CIausus: V slovd.
353
—  nvn. novovisokonemški. — r. ruski. — srb. srbski. — srvn. srednje-visokonemški. — stsl. staroslovenski. — stvn. starovisokonemški.
Naposled opozarjam še na to: *' nad glasnikom zaznamuje kratki naglas, f pa dolgega. — e je dolgonaglašeni odprti e, o pa dolgona-glašeni odprti o, — e je znamenje stsl. jati (n). — s znači v besedah, ki so dijalektično zapisane, tisti e, ki se glasi kakor drugi e v besedi plčtcm. — y Je podoben nemškemu h, — ' je znamenje koroškega k. — To v dijalektično zapisanih besedah je znamenje za Lepsiusov e.
—  w pomeni soglasniški u (u). — Druga znamenja in druge kratice pogodi vsak sam.
Na konci se mi zdi še potrebno, nekaj popraviti, nekaj pa dostaviti. Besed krevelj, subst. m., Grabeisen, Krummhaken, in krevlja, subst. f., Ofengabel, Ofenkriicke, ni smeti izvajati iz kriva, ker sta ti besedi tuji, vzeti iz nemščine: nvn. Kreuel, Art Gabel (Grimm, Deu-tsches Wtbch. V. 2083); bav. Krceuel Werkzeug zum Krauen, Kratzen, Kralle, Klaue, Haken, Gabel mit gekrlimmten Haken; Mistkrceul zwey-zackiger Haken zum Abiaden des Mistes (Schmeller-Frommann I. 1357); svn. krouvuel, kre-ivel, kroni, krinl, kreul Krauel, Gabel mit hakenfor-migen Spitzen, Klaue, Kralle (Lexer, Mhd. Handwtbch. 135); stvn. chrouvoil dreizinkige Gabel, Kralle, Klaue; nizozemski kraauvuel Forke, Gabel, Kralle, Fingernagel (Kluge, Etym. Wtbch. d. deutschen Spr.3 182: krauen). Ločiti pa bo treba od teh besed krevlja, subst. f., v pomenu das Bugholz beim Schlitten, ki utegne res biti iz krivu: prim. krvina pri saneh Seitenkriimmung (Miklosich, Etym. Wtbch. 141: krivu).
—  Beseda loputnik se rabi v Otaležah v pomenu ,Kehlkopf: ima yiasan laputnk: er spricht sehr laut. — Po pomoti stoji v stsl. besedah dva ali trikrat e namesto e, v dijalektično zapisanih besedah pa stoji včasi nenaglašen e za z,
V slovo.
j^a hodi!  Grem. Ljubezen mlada,                            Kaj  mar je nji,  če mre srce?
Pomladi sen in z nado nada,                              Uteši se !  Ne joči ti,
In sad in cvet ... za mano vse.                        Solza, dekle,  ne toči ti,
Čemii solziti se, dekle?                                        Sicer še meni bi okd
Naj i bridkost neznosna je,                                 Solzo porosilo grenko . . .
Usode moč nesprosna je.                                     Tu roko, na"! Zdravstvuj! In hodi
Kaj mar so nji solze",  prošnje",                             Pot mirna svoj  in — srečna bodi!
CIausus.
23