dodatek za popolni 
gozdni red 20 %, 25% in 30% na osnovni 
časovni normativ. Popolni gozdni red uva-
jamo iz naslednjih razlogov: 
a) Vpliv na število podlubnikov - biolo-
ško varstveni vidik. 
b) Izboljšanje delovnih pogojev pri sečnji 
(motorna žaga- vibracije, ropot) in spravi lu 
(očiščene smeri zbiranja in spravila). 
c) Zanesljivo zagotoviti razvoj mladja na 
površinah v obnovi. 
1.3. Koncentracija sečenj na enoto 
površine 
1.3. Cutting Concentration 
Velike koncentracije sečenj (50 in več 
m3/ha) moramo razen izjemoma opustiti. 
Končno je to znak ekstenzivnosti gospodar-
jenja z gozdovi, za katerega pa ob praktično 
v celoti odprtih gozdovih s cestami in zlasti 
vlakami ni razloga. 
Tudi obhodnjico, ki je običajno 1 O-letna, 
moramo obravnavati bolj prožno. V sestoje, 
kjer to· gojitve na problematika zahteva, je 
potrebno posegati pogosteje. To zniža kon-
centracije sečenj, kar je ekosistemsko 
ugodno, ob obstoječi infrastrukturi pa teh-
nološki kompleks ni zato prav nič manj 
učinkovit. 
Secer pa visoke koncentracije, ki se ]im 
v gojitveno zahtevnih (močno pomlajenih) 
sestojih ni možno vedno izogniti, lahko 
znižamo tudi z drugimi ukrepi. · . 
Eden izmed njih je časovna ločitev (pra-
viloma sezonska) sečnje ig/avcev in listav-
cev. Prednosti te ločitve so poleg manjše 
koncentracije še: višja kakovost kroje nja in 
boljše ovrednotenje lesa, ker se lahko po-
drobno posvetimo posebej iglavcem in po-
sebej listavcem; prostorsko in količinSkO 
manjši rampni prostori in s tem v zvezi tudi 
manj poškodb stoječega drevja ob kamion-
ski cesti; večja prilagodljivost tržnim pogo-
jem z realizacijami v konjunktur! itd. 
Povpraševanje in znan kupec postajata 
vodilo pri določitvi začetka sečnje ter kako-
vosti, količine in vrste lesa. Pri tem ne gre 
za to, da bi odkazovanje prilagajali posame-
znemu kupcu. Odkazovanje mora biti 
opravljeno v naprej in na zalogo vsaj enega 
leta, podlaga pa so mu načrti gospodarskih 
enot ter (podrobni) gojitve ni in sečno trans-
portni načrti. Vendar pa moramo pri odka-
zovanju pridobiti čim več dovolj zanesljivih 
podatkov, na podlagi katerih bomo uspešno 
trži/i. Zato sta poleg količine in pogojev za 
pridobivanje lesa (sečnja in izdelava, spra-
vilo, odvoz lesa) zelo pomembna tudi kako-
vost in lokacija razpoložljive lesne mase. 
Tako pridobljene in obdelane informacije 
omogočajo prodajo lesa znanemu kupcu z 
znanimi zahtevami. V vsakem trenutku je 
Gozd V 51, 1993 59 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotmejšo in ekološko sprejemljivej~o tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
možen ogled stoječega drevja znane kako-
vosti na terenu. Ustrezna ponudba kupca 
(npr. prodajna cena, ki zanesljivo krije ugo-
tovljive nadstreška) omogoča celo odločitev 
o delnem poseku lesa, torej samo lesa tiste 
kakovosti, ki ga kupec izrecno zahteva. 
Preostali del odkazane lesne mase pustimo 
v obliki stoječega drevja in čakamo ustre-
znega naslednjega kupca. Na ta način 
dosežemo, da drevje ustrezne kakovosti in 
količine posekama šele, ko imamo kupca, 
hkrati pa znižamo koncentracijo tako pri 
sečnji kot pri rampanju na kamionski cesti. 
Sortimentov je namreč malo in takojšen 
odvoz je zagotovljen. Ob tem pa gojitvenih 
problemov, zaradi katerih izvajamo sečnjo, 
ne zanemarjamo, saj je realizacijo sečnje 
in oddaje lesa po takem načinu vedno 
možno v celoti opraviti najkasneje v treh 
letih. 
Taka tehnologija dela pri pridobivanju 
lesa je smiselna pri najvrednejših sorti men-
tih- kakovostnih razredov F, Lin izjemoma 
l. Manj vredne sortimente skušamo realizi-
rati praviloma prej, vendar pa spet čim 
manj na zalogo (za neznanega kupca). 
Prvi pogoj za racionalno izvedbo take 
tehnologije dela pri pridobivanju lesa je 
seveda optimalna gostota in primerna kako-
vost kamionskih cest in vlak. 
Prav gotovo zaradi takega načina dela 
prihaja do določenih (ugotovljivih) nadstro-
škov, ki so dokazljivo minimalni in ob pra-
vilni uporabi ter enaki količini lesa vedno 
nižji od doseženega povečanega denar-
nega iztržka pri opisani prodaji lesa. 
Prodaja lesa znane kakovosti za zna-
nega kupca je v primerjavi s prodajo po 
masi zelo zahtevna. Zato je povečanje 
obsega dela tehničnemu kadru - od vodij 
delovišč do vodje komerciale - razumljivo 
in neizogibno. Menim pa, da navedenega 
ne moremo (in ne smemo) opredeliti kot 
nadstrešek, ker lahko dela v celoti, z del nimi 
prerazporeditvami zadolžitev (ne ljudi) 
opravijo isti ljudje. 
Presenetljivo je, da je ob izpolnjenem 
infrastrukturnem pogoju (ceste, vlake) go-
spodarno obdelovati celo zelo nizke kon-
centracije poseka (JUŽNIČ 1991 ), zlasti 
sortimentov visoke kakovosti. 
60 Gozd V 51, 1993 
1.4. Kakovost obdelave in izraba lesa 
pri sečnji in izdelavi gozdnih lesnih 
sortimentov 
1.4. The Quality of Processing and Wood 
Utilization in Cutling and the Preparation of 
Forest Timber Assortments 
Tudi to sta pomembni prvi ni proizvod-
nega procesa pridobivanja lesa, ki jih mo-
ramo zajeti v pripravo dela in vključiti v 
STN. Učinkovitost uresničevanja je odvisna 
od kakovosti, natančnosti, pravočasnosti in 
kontrole izvajanja vseh prvin proizvodnega 
procesa. 
1.4.1. Kakovost obdelave sortimentov 
1.4.1. Assortments' Working Quality 
Uspešnost in učinek trženja je odvisen 
tudi od estetskega izgleda izdelanih sorti-
mentov. Vpliv slednjega je pri gozdnih sor-
timentih tako močan, da kakovostno obde-
lane sortimente z napakami na meji dovo-
ljenih pogosto s pristankom kupca uvr-
ščamo v višji kakovostni razred. Osnovne 
prvine kakovosti obdelave so: 
a) obdelava koreničnika do meje, ki za-
gotavlja racionalno spravilo in prevoz; 
b) ravni (pravokotne na os debla) in 
gladki (brez "stopnic«) prerezi med sorti-
manti oziroma mnogokratni ki; 
c) kleščenje vej, dosledno izvedeno v 
ravnini obeda debla brez lubja. 
1.4.2. lzraba lesa 
1.4.2. Wood Utilization 
Drugo področje, ki lahko količinsko 
slabša učinkovitost trženja, je izraba lesa 
pri sečnji in izdelavi. Posredno se ta vpliv 
prenaša tudi na gozd, ker moramo zaradi 
slabe izrabe posekati za isto tržno maso 
lesa več dreves. 
Količinske izgube so lahko različnega 
izvora; nekaj pomembnejših si podrobneje 
oglejmo. 
1.4.2.1. Previsoki panji 
1.4.2.1. Too High Stumps 
Opravljene meritve v preteklosti (ZAPU-
ŠEK 1982) in današnje stanje izvajanja del 
pri sečnji in izdelavi omogočajo oceno, da 
zaradi previsokih panjev ostane v gozdu 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo ln ekološko sprejemljivejše tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
(pan jih) od 600 do 1300 m3 lesa na 
1 00.000 m3 neto poseka. Podatek velja za 
državne gozdove. V zasebnih gozdovih so 
te količine - prav tako na podlagi meritev 
in današnjega stanja - še znatno višje. 
Izračun količine je narejen na podlagi pov-
prečnega prsnega premera odkazanega 
drevja in na cm natančno izmerjenih preve-
likih višin panjev. Gre za razliko v višini 
med dejansko višino panja in višino podža-
govanja, ki je objektivno mogoča brez ne-
normalno povečanega obsega dela in stro-
škov. 
1.4.2.2. Napačne nadmere 
1.4.2.2. lncorrect Overmeasures 
Količinske izgube zaradi napačnih nad-
mer nastajajo predvsem pri hlodovini, tako 
iglavcev, kot listavcev. Problem, ki ga je 
potrebno poleg izgubljene količine še pose-
bej poudariti, je v tem, da les, ki je v 
napačnih nadmerah in smo ga posekali in 
izdelali, spravili ter prepeljali, ne moremo 
tržiti. Obremenjen je torej z vsemi stroški 
proizvodnega procesa, v prodajano količino 
pa ga ne moremo vključiti. Delež hlodovina 
v celotni količini oddanega lesa znaša pri 
iglavcih 70-80 %, pri listavcih pa 35-45 %. 
Količinsko in vrednostno izgubljamo za-
radi premajhnih nadmer več pri iglavcih kot 
pri listavcih in zaradi prevelikih nad mer več 
pri listavcih kot pri iglavcih. Ugotovljeno 
dejstvo je predvsem posledica po stan-
dardu različnega naraščanja tržnih dolžin: 
pri hlod ih iglavcev po 25 cm, pri hlod ih 
listavcev pa po 1 O cm. V ponazoritev poda-
jamo primera: 
lglavci 
Pri iglavcih krojimo najpogosteje mnogo-
kratnik štirimetrskih hlodov. Najbolj pogost 
mnogokratnik je dolžina 8 m s pripadajočo 
nad mero. če je nad mera premajhna, potem 
je eden od dveh štirimetrskih sortimentov 
prekratek. Njegova dolžina se skrajša do 
naslednje dopustne po standardu, torej za 
25 cm. Debelejši kot je sortiment, večja je 
količinska izguba, saj ta narašča s kvadra-
tom polmera. Z naraščanjem polmera se 
veča tudi verjetnost večje kakovosti sorti-
menta. Zato se vrednostna izguba veča še 
hitreje. 
Primer 
d = 22 cm, kakovostni razred 111, cena 
5400 SIT/m3, izgubljena dolžina zaradi pre-
majhne nadmere je 25cm(L). 
Količinska izguba: 
V=otxr"xL= 
= 3.142x (0,11 m)2 x 0,25m=0,0095m3. 
Vrednostna izguba: 
0,0095 m3 x 5400 SIT/m3 =51 SIT 
d = 40 cm, r = 20 cm, kakovostni razred 
1, cena 8200 SIT/m3, izgubljena dolžina 
zaradi premajhne nadmere je 25cm(L). 
Količinska izguba: 
V=otxr"xL= 
= 3.142(0.20m)' x 0.25 m = 0.0314m3 . 
Vrednostna izguba: 
0.0314m3 x8200 SIT/m3 =264 SIT 
Razlika je znatna in izhaja iz naraščanja 
polmera in kakovosti. Tako je razmerje 
količinskih izgub med obravnavanima pri-
mer.oma v razmerju 1 : 3.3, vrednostnih iz-
gub.pa 1 :5.2. 
Tudi primer prevelike nad mere si oglejmo 
na mnogokratniku dolžine 8 m, iz katerega 
v poznejši predelavi najpogosteje izdelajo 
po dva sortimenta dolžine 4 m. 
Vzemimo, da je potrebna nadmera kon-
čnega sortimenta po zahtevah odjemalca 
lesa 4 cm. Najmanjša skupna potrebna 
nadmera pri mnogokratniku 8 m torej zna-
ša: 2 x 4cm (zahtevana nadmera odjemal-
ca) + 2 x 3cm (čeljenje) + 2 cm (prerez) 
= 16 cm. Sprejemljiva skupna nadmera je 
v okviru 16 do 20 cm, skupna dolžina mn,o-
gokratnika pa 8,16 m do 8,20 m. Vse 
skupne dolžine nad 8,20 m pomenijo nepo-
trebno količinsko in vrednostno izgubo, saj 
mnogokratni ke do dolžine 8,40 m prodamo 
še vedno za dolžino 8,00 m. Verjetnost, da 
bomo mnogokratnik dolžine 8,41 m prodali 
za dolžino 8,25 m, sicer obstaja, vendar je 
ta, sodeč po pregledu večjega števila od-
dajnic lesa, zelo majhna. Dvom izhaja tudi 
iz primera oddaje bukove hlodovina, ki ga 
prikazujemo v nadaljevanju. če naše ugo-
tovitve v zvezi z oddajo hlodovina iglavcev 
GozdV 51, 1993 61 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
in bukve držijo, potem so vrednostne in 
količinske izgube še znatno večje. 
Prevelika nadmera se je včasih odražala 
v nenormalno dolgih odčelkih, ki pa so bili, 
čeprav po mnogo nižji ceni, pri celulozni 
industriji vendarle vnovčljivi. Danes poteka 
pretežni del oddaje hlodovina neposredno 
porabnikom. To pomeni, daje v mnogokrat-
niku ali sortimentu dogovorjenih dolžin in 
predpisanih (večinoma tudi dogovorjenih) 
nadmer vključen tudi prevelik odčelek kot 
posledica napačne nadmere, ki pa ni več 
predmet niti količinskega niti vrednostnega 
trženja. 
· Pravilnost in točnost nadmer in dolžin je 
zato danes še pomembnejša. Doseči mora-
mo, da s pravilnim krojenjem in točno 
nadmero nekdanje odčelke v celoti vklju-
čimo v količinsko oddajo lesa. To bo ob 
enaki količini poseka, tudi v primeru prodaje 
odčelkov, povečalo tudi tržno vrednost lesa. 
Na podlagi ugotovitev za hlodovina iglav-
cev in listavcev skušajmo presoditi še mož-
nost količinskih izgub pri oddaji drobnega 
tehničnega lesa iglavcev, ki ga največkrat 
oddajamo kot gradbeni in jamski les ter kot 
drogove. Dolžine gradbenega in zlasti jam-
skega lesa so pogosto intermetrske. Pri 
klasični oddaji lesa (premer, dolžina; volu-
men) pa dolžine ocenjujemo in zaokrožu-
jemo največkrat (praviloma) do najbližjega 
celega metra navzdol. Tako v oddane koli-
čine niso zajeti volumni tistih delov sorti-
mentov, ki presegajo seštevek dolžine na 
polni meter in pripadajočo nadmero. To 
pomeni količinsko in vrednostno izgubo, ki 
ji je treba prišteti še pripadajoče stroške za 
pridobivanje lesa. 
Količinskih izgub pri oddaji drobnega teh-
ničnega lesa iglavcev nismo ugotavljali. 
Omenjamo ga kot primer, ki se v opisani 
obliki v praksi zanesljivo pojavlja in mora 
glede na to vsekakor biti predmet naših 
ukrepov pri vodenju proizvodnje, v tem 
primeru sečnje in izdelave. 
Listavci 
Pri listavcih smo že u'gotovili, da dolžine 
po standardu pri hlodovini naraščajo po 
1 o cm. Zato bi pričakovali, da bi bila količin­
ska in vrednostna izguba lesa tu znatno 
62 GozdV 51, 1993 
nižja. Prevelika ali premajhna nadme ra ima 
namreč največjo dolžinsko vrednost 9 cm, 
nakar pride do preskoka v naslednji višji ali 
nižji dolžinski razred. Pričakovali bi tudi 
večjo raznolikost dolžin oddane hlodovina 
listavcev, naraščajočih po en decimeter. 
Pričakovanja smo želeli preveriti s pregle-
dom nekaj oddajnic bukove hlodovina. Pre-
gled oddajnic naša pričakovanja ni potrdil. 
Na oddajnicah za domače kupce je po-
dana le specifikacija količin po kakovostnih 
razredih in preverjanje ni bilo možno. Le pri 
oddaji bukove hlodovina v izvoz ali v Im-
pregnacije Hoče so poleg specifikacija ko-
ličin po kakovostnih razredih beleženi tudi 
premeri, dolžine, volumen in kakovostni 
razred za vsak kos posebej. Običajno se 
pri takih oddajah lesa zahteva po vseh 
prvinah dovolj zanesljiva natančnost. Pre-
gled treh, lahko rečemo naključno izbranih 
dobavnic, pa je pokazal, da smo od skupaj 
179 oddanih kosov bukove hlodovina odda-
Ji: 
143 kosov ali 80% z dolžinami na polni 
meter, 
12 kosov ali 7% z dolžinami na pol 
metra, in le 
24 kosov ali 13% z dolžinami na 1 
decimeter natančno. 
Ugotovitev, ki jo je treba dodatno podkre-
piti s pregledom večjega števila oddajnic, 
je v popolnem nasprotju našega pričakova­
nja. Po naši oceni bi bilo sprejemljivo, da 
bi na polni dolžinski meter oddali do 20% 
bukove hlodovina, 80% pa bi moralo biti 
intermetrskih dolžin. 
Ugotovljeno stanje omogoča dva zaključ­
ka: 
- da se je ob oddaji dolžine sortimentov 
sicer ugotovilo točno, vendar pa krojenje 
listavcev ni bilo opravljeno po kakovosti 
(napakah) debel, kar je temeljno pravilo pri 
krojenju listavcev. Če to drži, potem je 
izguba nižja kot v primeru, 
- da je bilo krojenje opravljeno pravilno, 
pri oddaji pa dolžine niso bile natančno. 
ugotovljene oziroma izmerjene. To pomeni 
veliko količinsko in kot posledica tega tudi 
vrednostno izgubo, ki nastane zaradi objek-
tivne nagnjenosti k zaokroževanju dolžin 
navzdol. 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
Ker se ugotovljeno stanje nanaša na 
izvoz, torej verjetno po natančnosti najbolj 
zahtevno oddajo lesa, lahko sklepamo na 
podobno ali še slabše stanje pri oddaji 
bukove hlodovina domači lesni industriji. 
Verjetno bi prišli do podobnih zaključkov 
tudi ob analizi oddaje intermetrske hlada-
vine iglavcev. 
Očitno je, da izgube zaradi napačnih 
nadmer po količini in vrednosti niso majhne. 
Raziskava količinskih izgub zaradi napač­
nih nadmer je v preteklosti pokazala (PI-
ŠEK 1982), da se te gibljejo v obsegu 
količinskih izgub zaradi previsokih panjev. 
Če pa upoštevamo še omenjene ugotovitve 
pri oddaji lesa, to količino po najbolj previd-
nih ocenah lahko podvojimo in torej znaša 
pri neto poseku 1 00.000 m3 od 1200 do 
2400 ma Dodajmo še podatek, da je delež 
lesa, ki se nahaja v dogovorjenih in pravil nih 
nadmerah v oddani količini hlodovina od 
2,0-2,5%. 
Odstotek velja za mnogokratnik dolžine 
8,16 do 8,20 m, 4 cm pa pomenijo 0,5% 
lesne mase. 
1.4.2.3. lzraba lesne mase drevesa na 
deblu, v vrhovih in vejah 
1.4.2.3. The Utilization of Tree Mass on the 
Trunk, in Tops and Branches 
Vzrokov za manjšo količinsko izrabo le-
sne mase drevesa pri sečnji in izdelavi 
gozdnega drevja je več. Eden izmed njih 
je prav gotovo pogosto napačna izbira 
smeri podiranja, zaradi česar prihaja ob 
padcu drevesa do enega ali več prelomov. 
Ti so pogostejši pri debelejšem, težjem 
drevju kot pri tanjšem in lažjem drevju, kjer 
krašnja dokaj dobro »amortizira« padec 
drevesa. Najpogostejši prelomi so proti 
vrhu drevja, kjer je količinska izguba zaradi 
onemogočene izdelave sortimentov naj-
. manjša. Manj pogosti, zato pa glede izgube 
lesa usodnejši, so prelomi v nižjih delih 
debla. Pri premeru 30 cm in izgubi 1 m 
dolžine znaša na primer količinska izguba 
že 0,07 m3• Največje količinske in vredno-
stne izgube zaradi pokanja in prelomov 
nastajajo zaradi napačne izbire smeri podi-
ranja na najkvalitetnejšem debelem drevju 
s sorazmerno majhnimi kro~njami. 
Drugi vzrok za manjšo količinsko izrabo 
lesne mase drevesa je opuščanje izdelave 
sortimentov v vrhovih že pri premeru 15, 
pa tudi več centimetrov. Razlog takega 
stanja je v pomembno povečani količini 
vloženega dela za izdelek (drevo ali m3). 
Tako drobnejše drevje izdelujemo pogosto 
do premera debla 7-8cm, pri debelejšem 
drevju z velikim številom vej (grč) pa izde-
lavo prenehamo prej. Spoznavna je v tem 
primeru razlika med iglavci in listavci: pri 
listavcih praviloma vrhove izrabljamo zaradi 
manjšega števila vej bolje kot pri iglavcih. 
Pri sečnji in izdelavi debelih dreves listav-
cev, predvsem bukve, smo včasih iz vseh 
debelejših vej od premera okrog 8 cm izde-
lovali prostorninski les pri panju. Danes te 
veje v glavnem ostanejo v gozdu, čeprav 
nekatere po premeru in volumnu zanesljivo 
dosegajo drevje 2. debelinske stopnje, ki 
ga v sečnjo pogosto vključujemo, včasih pa 
dosegajo celo volumen drevja 3. debelinske 
stopnje. Zato bi morali tudi pri današnji 
tehnologiji dela vsaj ravne veje volumna 
drevesa 2. in 3. debelinske stopnje vključiti 
v sečnjo in izdelavo ter s tem v blagovno 
proizvodnjo. 
Glede na sedanje stanje pri sečnji in 
izdelavi lahko zanesljivo trdimo, da prihaja 
do količinskih izgub lesa zaradi premajhne 
izrabe lesne mase drevesa na deblu, vrho-
vih in vejah. Kolika je ta izguba, je zane-
sljivo težko določiti, ker tovrstnih meritev 
nimamo. Menimo, da ne pretiravamo, če jo 
določimo v najmanjši volumni enoti, ki jo v 
gozdarstvu še uporabljamo, to je 0,01 m3 
na 1 m3 neto posekanega lesa. Tak volu-
men ima okroglica premera 1 O cm in dol-
žino 1 m ali 1 O cm dolg odčelek premera 26 
do 43 cm. Pri 100.000 m3 neto poseka 
znaša tako količinska izguba zaradi nave-
denega razloga približno 1000 m3. 
Skupna količinska izguba se pri neto 
pose ku 100.000 m3 zaradi previsokih pa-
njev; napačnih nad mer in premajhne izrabe 
lesne mase drevja giblje v obsegu od 2800 
do 4700 m3 . Pri tem so količinske izgube v 
zasebnih gozdovih zanesljivo večje od iz-
gub v državnih gozdovih. Ob tem moramo 
poudariti še naslednje: pri spodnji količini 
teh izgub, torej pri okrog 3000 m3 na 
GozdV 51, 1993 63 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in· ekolo!iko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
100.000 m3 neto poseka, na zaključenih 
deloviščih, če nismo posebej pozorni, niti 
ne opazimo, da gre po vseh omenjenih 
kriterijih za slabo izrabo razpoložljive lesne 
mase. 
Količinske izgube imajo seveda finančne 
posledice. Jasno je, da moramo vrednostno 
izgubo izračunavati po najmanj povprečni 
prodajni ceni lesa. Namreč les, ki smo ga 
pustili v previsokih pan jih, napačnih nad me-
rah ter izkoristljivih "odpadkih« (vrhovi, pre-
lomi, veje) lahko količinsko nadomestimo 
le z (nepotrebnim) posekom drugih, še 
rastočih dreves. Pri tem je količina lesa, ki 
izhaja iz napačnih nadmer, obremenjena 
tudi s stroškom sečnje in izdelave, spravila, 
prekladanja in prevoza lesa. 
Na podlagi ugotovljene skupne količinske 
izgube znaša vrednostna izguba, ob pov-
prečni prodajni ceni za iglavce in listavce 
5500 SIT/m3 pri 100.000 m3 neto poseka: 
od 2800 m3 · 5500 SIT/m3 = 15.400.000 SIT 
do 4700 m3 · 5500 SIT/m3 = 25.850.000 SIT 
K temu moramo dodati za količine, ki se 
nahajajo v prevelikih nadmerah, še stroške 
sečnje in izdelave, spravila, prekladan!a in 
prevoza; ti znašajo okrog 2000 SITim : 
od 1200m3 ·2000 SIT/m3 =2.400.000 SIT 
do 2400m3 ·2000 SIT/m3 =4.800.000 SIT 
Skupna vrednostna izguba se lahko torej 
giblje od 17.800.000 SIT do 30.650.000 SIT. 
Iz povedanega lahko povzamemo, da se 
količinska izguba zaradi previsokih panjev, 
napačnih nadmer in premajhne izrabe les-
ne mase drevesa giblje od 2,8% do 4, 7 %, 
temu ustrezna vrednostna izguba, upošte-
vajoč povprečno prodajno ceno in dodatne 
stroške pridobivanja lesa za količine v na-
pačnih nad merah, pa od 3,2% do 5,5 %. 
1.5. Razvrščanje mnogokratnikov in 
sortimentov po kakovostnih razredih 
1.5. The Sorting out of Multiples and 
Assortments under Quality Classes 
Ugotovili smo že, da je delež lesa, ki ga 
oddajamo po kakovostnih razredih, vse 
večji. Podlaga za razvrščanje je, spora-
zumno z odjemalci lesa, zaenkrat nekdanji 
JUS. Seveda vplivajo na razvrščanje po 
kakovostnih razredih še drugi dejavniki. 
Med njimi sta zelo pomembna: 
64 GozdV 51, 1993 
- količina in kakovost ponudbe lesa na 
eni in povpraševanje na drugi strani, in 
- človeški faktor, tako pri prodajalcu kot 
pri kupcu. 
Glede na to je problemov, ki se pojavljajo 
zaradi medsebojnega vpliva omenjenih in 
drugih dejavnikov, več. Med drugim nismo 
še v celoti opravili organizacijske pa tudi 
kadrovske prilagoditve prodaji po kakovost-
nih razredih. Da bi odkrili še druge dejav-
nike in preverili našo uspešnost prodaje po 
kakovostnih razredih, smo se pri Gozdnem 
gospodarstvu Postojna v.začetku leta 1992 
odločili za poskus, katerega del ugotovitev 
kratko povzemamo. 
Na vsakem gozdnem obratu smo določili 
1 do 2 STE (150-250 m3 na gozdni obrat), 
v katerih smo vse izdelane mnogokratnike 
in sortimente brez obeleževanja razvrstili 
po kakovostnih razredih na podlagi nekda-
njega JUS-a. Za iste STE smo nato ugoto-
vili kakovostno strukturo lesa, ki smo ga 
oddali kupcu. Primerjava obeh struktur je 
pokazala, da smo v celoti in v povprečju 
oddajali po nižji kakovosti, kot smo jo ugo-
tovili po omenjenem standardu. Stanje je 
bilo slabše na začetku kot proti koncu leta 
ter slabše pri listavcih kot pri iglavcih. Velika 
razlika pri listavcih se je pokazala zlasti na 
gozdnih obratih z nizkim deležem listavcev. 
Izračunane razlike med vrednostjo lesa, 
ugotovljeno na osnovi standarda, in vred-
nostjo oddanega lesa pa so nas opozorile, 
da je razvrščanje po kakovostnih razredih 
v današnjih pogojih prodaje lesa zelo po-
membno področje dela v gozdarstvu. Re-
zultat dela na tem področju, ki je vse prej 
kot majhno, se kaže v ekoloških in denarnih 
koristih: manj posekanih dreves in s tem 
m3 ter manj proizvodnih kapacitet za enak 
denarni učinek. 
2. SPRAVILO LESA 
2. WOOD SKIDDING 
Uresničevanje ukrepov pri sečnji in izde-
lavi lesa vpliva tudi na razmere pri spravilu 
lesa. Primer: koncentracija in način sečnje 
in izdelave lesa ločeno na iglavce in listavce 
ali celo na· posamezne vrednejše sorti-
mente zmanjšuje obremenitev sestoja ter 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju !esa 
vlak, cest in rampnih prostorov. To vseka-
kor prispeva k znižanju poškodb pri zbira-
nju, vlačenju in rampanju tako na sestoju 
kot tudi na gozdnih tleh. 
Neposredno na spravilo lesa in njegove 
posledice pa vplivamo s pripravo dela ter 
s tehničnimi ukrepi. Z obojimi lahko prispe-
vamo h gospodarnejšemu in ekološko spre-
jemljivejšemu načinu dela. Navedimo neka-
tere od njih. 
2.1. Terenska priprava dela 
2.1. Field Work Preparation 
Pri pripravi dela je potrebno v celoti 
opraviti terenski del priprave, ki se nanaša 
na predvidoma uporabljeno tehnologijo 
dela pri pridobivanju lesa. Smiselno in 
smotrno je ta del priprave dela zelo po-
drobno opraviti, ker se vsaka improvizacija 
kasneje pri izvajanju del pokaže bodisi kot 
dodaten, nepotreben strošek, bodisi kot 
ekološka škoda, neredko pa kot oboje. V 
ta opravila zato vključujemo dovolj gosto in 
dobro vidno označitev STE, po kriterijih, 
navedenih že pri sečnji in izdelavi, ter 
označitev vlak1 vrvnih linij in tras za žične 
naprave. Označitve so namenjene kot do-
bra in zanesljiva orientacija vsem sodelujo-
čim v delovnem procesu pridobivanja lesa: 
organizatorjem proizvodnje ter izvajalcem 
sečnje in spravila pri določitvah smeri podi-
ranja in spravila, hkrati pa z njimi določamo 
površine dovoljenega gibanja spravilnih 
sredstev ter omejujemo površine z znanim 
načinom (tehnologijo) in obsegom dela, itd. 
Glede na to pri pripravi dela označimo vse 
potrebno ali samo dopolnimo oznake obve-
zno pred vsakim vračanjem s proizvodnjo 
v dani gozdni predel. 
2.2. Zaporedje sortiranja 
2.2. Sorting out Sequence 
Ugotovili smo že, da s sedanjo tehnolo-
gijo dela hkrati zajemamo celotno lesno 
maso iglavcev in listavcev. To nam pre-
obremenjuje sestoj, vlake, ram pne prostore 
in kamionske ceste. Z že omenjeno manjšo 
koncentracijo in načinom sečnje dosežemo 
razbremenitev celotnega tehnološkega pro-
stora, ki je s pravilnim sredstvom pri spravilu 
lesa neobhodno potreben. 
Dodatno razbremenitev rampnih prosto-
rov in kamionskih cest pa bi dosegli tudi z 
doslednim vrstnim redom sortiranja in ram-
panja lesa za vsako STE. Napačno zapore-
dje sortiranja in rampanja lesa na primer 
ugotavljamo pri sečnjah iglavcev v razvoj-
nih fazah drogovnjaka z nizkim deležem 
hlodovine, ko hlodovino, čeprav je je med 
sortimenti najmanj, sortiramo na prvo, bliž-
nje rampno mesto. :'!>e pogostejše pa so te 
napake pri sečnji listavcev v tistih STE, kjer 
prevladuje delež prostorninskega lesa -
goli (drv). Tudi v tem primeru na prvo 
rampno mesto pogosto sortiramo hlodovi-
no. Seveda ugotovitev velja tudi za vse 
stopnje mešanosti sestojev. Iz tega sledi, 
da količinsko najbolj zastopane sortimente 
vlačim o po cesti najdlje. Na kamionski cesti 
moramo vedno najprej sortirati in rampati 
sortimente oziroma mnogokratnike, ki jih je 
količinsko največ in čisto na koncu sorti-
mente, ki jih je količinsko najmanj. S takim 
ukrepom skrajšamo spravilne razdalje, 
spravilo lesa postane gospodarnejše, po-
škodbe na kamionskih cestah in ob njih pa 
manjše. 
Ker so poškodbe na rampnih prostorih 
tako drevja kot kamionskih cest pogoste in 
po pravilu velike, se kaže tudi potreba po 
obveznem obeleževanju in pripravi rampnih 
prostorov. S tem nekaj žrtvujemo zato, da 
na drugi strani znatno več obvarujemo. 
2.3. časovno načrtovanje izvedbe 
spravila lesa 
2.3. Time Planning of Wood Skidding 
Pomembna prvina priprave dela je tudi 
časovno načrtovanje izvajanja del pri prido-
bivanju lesa. Z njim skušamo v čim večji 
meri zajeti željene vremenske pogoje za 
izvedbo del. čas izvedbe del je manj po-
memben pri sečnji in zelo pomemben pri 
spravilu lesa. Danes ga pogosto preveč 
zanemarjamo. Na primer v STE. kjer smo 
predvideli spravilo po ravnem ali celo nav-
zgor, moramo izvajanje del planirati v ča­
sovnem obdobju, v katerem je velika verjet-
nost, da bodo vlake suhe ali zmrzle. Znotraj 
tako izbranega obdobja za izvajanje spra-
vila lesa pa moramo ))izkoristiti trenutek<(, 
ko ti pogoji zanesljivo obstajajo. Jasno je, 
Gozd V 51, 1993 65 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
da tudi na tak način izbrano obdobje in 
>>trenutek« ne zagotavljajo vedno optimal-
nih pogojev za izvajanje spravila lesa, za-
nesljivo pa se ta verjetnost pomembno 
poveča. Tako izveden postopek dela ima 
vsaj dve ugodni posledici: 
- suhe ali zmrzle vlake in kamionska 
~esta so znatno nosilnejše, zato so po-
skodbe na njih manjše, učinki pa praviloma 
večji; 
- skupna gospodarnost spravila lesa, 
upoštevajoč ekološki in stroškovni vidik, je 
pomembno večja. 
2.4. Volumen (teža) skrojenih 
mnogokratnikov oziroma sortimentov 
2.4. Volume (Weight) of Bucked Multiples or 
Assortments 
Znani prodajni pogoji in znana tehnolo-
gija dela pri pridobivanju lesa določajo po-
leg drugega tudi optimalno krojenje lesa po 
kakovosti in volumnu mnogokratnikov ozi-
roma sortimentov. 
Zlasti pogosto se srečujemo s preti ravan ji 
pri volumnih sortimentov, kar zahteva za-
radi omejene moči nakladal ne naprave pre-
rezovanje na kamionski cesti. Tu moramo 
zato pri nakladanju, običajno v časovni 
stiski, ponovno opraviti dolžinsko izmera in 
prerezovanje, kar bi sicer sekač opravil pri 
krojenju. Poleg tega pa zaradi že opravlje-
nega spravila lesa prerezujemo sortiment, 
ki je po obodu obdan z vsaj nekaj blata in 
zemlje. Taki, po volumnu predimenzionirani 
kosi, zelo neugodno vplivajo tudi na spra-
vilna sredstva (okvare!) pa tudi na tla in 
sestoj. Vse to pomeni dodatne stroške in 
nepotrebne preobremenitve okolja in stroja. 
Zato je največji še sprejemljivejši volu-
men oziroma teža posameznega kosa do-
ločen z BO% kapacitete v okviru tehnologije 
dela uporabljenega najšibkejšega stroja ali 
naprave. To pomeni volumen enega kosa 
do največ 1,00 m3 pri bukovini (listavcih) 
oziroma 1,20 m3 pri iglavcih. Krojenje in 
prerezovanje takih mnogokratnikov ozi-
roma sortimentov mora dokončno opraviti 
sekač pri sečnji in izdelavi lesa. 
66 GozdV 51, 1993 
2.5. Izbira spravilnih sredstev 
2.5. The Selection of Adequate Means 
Znotraj izbrane tehnologije dela pri spra-
vilu lesa (spravilo s traktorji ali spravilo z 
žičnimi napravami) je zelo pomembna pra-
vilna izbira spravilnega sredstva. Raziskave 
kažejo (REBULA 1985c), da terenske re-
liefne in geološke okoliščine v Slo;eniji 
dopuščajo smotrno spravilo s traktorji na 
okoli 78-80%, pri Gozdnem gospodarstvu 
Postojna pa celo prek 96% površine vseh 
gozdov. 
Zato je pravilna izbira traktorja kot spra-
vilnega sredstva zelo pomembna. Poleg 
ekološkega in ergonomskega vidika je go-
tovo zelo pomemben stroškovni vidik. Od-
govor o stroškovni konkurenčnosti posame-
znega traktorja v konkretni STE dobimo le 
z optimiziranjem stroškov spravila lesa. Ob 
dani strukturi traktorjev z optimiziranjem 
ugotavljamo najnižji skupni potreben stro-
šek spravila lesa za revir, gozdni obrat ali 
gozdno gospodarstvo z določeno vrsto trak-
torja kot spravilnega sredstva v STE. 
Možne pa so tudi simulacije s poljubnim 
številom različnih vrst traktorjev. Optimizira-
nje takega stanja nam glede na terenske 
in sestoj ne razmere ponuja odgovor v obliki 
dolgoročnejše optimalne strukture po trak-
torjih. To paje ob obstoječi strukturi traktor-
jev zelo pomemben dejavnik za odločanje 
o nabavi vrste in tipa novih traktorjev, ko 
se pač pokaže potreba po zamenjavi. Zato 
je optimiziranje stroškov spravila lesa zelo 
pomemben dejavnik operativnega in tudi 
dolgoročnejšega zniževanja skupnih spra-
vilnih stroškov na vseh nivojih. 
2.6. Količinske izgube lesa 
2.6. Quantity Losses of Timber 
Čeprav v mnogo manjši meri kot pri 
sečnji, lahko tudi pri spravilu lesa prihaja 
do količinskih izgub lesa. Najpogosteje so 
v njo zajeti drobni sortimenti, ki smo jih s 
sečnjo in izdelavo zajeli, pri spravilu lesa 
pa opustili. Tako niso vključeni v oddajo 
lesa in blagovno proizvodnjo, kar v končni 
posledici zahteva posek drugih stoječih dre-
ves. Količina izgub je v obratnem sora-
zmerju s kakovostjo izvajanja kontrole pri 
operativnem vodenju del. Pri zelo slabi 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejše tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
kontroli izvajanja del ostanejo včasih nes-
pravljeni celi deli težje dostopnih in spra-
vilna zahtevnih STE. 
3. PREVOZ IN PREKLADANJE LESA 
3. TRANSPORTATION AND RELOADING OF 
TIMBER 
Današnje stanje na področju oddaje in 
prodaje lesa postavlja drugačne zahteve 
tudi v fazi prevoza lesa. Znatno se je 
povečalo število odjemalcev (kupcev), ki so 
praviloma manjši, z ožjim ali zelo ozkim 
proizvodnim programom in s tem zelo na-
tančnimi zahtevami glede dimenzij sorti-
mentov. še posebej je zmanjšana možnost 
prodaje mnogokratnikov. Najbolj jasno pa 
se v zadnjih treh letih odraža stopnjevanje 
zahtev na področju kakovosti gozdnih les-
nih sortimentov, ki se bodo v naprej, to 
lahko pričakujemo, še stopnjevale. Zato so 
nekatere prilagoditve potrebne tudi pri pre-
vozu lesa. 
3.1. Zniževanje obremenitev rampnih 
prostorov 
3.1. Loading Ramp's Load Decreasing 
Razen z ukrepi pri sečnji in izdelavi ter 
spravilu lesa, s katerimi znatno zmanjšamo 
obremenitev rampnih prostorov, lahko k 
temu dodatno prispevamo tudi z usklajenim 
odvozom lesa. Pri vse večjem deležu pro-
izvodnje za znanega kupca lahko z usklaje-
nim odvozom vzdržujemo v pretežni meri 
trajno minimizirano optimalno zalogo ključ­
nih sortimentov na kamionski cesti. To pa 
omogoča stalno možnost rampanja vseh 
vrst sortimentov na križišču vlake s kamion-
sko cesto najbližjem rampnem prostoru, ob 
vzdrževanju optimalne zaloge za smotrn 
odvoz lesa. Tudi tu so učinki pravilno vo-
dene proizvodnje ekološki in stroškovni. 
3.2. lzraba prevoznih kapacitet 
3.2. The Utilization of Transportation Capacities 
Za gozdarstvo, ki je še vedno delovno 
intenzivna panoga, so naložbe v sodobne 
kamione relativno visok investicijski stro-
šek. Zato je prav, da so te drage naprave 
čim bolj izrabljene. To lahko dosežemo s 
povečanjem deleža polnih voženj oziroma 
z večjo stopnjo optimiziran ja prevozov lesa. 
To pa pomeni več programiranega dela ter 
discipline in razen komercialnih zahtev, ni-
kakršnih slučajnosti. Seveda bi k večji izrabi 
kapacitet prispevalo tudi delo v podaljšani 
izmeni ali celo v dveh izmenah. Temu se 
tudi dolgoročno najbrž ne bomo mogli izog-
niti, čeprav bo to zahtevalo pomembne 
organizacijske spremembe (dva šoferja za-
dolžena za en kamion ali trije za dva 
kamiona je danes skoraj nerazumljivo za 
gozdarstvo), predvsem pa spremembo mi-
selnosti kot glavnega problema skoraj vseh 
nivojev. 
3.3. Vrste GTK (gozdarskih transportnih 
kompozicij) za prevoz lesa 
3.3. The Types of Truck Compositions for the 
Transportation of Wood 
Pretežno neposredna oddaja lesa porab-
niku in povečano število odjemalcev za-
hteva vse manjše število sortimentov v 
enem kamionskem tovoru. Tudi lesno pre-
delovalna industrija (mehanska in kemična) 
večjih kapacitet (npr. Krško) vse pogosteje 
izraža zahteve po vse bolj enovitih tovorih. 
To je razumljivo, saj jim tovor celuloze vseh 
kakovostnih razredov (brusni les, celulozni 
les 1., 11., 111. kakovostnega razreda, manipu-
lativni les) povzroča visoke manipulativne 
stroške. Enoviti tovori zahtevajo torej še 
bolj specializirane GTK na eni strani, na 
drugi pa omogočajo ob dodatno vloženem 
delu (cepljenje manipulativnega lesa) kako-
vostni in vrednostni preskok (iz manipulativ-
nega lesa dobimo celuloze l. kakovostnega 
razreda). 
Sedanje GTK so v glavnem prirejene za 
prevoze dolgega (nad 6 m) lesa, kar je pri 
današnjih tržnih razmerah vsaj delno ne-
ustrezno. Zato bomo morali določen del 
GTK tehnološko prilagoditi tako, da bo. 
možno z njimi racionalno opravljati nepo-
sreden odvoz krajših sortimentov (dolžine 
3-6m) in prostorninskega lesa (cepljena 
celuloza iglavcev in listavcev ter drva listav-
cev). 
3.4. Količinske izgube lesa 
3.4. Quantity Losses of Timber 
Te so pri prevozu v povprečju še manjše 
GozdV 51, 1993 67 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnej!io in ekološko sprejemljivej!io tehnologijo dala pri pridobivanju lesa 
kot pri spravilu lesa. Pojavljajo se ob za-
ključku proizvodnje nekaterih delovišč, 
predvsem ob nizko frekventnih (slepih) ka-
mionskih cestah. Vendar pa moramo poleg 
. količinske in vrednostne izgube, ki ju mo-
ramo ob opustitvi odvoza nadoknaditi s 
posekom drugih dreves, upoštevati, da je 
ta les že obremenjen s celotnimi stroški 
sečnje in izdelave ter spravila lesa. Zato je 
vsaka opustitev odvoza nesprejemljiva. 
4. OSTALI UKREPI 
4. OTHER MEASURES 
Med ostalimi ukrepi naj na kratko pouda-
rimo nekatere ugotovitve, ki jih literatura 
obširno navaja, in se nanašajo na potrebno 
oziroma optimalno gostoto vlak in kamion-
skih cesi ter na nekatera sodobna spozna-
nja pri uporabi mehanizacije in delovnih 
strojev. Nepoznavanje teh ugotovitev in 
spoznanj v preteklosti je vodilo do napačnih 
odločitev, katerih posledice je možno z 
novimi spoznanji znatno omiliti. 
4.1. Gostota omrežja vlak in kamionskih 
cest 
4.1. The Density of Skid Trail and Truck Road 
Network 
Vsaka, še tako skrbno zgrajena vlaka ali 
kamionska cesta pomeni poseg v prostor, 
ki ima med drugimi tudi ekološke posledice. 
Glede na to je gostota omrežja vlak in 
kamionskih cest najpomembnejši vplivni 
dejavnik obsega ekoloških posledic. Ob-
staja torej neka optimalna gostota, ki, upo-
števajoč še mnoge druge vplivne dejavnike, 
temelji na spoznanjih, ki jih na kratko nava-
jamo. 
- Z gostitvijo vlak skrajšujemo razdaljo 
zbiranja, ki najmočneje vpliva na učinek in 
strošek pri zbiranju lesa. Vendar optimalno 
gostoto dosežemo že v trenutku, ko so 
stroški zbiranja, gradnje in vzdrževanja vlak 
ter škode v gozdu in na tleh minimalni. Iz 
tega sledi, da je optimalna razdalja zbiranja 
lahko celo 2-3 krat daljša, kot jih danes 
marsikje ugotavljamo pri proučevanju spra-
vila lesa (REBULA 1984). Glede na to, 
terensko pripavo dela na delovišču, kjer so 
vlake pregoste in že zgrajene, opravimo 
tako, da obeleževanje zanesljivo nepotreb-
68 GozdV 51, 1993 
nih vlak opustimo. S tem naj bi dosegli 
trajno smotrnost potrebne tehnološke po-
vršine dovoljenega gibanja izbranega spra-
vil nega sredstva . 
- Z gostitvijo cest do 17 miha zelo hitro 
krajšamo spravilno razdaljo (REBULA 
1985b), ki najpomembneje vpliva na učinek 
in strošek vlačenja lesa. Nadaljnja gostitev 
cest ima na krajšanje spravilne razdalje 
neznaten vpliv. Optimalna gostota cest je 
torej v glavnem določena z najmanjšo vsoto 
skupnih stroškov vlačenja, gradnje in 
vzdrževanja cest ter škode v gozdu in na 
tleh. Gostitve prek 2Q-25 m/ha so zato le 
izjemoma utemeljene (npr. zaradi dejavni-
kov zunaj gozdarstva). 
4.2. Gradnja vlak na težkih terenih 
4.2. The Building of Skid Trails on Difficult 
Terrains 
Čeprav je gradnja vlak v ekološkem po-
gledu neugoden poseg v prostor, posebej 
poudarjamo primer, ko z vlakami pomem-
bno zmanjšamo poškodbe, tako pre-
ostalega drevja kot samih tal. Gre za strme 
in zelo strme terene, kjer ročno spravilo 
spremenimo v spravilo s traktorjem. Premik 
sortimentov je pri ročnem spravilu prepu-
ščen naključju, zato ni čudno, če so ugoto-
vili po končanem spravilu lesa tudi 50% in 
več poškodovanega drevja (KRIVEC 1975). 
Izgradnja vlak ima v takih primerih ugodne 
ekološke in stroškovne učinke. 
4.3. Optimalna moč strojev 
4.3. Optimal Machjne Power 
O tem, kakšna je optimalna moč strojev, 
ki jih uporabljamo v gozdarstvu pri različnih 
opravilih, nimamo točnih odgovorov. Ugoto-
vitev v znatni meri drži tudi za nekatere 
dejavnosti zunaj gozdarstva. Razpon moči 
traktorjev, ki jih uporabljamo pri spravilu 
lesa, ali kamionov pri prevozu lesa, je velik, 
lahko celo nekajkraten pri istih ali zelo 
podobnih pogojih dela. Profesionalna, torej 
trajna raba te mehanizacije vsekakor potre-
buje tovrsten odgovor. Med delom pridob-
ljene izkušnje in spoznanja lahko strnemo 
v naslednje ugotovitve: 
1. Moč na strojno enoto v gozdarstvu pri 
spravilu lesa in kamionskih prevozih lesa, 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotmejšo in ekolo.!lko sprejemljivej.!lo tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
pa tudi v kmetijstvu in gradbeništvu pri 
opravljanju istih ali podobnih vrst del, po-
staja vse večja. Moč današnjih strojev je 
znatno večja kot strojev iste vrste pred 20 
ali 30 leti. 
2. Dobra in temeljita priprava dela zago-
tavlja pri uporabi močnejših strojev manj 
poškodb na gozdnih tleh in v sestoju. Ugo-
tovitev velja tako za traktorje pri spravilu 
lesa kot za buldožerje, ki jih uporabljamo 
pri gradnji cest in vlak. 
3. Glavni omejujoč in zelo pomemben 
vplivni dejavnik pri izbiri stroja je njegova 
velikost. Iz nje izhaja pomembno razmerje 
med velikostjo in močjo stroja. V obsegu 
dane, v naprej določene velikosti stroja, je 
vedno pravilno izbrati najmočnejši razpo-
ložljiv stroj. 
Večja moč stroja omogoča, da stroj obra-
tuje skoraj izključno v optimalnem območju 
delovanja stroja, torej z nizkimi obremeni-
tvami. Posledice tega se odražajo v zelo 
redkem spodrsavanju koles, ki pri spravilu 
lesa tla in koreninski sistem ob uporabi 
šibkejših strojev pogosto močno poškoduje-
jo. Zaradi majhnih obremenitev je na enoto 
učinka znatno manj tudi okvar in s tem 
zastojev, manjša pa je tudi poraba goriva. 
Visoka zanesljivost obratovanja se kaže 
tudi v manjšem potrebnem številu strojev 
za znani obseg dela. Manjša poraba goriva 
in manjše število strojev pa pomenita tudi 
manjšo obremenitev okolja z izpušni mi plini 
in ropotom. Manjše število visoko zaneslji-
vih strojev zahteva tudi manjše število za-
poslenih. Vendar posamezne faze pri prido-
bivanju lesa- prevozi in skrajni (zahtevni) 
pogoji dela pri spravilu lesa z zgibnimi 
traktorji - omogočajo in zahtevajo uporabo 
visoko profesionalnih in dragih strojev. 
Smotrnost uporabe in vsaj delno ohranjeva-
nje števila zaposlenih pa bi povečali in 
dosegli, če bi podaljšali dnevno uporabo 
teh strojev. To pomeni delo v dveh ali vsaj 
v podaljšani izmeni. Na ta način bi delno 
tudi znižali trajno potreben investicijski stro-
šek na zaposlenega. 
Iz zgornjih ugotovitev lahko povzamemo, 
da je večanje moči strojev določenih (mak-
simalnih) dimenzij v obratnem sorazmerju 
z nastalimi škodami in stroški na enoto 
učinka. Temeljni predpogoj za resničnost 
te trditve pa sta seveda ustrezna priprava 
dela in zelo čutno vodenje delovnega pro-
cesa pri pridobivanju lesa. 
Nabava novih strojev in opreme mora 
poleg že navedenega temeljiti še na: 
- ergonomski primernosti strojev, ki naj 
omogočajo dolgo optimalno delovno spo-
sobnost strojnika in pomembno znižujejo 
neposredne in režijske stroške delavca 
(bolniške, invalidnost, invalidske upokoji-
tve); 
- uporabi sodobnih kolesnih verig brez 
podkev in traktorjev s hidrostatičnim poga-
nom - kombinacija obojega pomeni mini-
malno spodrsavanje pogonskih koles in s 
tem mnogo manjše poškodbe tal in sestaja; 
- obvezni (ob priznanem nadomestilu 
predpisani) uporabi BIO olj (v naravi v 
kratkem času razgradljivih) za mazanje ve-
rig pri motornih žagah in tudi za motorna 
olja. 
5. SKLEP 
5 CONCLUSION 
1. Izbira tehnologije dela pri pridobivanju 
lesa v pogojih sonaravnega gospodarjenja 
in vse bolj ostrih ekoloških omejitev je 
vsekakor zahtevna. še zahtevnejša je v teh 
pogojih pravilna izvedba del, ki mora zane-
sljivo zagotavljati uresničevanje gozdnogo-
jitvenih ciljev. Zato nas lahko odločitev o 
možni vključitvi naključnih izvajalcev del v 
gozdu pripelje do neželjenih posledic. 
2. Ključna prvina za izbiro ustrezne teh-
nologije dela in za pravilno izvedbo del je 
kompleksna dolgoročna (kadrovska, teh-
nična, tehnološka, usklajevalna, ekonom-
ska) priprava dela na eni in zelo podrobna 
operativna priprava dela (nič ne prepu-
ščamo naključju) na drugi strani. Pri obeh, 
zlasti pa pri slednji, opažamo v zadnjem 
času preveč nedopustnih poenostavitev in 
improvizacij. Posledice takega stanja se 
odražajo v povečanih škodah v okolju, v 
katerem izvajamo našo dejavnost, in (nepo-
trebno) povišanih stroških proizvodnje. 
3. Za čim boljšo izrabo lesa je najodločil­
nejša prva faza pridobivanja lesa, t. j. seč­
nja in izdelava. Količinske izgube lesa, ki 
so tu lahko posledica previsokih panjev, 
Gozd V 51, 1993 69 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
napačnih nadmer, prelomov in premajhne 
izrabe v vrhovih ni več možno odpraviti ne 
pri klasičnem načinu dela in ne s tehnologijo 
dela, ki vključuje dodelave na CMS. Količin­
ske izgube pomenijo tudi zanesljivo ekolo-
ško in vrednostno neugodne posledice. 
4. Obračunavanje opravljenega dela, 
predvsem spravila lesa, ki temelji samo na 
oddani količini lesa, je neustrezna poeno-
stavitev, ki poleg naštetih količinskih izgub 
dopušča še: neposekano od kazan o drevje, 
posekana drevje in nespravljen les, pose-
kan in spravljen ter neodpeljan les. Tudi to 
v končni posledici pomeni poleg drugega 
(neustrezne količinske in delovne eviden-
ce), vsaj nepotrebno povečanje neugodnih 
ekoloških in stroškovnih učinkov. 
5. Zelo pomembna dejavnika z velikim 
stroškovnim in ekološkim učinkom sta po-
stala tudi izmera in določanje kakovosti 
lesa pri oddaji različnim porabnikom. Zaradi 
možnih nepravilnosti so količinske in zlasti 
vrednostne izgube lahko tako velike, da jih 
ne moremo nadomestiti z nobeno raciona-
lizacijo znotraj uporabljene tehnologije dela 
pri pridobivanju lesa. 
6. Iz naštetega lahko zaključimo: ko se 
odločimo, da bomo drevo iz gojitvenih raz-
logov, ki temeljijo na stanju gozdov in 
postavljenih gozdnogojitvenih ciljih, odka-
zali in posekali, potem ga moramo količin­
sko in vrednostno skrajno optimalno izrabiti. 
Če ne delamo tako, moramo za enako 
količino prodanega lesa odkazati in pose-
kati nova, prav pogosto zdrava in vitalna 
drevesa. Ves tako posekan les je obreme-
njen z dvojnim stroškom celotnega procesa 
pridobivanja lesa. 
7. Področij za nenehne izboljšave je v 
proizvodnem procesu pridobivanja lesa ve-
liko. Delo pri pridobivanju lesa je potrebno 
izboljševati tako v družbenih (državnih) kot 
v zasebnih gozdovih. To je tudi nacionalni 
interes. 
Podane količinske in vrednostne izgube, 
ki lahko v skrajnosti vseh neugodnih dejav-
nikov skupno znatno presežejo 5% količine 
oziroma vrednosti lesa, služijo bolj kot pod-
laga za presojanje. Poglavitni namen je v 
spoznanju, da so vsaj nekateri od naštetih 
problemov prisotni v manjšem ali večjem 
70 GozdV 51, 1993 
obsegu povsod in da jih pri opravljanju 
delovnih zadolžitev skušamo odkrivati, opa-
zovati ter spremljati, presojati in ukrepati. 
Namreč, količinske in vrednostne izgube, 
ki se gibljejo v obsegu 5 %, pomenijo že 
najmanj polovico stroškov sečnje in izdela-
ve. Obseg izgub pa se lahko ob pomanjkljivi 
pripravi dela in površnemu vodenju pro-
izvodnje še znatno poveča. 
S pravilnim načinom dela bomo ob enaki 
količini prodanega lesa (posekanega števila 
dreves) dosegli večji denarni (gospodarski) 
učinek, oziroma bomo morali za dosego 
ustreznega denarnega učinka posekati 
manjše število dreves. To pa je rezultat, ki 
zagotovo ni brez ekološkega učinka. 
Vse omenjene ekološke in stroškovne 
učinke je možno praviloma doseči ob enaki 
količini vloženega proizvodnega dela in 
nespremenjenem številu operativno tehnič­
nega kadra. 
RELEVANT POSSIBILITIES FOR A MORE 
ECONOMICAL AND ECOLOGICALLY BETTER 
WORK TECHNOLOGY IN WOOD PRODUC-
TION 
Summary 
The basis of a successful economical and 
ergonomically appropriate work technology in 
wood production is cutling-skidding or cutting-
transportation plans. Under the conditions of em-
phasized naturalistic managing, which is being 
practiced in Slovenia and is based on a free 
silvicultural technique to which silvicultural rota-
tion age or clearcutting system is alien, cutting 
transportation planning (CTP) is even more im-
portant and also very demanding. 
Cutting transportation planning includes all 
three phases of wood production: cutting and 
preparation, skidding and wood transportation. 
1. CUTTING AND PREPARATION OF FOREST 
TIMBER ASSORTMENTS 
The area of a cutling-transportation unit (CTU) 
is defined by the quantity of the timber marked. 
The scope of work in one unit should not exceed 
the quantity which is prepared by two workers (a 
cutting unit) in a month. ln Slovene conditions, 
this means about 200-400 m3 in a CTU. 
High cutting concentrations (50 and more m3/ 
ha) must be omitted except for exceptional cases. 
Finally, this is a sign of extensive managing with 
forests, for Which there is no reason with practical-
lly entirely accessible forests by roads and above 
all skid trails. 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
Business outlooks and a known buyer are 
becoming the criteria for the setting of the beginn-
ing of the cutting, as well as of the quality, quantity 
and timber sort. The purpose of this is not to 
adapt tree marking to an individual buyer. Tree 
marking must be performed in advance and in 
stock of at !east one year. It is based on definitions 
of managing units' plans as well as detailed 
silvicultural and cutting-transportation plans. Yet 
in tree marking as many reliable data as possible 
must be acquired, on the basis of which succes-
sful marketing will be possible. 
The timber working quality and the utilization 
of timber in the cutting and preparation of assort-
ments are important elements of the production 
process in wood production which have to be 
included into work preparation and introduced 
into cutting-transportation planning. Performance 
efficiency depends on the quality, accuracy, 
promptness and the control in the carrying out of 
all elements of the production process. 
Besides that, appropriate bucking and the 
defining of quality classes have a strong influence 
on the financial yield of wood assortments' 
marketing. Successful and effective marketing 
also depends on esthetic image of the manufac-
tured product. 
ln each forest managing enterprise 1 to 2 
cutting transportation units (15G-250 m3 per forest 
enterprise) have been defined, in which all multi-
ples and assortments have been classified with-
out marking according to quality classes on the 
basis of the former JUS standard. Then the 
quality structure of the timber which had been 
given to a buyer has been established for the 
same cutting transportation units. The compari-
son of both structures has shown that asa whole 
and on the average timber was sold at a lower 
quality than it was established under the above 
mentioned standard. 
Timber Utilizatian 
Timber utilization in cutting and preparation of 
assortments is the activity which can make worse 
the marketing efficiency as regards the quantity. 
lndirectly, this influence is also transferred to the 
forest because a greater quantity of felling cut 
expressed in the number of trees for the same 
market mass is required due to low utilization. 
Quality losses can be of different origin; some 
of the important ones are: 
1. Too High Stumps 
The [lleasurings performed in the past years 
(ZAPUSEK 1982) and the presen! state of the 
performing of cutting work as well as the prepara-
tion of assortments enable the estimate that 600 
to 1300 m3 of timber per 100.000 m3 of net felling 
cut is left in the forest (on the stump) due to too 
high stumps. The datum refers to state forests. 
ln private forests these quantities are much high-
er. 
2. lncorrect Overmeasures 
Greatest quantity losses due to incorrect over-
measures occur first of all with log-wood, which 
holds true of coniferous trees as well as of 
deciduous trees. The losses occurring due to 
incorrect overmeasures are relatively high as 
regards the quantity and the value. A past re-
search of qua[!tity losses due to incorrect over-
measures (PISEK 1982) showed that they are 
similarto quantity losses due to too high stumps. 
3. The Utilization of Timber Mass of a Tree on 
a Trunk, in Tops and Branches 
There are severa! reasons for a lower quantity 
utilization of timber mass of a tree on a trunk and 
branches in cutting and preparation of forest 
trees. Certainly, one of them is frequent incorrect 
selection of the felling direction the result of which 
is one or more breaks when a tree falls. 
The second reason for a lower quantity utiliza-
tion of the timber mass of a tree is the omltting 
of the preparation of assortments in tops already 
at the diameter of 15cm or even more. It is 
difficult to exactly establish this loss because no 
corresponding measures have been performed 
so far. It is estlmated that the quantity Joss 
amounts to approximately 1000 m3 at 100.000m3 
of net felling cut. The total quantity loss with the 
net felling cut of 100.000 m3 due to too high 
stumps, incorrect overmeasures and too low uti~ 
lization of timber mass varies from 2800 to 
4700 m3 • Undoubtedly, quantity losses in private 
forests are higher than those in state forests. Yet 
the following fact has to be emphasized: at the 
lowest quantity of these losses, i.e. at about 
3000 m3 per 100.000 m3 of net felling cut in 
finished working sites it might evade one's atten-
tion that it is the maHer of low utilization of timber 
mass according to all the stated criteria. 
It is quite logical that quantity losses have 
financial consequences. Clearly enough, the fi-
nancial loss must be calculated at the average 
selling timber price at the !east. The quantity of 
timber which was left behind in too high stumps, 
in incorrect overmeasures and utilizable "rests" 
(tops, breaks, branches) can only be substituted 
for by (unnecessary) felling cut of other stili 
growlng (some of the also healthy and vital) trees. 
Additionally, the quantity of timber resulting from 
incorrect overmeasures is also charged by the 
costs of cutting, skidding, reloading and transpor-
tation of timber. 
On the basis of the above facts a conclusion 
can be made that the quantity loss due to all the 
stated reasons varies between 2.8-4.7% and the 
corrresponding value loss from 3.2-5.5% if the 
average selling price and additional costs of wood 
production for the quantities in incorrect overmea-
sures are taken into consideration. 
2. WOOD SKIDDtNG 
The realization of the measures in cutting and 
preparation of timber is also reflected in the state 
Gozd V 51, 1993 71 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smotrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
in wood skidding. There are, however, also mea-
sures which have influence only on the state and 
the consequences in wood skidding itself. Some 
of them are the following on es: 
Field Work Preparation 
Within the work preparation it is necessary to 
entirely perform the field part of the preparation 
which refers to the anticipated applled work tec-
hnology in wood production. It is wise to carry 
out this part of work preparation in detail because 
each improvisation turns out later in the work 
performing either as an additional, unnecessary 
expenditure or as a form of ecologic damage and 
frequently as both. Therefore, these jobs include 
dense and well visible demarcation of a working-
transportation unit under the criteria stated al-
ready in the cuHing and preparation phase, the 
demarcation of skid trails, hauling rope lines and 
pilot lines for cable yarding systems. 
Sorting Sequence 
On a truck road those wood assortments or 
multiples which are the most numerous have to 
be first sorted out or leveled and finally those 
which are the !east numerous. By such a measure 
skidding distances become shorter, wood skidd-
ing becomes more economic and the damage on 
truck roads and besides them is smaller. 
Time Planning of the Per1orming of Wood 
Skidding 
An important element of work preparation is 
also time planning of the performing of work in 
wood production. Thereby the most favourable 
weather conditions for the performing of work are 
tried to be atatined. The time of the carrying out 
of work is not so important in cutling as it is in 
wood skidding. It is being neglected too much 
nowadays. For example, in a cuHing transporta-
lien unit where the skidding is going to be carried 
out on flat ground or even upwards, the perfor-
ming of work has to be planned for a time period 
when there is great probability that skid trails will 
be dry of frozen. Within thus selected period of 
the carrying out of wood skidding, the right mo-
ment when such conditions really exist "must be 
ta ken advantage or. 
The Volu me (Weight) of the Bucked Multiples 
or Assortments 
Selling terms and the known work technology 
in wood production determine, besides other 
things, also the best bucking of timber by the 
quality and volume of multiples or assortments. 
Especially as regards the volume, exaggerations 
otten occur because of which the cutting on a 
truck road is required due to limited power of a 
loader machine. 
The Selection of Skidding Means 
Within the selected work technology in wood 
skidding (tractor- or cable yarding system skid-
72 GozdV 51, 1993 
ding) the right selection of a skidding means is 
of great importance. The investigations have 
shown (REBULA 1985c) that regarding the field, 
relief and geologic conditions in Slovenia it is wise 
to skid timber by tractors in about 78--80% of all 
forest area. 
3. TRANSPORTATION AND RELOADING OF 
TIMBER 
The present situation in the sphere of the 
disposal and selling of wood also set different 
demands in the phase of wood transportation. 
The number of buyers whose activity is of a 
smaller scala asa rule, with a narrow or extremely 
narrow production program and therefore with 
very precise demands as to the dimensions of 
assortments has risen a great deal. The economic 
management of this phase of wood production 
can be increased by: 
- the decreasing of the burdening of Jeveling 
ar eas, 
- a beHer utilization of transportation capaci-
ties, 
- the selection of the right type of truck compo-
sitions. 
The present truck compositions are mainly 
adapted for the transportation of long (over 6 m) 
wood, which is in view of the present conditions 
at !east partly inadequate. Consequently, a cer-
tain part of truck compositions will have to be 
technologically adapted in such a way that econo-
mical performing of direct removal of shorter 
timber assortments (of 3--6m) and cordwood 
(eleti celllulose of coniferous and deciduous trees 
and firewood from coniferous and deciduous 
trees) will be possible. 
4. OTHER MEASURES 
Optima! Density of Skid Trail and Truck Road 
Network 
Each skid trail or truck road, even though carefully 
built, represents the interference with the space, 
which has, among other things, also ecologic 
consequences. There also exists the optima! 
density which can already be attained at the 
moment when costs of collecting, building and 
maintaining of skid trails as well as those for 
forest and ground damage are minimal. 
Optima! Machine Power 
There are no precise answers to the question 
what the optima! power of the machines which 
are used in different phases in forestry is like. 
Experience and knowledge gained during the 
work have shown that the major inhibiting a.nd 
highly influential factor in the selecting of the 
appropriate machine is its size. There from the 
important ratio between the size and power can 
be deducted. Therefore it is always correct to 
choose the most powerful machine available 
Franc FURLAN: Aktualne možnosti za smolrnejšo in ekološko sprejemljivejša tehnologijo dela pri pridobivanju lesa 
within the scope of the same size which is, 
however, determined in advance. Greater power 
of a machine means almost exclusively the ope-
ration within the optima! machine's working range, 
that is with low loads. The consequence of this 
is very rare slipping of wheels which severely 
damage the ground and root system when weaker 
machines are used in wood skidding. Due to low 
loads, breakdowns per effect unit are much less 
frequent, which hold also true of delays, and fuel 
consumption is correspondingly smaller, too. 
LITERATURA 
1. Furlan, F., 1980. Sestavljanje podrobnega 
načrta za gojitev, sečnjo in transport pri Gozdnem 
gospodarstvu Postojna. GozdV. Ljubljana (1980), 
2, s. 67-79 
2. Furlan, F., 1988a. Gradnja vlaJe stroškovni 
in ekološki problem. GozdV. Ljubljana (1988), 4, 
s. 169-173. 
3. Furlan, F., 1988b. Optimizacija spravila 
lesa na TOZD gozdarstvo Snežnik v letu 1988. 
Seminarska naloga. Cerknica (1988). 
4. Furlan, F., 1992. Nekateri dosedanji za-
ključki o sortimentaciji pri Gozdnem gospodarstvu 
Postojna. Tipkopis. Postojna (1992). 
5. Gašperšič, F., 1985. Gozdnogospodarsko 
načrtovanje kot skrbnik in usmerjevalec stabilno-
sti pri gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski študij-
ski dnevi. Portorož - 1984, s. 36-42. 
6. Južnič, B., 1991. Tehnologija in gospodar-
nost pobiranja slučajnih pripadkov kot posledica 
sušenja jelke. Magistrska naloga. Ljubljana 
(1991). 
7. Krivec, A., 1975. Racionalizacija delovnih 
procesov v sečnji in izdelavi ter spravilu lesa 
glede na delovne razmere in poškodbe. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva 13. Ljubljana (1975). 
8. Krivec, A., 1979. Proučevanje traktorskega 
spravila lesa. Strokovna in znanstvena dela 65. 
Ljubljana (1979). 
9. Košir, B., 1985. Poškodbe sestojev pri 
sečnji in spravilu lesa. Gozdarski študijski dnevi. 
Portorož- 1984, s. 93-100. 
10. Lipoglavšek, M., 1980. Gozdni proizvodi 
-učbenik za študij gozdarstva. Ljubljana (1980). 
11. Lipoglavšek, M., 1991. Ergonomija v go-
zdarstvu. Učbenik. Tehniška založba Slovenije. 
Ljubljana (1991). 
12. Mlinšek, D., 1985. Teoretska izhodišča 
stabilnosti v gozdarstvu - ekološka stabilnost. 
Gozdarski študijski dnevi. Portorož - 1984, s. 
20-25; 
13. Pišek, F., 1982. Analiza nad mer in kroj enja 
lesa na TOZD Snežnik. Izdelek za strokovni izpit. 
Postojna (1982). 
14. Rebufa, E., 1984. Kofika naj bo razdalja 
zbiranja. GozdV. Ljubljana (1984), 10. s. 39&-401. 
15. Rebu la, E., 1985a. Koncentracija sečenj in 
stabilnost gozdarstva. Stabilnost gozda v Sloveni-
ji. Gozdarski študijski dnevi. Portorož 1984, s. 
83-92. 
16. Rebula, E., 1985b. Vlačenje ali vožnja pri 
transportu gozdnih sortimentov? Strokovna in 
znanstvena dela 77. Ljubljana (1985). 
17. Rebula, E., 1985c. Spravilo s traktorji v 
Sloveniji. Spominski zbornik gozdarstva in lesar-
stva 26. Ljubljana (1985), s. 135-147. 
18. Zadnik-Štirn, L., 1983. Operacijsko razi-
skovanje. Biotehniška fakulteta. Ljubljana (1983). 
19. Zapušek, F., 1982. Analiza višine panjev 
glede na izrabo lesne mase v družbenih in zaseb-
nih gozdovih TOZD Cerknica. Izdelek za strokovni 
izpit. Postojna (1982). 
20. Winkler, 1., 1986. Ekonomika gozdarstva 
(študijsko gradivo). Ljubljana (1986). 
Rojstvo nove gozdne prometnice (foto: Janez Slavec) 
GozdV 51, 1993 73