SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Zbor krajevnih skupnotti Stav.: 1-235/81 Ditum: 23. 3.1981
SKRAJŠANI ZAPISNIK
37. aaj« zbora krajevnih skupnotti, ki je bila 18. marca 1981 po skupnem zatedanju v maii tejni dvorani skupščine občine Ljub-Ijana-Šiika, Trg prekomorekih brigad 1.
Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti tov. LETNAR Maruška. Predlagala je, da se umakne z dnevnega reda 4. točko — ,,Osnutek zakona o urejanju prostora." Osnutek zakona bomo uvrstili v dnevni red zbora, ko ga bo na dnevni red uvrstila Skupščina SR Slovenije. Predsednica zbora je predlagala naslednji
Dnevni rad:
1.    Izvolitev komisiia za veriftkaci}o pooblastil in ugotovitev sklep-čnoiti zbora krajevnih skupnotti,
2.   Poročilo o realizaciji sklepov zadnje saje,
3.   Predlogi in vprašanja delegatov
4.   Druibeni dogovor o skupnih osnovah za vsklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih •kupnotti upravnih in drugih organov druibenopolitičnih skup-notti tar pri delitvi sradstav za osebne dohodke in skupno porabo delavcev,
5.    Razvoj družbanoakonomtkih odnosov in organiziranosti zdrav-stva v Ljubljani.                                                                      '" Tako predlagani dnavni rad so delegati zbora krajevnih skupno-
tti (oglasno sprajeli.
K 1. točki dnevnega rada:
IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI ZBORA KRAJEVNIH SKUP-NOSTI
Tov. LETNARJEVA je v komisijo za verifikacijo pooblastil predlagala naslednje delegate:
1.    URAN Antonijo, kot predsednico
2.   SKUBIC-ČINČAIenko, kotčlana
3.    KOS Franca, kot člana
Tako predlagano komisijo za verifikacijo pooblastil in ugoto-vitev sklepčnosti zbora krajevnih skupnostiso delegati zbora so-glasno sprejeli.
Nato je predsednica verifikacijske komisije podala naslednje poročilo: Zbor krajevnih skupnosti iteje 38 delegatskih mest. Na seji je bilo prisotnih 32 delegatov, odsotnih pa je bilo 6 delegatov.
Odsotni so bili delegati iz naslednjih Krajevnih skupnosti: Delegat delegacije KS HINKO SMRE KAR DelegatdelegacijeKSPODUTIK                                                     '
Delegat delegacije KS GUNCUE - M. VIŽMARJE Delegat delegacije KS VODICE Delegat dolegacije KS STANEŽIČE-MEDNO Delegat delegacije KSiBUKOVICA-ŠINKOV TURN
Predsednica zbora je ugotovila, da je zbor sklepčen in nadalje-\pla $ sejo.                                                                                i
K Z točki dntviMga rwte:
POROČILO O REALIZACIJI SKLEPOV ZADNJE SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Sklepi zadnje seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. februarja 1981 *o bili posredovani predlagateljem in delegatom za zbor občin SML.
9
¦*
K 3. točki dnevnega reda:
PREDLOGIIN VPRAŠANJA DELEGATOV
Pismeno delegatsko vprašanje je postavila delegacija KS Milan Majcen. Na drugi del vprašanja je odgovoril predsednik Izvršnega sveta, tov. Dimnik Jože na skupnem zasedanju.
Na sami seji je podal delegatsko vprašanje tov. BOGATAJ Lovro, delegat KS Pirniče. Podan je bil odgovor, da se bodo omenjena vprašanja obravnavaia na seji 25. 3. 1981.
Predsednica je začasno zaključila 3. točko dnevnega reda in preila na obravnavo naslednje točke.
K 4. točki dnevnega reda:
DRUŽBENI DOGOVOR 0 SKUPNIH OSNOVAH ZA USKLAJENO UREJANJE ODNOSOV PRI PRIDOBIVANJU IN RAZPOREJANJU DOHODKA DELOVNIH SKUPNOSTI UPRAV-NIH IN DRUGIH ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUP-NOSTI TER PRI DELITVI SREDSTEV ZAOSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO DEL AVCEV
Uvodno obrazložitev je podal tov. MENCIGER Jože, podpred-sednik Izvršnega sveta.
O tej točki je razpravljal odbor za finance in proračun: Odbor podpira sprejem dogovora s priporočilom, da naj se predhodno ugotovi ali je odbor podpisnikov osnovnega dogovora imel kakšne pripombe na ta dogovor.
Odbor za družbenopolitični sistem:
V  družbenerti dogovoru naj se v čim večji meri upoštevajo izkušnje in primeri iz organizacij združenega dela, kjer je svobodna menjava dela že uveljavljena. Ravno tako naj ne bi v 6. členu družbenega dogovora, dela bila razdeljena oziroma razvrščena v 12. stopenj zahtevnosti ampak v 8, kakor je to primer pri organizacijah združenega dela ob enem naj se tudi uskladi zahteva po delovnih izkušnjah z zahtevami v organizacijah združenega dela.
Pismene pripombe so nam posredovale krajevne skupnosti Preska, Koseze in Komandant Stane.
V  razpravi so sodelovali, Jov. Mihelič Slavko iz KS Koseze, tov. Kosi Franc iz KS Litostroj, tov. Kamin Alojz iz KS Vižmarje— Brod, tov. Hafnar Alojz, iz KS Ljubo Šercer, tov. Skubic—Činč Alenka  iz  KS Koseze, tov. Zupančič Aloiz iz KS Komandant Stane, tov. Vovk Jože iz KS Šentvid, tov. Cernologar Miro iz KS Preska  in tov.  Letnar Maružka, predsednica zbora. Delegat KS Preska je odstopil      od pripombe delegacije. Na podlagi uvodne obrazložitve inrazpraveje predsednica  zbora  krajevnih skupnosti predlagala v sprejem naslednji
sklep:
Zbor krajevnih skupnosti soglaia, da skupščina občine Ljub-Ijana-Šiška pristopi k ,,Družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbeno-političnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev", s tem da se pripombe posredujejo predlagatelju.
Predlagani sklep so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli s 5. vzdržanimi glasovi.
K 5. točki dnevnega reda:
RAZVOJ DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV INORGA-NIZIRANOST ZDRAVSTVA V LJUBLJANI
Uvodno obrazložitev je podal tov. ŠČERNJAVIČ Drago, čian izvršnega sveta.
O tej točki sta razpravljala odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenoekonomski razvoj:
Odbora sprejemata stališča IS SML kot primerna in umestna, še posebej pa podpirata stališča pod 4. točko namreč, da se poda podrobnejše poročilo onadaljnjem uveljavljanju svobodne menjave dela v utrjevanju družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanju stabilizacije v zdravstvu.
Izvršni svet in komite za družbene dejavnosti sprejemata ugotovitve, stališča in sklepe Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljub-Ijane. Stališča in sklepi, ki so predlagani ter akcijski program, TOZD Zdravstveni dom Ljubljana-Šiška, ki je v razpravi, za uresni-čevanje družbenoekonomskih odnosov v zdravstvu in organizira-nosti osnovne zdravstvene službe so dobra osnova za organiziranje odločnejših aktivnosti pri nadaljnjem razvoju ter delovanju zdrav-stvene službe tako v občini Ljubljana-Šiška kot v širši družbeni skupnosti. V zvezi s tem je potrebno bolj zavezujoče opredeliti odgovornost  posameznih  subjektov, da  bodo  stalno  spremljali
izvajanje dogovorjenih stališč in sklepov in poročali o aktivnostih ter rezultatih oz. zastojih ali pa nepravilnostih ter ukrepih, ki bodo probleme zmanjšali ali v celoti odpravili. .
1.    Za pripravo poročila (to je 8. varianta) bi morali v prihodnje pripraviti določen koncept oz. teze, ki bi bile osnova za organi-ziranje najširše aktivnosti v TOZD zdravstva in v delegatskih skupščinah   ne  samo  za  oblikovanje  ugotovitev,  stališč in sklepov, ampak predvsem za spreminjanje stanja. Če ugotav-Ijamo, da so stališča, ki jih je sprejela na skupnem zasedanju skupščina mesta Ljubljane jeseni 1976, identična danainjim, ki so opredeljena v tem gradivu, potem bi morali v poročilu, to je v ugotovitvah oceniti in izpostaviti vzroke, zakaj jih nismo v štiriletnem obdobju uresničili in kdo je za to odgovoren.
2.    Poročilo zdravstvene skupnosti oz. prikazana problematika je vse preveč ocenjena le z vidika izvajalcev in strokovnih služb SIS in ne odraža pripomb in pobud uporabnikov, ki se izražajo zlasti skozi delegacije, konference delegacij in zbore uporabni-kov v občinski zdravstveni skupnosti. Menimo, da bi morali predlagatelji poročila v enem izmed poglavij bolj izpostaviti oceno, kako deluje delegatski sistem v zdravstvu pri razreševa-nju vprašanj razvoja družbenoekonomskih odnosov in organizi-ranosti zdravstva. Prav tako bi morali takšno poročilo vključiti v celovito oceno oz. analizo zdravstvenega stanja prebivalstva v Ljubljani  kot v posameznih občinah ter pokazati na glavne značilnosti oz. trende po strukturi prebivalstva in obolevnosti. Menimo,  da  bi takšna analiza pogojevala bolj poglobljeno razpravo o organiziranosti in delitvi dela v zdravstvu ter o drugih vprašanjih.
3.    V ,,uvodu" (1. stran, 3. odstavek) in v podpoglavju ,,Samo-upravna organiziranost zdravstva v Ljubljani" je ugotovljeno, da   posamezne  občinske  zdravstvene  skupnosti  v  Ljubljani težijo k odstopanju od predhodno usklajenih dogovorov in da Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane ni opravila vseh s spora-zumom dogovorjenih nalog, ker so pri posameznih zdravstvenih skupnostih prisotne predvsem občinske potrebe. Ocenjujemo, da je potrebno takšne ugotovitve bolj konkretizirati in jih povezati   s  stvarno  oceno  razvitosti   družbeno ekonomskih odnosov.
4.   Ocenjujemo,  da je potrebno delitev dela v zdravstvu tudi povezati z analizo stanja po strukturi obolelosti prebivalstva
i ipd., ki jo je potrebno čimprej izdelati. Prav tako pa je potreb-no bolj učinkovito in odgovorno uresničevati samoupravni sporazum o delitvi dela na področju zdravstva SRS - katere storitve se opravljajo v osnovrti zdravstveni službi in katere v specialistični, ker praksa opozarja na podvajanja, in $ tem v zvezi na večanje stroškov.
Izvršni svet in komite za družbene dejavnosti predlagata delega-tom skupščine občine Ljubljana-Šiška, da poleg zaključkov izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in IO zdravstvene skup-nosti mesta L jubljane sprejmejo za dosledno uresničitev zastavlje-nih ciljev sklepe, ki se nanašajo predvsem na organizacijo dela in razvoj zdravstvenega varstva občanov Šiške.
1.  Ugotavljamo, da čakajo pacienti v ordinacijah osnovne zdrav-stvene službe po več ur. Zato je potrebno zaostriti nadzor, izrabo delovnega časa v okviru izpolnjevanja neprekinjenega dela od 7. do lOLure, v vseh ambulantah in enotah.
2.  V zadnjih dveh  letih je notranji razvoj organizacije dela v temeljnih organizacijah združenega dela in DO ZD Ljubljana povečal število vodilnih in odgovornih delavcev, ki opravljajo razna organizacijska in druga dela namesto strokovnega dela s pacienti v ambulantah. Zato je potrebno proučiti takšno orga-nizacijo   in   poiskati   rešitve,   ki  bodo racionalizirale število vodilnih in odgovornih delavcev. Za racionalizacijo številnih administrativnih del (razne evidence in obrazci) v TOZD-u in DO  Zdravstveni  dom   Ljubljana,   ki so povezana  z raznimi podatki ob sprejemu in obdelavi pacienta, ko pride v zdravstve-no ustanovo, je potrebno v TOZD-u  pospešiti  priprave za prehod  na avtomatsko obdelavo določenih podatkov in se vključiti v enotni zdravstveni informacijski sistem.
3.  V   sedanjem   načinu   nagrajevanja  zdravstvenih  delavcev  je preveč   sestavin  uravnilovke.   Zato je potrebno organizirati določene aktivnosti za prehod na nagrajevanje po delu in rezul-tatih dela, kar je tudi pogoj, da se bo izboljšala kvaliteta in kvantiteta   dela  oz.   storitev  za   boljše  zdravstveno  varstvo občanov.
4.  Ugotavljamo,  da v zdravstvu razne oblike nadzorstva (stro-kovno, upravno in posebno) ki jih predpisuje zakon o zdrav-stvenem varstvu, ne delujejo, čeprav bi morafe postati stalna
10
obveznost v aktivnostih za to pristojnih organov. Zahtevamo, da občinska zdravstvena skupnost organizira ustrezen nadzor nad količino in kvaliteto opravljenih fakturiranih zdravstvenih storitev in neposredni strokovni nadzor v vseh zdravstvenih dejavnostih.
5.  Pri   uresničevanju   svobodne  menjave  dela  ugotavljamo  na osnovi podatkov o obsegu storitev v zdravstvu nasploh razko-rak med nivojem zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja uporab-nikom in sredstvi, ki so zagotovljena v ta namen. Razlike (to je pravice do zdravstvenih storitev in zagotovljena sredstva) ki so se pokazale v letu 1980 v zdravstvu nasploh in v TOZD-u zahtevajo temeljito analizo in presojo obsega pravic  uporabni-kovin finančnih sposobnosti združenega dela. V praksi se te razlike kažejo na ta način, da zdravstvena skupnost ni vstanju, da bi tahko zdravstvenim TOZD poravnala vse f inančne obvez-nosti za opravljene in fakturirane storitve.
6.  Čakalne dobe v zobozdravstvu so med najdaljšimi, kar pa ni pogojeno samo z veliko obolevnostjo predvsem novih pacien-tov, ampak tudi s prisotnostjo vzporednega ,,ilegalnega" privat-nega zobozdravstva. To ima za posledico, da določeno število zobozdravstvenih delavcev, ki opravljajo privatne storitve, niso v dovoljni meri zainteresirani za obsežnejše in kvalitetnejše delo v družbeni zobozdravstveni službi. Znano je tudi, da je cenik privatnih storitev nekajkrat dražji v primerjavi z javno zobo-zdravstveno službo. Menimo, da je potrebno v skladu z izvaja-njem zakona o zdravstvenem varstvu to vprašanje dokončno urediti.
7.  Novi zakonozdravstvenamvarstvurazSirja oprostitve plačevanja prispevkov   za   določene zdravstvene storitve ali  določene uporabnike. Zato se bo skupni znesek prispevkov v letu 1981 kljub usklajevanju s stroški zdravstvenega varstva znižal. Predla-gamo, da SIS za zdravstvo občine Ljubljana-Šiška aktivno deluje na izdelavi kriterijev za neposredno udeležbo uporabni-kov pri plačilu zdravstvenih storitev, ki bodo upoštevali poleg socialnega stanja tudi druge pogpje, ki vplivajo na družbeno upravičenost storitev. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da je tudi zbor uporabnikov zdravstvene skupnosti ŠiSka menil, da dosedanji način udeležbe uporabnikov pri plačilu zdravstvenih storitev ni dosegel željenih rezultatov in da je potrebno le-to ukiniti ali pa izdelati drugačne kriterije za plačilo storitev.
8. Sedanja organiziranost splošne nujne medicinske pomoči, ki se izvaja delno v TOZD-u v ZD Šiška in delno v Kliničnem centru, pogojuje precejšnje stroške. Zato je potrebno to službo tako organizirati, da bo čim bolj racionalna in prilagojena potrebam občanov.
9. Združeno deio in SIS za zdravstvo so zainteresirani, da se neposredna svobodna menjava dela razširi in poveča na enotnih kriterijih in merilih. Zato morata TOZD Z0 Šiška in SIS za zdravstvo čim bolj aktivno delovati pri nadaljnjemi razvoju
' neposredne svobodne menjave dela, v kateri mora biti prednost namenjena preventivni dejavnosti s ciljem preprečevanja obolenj aktivnega prebivalstva.
10. Pri obravnavi bolniškega staleza moramo zagotoviti v SIS za zdravstvo učinkovitejše sodelovanje med komisijo, ki je usta-novljena pri TOZD ZD Ljubljana-ŠiSka in ustreznimi organi v organizacijah združenega dela, da bi zmanjšali odsotnost z dela, predvsem pa s hitrim ukrepanjem preprečevali oz. zmanjševali obolelost. Pripombe k tej točki so posredovale delegacije krajevnih skup-
nosti Koseze, Preska, Milan Majcen, Zg. Šiika, in dr. Petra Držaja. V razpravi so sodelovali, tov. Januš dr. Karla, poslovodni organ
TOZD Zdravstveni dom Šiška; predsednik izvršilnega odbora SIS za
zdravstvo tov. Rojina dr. Miro; Maruška Letnar, predsednica zbora
krajevnih skupnosti; tov. Mihelič Slavko, delegat KS Koseze; tov.
Kosem Marjan, delegat KS Hinko Smrekar; tov. Ščernjavič Drago,
član tzvršnega sveta; tov. Kamin Alojz, delegat KS Vižmarje-Brod
in tov. Vovk Jože delegat KS Šentvid.
Predsednica zbora, tov. Maruška Letnar je predlagala kot za-
ključek razprave naslednja stališča:
1.   Poročilo in stališča oz. sklepe naj obravnava tudi delavski svet TOZD Zdravstveni dom Šiška in sprejme ustrezne ukrepe za njihovo čimprejšnjo izvršitev. Za to nosijo odgovornost delavci na področju zdravstva.
2.    Do konca mandata naj se pripravi poročilo o izvajanju stališč in sklepov na osnovi akcijskega programa. Poročilo bosta obrav-navala zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupaj s skupščinsko SIS za zdravstvo.
3.    K uresničevanju akcijskega programa naj se pristopi takoj. Nato je predsednica zbora krajevnih skupnosti predlagala v
sprejem naslednja:
sklepa:
1.    Zbor   krajevnih   skupnosti   sprejema   stališče   in   ugotovitve izvršnega sveta SML na gradivo ,,Razvoj družbenoekonomskih odnosov  in organiziranost zdravstva v Ljubljani," hkrati pa sprejema   tudi  skupne sklepe in stališča  izvršnega  sveta  in Komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine Ljubljana-Šiška.
2.    Pripombe delegacij krajevnih skupnosti, skupščinskih odborov ter pripombe in stališča iz razprave, se posredujejo predlaga-teljem.
Tako predlagani sklep sodelegatizbora krajevnih skupnosti so-glasno sprejeli.
V nadaljevanju 3. točke dnevnega reda je predsednik izvršnega sveta, tov. Dimnik Jože podat obširno informacijo o stanju na področju preskrbe v občini Šiška in mestu Ljubljana ter o predvi-denih ukrepih za ustalitev preskrbe v občini in mestu.
Delegati zbora so sprejeli informacijo na znanje.
Seja je bila zaključena ob 20,15. uri.
Tajnik zbora:                                                 PREDSEDNIK ZBORA
Alenka STANIČ, l.r.                                KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Maruška LETNAR, l.r.