Delo ptujskih lokalnih in industrijskih ekonomij v okraju Dne 22. julija 1949 je bila sklicana konferenca upravnikov zveznih, repu-bliških in lokalnih ekonomij. Konferen-co je eklicaJ in vodil tov. predsednik komisije za ekonomije OLO Ptuj Sotlar Jože, poverjenik za komunalne zadeve. Vsi upravniki se niso zavedali važno-sti konieience. Klj o pismenim pozivom se niso odzvali in to: ekonomija »Gra-dis« Stmišče, ekonomija TAM. St. Jani na Dr. polju, ekonomija Gozdnega go-spodarstva Vurberk, ekonomija MLO Ormož, ekonomija Doma onemoglih v Muretincih, ki niti niso imeli toliko čuta odgovornosti, da bi se vsaj ustmeno, pismeno ali telefonsko opravičili. Namen konference je bil, da seznani upravnike ekonomij z bodočo proizvod-njo. Poverjendk je točno nakazal delo ekonomij in njifa pon«en ter poudaril, da bi moraie ekonomije v glavnem služili za kritje dopolnidne preskrbe delovnih ljudi. Zalagale naj bi dnevni trg z razni-mi zelenjadnimi artikli. Obenem naj bi bile regulator trinih cen. V mnogih pri-merih je šlo ravno nasprotno, da so razne ekonamije gledale le na dobiček. pozabile pa so aa globoki pomen eko-nomij, ki naj bi shižile dviganju življenj-skega standarda naših industrijskib cen-trov, DUR-ov in mest. Na pr.: dogajale so se celo take nunake, da si zaradi trenja ravnateljev iz tovarn Majspcrk te ekonomije niso medsebojno« pomaga-le pri izmenjavi raznih zelenjavnih ar-tiklov ter se je pri tem zgodil primer, da je dala ena ekonomija cca 300 kg ikolerafoe svinjam kot krmo, medtem ko jo je na trgu občutno primanjkovalo. Isto 6liko nam nudi ekonomija Strnišce, kjer je abdelava tako zakasnila, da se koru-za ni daia več okonati in so jo tnorall podorati, enako je bilo s prosom in peso. To so grobe napake, ki se jih morajo npravniki ekonomij kakor tndi upravno-operativni voditelji v bodoče izogibati tei se obenem zavedati, da morajo da-jati vzgled naprednega kmelijskega go spodarjenja, ki ima dolžno6t, da dvigne svojo proizvodnjo na tisto višino, da bodo krile 100% vse potrebe po zelenjavi in celotno dopolnilno preskrbo našega delovnega človeka. Res je, da se danes občutno pozna pomanjkanje delovne si-le, vendar so upravniki ekonomij, kakor • tudi operativni voditelji pozabili na naj-te6Tiejše sodelovanje s sindikalnimi po-družnicami, ki bi jiann pri obdelavi eko-nomije lahko ogromno pomagale. Enako se morajo zavedatl upravniki ekonomij, da danes vodimo najtršo bor-b za socializacijo vasi in ekonomije bi morale biti pioniri in vzor naprednega. soiaiističnega kmetijstva, ne pa da po-samezniki zaradi svo e malomarnosti in nečuta odgovomosti napram delovnemu človeku celo zavirajo socializacijo vasi. Upravniki, ki so se udeležili te kon-ference so zelo živahno diskutirali, uvi-deli so sami, da je nujno pristopiti k in-tenzivnejšemu delu in so ob koncu kon-ference sprejeli sledeče eklepe: 1. Da se ekonomi in upravniki ekono-roij najtesneje povežejo z upravno-ope-rativnimi voditelji in da z istimi raz-pravljajo o problematiki ekonomij. 2. Vsi upravniki sprejmemo sklop, da ˇ bodoče redno pošiljamo zahtevana po-ročila in sicer točno do roka, v naoprot-nem prfrneru bo upravnik poklican na odgovornost. 3. Izvršitj 6e mora registracija vseh ekonomij na področjede!sJcih delavcev na ekcmomijah., na podilagi normirainja dela. 9. Da najtesTieje sodeiujejo z mavožič-nimi organizacija™. 10. Zadnji sklep je bij, da se bodo redno vrsile v«ak prvi ponedeljek ˇ meseou konfeirence vseh upra-vnikov, katere je ra«spi6a