GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK Kako Je sprejelo tržišče metersko blago iz frotirja Pričetek obratovanja naprav v novem delu barvarne Vedno večje potrebe po barvani preji so narekovale nujno povečanje zmogljivosti naprav v barvarni. Glede na finančno stanje ni kazalo graditi novega objekta za barvarno, temveč razpoložljiva sredstva vložiti v take investicije, da bi čimpreje rešili obstoječe težave. Organi delavskega samoupravljanja so potrdili doma izdelane koncepte za adaptacijo stare o-plemenitilnice, torej prostora, kjer je stal stari razpenjalni stroj tako, da smo pričeli z gradbenimi deli že koncem leta 1966. S prizadevanjem domačih in tujih izvajalcev del kakor tudi z vestnim vodenjem in sodelovanjem domačih služb, smo si pridobili novi del barvarne, kj povsem odgovarja pogojem sodobne tehnologije. 2e pred pričetkom gradbenih del je bila podpisana pogodba s firmo »Jagri« iz Nemčije za dobavo prvega dela strojev in opreme, torej enega zaprtega barvnega aparata in brzosušilnika. Ostala oprema kot so elektromotorji in dvigalo pa je bilo nabavljeno doma. Dvigalno konstrukcijo in elektroinstalacijo pa so izdelali domači delavci iz ekonomske enote 20. Konec meseca marca smo pričeli z montažo strojev in dokončno izdelavo instalacij. Montaža je trajala skupno 1 mesec in pol tako, da smo prve dni v maju pričeli s poizkusnim obratovanjem. Sedaj so naprave in stroji že izročeni v proizvodno obratovanje. Prvi rezultati so žy tu in kljub še nekaterim težavam, kot so pomanjkanje trde in mehke vode, krijemo lastne potrebe po barvani preji, poleg tega pa izvršujemo še nekaj uslug barvanja drugim podjetjem. Novi stroji delujejo polavtoma-tično in jih je možno z dograditvijo nekaterih aparatur in naprav popolnoma avtomatizirati. V samem adaptiranem delu barvarne pa je prostora še za dva kotla in bi pri dokončni postavitvi vseh aparatur v tem prostoru ne imeli bistvenih dodatnih stroškov za ostale pomožne naprave, ker so že v stavbi vgrajene. Proizvodni prostor in naprave so bile pazljivo izdelane tudi po zahtevah varnosti pri delu in vse kaže,, da bomo z odpravo še nekaterih pomanjkljivosti do določenega roka dobili obrat, ki bo ustrezal vsem zahtevam tehnologije varnosti pri delu. Stane Zobavnik Letošnji proizvodni program je razširil proizvodnjo frotirja na metersko blago. Namen te tkanine je, da se frotir uporabi za polletne obleke. Naše podjetje je izdelalo tako tkanino v lahki kvaliteti in pestrih, modnih barvah. Na žalost je bilo v proizvodnji dosti problemov, ki so bili vzrok, da je prišlo blago na trg z zakasnitvijo in ne v takih količinah kot je bilo predvideno. Zato ima prodaja precejšnje težave s tepi. da zadovolji kupce ker tega blaga stalno primanjkuje. To je tudi posledica, da ne bomo izpolnili v celoti drugega dela zadane naloge, to je, da bi dali KONSTITUIRANJE SVETOV DELOVNIH ENOT V mesecu maju t. 1. so se konstituirali novi sveti delovnih enot. Na prvem zasedanju so bili izvoljeni novi predsedniki, člani odbora za kadre, in arbitraže podjetja. Za predsednika v delovni enoti-bombaž je bil izvoljen Grden Franc, za namestnika pa Praprotnik Brane. V delovni_eno-ti-svila je bila izvoljena Rozma-nič Angela, v delovni enoti-po-možne delavnice — Plevel Ciril in v delovni enoti strokovnih služb podjetja Drobnič Silva. Po novi organizaciji podjetja in upravljanja so enote večje, sveti pa imajo širše področje dela. Sejem športne opreme Trgovsko podjetje Slovenija-šport iz Ljubljane bo organiziralo v mesecih junij — avgust v hali B na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem športne opreme. K sodelovanju je povabilo 18 proizvajalnih organizacij, med njimi tudi naše podjetje. Ta sejem ima dva dela: — razstavo športnih artiklov in — maloprodajo razstavljenega blaga. Mi sodelujemo z brisačami za plažo ter s konfekcijo iz frotirja. Ustrezna popularizacija tega sejma bo vsekakor mnogo pripomogla k temu, da bodo naši artikli, ki so namenjeni za letovanje, našli nove odjemalce, predvsem za tiste artikle, ki jih letos proizvajamo prvič. V. B. na tržišče večje količine konfekcije iz frotirja. Pripravili smo lep izbor ženskih oblek, vendar bo zaradi pomanjkanja blaga ta naloga le deloma izpolnjena. Izkušnje tega leta v prodaji metražnega blaga iz frotirja nam pa vendarle nakazujejo to, da je tržišče, to blago sprejelo ugodno in, da je treba iskati novih kvalitet in desenov prav v tej smeri, saj je uporabnost takega frotirja mnogostranska, predvsem pa je to modni artikel, ki se lahko prodaja, po rentabilnosti pa prekaša vse dosedanje klasične proizvode iz frotirja. V. B. Poizkusi v proizvodnji frotirja Frotir je bil do nedavnega pri nas zabeležen samo v artiklih, kot so brisače, krpe, kopalne rjuhe ter plašči. Danes srečujemo to tkanino v najrazličnejših artiklih. Ogromna uporaba frotirja je v otroški, ženski in moški konfekciji. Nadalje ga lahko vidimo v obliki tapet, preprog, pregrinjal, uporablja se v obutveni industriji za izpopolnitev sorti mana, v torbarski industriji in drugod. Da pa je frotir zajel tako široko možno uporabo, je pripomogla k temu proizvodnja, pri kateri se je iskalo novih kvalitet. Kot normalno so te nove oblike frotirja izvirale od tam, kjer je tradicija te tehnološke možnosti. Te nove kvalitete, ki nekaj let dopolnjujejo standardne kvalitete so: vlak frotir, striženi frotir, enostranski tkani in pleteni frotir, frotir z dodatnimi efekti v tkanju, barvanju in tisku. V našem podjetju je v programu osvojiti kvaliteto valk frotirja, striženega frotirja ter tisk na frotir tkanino. Poizkusi tkanja valk frotirja in frotir tkanine za striženje so uspeli. Odprto pa je še vprašanje beljenja, barvanja in tiska valk frotirja, ker se ti poizkusi odvijajo v drugih podjetjih in so v teku. Striženje se prične, čim bo strižni stroj dokončno urejen, zato je poklican monter od firme CROSTA, Te nove kvalitete frotirja so v večini namenjene za konfekcijo. S tem bi se zmanjšalo število brisač. To količino pa bi bilo lažje plasirati, ako bo v pravih kvalitetah in dimenzijah, kar potrošnik išče na našem tržišču. V kolekciji za leto 1968 bodo poudarjene predvsem nove kvalitete frotiranja. Balantič Silvo Odgovornost za varnost pri delu Če hočemo v delovni organizaciji sedaj izvajati izredno zahtevno varstvo pri delu, ki ga predpisujeta novi temeljni in republiški zakon o varstvu pri delu potem je. predvsem prva dolžnost delovnih organizacii. da v svojih splošnih aktih določijo vsebino odgovornosti za direktorja organizacije in vse vodilne kadre oz. za vsako' osebo na delu v delovni organizaciji. Posebno skrbno mora biti določena vsebina odgovornosti za vsa: dgiovna mesta z odgovornostjo za varno delo drugih. Z določanjem nalog za poedina delovna mesta je določen že tudi pretežni del dolžnosti in odgovornosti osebe na takem delovnem mestu za varstvo pri delu oziroma za os'ebno varnost pri o-pravljanju dela. "Z določanjem nalog pa bo odpadel tudi poizkus direktorja organijacije in drugih vodilnih oseb, da se ob nezgodah in poškodbah ljudi,pri delu skrivajo in sklicujejo na odgovornost organov upravljanja. 'Da oseba na delu, zlasti na vodilnem delovnem mestu, odgovarja za izpolnjevanje svojih delovnih dolžnosti, je prav gotovo pogoj, da so te dolžnosti tudi jasno določene z državnimi in samoupravnimi predpisi. Državni predpisi v temeljnem in republiškem zakonu o varstvu pri delu so razmeroma podrobno določili obveznosti delovne organizacije. organov upravljanja, direktorja" in vodilnih oseb, varnostnega inženirja in sploh oseb na delu v delovni organizaciji. S samoupravnimi predpisi ali splošnimi akti je treba v glavnem le prilagoditi in natančneje določiti, kot je že omenjeno1, dolžnosti za vsako delovno mesto, upoštevajoč specifičnosti delovne organizacije. Ta naloga pa prav gotovo ni enostavna niti ni lahka ter zahteva sodelovanje prav vseh na delu v delovni organizaciji, zlasti pa pošteno in odkrito stališče vodilnih oseb. Jasno in nedvoumno- bi moralo biti določeno in napisano, da zlasti vodilna oseba v delovni organizaciji prevzetna za varstvo pri delu moralno, materialno in kazensko odgovornost. Moralna odgovornost bi bila predvsem v tem, da bi direktor, tehnični direktor in druge vodilne osebe same od sebe ponudile organom upravljanja odstop v primerih smrtnih in težkih po-škod delavcev ali ugotovljene nizke stopnje varnosti pri delu predvsem zato. ker niso uspeli ali pa niso bili sposobni organizirati ustreznega zahtevnega varstva pri delu, s katerim bi preprečili poškodbe in zdravstvene okvare delavcev. Materialna odgovornost zaradi nezgod in poškodb pri delu bi bila v tem, da bi direktor, tehnični direktor in druge vodilne osebe prevzele, povrnitev materialne škode delovni organizaciji in poškodovanim osebam in to posredno- po delovni organizaciji, kar do sedaj hi primer. Pri tem tudi na področju varstva pri delu ne smejmo pozabiti na nove ekonomske ukrepe, ki se že uveljavljajo. Tako delovna organizacija od letošnjega leta dalje ne more več odpuščati delovnih invalidov, ki so se v njej poškodovali, tem- več mora skrbeti zanje. Njihova rehabilitacija ni več stvar socialnega zavarovanja in zavoda za zaposlovanje delavcev. Predvideva pa se no-v ukrep in s katerim naj bi vsi stroški poškodb in zdravstvenih okvar delavcev pri delu bremenili direktno delovno organizacijo in ne socialnega zavarovanja. Vsi ti ekonomski u-kre,pi na področju varstva pri delu pa morajo najti ustrezno obliko in vsebino tudi v materialni odgovornosti vodilnih oseb za varstvo pri delu, čeprav je jasno, da celotne škode v večini primerov s svojim skromnim premoženjem ne morejo povrniti. Kazenska odgovornost za varstvo pri delu pa obstaja na osnovi sicer že ustreznih kazenskih določil, ki so za upravno kazenski postopek razmeroma dobro obdelana in prikazana v temeljnem in republiškem zakonu o varstvu pri delu in so prav gotovo- kot novost vredne pozornosti \-ndilnih oseb. Že samo novi zakoni o varstvu pri delu bo znatno olajšali tudi kazensko varstvo, ki ga izvajajo- redna, sodišča v primeru nezgod pri delu. Sodišča so imela Po reformi se je na notranjem tržišču veliko spremenilo, kar spravlja našo prodajo- napram povečani domači konkurenci in zelo povečanem, uvozu v neugoden položaj. Tudi na tujih tržiščih situacija ni boljša, ker prihaja na naše tržišče ogromno takozvane-ga konzumnega blaga po zelo nizkih cenah, medtem ko še sami nimamo sprejetih vedno bolj zahtevanih artiklov, o-ziro-ma še sami nismo začeli izdelovati artikle, ki jih tržišče zahteva. Napram podjetju »Cveta Dabič« smo- iz konkurenčnih razlogov v zelo neugodnem položaju, ker temu podjetju ni treba izvažati brisač in se zaradi tega lahko- orientira samo na želje domačih potrošnikov, medtem ko moramo mi za izvoz izdelovati brisače v dimenzijah, barvah, kvalitetah in vzorcih, ki večinoma za domače tržišče niso interesantni. Zaradi tega nastajajo zaloge in težave pri prodaji na domačem tržišču, ki je, kombinat z lastno- predilnico, je v tem, ker si samo prednost omenjenega zagotavlja bolj egalno prejo-, p-ri kupcih pa vežejo- nabavo frotirja z drugimi deficitarnimi artikli katere tudi izdelujejo. Nadalje neugodno vpliva na prodajo frotirja vse večji uvo-z. Trgovska podjetja so dobila na razpolago veliko finančnih sredstev in sedaj včasih bolj ali manj spretno izkoriščajo naše pomanjkljivosti. Precej je tudi uvoza vs-led vezanih poslov naše države z vzhodnimi državami. Dalje ovira prodajo deloma zastarel strojni park — listovke, na katerih ni mgooče izdelovati ja-quardskih vzorcev, ki se sedaj zahtevajo- na vseh tržiščih. Tudi di- poleg dragih težav pri ugotavljanju odgovornosti in krivde predvsem za. smrtne in težke nezgode in poškodbe; pri delu težavo v tem. da ni obstajala ustrezna zakonodaja, o varstvu pri delu in da naloge, dolžnosti in o-dgovornosti vodilnih oseb niso bile določene niti v zakonih, niti v internih splošnih aktih delovne organizacije. Ob raznovrstnosti tehnologij in o-rganigramov delovnih organizacij pa je bil postopek pre,d rednimi sodišči za ugotavljanje odgovornosti in krivde izredno dolgotrajen in zapleten, tako da je praktično- izgubil vsako- preventivno vrednost. Prav gotovo- bi seveda tudi sodišče pri izvajanju kazenskega varstva s področja varstva pri delu moralo Imeti na razpolago strokovne izi^edence za varnost pri delu, razen tega pa bi se morali tudi sodniki in pravniki strokovno poglabljati v to problematiko in si tako pridobiti sposobnost za obravnavanje zapletenih in zahtevanih ne,zgod, poškodb in zdravstvenih okvar pri delu. Pri analizi vsake smrtne in težke poškodbe delavca pri delu v menzije, ki se na t-Eih strojih lahko izdelujejo niso- najbolj primerne. Tudi povečanje kapacitete domačih proizvajalcev imajo pri nasičenju domačega tržišča svo-j vpliv. Navedel sem le nekaj glavnih vzrokov, ki o-težkočajo prodajo. Poleg tega pa je seveda še mnogo objektivnih kot subjektivnih činiteljev, ki negativno vplivajo na našo pro-dajo. Iste težave kot sem jih navedel za frotir se pojavljajo tudi pri kravatah. Kar se tiče uspeha pri prodaji na zadnjem potovanju v Skandinavijo lahko rečem, da sem dosegel še kar zadovoljiv rezultat. Prodaja za cca $ 100.000.- naših proizvodov ni za podcenjevati, če pomislimo kakšen konkurenčni boj je na teh tržiščih in da je ponudba ogromno presegla pov- Glede na komentarje o visokih osebnih dohodkih delavk v menzi, bi rada dala odgovor vsem, ki niso točno informirani o dejanskem stanju. Povprečni osebni dohodek delavk v menzi je bil v letu 1966 cca 811,30 N din ali za 10,14 %> nad po-vprečjem OD zaposlenih v podjetju Svilanit, ki je 736,58 N din. Brez indeksa decembra 1. 1966, ki je bil izplačan pri obračunu osebnih dohodkov v januarju t. 1. pa je povprečni OD 750,23 ali za delovni organizaciji, je zaradi zahtevnosti varstva pri delu prav gotovo očitno in jasno, da za tak primer odgovarjajo vsi od direktorja, tehničnega direktorja in drugih vodilnih oseb do poškodovanca. Vprašanje je le stopnja odgovornosti poedinih vodilnih o-seb v zvezi z dogodkom, kar pa je izredno zahtevna in odgovorna naloga, ki jo morajo olajšati precizirane naloge in dolžnosti posameznikov v zvezi z varstvom pri delu. Poškodovani delavec oz. oseba na delu ne more prevzeti odgovornosti za svojo poškodboi, ki so jo povzročili postopki, ki so bili odxrisni zlasti od tega, ker vodilne in odgovorne osebe in s tem organizacija niso podvzele predpisanih, določenih ali splošno priznanih ukrepov, potrebnih za varstvo pri delu, na katerem se je pripetila nezgoda in poškodba, delavca. Na osnovi nove in zahtevne zakonodaje o varstvu pri delu bo tne-ba take ukrepe uveljaviti v vseh delovnih organizacijah. Iz referata ing. Kavs-a na simpoziju na Bledu praševanje. Če bi imeli že sprejeto konzumno kvaliteto — strukturo in odgovarjajoče vzorce, bi bil moj uspeh seveda mnogo večji. S predstavnikom največjega trgovskega podjetja Skandinavije t. je KOOPERATIVO iz Stockholma sem se dogovoril, da bo obiskal naše podjetje ter se pogajal za dobavo 1,000.900 kom frotir izdelkov. Pri masovni nabavi Zahtevajo ti kupci nižjo ceno kot je naša sedanja. Če bomo hoteli še izvažati, bomo morali ceno akceptirati ter najti pota. kako priti do cenejše proizvodnje. Na vzorcih je vse večji poudarek. Omenil bi še, da je v Belgiji in 'Holandiji nekaj tovarn vsied ne-rentabilnosti opustilo proizvodnjo frotirja. Obstoječo zalogo^ prodajajo po 40 °/o znižanih cenah. Dve tovarni na Švedskem opuščata proizvodnjo frotirja klasičnega tipa in želita njihov asortiment dopolniti z našimi izdelki — seveda po odgovarjajočih cenah. Kar se tiče izvoza kravat, bo potrebno' mnogo dela pri vzorčenju. če bomo hoteli doseči kak uspeh na zunanjih tržiščih. Škrlec Jože 1,9 % nad povprečjem OD podjetja. Visok indeks v decembru lani 1.465,76 N din je rezultat preseženega prometa iz decembra. Merilo za osebni dohodek delavk v menzi je ustvarjeni promet v tekočem mesecu. V letu 1966 je bil ustvarjen promet 2.000 N din. Plan prometa potrjuje DS. Za leto 1967 je bil sprejet plan 200.000,- N din ali 16.660.- N din mesečno, čeprav je bil dan predlog za 215.000,- N din. Vsi člani (Nadaljevanje na 3. strani) Vprašanje prodaje in rezultat potovanja v inozemstvo Od obrata družbene prehrane — menze 1966 Možnost mladine, ki zaključuje šolsko obveznost v osnovnih šolah Za mladino, ki bo v letošnjem šolskem letu končala šolsko obveznost v ljubljanskih šolah, tudi letos ne kaže sprememb na boljše. Od 2017 učencev in u-čenk, ki so v šolskem letu 1965/66 zapustili osnovno šolo, jih je ostalo 358 nevključenih. Bilo bi jih še mnogo več, če ne bi osnovne šole sprejele 830 učence,v, ki nadaljujejo šolsko obveznost že 9. ali 10. leto'. K temu številu naj prištejemo še, čakalce iz prejšnjih let ter ob polletju odklonjene dijake šol II. stopnje, ki jih je na področju ljubljanskih občin približno 175. Po teh podatkih je danes v Ljubljani in okolici najmanj 600 fantov in deklet v starosti od 15-18 leta. ki niso vključeni nikamor. Večina teh mladih ljudi ni uspešno končala osnovne šole in išče možnosti vključitve neposredno v proizvodnjo, ali na priučevanje. V letošnjem šolskem letu končuje osnovno šolo na območju petih ljubljanskih občin 3989 učencev, od tega 3017 v 8. razredu ter 972 v nižjih razredih. Na osnovi ankete o poklicnih željah, ki jo je izvedel KZZL v vseh osnovnih šolah, namerava 1817 učencev v šole II. stopnje, od tega 697 v gimnazijo. Na prvi pogled stanje niti ne izgleda tako kritično, saj bodo šole, H. stopnje sprejele 2945 učencev. Če pa od tega števila odštejemo 1080 mest, ki jih nudijo za sprejem novih učencev ljubljanske gimnazije, vidimo, da se bo v druge šole II- stopnje lahko vpisalo le 1865 učencev. Nekatere od teh šol (večina) zajemajo mnogo večje področje kot pa je območje ljubljanskih občin. Zlasti so minimalne možnosti za vpis na šolo za medicinske in otroške sestre. Za to šolo se je po anketi odločilo 373 deklet s področja celotnega KZZL, iz ljubljanskega področja pa kar 173. Uprava šole pa zaradi neustreznih prostorov še danes ne ve, če bo lahko sprejela vsaj 70 učenk. Podobne razlike med poklicnimi željami in možnostimi vključitve so še na Zobotehnični šoli, Soli za oblikovanje, Vzgojiteljski šoli. Šoli za farmacevtske tehnike pa tudi na obeh administrativnih šolah. Po priloženi tabeli »PREGLED ŽELJA ZA ŠOLANJE V ŠOLAH II. STOPNJE IN SPREJEMANJE MOŽNOSTI ŠOL« je mogoče predvidevati, da bo glede na obsežno območje zelo malo možnosti za vpis v navedene šole. Problem povečuje tudi 612 neodločenih učencev. Mnogi od njih se bodo želeli vključiti v šole II. stopnje (Nadaljevanje z 2. strani) DS-a so bili mnenja, da je plan previsok in so potrdili nižjega. Vsi vemo, da v menzi ni prostih sobot, razen ene skupne, da ni plačila nadur in se celo zgodi, da delavnik ne traja samo 8 ur, pač pa tudi več. V takem primeru nihče ne vpraša: »Kako nagraditi delavke, v primeru prekomerno vloženega dela v menzi«. Zelo radi pa dajemo pripombe če je nekdo zaslužil dinar več. Delavke v menzi tudi nikoli ne stavijo nobenih zahtev, v zvezi z nagrajevanjem, ker vedo. da bodo pri večjem prometu ustvarile višji osebni dohodek. in bodo tako še povečali številčno razhko med poklicnimi željami in možnostmi vključitve v šole II. stopnje. Še težje pa se bo vključevala mladina izven našega področja, saj so ukinjene ugodnosti za prevoz dijakov. S tem ker v internatih ni dovolj prostih mest in so življenski stroški v mestu visoki, podeželjska mladina zgubi veliko časa na vožnji in peš hoji domov, težave pa se še povečajo. Za zaposhtev v delovnih organizacijah se poleg lanskih čakal-cev zanima še 198 fantov in 180 deklet, delovne organizacije pa so prijavile le 33 prostih delovnih mest za fante in 12 za dekleta. Skupina za poklicno usmerjanje pri KZZL išče možne rešitve V mesecu maju je pričela pois-kusno obratovati nova barvarna, na katero smo že težko čakali. V novi barvarni obratuje 250 kg barvni aparat za barvanje bombažne preje pod pritiskom, od firme JAGRI. Z montažo tega aparata smo odpravili problem pomanjkanja barvane preje, zaradi česar smo imeli stalne težave zaradi asortimana brisač, tako, da so se v šivalnici nabrale že o-gromne zaloge zarobljenih brisač, katere pa nismo mogli spakirati in oddati v skladišče, ker tržišče ne sprejme desortiranih brisač. Z novim aparatom so nam dane tudi možnosti, da zadostimo zahtevam prodaje oziroma tržišča v tem, da jim damo tiste barve, katere želijo in v zadostnih količinah. Dosedanje kapacitete barvanja bodo zadostovale za vse naše potrebe poleg tega pa bomo lahko delali še usluge, drugim tovarnam. Seveda bo to' možno le do takrat, ko dobimo nove stroje. Tudi za sušenje barvane preje imamo nov aparat, s katerim je postopek sušenja krajši in boljši. Sušenje barvane preje, katera se barva na novem aparatu, vršimo na brzosušilniku, tudi od firme JAGRI. Preja se po barvanju prenese direktno iz kotla kar na vložku v brzosušilnik. Pri tem postopku odpade prekladanje preje, predvsem pa, kar je najbolj važno, centrifugiranje odpade in navtiki se ne deformirajo tako, kot pri partijah, katere gredo v centrifugo. Nova barvama je lepo urejena in odgovarja predpisom o varnosti pri delu, razen šuma brzosu-šilnika, za kar bomo z primerno že pripravljeno izolacijo, gotovo zmanjšali. Za normalno obratovanje, barvarne bo potrebno preskrbeti tudi zadostne količine mehke in trde vode. Trdo vodo smo pričeli črpati v novem vodnjaku pri barvarni. Dosedanji rezultati so pokazali, da bodo verjetno količine trde vode zadostovale za potrebe. Za rešitev vprašanja mehke vode pa se bo napravila iz obsto- za čimboljše in smotrnejše vključevanje; mladine po končani osnovni šoli. V ta namen je organizirala 42 predavanj in posvetov. Za kandidate, ki nameravajo v šole II. stopnje so bila predavanja o šolanju na Administrativni šoli, zdravstvenih šolah, tehničnih šolah ter gimnazijah. Strokovnjaki iz teh šol so prikazali zatiteve in težave šolanja tako, da je bila podana realna slika zahtev in možnosti, da ne bi bilo kasneje preveč razočaranj. Prav tako so bili posveti s kadrovskimi službami podjetij v Kamniku, Domžalah in na Vrhniki, kjer so se obravnavale možnosti za sprejem mladine v uk — priučitev. V Ljubljani pa bodo posveti s kadrovskimi službami v gradbeništvu in trgovini ter s predstavniki gospodarskih organizacij, pokhcnih šol in Zveze mladine Slovenije. KZZL — Informator Kamnik, dne 13. VI. 1967. ječih posod nova mehčalna naprava z minimalnimi stroški, (razen seveda permutita) katera bi zadostovala našim potrebam. V tkalnici svile se je reducirala proizvodnja kravatne tkanine na 8 strojev zaradi težke prodaje kravat in zaradi pomanjkanja vzorcev. To stanje bo ostalo vse do tedaj, dokler se ne odpre prodaja kravat in se zagotovi dovolj veliko število dessenov tako, da se bo že naprej prodajalo kravate ali pa blago in šele nato pričelo s proizvodnjo. Surovine za tkalnico svile so za cca polovico leta zagotovljene. V tkalnici frotirja se je v sredini maja že začelo normalno obratovati. Količine surove, kakor tudi barvane preje so zaenkrat zagotovljene za normalno obratovanje. Jenko Matija Mali poslovni leksikon Indeks (indeksne številke) na enostaven in jasen način kaže gibanje določene količine. Indeks je nujen za analize, ki nam kažejo gibanje cen, dvig produktivnosti, investicijskega vlaganja, obseg izvoza, itd. Inciativa pomeni samostojno in iz lastnih pobud podvzemanje akcij. Da je nekdo inciativen, imenujemo tiste osebe, ki samostojno zavzemajo določene ukrepe ali predlagajo posamezne rešitve, ki še druge spodbujajo k aktivnosti. Integracija je povezovanje v celoto, spojitev ali združitev posameznih enot v eno celoto. Povezovanje delovnih organizacij v enotno proizvodno področje je koristno zaradi racionalnega koriščenja investicijskih sredstev, znižanja proizvodnih stroškov in podobno. TEHNIČNE NOVICE Avtomatizacija tkalnice frotirja Gospodarska situacija nam narekuje, da v najkrajšem času avtomatiziramo proizvodnjo v tkalnici frotirja, s čimer lahko v znatni meri vplivamo na zvišanje naših proizvodnih stroškov. S tem bomo omogočili, na eni strani lažji plasma naših izdelkov, na drugi strani pa povečanje dohodka in v zvezi s tem tudi osebnih dohodkov. Predvideno je, da se nabavi 22 sodobnih avtomatskih statev z u-nifilom, to je napravo za navijanje volka na statvi. Poleg že nabavljenih 5 avtomatskih statev Giani širina 252 cm in treh iste firme širine 242 cm. bi v tkalnici ostalo še 18 Thiele statev, 6 avtomatskih statev Giani širina 222 cm iz Delčeva za eksperimentiranja ter stare statve številka 27, 28, 29, 30 31, 32, 33, 34 35, 36, 40, 41, 51,' in 52. Skupno bi torej tkalnica frotirja imela 38 avtomatskih statev in 32 neavtomatskih t. j. skupno 70 statev. Žal danes še, ne moremo odgovoriti na vprašanje, za kateri tip statev bi se odločili. V poštev prideta firmi Rutti in Giani. Odgovor na to vprašanje bo dan v kratkem in bo verjetno tudi predmet razprave na sejah naših samoupravnih organov. Za kakšenkoli sklep se bomo odločili pri nabavi statev, bo približno enakovreden, saj so vse statve sodobne avtomatske statve, s katerimi bo možno doseči višjo produktivnost in na ta način zmanjšati lastne proizvodne stroške. V izdelavi je elaborat, ki nam bo pokazal, s kakšno proizvodnjo smemo v novih pogojih proizvajanja računati, kakšna sprostitev delovne sile bo s tem nastala in za koliko se bo znižala lastna cena. Ker vsled pomanjkanja obratnih sredstev ne težimo za vsako ceno k povečanju proizvodnje predvidevamo, da bi avtomatske statve tekle v treh izmenah, vse ostale pa v 2 izmenah. Iz izračuna, te predpostavke izhaja, da bi letno proizvedli 2,364.215 m2 frotirja ali za 14 °/o več, kot je v letu 1967 znašala proizvodnja vseh bombažnih tkanin. Povečana proizvodnja v glavnem ne bo predstavljala ozkih grl v proizvodnji glede na kapacitete posameznih delovnih enot, razen pri snovanju. Tu bo potrebno nabaviti še eno široko snovalo. Ker bodo nove, statve opremljene z Unifilom, se bo zmanjšala potreba Po navijanju votka tako, da bo možno z nadaljnimi kapacitetami zadovoljiti potrebe z delom v 2 izmenah. Snovanje na širokih snovalih bi potekalo v 3 izmenah, dočim bi snovanje na ozkih snovalih potekalo v 2 izme.nah. Posluževanje statev bi bilo naslednje na avtomatskih statvah 6 strojev, na vseh ostalih statvah Pa 3 stroji. Iz navedenih podatkov sledi, da se bo število' delovne sile v EE bombaž znižalo za približno 15 °/o, kar bo vsekakor močan faktor pri dvigu produktivnosti dela; s tem pa bo dana tudi možnost primernejših osebnih dohodkov. (Nadaljevanje na 4. strani) Poročilo volilne komisije o Izidu volitev Na podlagi razpisa 'o volitvah v organe upravljanja so se vršile volitve dne 26. 4. 1967 za člane DS in SDE. Volivci so glasovali za tiste kandidate, ki so bili predlagani na zborih v delovnih enotah. Po votivnem imeniku je bilo na dan volitev vpisanih 516 volivnih opravičencev, glasovalo pa je 395 volivcev. Opravičeno in neopravičeno je bilo odsotnih 121 volivcev. Volivna udeležba je 67,55 odstotna. Volitve so se izvajale po delovnih enotah tako, da je vsaka enota volila svoje predstavnike v delavski sve;t. Bivše ekonomske enote so postale obračunske enote in so le te volile svoje predstavnike v svet delovne enote. V delavski svet so bili izvoljeni naslednji: 1. Žurbi Franc — tkal. frotirja 2. Humar Maks — barvarna 3. Grahovec Marija — tkalnica frotirja 4. Serša Marija — šivalnica 5. Grabnar Ančka — tkalnica frotirja 6. Kranjc Mihaela — šivalnica 7. Žavbi Pavle — tkalnica svile 8. Golob Tončka — konfekcija 9. Balantič Silvo — razvojna služba 10. Vehar Anica — računovodstvo 11. Rakoš Martina — teh. služba 12. Nograšek Ivan — pomožne delavnice Stari elani delavskega sveta, ki imajo še enoletno mandatno dobo so: 1. Žagar Marija — šivalnica 2. Zavašnik Marija — šivalnica 3. Gantar Marija — šivalnica 4. Hribar Anton — konfekcija 5. Rozmanič Vinko — tkalnica svile, 6. Skvarča Jerneja — tkalnica svile 7. Golob Polde — tkal, frotirja 8. Poljanšek Rudi — tkalnica frotirja 9. Balantič Betka — tkalnica frotirja 10. Štruklec Zalka — tkalnica frotirja 11. Jerič Peter — tkal. frotirja 12. Jereb Marija — eksperimein-talna tkalnica 13. Novak Franc — mehanična delavnica 14. Pečevnik Peter — razvojna služba 15. Repič Marjan tehnična služba Za dvoletno mandatno dobo so bili izvoljeni V svet delovne enote bombaža naslednji kandidati: 1. Kladnik Ivanka — tkalnica frotirja 2. Leskovec Janez — tkalnica frotirja 3. Zarnik Ančka — tkalnica frotirja 4. Zajc Jakob —• tkalnica frotirja 5. Krebs Vera — šivalnica 6. Smolnikar Ivanka — šivalnica 7. Rakoš Andrej — eksperimentalna tkalnica 8. Praprotnik Branko — barvarna Člani sveta delovne enote, ki imajo še enoletno mandatno dobo so: 1. Grkman Valči — šivalnica 2. Majdič Silva — šivalnica 3. Bele Vida — šivalnica 4. Erjavšek Štefka — tkalnica frotirja 5. Pestator Tilka — tkalnica frotirja 6. Grden Franc — tkal. frotirja 7. Kern Milka —■ tkal. frotirja V svet delovne enote svile so bili izvoljeni: Zadvoletno mandatno dobo: 1. Mlakar Marija — tkal. svile 2. Berlec Alojz — tkal. svile 3. Avbelj Francka — konfekcija 4. Luštrek Ivanka — konfekcija Za dvoletno mandatm> dobo: 1. Balantič Ana — tkalnica svile 2. rhovnik Pavla — konfekcija Stari člani sveta enote z enoi-letno mandatno dobo so: 1. Rozmanič Angela —• tkalnica svile 2. Končnik Ivo — tkalnica svile 3. Koncilja Milena — tkalnica svile V svet delovne enote pomožnih delavnic so bili izvoljeni: Za dvoletno mandatno dobo: 1. Belci jan Vinko — kotlarna 2. Plevel Ciril — mehanična delavnica 3. Golob Alojz — mehanična delavnica 4. Šinkovec Stane — mehanična delavnica Za enoletno mandatno dobo: 1. Okorn Leon —• elektro delavnica 2. Hribar Ivan — mehanična delavnica 3. Letnar Pavle — vrtnar V svet delovne enote strokovnih služb podjetja so bili izvoljeni: Za dvoletno mandatno dobo: 1. Lipovšek Peter — proizv. tehnična služba 2. Drobnič Silva — program, anal služba 3. Rihar Melita — razvojna služba 4. Kovač Hela — računovodstvo 5. Verdnik Marija — prodaja Za enoletno mandatno dobo: 1. Cvet Anica — tehnična služba 2. Pogačar Zdenka — računovodstvo 3. Majdič Ančka — proizvodno-tehnična služba 4. Mišič Danica — kadrovska služba Kamnik, dne 25. 5. 1967 Dopolnitve poslovnika o kontroli Nekatere; določbe poslovnika o kontroli kvalitet so postale neživi jenske ali pa jih je bilo razširiti. Strokovna služba in kontrola predlagata da se izvršijo v pravilniku o- kontroli kvalitet naslednje spremembe, in dopolnitve; Člen 25. a: Kriteriji za Masiranje tkanine frotirja in bombaža v tm in kosih — Tkanina se označuje in Masira pri prevzemu na kontroli. V dobavnico se vpisuje poleg ostalih podatkov še vrsta in število napak in klasa kosa. — Označuje se na robu tkanine z rumenimi, plavi mi in rdečimi nitkami. Pri odstopanju v teži in širini se postopa po členu 39. po tabeli za Masiranje odstopanja dimenzij in teže. Nitke so všite na desnem krajnem robu tkanine in smejo biti 1.5 cm dolge. Tkalkam se odbijajo votki po členu 60 in sicer: — za rumene nitke po točki I. — za modre nitke po točki II. — za rdeče nitke po točki III. Označevanje tkanine I. Z rumeno nitko: — pretrgi osnovne niti do 5 cm — manj vidne votkovne proge do 10 cm — mreže v kraju in ostale manj vidne napake. II. Z modro nitko: — pretrgi osnovne niti do 20 cm — manjkajoči votek po celi širini — nastavek — mreža in madeži do 2 cm1 2 — goste in redke proge po votku — proge od grebena — podrte zanke pri kraju na širini 3 cm. III. Z rdečo nitko: — vse napake, ki so večje kot v II. postavki in — vse večje napake, ki niso navedene. Če je napaka nad 1 m, potem se označi z dvema rdečima nitkama in vsak nadaljni me,ter tkanine z napako z rdečo nitko. Člen 25 b. Kriteriji za Masiranje kosov: I. klasa je kos v povprečju 4 napake na 10 m II. klasa je kos v povprečju 8 napak na 10 m III. klasa je kos v povprečju 12 napak na 10 m Kosi z večjim številom napak predstavljajo za EE absoluten škart ali ki. IV. Pri Masiranju kosov se, napake iz označenih nitk seštevajo': 1 rumena nitka predstavlja vrednost 1 napake. 1 modra nitka predstavlja vrednost 2 napak. 1 rdeča nitka predstavlja vrednost 4 napak. Tabela za Masiranje kosov; Dolžina kosa I. klasa napak II. klasa napak III. klasa napak 10 4 8 12 15 6 12 18 20 8 16 24 25 10 20 30 30 12 24 36 35 14 28 42 40 16 32 48 Za klasiranje se jemlje zaokroženo število m. Če je kos daljši do 2.5 m, se jemlje kriterij iz prednje postavke, nad 5 m pa kriterij iz naslednje postavke. Člen 28 a. Prevzeto, kontrolirano in Masi-ranoi blago v tm se odda v naslednjo fazo. Čiščenje in popravilo napak: — Pri napakah, ki se popravijo, se odstranijo nitke, s katerimi so bile označene. — Pri večjih napakah — maleriji, mreže — se blago odreže. — Kos se ponovno klasira po tabeli za klasiranje kosov v tm. — Če je kos preklasiran, se na sprefnnem listu spremeni (vpiše) klasa. — Popravljeno blago se odda v merjenje, adjustiranje in pakiranje. Dodatek k členu 39.: II. klasa: d. Vsi komadi iz klase II. se pri pakiranju žigosajo pod obešanko na hrbtni strani z žigom II. okrogle oblike. III. klasa: d. isto kot v Masi II. s trikotnim žigom III. IV. klasa: isto kot II. in III. s pravokotnim žigom IV. Adjustiranje. frotirja v tm: Klasir m je in pakiranje tkanine frotirja / tm za tržišče se predpiše s posebnim nalogom. Nalog izda priprava dela po navodilih prodajne službe. — Za regularno tkanino se še dovoljuje odstopanje, v širini do 100 cm — 1.6 % nad 100 cm 1.2 %>. — Na vsakih 10 m v povprečju so dovoljene 4 opazne napake. Napake na kosu morajo biti vidno označene. — Za vsako' napako se odšteje (bonificira) 5 cm tkanine. Tkanina zvečjim številom napak se, obravnava kot škart. Dodatek k členu 70.: Delavka, ki na širinskem striženju prezre označeno škartirano brisačo in s tem prepusti, da se jo zarobi po širini, se za vsak ugotovljeni komad odbije od norme po 70 kom. brisač povprečne širine. Dodatek k členu 71.; Delavki, M dela na klasiranju se po 5-kratni ugotovitvi, da ni zavrnila robilki slabo zarobljene brisače, odračuna polovico vezav za dotični mesec. Če pa je bilo v ene,m mesecu ugotovljeno več kot 5 takih propustov, se ji vezava sploh ne obračuna. (Nadaljevanje s 3. strani) Namen sem imel, da s temi skopimi podatki informiram člane našega kolektiva. Več, oziroma podrobnejši podatki pa bodo na razpolago takoj ko bo elaborat v celoti končan ter predložen samoupravnim organom v razpravo. Ribaš ing. Slavko Izobraževanje kadrov Pregled novoimenovanih pomožnih organov upravljanja fin volitve članov upravnega odbora Z ozirom na potrebe dopolnilnega izobraževanja II. grupe mojstrov iz tkalnic smo takoj v začetku leta pristopili k izvedbi pro^ grama. Ta program se je, uporabljal že pri izobraževanju I. grupe mojstrov. vendar pa se je meseca-novembra 1965 na sestanku v kadrovski službi z ozirom na razsežnost ponovno pregledal in delno skrajšal. Pri pregledu programa so sodelovali; vodja proizvodnje, vodja proučevanja dela, vodja kadrovske službe, vodja EE 13, inštruktor. Na osnovi tega se je izdelal urnik in določilo predavatelje. Preigram je obsegal 346 šolskih ur. Tako smo dne 23. I. 1987. pričeli v centru za izobraževanje izvajati program tečaja za mojstre, katerega so morali obvezno obiskovati ; — Grden Franc, mojster v pripravljalnici, — Benko Bogomir, mojster v pripravljalnici, — Uršič Simon, mojster v tkalnici bombaža, — Magyar Silvo, mojster v expe-rimentalni tkalnici, — Rakoš Andrej, mojster v ex-perimentalni tkalnici, -— Jeras Peter, mojster — pripravnik v experimentalni tkalnici. Tečajniki so' redno in z zanimanjem obiskovali predavanja ter -do 16. 6. 1967. opravili izpite iz naslednjih predmetov: 1. Tekstilne surovine 2. Enciklopedije tekstilne tehnologije 3. Matematike 4. Elektrotehnike 5. Strojnih elementov 6. Priprave dela 7. Strokovnega računstva 8. Dekompozicije 9. Vezav 10. Tehnologije tkanja Povprečna ocena pri polaganju izpitov je bila več kot prav do-ra. S splošnimi predmeti bomo nadaljevali v mesecu oktobru. V času od januarja do junija so bili v centru za izobraževanje na dopolnilnem izobraževanju tudi nekateri mojstri, ki so že obiskovali tečaj za mojstre v I. grupi. Povprečna ocena pri izpitih je bila prav dobra. Za izpopolnjevanje kadra, ki dela na delovnih mestih vlaganje osnov smo organizirali poseben tečaj. Program dopolnilnega izobraževanja je bil sestavljen na osnovi ugotovljenih napak in nepravilnostih, ki so jih vlagale! delali pri vsakodnevnem delu. Znanje, ki so si ga delavci na ta način pridobili, uspešno uporabljajo na svojih delovnih mestih. V mesecu maju je bilo uvedeno v novi barvarni poizkusno o-bratovanje in s tem v zvezi tudi nova razporeditejv delovne sile. Za delavce, zaposlene v barvarni na delovnih mestih barvar, pomočnik barvarja in rezervni barvar je bil organiziran tečaj za stroko in varstvo pri delu. Prvi del programa je obsegal uporabo kemikalij, osnove elektrotehnike in HTV. Slušatelji so polagali ob zaključku predavanj iz teh predmetov tudi izpite. Povprečna o-cena je bila dobro. S 16. 6. 1967. smo zaključili z izvajanjem določenega programa za izobraževanje kadrov in ga bomo nadaljevali od meseca oktobra dalje. Kadrovska služba Na 1 zasedanju delavskega sveta je bil v celoti izvoljen noV upravni odbor. Sedanji člani u-pravnega odbora so; 1. Kožuh ing. Rozka — Vehar Anica, namestnik 2. Seljak Bogdan — Šuštar Jožica, namestnik 3. Zobavnik Stane — Balantič Silvo, namestnik 4. Baloh Francka — Grden Franc, namestnik 5. Je.nko Emil — Žabkar Irena, namestnik 6. Nograšek Ivan — Rozmanič Angela, namestnik V komisije organov upravljanja so bili izvoljeni naslednji: 1. Komisija za kadre in družbeni standard: 1. Repič Marjan — predsednik 2. Novak Marjan — član 3. Šuštar Slavko — član 4. Žabkar Irena — član 5. Seljak Bogdan — član 2. Komisija za varstvo pri delu in požarno Varnost: 1. Nograšek Ivan — predsednik 2. Zobavnik Stane — član Kako je z varstvom pri delu v naši republiki Sloveniji, bi pokazale lahko šele podrobne analize pogojev dela v delovnih organizacijah posameznih gospodarskih panog in dejavnosti. Te pa na ža- 3. Golob Alojz — član 4. Potočnik Maks — član 5. Konda Alojz — član 3. Komisija za izrekanje disciplinskih ukrepov: 1. Kramar Stanko — predsed. Stankovič Brane, namestnik 2. Ocvirk Jožica ■—- član Maček Jože, namestnik 3. Merčun Ivan — član Krapež Julči, namestnik 4. Komisija za ocenjevanje in prodajo osnovnih sredstev: 1. Šurk Miki — predsednik 2. Benko Janez — član 3. Novak Maks — član 4. Pavlič Avgust — član 5. Komisija za potrjevanje tehničnih norm: 1. Stankovič Brane — predsed. 2. Korošec Franc — član 3. Jenko Emil — član 6. Arbitraža: 1. Ribaš ing. Slavko — predsed. Drobnič Silva, namestnik 2. Vehar Anica — član Bernot Vinko, namestnik 3. Poljanšek Slavko — član Kočar Špela, namestnik ■ Kamnik, dne 25. 5. 1967. lost še nimamo. Nizko stopnjo varnosti pa lahko ocenimo še po grobih podatkih poškodb pri delu v SRS, ki nam jih kaže naslednja nerazveseljiva slika; Sfatafe varstva pri delu Gibanje delovne sile w pivweiia polletji ti Let o- 1961 1962 1963 1964 1965 Dohod 3 M 0 Ž skupno 3 Maj 10 Brojan Terezija Odhod 7 M 22 2 skupno 29 10 Drašček Draga Zaposlenih 495.291 505.677 523.968 554.424 561.591 12 Anželj Agne-za Poškodovancev 54.735 52.624 54.131 59.984 53.530 Dohod 15 Perkovič Dane Smrtnih poškodb 92 76 77 81 62 Mesec EE Junij 12 12 Klančišar Slavka Dokl Julijana Poškodb v °/o 11,05 10,41 10,33 10,82 10,49 Januar 24 Torkar Florjan 13 Grudnik Ignac Izgub, dni 887.417 910.181 817.085 1022.145 940.057 Marec 14 Homar Ivan 13 Pavlin Franc Dni 1 poškodbe 16,21 17,30 15,12 16,03 17,56 Maj Mesec EE Januar 11 11 11 11 11 11 11 12 15 Februar 10 10 14 10 12 13 13 20 31 10 13 24 Marec April 15 Sušnik Franc Odhod Pestotnik Joži Baloh Stanka Zupančič Judita Hribovšek Ivana Zajc Antonija Reberšek Poldka Jeglič Angela Žavbi Pejpca Hančič Ana Trebušak Terezija Šuštar Olga Hančač Ljudmila Pavlič Marija Kaiba Mihaela Jagodic Marija Zupin Anton Zarnik Anton Osolnik Pavel Babnik Ljudmila Prgomelja Stanko: Kokot Alenka Delovna sila se v prvem polletju z ozirom na predviden nakup novih avtomatskih statev za frotir praktično na novo ni sprejemala. Zasedba delovnega mesta ing. tehnologa je, bila odločena že v mesecu decembru 1966, 1 vlagalec se je vrnil z odsluženja vojaškega roka, prosto delovno mesto- v barvarni pa se je zasedlo z delavcern, ki je nadomestoval izpade zaradi odsotnosti redno1 zaposlenih. Vzroki odhoda pri moški delovni sili so- bili predvsem: — ugodnejši pogoji v zvezi z nagrajevanjem (3 M), odhod v JLA (1), smrt (1) in samovoljna zapustitev dela (2). Ženska delovna sila pa je odšla iz podjetja zaradi ukinitve delovnih mest v zvezi z avtomatizacijo1 in zmanjšanim obsegom dela (10), zaradi varstva otrok (7), smrt (1), upokojitve (2), preselitve (1) in boljših pogojev dela (1). Kadrovska služba Naštete in prikazane poškodbe pri delu nam dajo vsako leto v naši republiki okoli tri tisoč novih invalidov dela tako, da imamo že po osvoboditvi čez 30.000 invalidov dela. Zelo malo’ podatkov pa imamo o zdravstvenih okvarah ljudi pri delu, to je podatkov o poklicnih in drugih boleznih v zvezi z delom. To stanje lahko grobo ocenimo že z visualnim pogledom organizacij, kajti povsod, kjer je ropot, prah, kemične in fizikalne ter druge škodljivosti, nastajajo vedno nove okvare zdravja delavcev pri. delu. K odpravljanju teh nevarnosti, pa morda šele v zadnjem času pristopamo v redkih delovnih organizacijah. Po podatku zveznega sekretariata za delo znaša ocenjena ško- da zaradi poškodb in zdravstvenih okvar pri delu za leto 1965 v SFRJ preko 433 milijard starih dinarjev, pri čemer pa ni upoštevana škoda na delovnih sredstvih, nastala z nezgodami pri delu. Če dnevno ne dela in se zdravi v naši republiki okoli tri tisoč delavcev samo zaradi poškodb pri delu in če znaša vsako leto škoda zaradi poškodb in zdravstvenih okvar pri delu toliko, kot bi stala atomska centrala moči 30 megavatov, potem celo ne da bi upoštevali humanost in pravice delavnega človeka v naši socialistični družba, moramo postaviti tudi odgovornost za varstvo pri delu na ustrezno in pravo mesto. Iz referata ing. Kavs-a na simpoziju na Bledu Nove investicije v drugem kvartalu letošnjega leta Pripravljalni odbor se ze od začetka leta ukvarja z načrti in izračuni elaborata za nove investicije. V zvezi z ekonomičnejšim gospodarjenjem" se bodo uvedle razne spremembe in dopolnitve v zaključni fazi izgradnje objektov in javnih naprav v okviru podjetja in delnoi zunaj podjetja. 1. Problem vode za naše napajalne naprave kotlovnico«, in barvarno bo« rešen na ta način, da se zgradi vodovod iz Palovč, od koder je najbližja relacija. Inštitut za raziskavo je ugotovil, da se v PaloY.čah nahaja več močnih izvirkov mehke vode brez dodatka železa. 2. Nabavil se bo nov kotel Mazut, kateri bo pokončne oblike, pritiska 25 at. in bo dajal 5 ton pare, kar bo zadostovalo do na-daljnih 15 le,t. Zaradi ekonomič-nejšega izkoriščanja izgorevanja plinov, se bo dimnik dozidal za 3.14 m. 3. Ker bo ostalo v kotlarni po odstranitvi starih in postavitvi novega kotla, polovico prostora neizkoriščenega, se bo preselila mehanična delavnica v prednje prostore kotlarne. Za pisarne je predvidena sedanja menza, kjer bo dobila v južnem delu prostore še električarska delavnica. 4. V prostore mehanične delavnice se bo preselila previjalnica, ki sedaj nima primernih prostorov z ozirom na dnevno svetlobo in ozek prostor. Glavni razlog pri tem je. predvsem amortizacija stavbe, zaradi prevelikega dela in ropota so že začeli jokati zidovi nad delavnico. 5. Zaradi povečanja dela v konfekciji se bo ista preselila v prostore, bivše tiškame. kjer bo montiran in usposobljen tudi strižni stroj in tračna žaga za krojenje. 6. Prostori sedanje previjalnice se obdržijo za skladišče previte preje in ostanejo previjalnici. Prostori sedanje konfekcije poleg barvarne pa se prepustijo barvarni za skladišče barvane preje. V teh prostorih bo tudi kemični laboratorij. 7. Menza se bo preselila v nove prostore, ki bodo pozidani v slogu motela poleg odbojkarskega igrišča. Nova zgradba bo imela jedilnico, točilnico, verando in garderobo za eventuelne športne prireditve. Istočasno z menzo, se bo gradil tudi ribnik na jugovzhodnem delu parka. Ribe se bo hranilo z Zanimalo Izum računskega stroja V sedanjem razvoju si ne bi mogli zamisliti uspešnega dela na področju tehničnih izumov brez sodobnih računskih strojev. Zgodovina računskih strojev posega v XVII. stoletje. V tem pogledu je bil najbolj zanimiv izum Bleza Paskala iz leta 1642. Nekateri njegovi izumi so osnovni mehanizmi in temelj sedanjih računskih strojev. Njegov izum ni doživel praktične uporabe. Tehnika je bila ta-realizirati velikih iznajdb. ostanki hrane, ki ostajajo. Voda bo napeljana iz Bistrice z dodatkom 30 / kondenčne vode. ki sicer ni izkoriščena. V letnem času bo ribnik služil za kopanje in sončenje, v zimskem času bodo pa na ledu razne prireditve in revije. 8. Ko bo stekla na zahodni strani tovarne nova občinska cesta:, se bo spremenilo sedanje volišče cejste pri vhodu, katerega se bo prestavilo na severno stran tkalnice, na nepozidan prostor tako, da bosta dva izhoda; eden poleg tkalnice, drugi pa poleg lo^ pe za predivo. S tem bo Olajšan prihod in odhod z motornimi vozili, parkirni prostor pa bo seveda. štirikrat večji, vozil ne bo potrebno obračati v povratni brzini in se bo« parkirni prostor hitro praznil. Vratarnica se bo prenesla zraven lope za predivo. Vrata o-beh vhodov se bodo odpirala mehanično na pritisk na gumb fotocelice. Za dopolnitev čuvajske in dežurne službe se bo kupilo tri pse ovčarje, ki bodo na dvorišču od dvaindvajsete do pete ure, čez dan bodo pa zaprti. 9. Sedanja vratarnica se bo spremenila v obratno ambulanto, ki bo opremljena z modernimi inštrumenti. Zdravnik bo prihajal trikrat tedensko. Dalje se predvideva postavitev servisne delavnice v bivši Dornikovi kovačiji z dokupom orodja. S tejn bo zaposlenim omogočeno popravljati okvare na svojih vozilih. Predvideva se še nadzidava aneksa nad prodajno in vzorčno službo radi neprimernih oz. ne-odgovarjajočih prostorov; tu bodo tudi novi prostori za izobraževalni center. Nabavilo se bo tudi 10 parov kotalk za vodje, ki navadno zamujajo — radi oddaljenosti — na razna posvetovanja. Predvidena radiooddajna postaja 400 KW, ki bo oddajala na valovih 61.73 m in bo obratovala od 11.15 do 11.45 ure med nami in Delčevem, se bo gradila šele v drugi polovici leta. Vsekakor bo pri teh ustvaritvah potrebno, da se velik del izvedb naredi s prostovoljnim udarniškim delom. Prvi nad udarniškega dela bo na dan 1. 4. 1967. Tega dne bodo tudi licitacije posameznih gradbenih del. Interesenti —• izvajalci bodo pravočasno obveščeni. Pripravljalni odbor vas bo! krat šele v razvoju, zato ni mogla Sele leta 1885 se v praksi pojavi prvi računski stroj za seštevanje. Postopoma so se računalniki izpolnjevali t-)ko, da so tudi množili in delili. Tako izpopolnjeni stroji niso niti takrat zadovoljen vali znanstvenim zahtevam. V zadnjem desetletju pa so računske stroje tako izpopolnili, da si brez njih ne bi mogli zamisliti poleta v vesolje. Brez elektronskih računalnikov ne bi bilo mogoče doseči tako velikih tehničnih uspehov današnjega sveta. Križanka Vodoravno: 1. lepa vrtna cvetlica, 6. štrena, 8. žensko ime. 9. barva igralnih kart — znak, 10. desni pritok Gangesa v Indiji, 11. katran, 12. jedka tekočina, ki razjeda kovine, 14. levi pritok Labe v Nemčiji. P 2 3 i4 5 |6 i 1 1 1 ! 1 i 8 1 |11 9 1 10 1 1 i 12 i§8i 13 11 14 | l I | | Navpično: 1. zgodovinska pokrajina v severni Franciji na meji s Flandrijo, 2. spiritistični sestanek, 3. kratica za »telovadno društvoK-i, 4. latinski naziv za plazilca, 5. pritok Tibere pri Rimu z znamenitimi slapovi, 6. rezek žvižg, 7. vrsta rumene barve,, 13. nota iz solmizacije. Sreča v nesreči Nataša: "-Kje imaš moža?« Polonca: »V bolnico so ga odpeljali.« Nataša: »Kaj pa mu je?« Polonca: »V zid se je zaletel.« Nataša: »Ubogi Pepi! In kaj je z avtom?« Polonca: »Vse je v redu, na srečo je bil brez njega.« NO vqiut.Ml t »Kamniški tekstilec« glasilo delovne skupnosti to-vamei »Svilanit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor— Odgovorni urednik Alojz Konda -Naklada 500 izvodov — Tiska Papirkonfekcija Krško LAredniški odbor vabi k sodelovanju člane delovne skupnosti, da dopisujejo v kamniškega lekslilca 4@H$H8H8HSHSHČHČH6H8H8H8HSHSHš2HČHSH$F