liha j a vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 din, pol leta 16 din., četrt leta 8 din. Iiren jnfastavije 36 din. Naročmhia se pošlje na uprarniiUo »Slovenskega Gospodarja* v Mariboru, Koroška cesta S. List se dopoillja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Telefon interurban št. 113.
Posamezna številka slane 1*5© din.
Poštnina plačana v gotovini.
11 àtevilb*.
L!ST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo je v Maribora, Kofofta cesta it S. Roko* pM M m vračajo. Uprav nfittvo sprejeme naročnino, ¡asarate ia reklamacije.
C«ae iaseratom po dogo-vara. Za ▼c&Mine ogle se primar «a porast. Neiaprie reklamacije so poštnine
proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana "st 10.603. Telefon ir.terurban St 113.
MARIBOR, dne «8. marca 1624
¿5®. letnik.
Osnovanje bloka prati Pašičevi vladi.
Pretečeni teden ostane brezdvomno eden najpomembnejših v zgodovini države SHS, kakor tudi v politični zgodovini SLS. Načelna borba, ki jo je vodila SLS od svojega početka sem, je dobila popolno zadoščenje in načelno stališče delovanja v parlamentu je po vztrajnem in težkem stališču zmagalo. Prvi uspeh je tu. Za njim pa pridejo drugi. Vsi, ki so napadali SLS, češ, kje so uspehi, so danes osramočeni, kajti ravno ti so morali pred nesebično in dosledno borbo za pravična načela vpog-niti svoj hrbet in priznati vse, proti čemer so zabavljali in se borili. V interesu ljudstva bi bilo samo želeti, da tem korakom sledijo tudi drugi, dokler ne pade koruptna vlada Nikole Pašiča, da se nikdar več ne dvidne, temveč da se na razvalinah korupcije in nasilja prične graditi nov temelj res bratske zajednice južnih Slovanov.
Dogodki zadnjega tedna, ki so se vrstili v kratkem takole, so silno delovali na politični barometer. Po seji vodstva SLS v Ljubljani in hrvatskega narodnega predstavništva v Zagrebu sta se sestala voditelj SLS dr. Korošec in podpredsednik HRSS dr. Maček v Zagrebu. Ko pa pride dr. Korošec sam brez Radičevih poslancev v Beograd, je že ves vladni tisk mrzlično na delu, da raznese vesti o nesporazumljenju med opozicijo. Barometer vladne politike poskoči, pa takoj zopet pade, ker dospe v Beograd odposlanec Radičeve stranke, poslanec Preda-vac, s polnomočji gotovega števila svojih tovarišev. Vladne vesti, da Radičevci nočejo sodelovati v parlamentu, so postavljene na laž, ostane pa še upanje, da se demokrati ne bodo okrenili proti vladi.
Demokrati imajo eno sejo za drugo in radikali upajo na Pribičeviča. Radikali so do zadnjega upali, da bo Pri-bičevič zbral svoje pristaše ter se njim pridružil. Pa tudi to se je izjalovilo, ker je Pribičevič uvidel, da bi vsled pičlega števila svojih pristašev pri radikalih ne mogel igrati nobene uloge. Rajši se je podvrgel večini ped vodstvom Ljube Davidoviča in samo za slučaj volitev si je izgovoril »proste roke.«
V soboto je Radičev odposlanec Predavac izročil predsedstvu narodne skupščine poverilnice 20 poslancev, ki pridejo takoj v Beograd in nastopijo v skupščini. Od raznih strani se napoveduje, da bo vlada skušala zavlačevati verifikacijo ali potrdilo mandatov Radičeve stranke. To sicer lahko poskusi, a za dalje časa ji to ne bo uspelo ter se bo z večino v parlamentu odločno oglasila tudi javnost proti takemu nasilju in teptanju parlamentarnih načel.
Ko so se vse radikalske nakane in nade izjalovile, je dosegla zmeda v vladnih vrstah svoj vrhunec. Eni hitro očiščajo vladne pisarne od raznih spisov, ki bi znali pričati o raznih goljufijah in korupciji, drugi pa še vedno pripovedujejo vsakemu, ki jih hoče poslušati, o zvitem in pretkanem Pašiču — »čiki Baji«, v katerega stavljajo vse nade, da jih bo rešil iz zagate, v katero jih je tudi spravil. To premetenost čike Baje imenujejo pošteni ljudje sicer verolomnost in tako dalje, a mnogim radikalom tudi vse to še služi v tolažbo ter je za njih prav tako zna-ičlno, kakor nedeljski shod srbskih fašistov v Beogradu, kjer je govoril tudi nekdanji avstrijski špijon Gagliardi, ki je nečloveško postopal s Srbi pod avstrijsko vojaško oblastjo, proti nastopu opozicije kot nekakemu »protidr-žavnemu početju.« — Nasilje, kršenje parlamentarnih načel, fašisti in bivši avstrijski krvnik in špijon — to so zadnji radikalski upi in obenem tudi znaki konca radikalske vlade.
Z doseženim skupnim nastopom opozicije proti vladi je pa storjen tudi prvi korak k spremembi centralistične ustave. Protivladna opozicija odslej ni bila enotna. Demokrati so bili centralisti kakor radikali in je njihova opozicija šla samo za tem, da izsilijo od radikalov obnovo stare centralistične zveze, le Jugoslovanski klub in Jugoslovanski muslimanski klub sta bila v postopanju vsikdar soglasna. Stvarna in ostra opozicija Jugoslov. kluba v narodni skupščini je začela ozračje čistiti. Poslanci drugih skupin so začeli razmišljati o programu Slovenske ljudske stranke in so čimdalje bolj spoznavali, da je ta program stvaren, izvedljiv in edini izhod iz zamotanega položaja. Bevskanje in hujskanje demokratskega časopisja v Sloveniji jih pri tem ni motilo. Tako se je porodila misel o opozicijonalnem bloku v narodni skupščini, katerega nastop bi bil v vsakem slučaju uspešen le s prihodom poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke. Začela so se pogajanja, ki so pokazala, da je opo-zicijonahii blok mogoč le, ako se demokrati odrečejo svojemu centralističnemu stališču. Razgovor je pokazal, da jo možen skup-čr.	kft ■ n saka-" stranka ohrani
svoj program, glede politične smeri pa so se toliko približale, da morejo zrušiti radikalno vlado, napraviti konec njeni korupciji in sestaviti na njeno mesto drugo vlado, ki bi izvršila poziv na volilce. Volilci naj bi odločili, ali so za dosedanji preživeli centralistični režim, ki" je rodil ioliko gorja, ali pa so za sporazum in enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Preobrat v demokratski stranki, odnosno njeno približanje k proticentralistični skupini so povzročili srbski demokrati z Ljubo Davidovičem na čelu ter s tem pokazali, da znajo državne potrebe boljše presoditi kot pa radikali. Za sporazum, ki edino lahko zgTadi notranji in
i	zunanji državni položaj, so imeli tudi radikali dovolj pri-
i	like in danes jim je lahko žal, da so po volitvah potep-
j	tali v Zagrebu sklenjeni predsporazum. Ta verolomnost
:	ima in bo imela za radikalno stranko najtežje posledice.
Avtinonlst
posveča skoro celo predzadnjo številko odgovoru ali pravilno zagovoru na utemeljene očitke »Slovenca«, »Domoljuba« in zlasti »Slovenskega Gospodarja.« Posebno naše ugotovitve v »Slov. Gospodarju« z dne 14. februarja so ga močno zadele. Boji se pač za svoje naročnike, ki jih je pridobil med našimi somišljeniki še v dobi, ko je bil slovenski list in še ne Radičev priganjač. »Avtonomisiov« zagovor potrjuje naše trditve. Mi smo slovenskim republikancem okrog »Avtonomista« očitali tajno, skrivnostno (seveda politično) zvezo z Radičem: »Avionomisj« tega ne taji. — Dalje smo zapisali, da je »Avtonomist« imel nalogo, tajno in zvito pripravljati v Sloveniji tla za Radiča in njegovo nesrečno abstinenčno politiko ter da je hotel vplivati na to, da bi naše ljudstvo pritisnilo na naše poslance, naj po Radičevem vzgledu ostanejo doma za pečjo: Tudi tega »Avtonomist« ne zanika, ampak še danes, ko se Radič že odpravlja v Beograd, piše: »O tem, kaj bi bilo boljše za Slovence, ali aktivno sodelovanje v parlamentu, ali pa začasna abstinenca, o tem bo sodila zgodovina.« Kakor se vidi, je »Avtonomist« v tem oziru hujši radičevec nego Radič sam! — Omenili smo, kake navdušene članke je priobčal »Avtonomist« o R a d i č u, njegovi osebi, njegovih shodih, njegovem političnem delovanju, zlasti, s kakim zaupanjem je pisal o Radičevih uspehih na Angleškem. Tudi tega stavka »Avtonomist« ne more ovreči. V zagovor pa piše: »Mi smo o vseh teh stvareh poročali, kakor je dolžnost vsakega lista, da poroča svojim bralcem, kaj se po svetu godi.« Ko bi bilo samo to, bi mi »Avtonomistu« ne bili očitali radičevstva! Ugotovili smo tudi, da hoče »Avtonomist« v Sloveniji organizirati posebno republikansko »Udruženje slovenskih av-tonomistov«, ki nameravajo ob- volitvah, kakor je videti, nastopiti proti Slovenski ljudski stranki. Tudi na to ugotovitev »Avtonomist« odgovarja, da ima vsak človek pravico poslužiti se svobode združevanja, da se čutijo slovenski republikanci močne in to zelo močne, in d j se ne bodo ustrašili nobenega boja.
Če »Avtonomist« vseh teh ugotovitev ne taji, ampak jih deloma celo izrecno priznava, potem se res čudimo, zakaj se je na te očitke tako na dolgo in široko zagovarjali Ampak drugo je: S svojim dolgim zagovorom je hotel samo zabrisati utis ostalih naših očitkov, ki so mu po pravici zelo neprijetni. Pred vsem onega, da »Avtono-
Vinarska is sirfjarska Sili t Marikiri
v 52. šolskem letu 1923-24.
t
(Dalje).
šestinštirideset let, namreč od svojega početka pa do razkroja in zloma bivše Avstrije, je bila šola kot «Steiermarkische Landes-Obst- und Weinbauschule« popolnoma nemški učni zavod pod nemško deželno upravo v Gradcu. Pretežna večina gojencev je pa tudi takrat bila slovenske narodnosti, kar je bilo naravno, ker so prihajali s slovenskega ozemlja; vendar so učence vzgajali strogo v nemškem duhu, ne brez kvarnih posledic za naše narodne težnje. Znano je, da je bila v zavodu najstrožje prepovedana vsaka slovenska beseda — slovenska govorica med učenci, pa tudi tiskana beseda; celo slovensko strokovno čtivo je bilo zabranje-no. Mnoge slovenske mladeniče, nevešče nemškega jezika, je to zelo oviralo v njih strokovnem izobraževanju. Vendar so se pa slovenski mladeniči v splošnem vedno odlikovali po svoji vztrajnosti in tudi naravni nadarjenosti.
Prava strokovna izobrazba je trajala tudi za nemške uprave kakor danes: samo dve leti; za slovenske mladeniče z nezadostno izobrazbo, pri čemer se je najbolj upoštevalo znanje nemškega jezika, je bil ustanovljen še pripravljalni razred kot prvi letnik. Tako je imela šola tedaj tri letnike; prvi, kot pripravljalni letnik, je bil namenjen predvsem Slovencem. To je močno vplivalo i na slovenskega kmeta, ki je neprijetno čutil in spoznaval, da mora njegov sin znati nemški, ako se naj v tej šoli izobrazi. Slično je bilo v drugih učiliščih. Tako je začel znaten del našega pretežno kmetijskega naroda od vlade zahtevati, naj se poučuje i mladina ljudskih šol v nemščini, v takrat edino zve-
ličavnem jeziku. Slovensko šolo so zapostavljali. Po-nemčevali so v zadnjih desetletjih pred preobratom vedno huje naše ljudstvo, katero je gnjavila nam neprijazna deželna in državna uprava; ali jedro našega naroda je ostalo zdravo; po osvobojenju iz narodnega in gospodarskega suženjstva je narodna zavest povsod zopet vzplamtela.
Po dolgih 46 letih nemške uprave je zaključila slovenska uprava 28. julija 1923. peto, skupno pa 51. šolsko leto tega zavoda z 59 gojenci (25 drugoletnikov-absolventov, 29 prvoletnikov in 5 praktikantov). Iz Slovenije jih je bilo 49, s Primorskega 4, iz Hrvaške 3, po 1 gojenec pa je bil iz Dalmacije, črnegore in Srbije. Vsi so sinovi bolj ali manj premožnih kmetovalcev. V 52. šolskem letu 1923.-24. pa je v zavodu 47 rednih gojencev (brez 12 praktikantov): iz Slovenije 39, iz Hrvatske 2, iz Srbije 1 in s Primorskega 5.
Obisk zavoda je zelo povoljen in se zadnja leta v splošnem še stopnjuje, Internat nudi prostora brez vsake težave le za 50 gojencev. Najboljši dokaz, kako šola ustreza našim kmetijskim potrebam. Da se zagotovi nadalje dober obisk, treba podeliti manj premožnim kmetskim fantom izdatne podpore in ustanove, da jim omogočimo obisk zavoda; šola ni in ne sme hiti samo za premožnejše sloje kmetskega ljudstva; to bi bilo ne-socialno in negospodarsko.
Blizu 700 absolventov in na tisoče obiskovalcev | raznih učnih tečajev vinarske in sadjarske šole v Mariboru je delovalo in še deluje širom naše domovine in drugod na kmetijsko-gospodarskem polju; nekaj se jih je pa res porazgubilo v drugih, nekmetijskih poklicih, v kojih pa tudi morejo vsaj neposredno koristiti kmetijstvu, četudi v manjši meri. V zadnjem času je v tem pogledu bolje: z redkimi izjemami se posvečujejo vsi absolventi kmetijski praksi, največ na domači gru-
di, odnosno na posestvih svojih staršev. Tako dosega vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoj glavni namen, ki se mu mora posvetiti tudi v bodočnosti.
Ker je Maribor ena najvažnejših prometnih točk na severu naše mlade države, narašča trajno število obiskovalcev zavoda. .Kmetijski strokovnjaki šole pa prirejajo po možnosti še posebna predavanja v Mariboru in po vaseh. Na mnoga pismena vprašanja se dajejo pismena strokovna mnenja. Tako ima šola premnoge vezi z zunanjimi kmetijskimi interesenti.
Velepomemben zgodovinski dan vinarske in sadjarske šole v Mariboru je bil 19. november 1922., ko smo proslavljali petdesetletnico obstoja tega zavoda z otvoritvijo nove srednje kmetijske šole v Mariboru, ki je začasno nastanjena v prostorih vinarske in sadjarske šole. Odlične svečanosti so se udeležili zastopniki številnih oblasti, uradov, kmetijskih šol, kmetijskih organizacij, korporacij itd.; razen teh gostov je bilo navzočih še nad dve sto drugih udeležencev, nekdanjih absolventov, učencev obeh šol, kmetovalcev, prijateljev šole itd.
Kot strokovni učitelji so delovali v šolskem letu 1922.-23. poleg ravnatelja vinarske in sadjarske šole, kmetijskega ravnatelja Andreja Ž m a v c a , ki je učil vinarstvo in kletarstvo, naslednji gg.: inž. Valentin Petkovšek (kmetijski prirodopis, poljedelstvo,kmetijsko gospodarstvo in zadružništvo, kupčijstvo in kmetijsko pravo, kmetijsko knjigovodstvo), Josip P r i o 1 (sadjarstvo, sadjeznanstvo, uporaba sadja, vrtnarstvo, čebelarstvo), -j- inž. Drago Š v igel ji (živinoreja in mlekarstvo, telovadba, splošno obrazovanje in konver-zatorij); razen teh stalnih strokovnih učiteljev so sodelovale prvovrstne učne moči z raznih drugih uči-lišč v Mariboru kot pomožni učitelji za ostale pomožne, odnosno pripravljalne in splošno izobraževalne pred-
mist« s svojo radičevsko-hrvatsko pobarvano pisavo hoče pripravljati nadvlado Hrvatov nad Slovenci. Ali ima »Av-tonemist« Slovence res za tako kratkovidne, da ne bi jasno spoznali tega-le: Če kak list tako poveličuje R&-diča, priporoča njegovo politiko, hvali Hrvate zaradi njihove abstinence, kakor je to delal »Avtonomist«, ali ni petem čisto jasno vsakemu otroku, da dela tak list propagando za Radičevo stranko med Slovenci, za zmago hrvatstva nad Slovenci, da hoče kratkomalo spraviti Slovence izpod srbskega pod hrvatski klobuk, pod Radičevo komando? Kako resničen je bil ia naš očitek priča najbolj dopis, ki ga je »Avtonomist« objavil leta 1922 in ki ga priobčuje zopet v predzadnji številki. V tem dopisu se pravi: »Radič se s svojimi poslanci dobro drži. Hrvati že utegnejo kaj dobiti z leti, ker jim ni za dnevnice. Mi Slovenci bomo pa figo dobili; če bomo pa kaj dobili, bomo dobili le s pomočjo Hrvatov. Hrvati so res občudovanja vredni fantje. Mi Slovenci ne bomo nič dobili, dokler ne bomo imeli junaške in korajžne republikanske stranke, kakor jo imajo Hrvati.« — No, danes vidimo, kdo je bolj občudovanja vreden in kdo se je boljše držal v politiki: ali Slovenci, organizirani po veliki večini v Slovenski ljudski stranki, ki so bili ves čas z» aktivno politiko v parlamentu, ali pa hrvatski Radičevci, ki danes preklinjajo svojo abstinenčno politiko, ki so jo še pred Radičevim odhodom v London blagoslavljali. — Zgoraj navedeni dopis, ki se ga »Avtonomist« še zdaj ni sramoval objaviti, pa kaže tudi, kako prav smo imeli, ko smo zadnjič zapisali, da je »Avtonomist« slovenski list — bil.
Kmetijska dela n mesecu marcu
Doma na dvorišču in pri živini.
Marec je tisti mesec, ko beži zadušljiva zima pred osvežujočo pomladjo. Ko je nastalo toplejše vreme in se začel talili sneg, je paziti, da snežnica ne priteka v žitne shrambe in podsipnice z gomolji in korenstvom. Kako dobredejna je moč solnčnih žarkov za ubogi človeški rod na svetu, se niti približno ne da preceniti. Odprimo torej vrata na stežaj zlasti pomladnim solnčnim žarkom, da pokončajo s svojim ostrim sevom razne škodljive glivice, ki so se naselile tekom zime v naših stanovanjih. Otroke varujmo pred prehladom na livadah, ker je zemlja v marcu še premrzla za prosto tekanje. Cestno ter drugo blato spravimo na kupe ter zvozimo na polje.
Ob lepem vremenu spuščajmo živino čim več na tekališče, da se razgiblje, kar prija zdravju živine. V tem času začnejo živali menjati svojo dlako. Zato jih je krmiti izdatno, ker so za tvorbo dlake potrebne redilne sno vi prav tako, kakor za mleko in meso. Na pašnike še živine nikakor ne gonimo, ker je objedanje prvih travnih klic za poznejšo rast trave zelo škodljivo.
Če v pustu solnce kaže svojo moč, Prav rada mrzla je Velika moč. V	In zemlja malo bo poleti pila,
Če marca preveč vlage je dobila.
V vinogradu.
V prvi polovici marca se dovršššuje rez vinske trte. Pozna rez slabi vinsko trto s tem, da se izceja trtni sok na sveži rezni ploskvi. To izcejanje utegne imeti posledico, da ostanejo najbližja očesa zaprta in ne poženejo. Ko se je zemlja nekoliko osušila, začnemo s prvo kopjo. Ob tej priliki moremo gnojiti s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili, ako tega nismo opravili že v jeseni. Vežemo ločne in zabijamo kolje, ki naj bo vsaj 2 metra
dolgo, da moremo poletne mladike brez škode za razvoj trsja privezovati nanj. Režemo ključeke od amerikanske trte na dolgost 40—45 cm ter jih položimo do časa uporabe v zemljo na ne prevlažnem in ne presuhem prostoru vinograda. Tla, ki so bila v jeseni rigolana, je poravnati in nakoliti. Ako niso tla premrzla in premokra, se more začeti s sajenjem enoletnih ali dveletnih cepljenk. Pri sajenju je trte 2 cm visoko zasipati s peskom ali rahlo zemljo, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi se posušile.
V sadonosniku.
Mesec marec je čas pred rastno dobo (vegetacijo), ko imamo v sadovnjaku navadno največ dela. Vršimo snaženje sadnega drevja, dokler ne začne poganjati. Lepo osnaženo sadno drevje je najlepše spričevalo vsakega sadjarja. Dokler bomo opazovali zanikernost in malomarnost v tem oziru, se ni nadejati znatnega napredka v sadjarstvu. Kakor je sramotno za vsakega poljedelca, ki pusti rasti plevel na polju, ravnotako nespametno je, ako trpi sadjar zanemarjeno drevje v svojem sadovnjaku. — Glede snaženja sadnega drevja,- kakor važnih sadjarskih opravil sploh, je treba, da se posestniki sadnega drevja, ki niso strokovnjaki, dado podučiti od veščih sadjarjev. Koliko nedostatkov se vrši ravno v tem oziru dan na dan, se ne da povedati. Prav velikokrat vidimo napake pri žaganju vej. Širclji po drevju so znamenje zanikernega in neveščega sadjarja. Debelim vejam prizanašajmo in sku-šajmo kako drugače razredčiti vejevje. Z žaganjem debelih vej prizadenemo drevesu ogromne izgube hranilnih snovi, ki so bile potrebne za prirast in povzročimo velike rane, ki jih staro drevo le težko zaceli. Takšne veje bi morali odstraniti že v mladosti, ko so bile še šibke in po svojem obsegu neznatne. Vejo odžagamo tako, da izpade rana kolikor mogoče majhna. Žagati torej ne smemo po-šev, temveč z rastjo veje v navpični smeri. Rane na mladem drevju, ki niso večje od 5 cm v premeru, zacelijo navadno same ob sebi, ako smo jih obrezali gladko na rezni ploskvi. Takšnih ran ni treba zamazati. Večje rane, zlasti na starem drevju, pa je treba na vsak način prevleči s cepilno smolo ali katranom, da jih obvarujemo pred gnilobo. Votline v starem drevju izstrgajmo s kakšnim strgalnikom ter zadelajmo s cementom. Mlado drevje, ki smo ga vsadili pred par leti na stalen prostor, je pregledati ter po potrebi obrezati. V mrzlejših legah moremo vTŠiti obrezovanje do konca meseca, v toplejših pa je dokončati to delo v prvi polovici marca. Ako smo drevo pravilno obrezovali v mladosti, ne bo treba žagati debelih vej v svrho razredčenja v starosti.
Tu in tam opazimo, da gredo mlada drevesa dokaj hitro kvišku, dočim ostajajo debla šibka ter kažejo gladko napeto kožo. Na takšnem drevju je treba debelitev debla s primernimi zarezami v skorjo pospešiti. To storimo, ako prerežemo ž ostrim nozes.vkožo na deblu v eni črti od vrha do tal in sicer na dveh nasprotnih straneh. Paziti moramo pri tem poslu, da prerežemo samo kožo in ne ranimo lesa.
Če najdemo krepkio rastoče drevje, ki ne rodi, storimo najbolje, ako ga precepimo s primerno sorto. V tem slučaju cepimo v razkol ali pa v zarezo. V marcu je tudi najprimernejši čas za saditev sadnega drevja. Kdor je pripravil jame in kole za saditev sadnega drevja. Kdor je sedaj hitro in dobro izvršil. O sajenju sadnega drevja bomo spregovorili podrobneje na drugem mestu.
V drevesnici cepimo divjake pri tleh ali pa v vrhu. Okulante prirežimo na čepe, ako tega nismo storili že meseca februarja. V jeseni zrigolani svet za nov dreves-nični letnik zasadimo z divjaki, ki jih bomo avgusta očes-lali na mestu.
Na polju in travnikih.
Na njivah je prvi posel, da prebranamo vso jesensko oranje. Kar ni bilo preorano pred zimo, preorjimo sedaj v pomladi, čim to vreme dopušča. Ko se je zemlja nekoliko scedila in osušila, je sejati oves, letni ali jari ječmen, jaro pšenico, grašico in bob. Te setve so navadno boljše, čim ranije se posejajo. Za tem je pripravljati zemljo za koruzo in za krompir. Pri tem je potrebna brana bolj nego plug, ker je v pomladi več branati, nego orati. Veliko večjo korist imamo namreč, ako v jeseni globoko preorjemo, v pomladi pa dobro prebranamo, kakor če v pomladi gnojimo in orjemo. Ozimino je, kakor smo že povedali za mesec februar, prehranah ali preva-ljati, da pretrgamo prsteno skorjo in omogočimo pristo-p zraka do koreninic.
Na travnikih se poslužimo sedaj travniške brane v polnem obsegu. Njeni premakljivi zobje naj okopajo vso travniško ozemlje kar najtemeljiteje ter naj iztrgajo tudi mahovino in nadležni plevel, ki duši travo.
Na vrtu.
Ker so vsled hude zime v preteklem mesecu zgodnja pomladanska dela morala izostati, veljajo že takrat navedena vrtnarska opravila tudi za mesec marc. Na priso-jenih mestih sejemo v prvi polovici mesec grah, peteršilj, mrkev, zeler, salato, rano zelje in ohrovt. Koncem marca moremo sejati pozno zelje, karfijol, paradižnike, patležan (Eierfrucht) in papriko. Grah more biti izpostavljen brez škode še 4 stopinjam C mraza, dočim fižolu škodujejo že hladne noči. Vrtno zemljo ob priliki kopati in gnojiti. Vrtnice odkriti in obrezati.
V kleti.
Zapolnjujmo vino v sodih z vinom .enake kvalitete in zračimo kleti ob toplih dneh. Prazne sode žveplajmo redno vsakih O—8 tednov, pri čemur se poslužujmo zažvep-lalnikov, ako ne uporabljamo tankih azbestnih žveplenih trakov, pri kojih žveplo pri gorenju ne odpada. Ž drugim pretakanjem vina čakajmo še najmanj do srede aprila, ko se začne kletna toplina znatno spreminjati. Pregosto pretakanje vino slabi, ker mu jemlje preveč alkohola in dišečin, od katerih je odvisna vrednost vina v prav veliki meri. Zategadelj imajo vinske trgovine, ki vina ob nezadostni množini primerne posode prelivajo čestokrat ia soda v sod, navadno slabejše kvalitete, nego vinski pro-ducenti. Iz tega je tudi umevno, zakaj so stara vina, četudi drugače brezhibna, glede alkohola revnejša, kakor so bila v svoji mladosti. Ako nam je vino po prvem pretakanju porjavelo, ga čistimo z želatino ali rastlinskim ogljem (eponitom, enokarbonom). Da se napaka ne ponovi, mu dodamo obenem 3—5 g natrijevega bisulfita na 1 hI.
V čebelnjaku.
Čim nastane toplo vreme in se vzdigne temperatura v senci na + 8° C, se čebelice podajo v naravo, da se očistijo. Da solčni žarki prezgodaj ine zvabijo čebelic na plan, je treba- žrela panjev observčiti, kajti v mrzlem zunanjem zraku pod + 7° C bi čebele otrpnile in umrle. Čebele, ki se zvečer, ko so se vrnile iz trebljenja v panj, dolgo časa ne morejo umiriti, ali ki tekajo nemirno po bradici, so najbrž brez matice. Če nimamo matice v rezervi, bode treba misliti na združenje, ko bode kazal toplomer nad + 8° C. Ponajveč odletajo in umirajo na prostem bolehne ali ostarele čebele. Zato nas naj ne vznemirja, ako najdemo pred panji ali na dnu panja nekaj desetin mrtvecev. Je to pač naravni pojav normalnega izumiranja, če pomislimo, da v času napornega dela žive čebele-delavke k večjemu dva meseca. Ob lepem
mete. Vsled prerane smrti inž. š v i g e 1 j a (-j- 10. maja 1923), suplenla srednje kmetijske šole v Mariboru, ki je bil na vinarski n sadjarski šoli pravzaprav pomožni učitelj, in zbog dolgotrajne bolezni strokovnega učitelja P r i o 1 a sta bila zavodu v tekočem šolskem letu 1923.-24. začasno dodeljena strokovna učitelja L a p s kmetijske šole na Grmu v Novem mestu za sadjarstvo z uporabo sadja in vrtnarstvo ter okrajni ekonom W e r n i g iz Slovenjgradca za živinorejo in mlekarstvo na obeh šolah, nanovo pa je bil imenovan inž. Zupanič, ki uči vinarstvo, kemijo z agrikulturno kemijo, vinsko kemijo z vajami, telovadbo ter splošno ofcrazovanje in konverzatorij. Vsa praktična dela pa vodijo in neposredno nadzirajo demonstratorji, od-mosno inštruktorji, ki jih je — všlevši oskrbnika — pet. Stalni pisarniški moči sla dve (knjigovodja in pisarniška pomočnica).
Da izpolnjuje vinarska in sadjarska šola v Mariboru svoje naloge slej kot prej tako častno, je zasluga vseh, ki na njej vzgledno delujejo, po geslu našega Simona Gregorčiča: •
«Ne samo, kar veleva mu stan, Kar more, lo mož je storiti dolžan!«
Splošni pogoji za sprejem učcncev.
Šolsko leto začenja sredi septembra in končuje koncem julija prihodnjega leta. Ob sklepu vsakega polletja (semestra) sprejmejo učenci šolska spričevala. Učenci drugega letnika pristopajo pred izstopom iz zavoda k sklepnim izpitom iz strokovnih predmetov, na kar se jim izroča glavno spričevalo, ki ocenjuje ludi njih vedenje, pridnost pri pouku ter pridnost in spretnost pri delu.
Pogoji za sprejem učencev se uradno objavljajo navadno meseca junija ali julija vsakega leta v raznih strokovnih in drugih listih ter se glasé približno tako le: Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne . . . septembra t. 1. Šola je dvoletna. 2 njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno, na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj 25 dinarjev) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do ... . julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavocfr neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec oslal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendisl, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj IG let ter harem z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo sc pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme sc ludi nekaj ckslernislov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpila iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku
zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina znaša do preklica mesečno .... dinarjev. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
Razen navedenih pogojev za sprejem je pomniti še sledeče:
V zavodu stanujoči učenec (internist) mora s seboj prinesti najmanj 4 srajce, 2 spalni srajci, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, G žepnih robcev, 4 obrisače, 1 glavnik, po 1 krtačo za obleko in obuvalo, potrebščine za krpanje obleke, po 1 popolno letno in zimsko obleko za delavnik in praznik, moški predpasnik, 2 para dobrega obuvala (z gladkimi podplati ali kvečjemu nabitimi z gladkimi žreblji), 4 posteljne rjuhe, po 1 letno in zimsko odejo, 1 zglavnik z dvema prevlekama. Trsne škarje, vrtnarski in cepilni nož ter ročni brusni kamen, kakor vse za pouk potrebne knjige in druge šolske potrebščine se nabavljajo po posebnih ustnih navodilih po možnosti skupno. Perilo mora biti zaznamovano vsaj z začetnima črkama lastnikovega imena in s številko, katero pa naznani ravnateljstvo šele ob sprejemu v šolo. Perilo se pere v zavodu.
(Dalje prihodnjič).
vremenu odstranimo mrtvece in mel z grebljico, ali pa izvlečemo in očistimo oljnato lepenko, če smo jo pri vzinvljenju dali na dno panja. Mrtve čebele pregledajmo vsikdar pazno, dali se med njimi ne nahaja morda tudi matica. Če imajo čebele malo ali celo nič obnožine, naj se natrosi na sat s trotovskimi celicami pristna pšenična, ržena, bobova ali grahova moka in naj se postavi pred čebelnjak, da se morejo čebele poslužiti tega surogata za prehranjevanje zalege. Če primanjkuje medu, naj se čebele v toplih dneh krmijo s toplo sladkorno raztopino, oziroma z razredčenim medom, v mrzlih dneh pa s po-kladanjem kandira v koščkih. Če b čebele trpele žejo, kar se spozna po debelih zrncih strjenega medu v melu, se v mrzlih dneh, ko čebele ne morejo izletati, lahko napoji čista gobica in potisne do gnezda. V toplem času pa naj se postavi pred čebelnjak koritce z vodo, na kateri naj plavajo deščice, da bi čebele ne utonile.
V	marcu kmetsko delo se začenja
V	vinogradu, v vrtu in na njivi;
Solnce nad naravo se razpenja,
Svet v pomladni se budi milini.
Vekoslav Štampar, ekonom, Ptuj.
«dgMnBff^^mtogaaMMaaM«^^
Preglejte milne imenike in reklamirajte i
Volitve so blizu! Občinske že najbrž aprila ali maja, narodnoskupščinske pa gotovo tudi v kratkem. Kdo bo smel tedaj voliti? Samo tisti, ki so vpisani v volilne imenike! Zupani so morali do konca januarja spisati vse letošnje volilce v poseben seznam — volilni imenik. Začetkom februarja so morali ta imenik poslati okrožni sod-niji v potrdilo. Koncem februarja jim je sodnija potrjene imenike vrnila in županstva so morala takoj volilne imenike razgrniti v občinski pisarni, da jih vsakdo lahko pregleda. Ko župan volilne imenike razgrne, mora to razglasiti. Razglasiti pa mora s pismeno objavo na občinskem uradu, po kmetskih občinah poleg tega še z razglasom pri cerkvi. V razglasu mora izrecno povedati, da bodo smeli letos voliti samo tisti, ki so vpisani v letošnji volilni imenik. Volilni imenik mora ostati skozi celo leto razgrnjen. Izjema je le za časa volitev.
Pri vsakem županstvu so razgrnjeni dvojni volilni imeniki: eni za občinske volitve, drugi za volitve v nar. skupščino, oblastne in srezke skupščine. V občinski volilni imenik se vpišejo oni, ki že eno leto bivajo v občini; v volilni imenik za narodno, oblastno in srezko skupščino pa oni, ki so najmanj šest mesecev nastanjeni v občini.
Vsakdo ima (ne samo volilci) pravico volilni imenik pregledati, prepisati ali natisniti. Vsakdo ima tudi pravico, reklamirati, to je zahtevati popravek volilnega imenika ne samo zase, ampak tudi za druge: vreklamirati sebe in drugega in izreklamirati sebe ali drugega.
Reklamacije
ali popravke volilnega imenika lahko zahteva vsakdo ali pri županstvu, ali pri okrožnem sodišču. Pri županstvu lahko zahteva popravek pismeno ali ustmeno. Ustmeno reklamacijo vpiše županstvo v zapisnik. Pri okrožnem sodišču se lahko zahteva popravek samo pismeno. Pri obeh: pri županstvu in sodišču, se morajo reklamaciji priložiti dokazila. Kot dokazila morejo služiti samo polnoveljavne listine in sicer: 1. brezplačno potrdilo župnega urada, da je dotični dovršil 21. leto; 2. brezplačno potrdilo županstva (v mestu policije), da biva že čez šest mescev (oziroma za občinsko volilno pravico čez eno leto) v občini. Ta potrdila se morajo dati tekom 24 ur. Na podlagi teh dveh iistin se lahko reklamira.
Ako oni, ki reklamira, zahteva, da se mu izda o tem potrdilo, mora županstvo, oziroma okrožno sodišče, to takoj storiti.
Vsako reklamacijo v volilnem imeniku mora županstvo rešiti v petih dneh, bodisi da zahtevi ugodi ali ne-ugodi. Svojo rešitev vroči onemu, ki je zahteval popravek (reklamiral) takoj, ako se javi v petih dneh. Ako se tiče rešitev tudi koga drugega, jo izroči tudi temu službeno v petih dneh. Rešitev se vroči prizadeti osebi proti primernemu potrdilu ali (če ne zna pisati) pred dvema pričama. Ako prizadete osebe ni najti, se nabije rešitev na dom pred dvema pismenima pričama, ki se podpišeta na recepis skupno z onim, ki je nabil rešitev na dom. Ako se ne ve niti za dom prizadete osebe, tako da se ji ne more vročiti rešitev, se nabije rešitev na občinsko hišo. Oni, ki se zavrnejo, ker reklamaciji niso priložili zgoraj omenjenih dokazil (potrdilo o starosti in bivanju v občini), smejo znova reklamirati in predložiti dokaze.
Ako županstvo v zgoraj omenjenem roku petih dni ne izda nobene rešitve o zahtevi popravka v volilnem imeniku, se smatra, da je zahtevniku popravka zahtevo odklonilo. Reklamant (zahtevnik) ima pravico, da se pritoži na okrožno sodišče. V tem primeru zahteva okrožna sodnija od županstva vse potrebne akte ter odloči po dokazih.
A ne le oni, ,ki zahteva popravek, temveč tudi tisti, ki se ga tiče popravek, ima pravico, da se v treh dneh od prejema rešitve pritoži na okrožno sodišče. Ako je županstvo zavrnilo reklamacijo onega, ki je zahteval popravek volilnega imenika, mora oni, ki se ga tiče ta zahteva, če hoče kaj izjaviti v svojo korist, to storiti županstvu v treh dneh od prejema rešitve. Pritožba na okrožno sodišče in izjava pri občinskem uradu se vroča županstvu ustno ali pismeno. Pritožbe ali izjave vpisuje županstvo v zapisnik ter da vsakomur, ki zahteva, potrdilo, da in katerega dne se je pritožba ali izjava oddala županstvu.
Za zahtevo popravka volilnih imenikov (reklamacijo) se ne pobira nobena taksa niti za opravilo niti za akt niti za listine (dokazila, potrdila, spričevala od župnega urada ali županstva, policije itd.), pač pa se mora na njih označiti, v kakšen namen se izdajejo. Pristojna oblastva (župni urad, županstvo itd.) morajo izdati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov.
Ob času volitev se smejo popravki zahtevati še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah.
Na koga je treba pri reklamacijah posebno paziti? 1. Na tiste, ki tekom letošnjega leta izpolnijo 21. leto, te treba vreklamirati, ako jih župan še ni sam vpisal. 2. Na vojake, ki so letos odslužili ali bodo letos odslužili svoj rok; tudi te mora županstvo vpisati v volilni imenik!
To številko »Slovenskega Gospodarja« si shranite zaradi članka o volilnih imenikih!
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Radičevi poslanci, katerih poverilnice so že izročene skupščinskemu predsedstvu, pridejo najbrž že danes v parlament ter se bodo udeleževali tudi vseh tekočih razprav. O radikalskih nakanah se širijo najrazličnejše vesti. Gotovo je, da bi bilo Pašiču najljubše, če bi mu dvor dovolil razpustiti parlament ter potem razpisati nove volitve. To se pa ne bo zgodilo, ker zahteva dvor, da se predvsem reši v skupščini še invalidsko vprašanje.
Proračunske razprave v skupščini potekajo brez pravega zanimanja in ob pičli udeležbi, ker so vladni poslanci v skrbeh glede nastopa bloka na vednih sejah.
Napetost med Jugoslavijo in Bolgarijo je precej popustila. Naš poslanik v Sofiji je sprejel več sofijskih novinarjev ter izjavil, da so zadnji čas napeti odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo na potu zboljšanja, ker je bolgarska vlada ukrenila vse potrebno proti makedonskim organizacijam. Situacija je sedaj povoljna in ni nobenega razloga za vznemirjenje.
Po poročilu ministra za zunanje zadeve je bila podpisana trgovinska pogodba med našo državo in Japonsko, ki je bila sklenjena na Dunaju dne 16. novembra 1923.
V GRČIJI
j se je izvršil pokret na levo. Republikanci so gospodarji | položaja ter pripravljajo proglas na narod, da je dina-I stija odpravljena ter je radi tega glasovanje glede vla-| davine nepotrebno. Venizelos je zopet odpotoval iz de-: žele. — Grčija je priznala sovjetsko Rusijo in z Italijo 1 hoče zopet stopiti v dobre odnošaje.
NARODNE MANJŠINE V ITALIJI.
Slovenci in Nemci nastopajo pri volitvah z vezano kandidatno listo, ki nosi za znamenje lipov list in pla-ninko. Zastopstvo Slovencev je bilo pri predsedniku vlade in tem povodom piše tržaška »Edinost«: -Svoja zatrdila našima zastopnikoma mora g. Mussolini pro-vesti tudi v prakso, ker so zahteve naše narodne manjšine najskromnejše, ker ne zahtevamo nič drugega, nego kar nam gre po naravnem in državnem pravu, ničesar, kar bi ne bilo v skladu s koristjo države. Ukrene naj, da se zacelijo rane, ki jih vsekala našemu ljudstvu dosedanja zgrešena manjšinska politika. Povrnite nam naše ljudsko šolstvo, ne ovirajte nadalje drugih naših kulturnih naprav, odprite zopet vrata oblastem našemu jeziku in zagotovite nam svobodo enakopravnih državljanov. Ne odrekamo se nadi, da se mora to spoznanje uveljaviti tudi v Rimu. Toliko ostajamo optimisti. Če pa bodoči dogodki pokažejo, da naš optimizem ni bi! upravičen, bomo vedeli, kaj je naša dolžnost kot glasila naše jugoslovenske manjšine v Italiji.«
FRANCIJA.
Francoski frank silno pada in vlada si prizadeva z raznovrstnimi odredbami preprečiti špekulacije ter zopet popraviti valuto. Uspehov ni nobenih in mnogo se naglasa, da je zboljšanje mogoče le z novo vlado in novo politiko.
: zmislu poslovnika Prosvetnih zvez v Ljubljani in v Mariboru. Zato ponovno prosimo, da nam vsa društva, ki niso še tega storila, čimprej pošljejo pravilno izpolnjene pristopne izjave.
Poslovnik. Kakor nam je sporočila ljubljanska Prosvetna zveza, bo poslovnik do dne 20. t. m. postavljen, nato dobimo prvi odtisek v korekturo. Upamo, da bo poslovnik v doglednem času izgotovljen. Vsa naša društva, razven onih, ki so nam že to sporočila, prosimo, da nam javijo, koliko izvodov poslovnika želijo nabaviti. Želeti bi bilo, da bi imeli vsaj vsi glavni društveni odborniki po en izvod.
Olajšava pristojbin. Prošnjo za olajšavo prireditvenih pristojbin in taks smo vložili. Ko dobimo rešitev, upamo da ugodno, bomo takoj vsa naša društva obvestili v naši »Straži« in v »Slov. Gospodarju«. Zato dobro shranite potrdilo o sprejemu v Prosvetno zvezo.
Dekliške zveze celjskega okraja, t. j. iz župnij: Petrov-če, Teharje, Vojnik, Frankolovo, Žalec, Galicija, Griže in Celje okolica, imajo v nedeljo, dne 16. marca, ob 3. uri popoldne, v vrtni dvorani hotela »Beli vol« ustanovni sestanek Okrajne DZ. Odbornice posameznih DZr ne pozabite prinesti s seboj: 1. Kratko pismeno poročilo o dosedanjem delovanju svoje DZ. 2. Na posebni poli napisan odbor svoje DZ. 3. Dosedanje poslovne knjige. Naj nobena odbornica PZ v zgoraj omenjenih župnijah ne izostane od tega, za razvoj Dekliških zvez velevažnega sestanka!
Dekliške zveze ptujskega okraja. V nedeloj, dne 23. marca, se vrši enak sestanek v Ptuju, v minoritskem samostanu za Dekliške zveze ptujskega okraja. Posamezne DZ še prejmejo tozadevne okrožnice.
Tajništvo Prosvetne zveze.
Naše prireditve.
Orlovski odsek v Slivnici pri Mariboru priredi na Jo-žefovo dne 19. t. m., ob treh popoldne, v Društvenem domu drugo telovadno akademijo. Na sporedu bodo telovadne, deklamacijske in pevske točke. Pri prireditvi sodeluje dijaški orkester iz Maribora. Vsi somišljeniki in prijatelji naše mladine prisrčno vabljeni ta dan v prijazno Slivnico!
»Naša kri« ljudsko igro od priljubljenega pisatelja Franc S. Finžgarja vprizori Celjska orlovska srenja v Celju dne 16. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Igra je lepa in zanimiva posebno, ker je vzeta iz domačega kmečkega življenja. V njej nam slika pisatelj razmere iz časa francoskih vojn, ki so bile silno podobne sedanjim. Kmete je trla vojna in draginja, fantje so morali iti daleč v tujino k vojakom; končno so se ljudje uprli in pognali Francoze iz dežele. K igri vabimo cenjeno občinstvo, posebno pa brate Orle in Orlice. Predprodaja vstopnic vsak delavnik dopoldan v Tajništvu SLS, hotel Beli vol. — Odbor.
Tudi pri nas napredu jem». Od Sv. Jurija na Pesnici poročajo: Še živimo. En dokaz za to je, da je naše Izobraževalno društvo letos imelo že dve lepi in dobro obiskani prireditvi. Prvič je poleg lepega petja uprizorilo žaloigra »Užitkarji«, drugič pa je bil 2. t. m. pri »pustnem smehu« na sporedu »Zamorec«, in pa posebno posrečena vesela igra o žalostni princesi »Joj prejez«; ki je gledalci ne bodo kmalu pozabili. Da hočemo tudi še nadalje živeti, kaže tudi to, da smo se ta predpust pridno ženili in možili — mladi in starejši. Škoda samo, da se pri nas še nismo povspeli tako visoko, kakor čitamo poročila že iz nekaterih krajev, da bi opustili čezmerno veseljačenje ob gostovanjih — zlasti po krčmah, ampak bi rajši tem več darovali za razne dobre namene: bodisi za domače zvonove ali za druge velike potrebe doma, širom domovine in drugod. Naj bi se izobraževalnemu društvo polagoma posrečilo, zbuditi zlasti pri odrasli mladini vedno več zanimanja za višje stvari in potrebe!
J-.?an"W)WBr.WILlJI«llllll m I III 11 lil
Tedenske fisvice.
/
ŽUPANSKI TEČAJI
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Osnutki za predavanja. 3. številka osnutkov za predavanja je izgotovljena, prihodnje dni jo bomo razposlali. Poslali jo bomo skupno s 1. in 2. številko tudi vsem enim društvom, ki nam niso še poslala pristopne izjave. Osnutke je treba preštudirati in nekoliko razširiti in na ta način ima vsako društvo lepa in aktuelna predavanja na razpolago. Prosimo, da izvršijo vsa društva ta predavanja čim prej skupno s Kmetsko zvezo.
Pristopne izjave. Vsem izobraževalnim društvom la-vantinske škofije, ki niso dosedaj še poslala pristopnih izjav, smo 2e, oziroma bomo te dni poslali nove okrožnice s pristopnimi izjavami. Povdarjali smo že, da to ni nikaka formalnost; to je prvi korak centrale k poživitvi društvenega življenja. Predvsem pa hočemo na podlagi pristopnih izjav izvesti podrobno organizacijo naših društev v
se vršijo
I.	v nedeljo, dne 16. mprca ob 9. uri dopoldne v Celju
(hotel Beli vol, vrtna dvorana) za okrajno glavarstvo Celje (sodni okraj Celje, Laško, Šmarje, Vransko in Gornjigrad) ter sodna okraja Rogatec in šošlanj.
II.	v nedeljo, dne 23. marca ob 11. uri v Ljutomeru (okrajna posojilnica) za okrajno glavarstvo Ljutomer, (sodna okraja Ljutomer in Gor. Radgona).
Župani in odborniki! Udeležite se polnoštevilno! Govorijo gg. uradniki-strokovnjaki, o vojaških zadevah pa podpolkovnik g. Jurkovič.
Županski tečaj v Ptuju v nedeljo dne 9. t. m. je vkljub skrajno slabemu vremenu posetilo čez 50 udeležencev. Tečaj je otvoril gospod vladni komisar okrajnega zastopa M. Brenčič. Predsedoval je načelnik okr. Županske zveze g. Murek. Predavali so gg. dr. Men-gušar o laslnem in prenešenem delokrogu občine, dr. Zavadlal o občinskem gospodarstvu in g. podpolkovnik Jurkovič o vojaških zadevah. Udeleženci so s pozornost jo in velikim zanimanjem sledili predavanjem in so se oglašali ob koncu z raznimi vprašanji. Izrekla se je tudi želja, da se potom merodajnih činiteljev izposluje, da županom ne bi trebalo ob vpoklicu rekrutov voditi istih k vojnemu okrugu, ker za to v Sloveniji in Hrvatski ni nobene potrebe. Tečaj, katerega je posetil tudi g. okrajni glavar dr. Pirkmajer in g. dr. Ilratina, je zaključil z zahvalo gg. predavateljem g. komisar Brenčič in izrekel željo, da priredi Županska zveza še vnaprej
take tečaje, kateri pa bi naj obsegali celi dan, ker je snov preobširna, da bi se jo moglo podrobno predelali v par urah. — Enak tečaj se je vršil dne 2. marca v Mariboru, kjer so predavali g. komisar Makar o županskem poslovanju, dr. Podlesnik o zdravstvenih nalogah občine in g. podpolkovnik Jurkovič o vojaških zadevah.
Občine, ki želijo kake spremembe glede kraja pri letošnjih naborih, naj to do 1. aprila sporočijo komandi svojih vojnih okrugovl
Shod obrtnikov za celi gornji del Štajerske, (mariborski, ptujski, slovenjbistriški, lenartski okoliš) se vrši na Jožefovo, dne 19. marca dopoldne ob 10. uri v Mariboru v dvorani gostilne Orovič v Vetrinjski ulici. Govorita narodna poslanca Vesenjak in žebot: o vlad-uem zakonskem načrtu glede državne obrtne banke, o zakonu glede taks in o drugih zakonih, ki zadevajo obrtništvo. Na shod so povabljeni obrtniki — somišljeniki iz celega gornjega Štajerja, iz mest, trgov in dežele, okolice Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice, št. Lenarta. Kovači, ključavničarji, mizarji, zidarji, tesarji, kolarji, krojači, čevljarji itd., sploh vsi mali in srednji obrtniki in trgovci sta povabljeni, da pridete na shod. Privedile seboj tudi svoje tovariše!
f Zlatomašnik Franc Cizej. Pri Sv. Martinu pri Šaleku je umrl v četrtek, dne G. t. m., ob šestih zvečer, tamkajšnji župnik Sranc Sal. Cizej. Rajni je bil rojen dne 24. jan. 1846 na Gomilskem, v duhovnika posvečen julija 1871, ter po raznih službah v več župnijah pri Sv. Martinu župnik dne 5. marca 1893. Bil je pravi mož iz ljudstva za ljudstvo, povsod na svojem mestu, pri občini, okrajnem zastopu, šolskem svetu kot steber slovenstva, prijatelj ljudstva, ljubitelj cerkve. Užival je splošno spoštovanje in bil radi svoje ljudomilosti povsod priljubljen. Naj uživa večno plačilo!
Mariborske novice. Lepa slovesnost pri šolskih sestrah se je vršila dne 2. marca. 15 novink je bilo preoblečenih in sprejetih v krasno cvetoči vri sv. Frančiška. Imena novo sprejetih so: Adamič s. Vitalija. Bakan s. Anto-nina, Udovič s. Barnaba, Veternik s. Benigna, Ojstršek s. Venancija, Hrastar s. Melhijora, Kravcar s. Feliksa, Rupl s. Agapita, Selšek s. Martina, Tomašič s. Viktorija, Korošec s. Ireneja, Košir s. Kunigunda, Drev s. Laurentina, Mikolič s. Aleksandra, Pukšič s. Liberata. Celi slovesnosti je dala posebni sijaj navzočnost prevzvišenega škofa dr. Karlina, ki so sami izvršili obrede sprejemanja. Med sv. mašo, ki so jo darovali škof, so pristopile neveste k sv. obhajilu; nato so imeli škof globoko zamišljen nagovor, v katerem so povdarjali važnost tega trenutka in odločitev za vstrajno ponižno delo v redovniškem poklicu ter slovesno sprejeli novinke. Ginljiv je bil prizor, ko so belo oblečene sprejemanke svoje mlado življenje posvetile Bo-£u in delu za blagor bližnjega. Iz srca želimo dobrim šolskim sestram v Mariboru, da bi še večkrat in bolj pogosto sprejemale tako lepo število novih sodelavk v svoj red. Kongregacija šolskih sester se širi po vseh krajih, od vseh strani dobivajo vabila, da naj ustanovijo nove naselbine, ali pošljejo nove sestre v že ustanovljene, a sestre ne morejo vsem željam ustreči, ker primanjkuje delavk. Vabimo zato naše vrle slovenske mladenke, ki čutijo v srcu samostanski poklic, da se oglasijo v samostanu šolskih sester v Mariboru in vstopijo v redovniški stan. Pomlad bo prišla kmalu v deželo, naj bi se razcvela spomlad tudi v srcih slovenskih mladenk, ki stremijo kvišku k redovniški popolnosti, in prinesla obilo novih sejalk božje ljubezni samostanu šolskih sester v Mariboru. — V Mariboru so izsledili razpečevalce ponarejenih kolkov po 10 dinarjev. Ko-leki so bili ponarejeni v Gradcu. Več oseb je pod ključem in vršijo se velike preiskave. — Na Kalvariji v Mariboru se je te dni obesila neka Marija Žunko. Vzrok samoumora sta beda in pomanjkanje. — Kat. izobraževalno društvo v Lajtersbergu obhaja dne 19. t. m. obletnico blagoslavlja-nja zastave., Na ta dan ima v frančiškanski cerkvi ob 10. uri dopoldne sv. mašo, katere se udeležijo vsi člani z zastavo. Popoldne ob pol petih je predstava narodne igre s petjem »Deseti brat« v Narodnem domu. K obilni udeležbi vabi odbor.
MARIBORSKA POROTA.
Dne 5. marca se je zagovarjal pred porotniki mariborskega sodišča 371etni posestnik Pavel Madaras iz Lendave. Pri kopanju v vinogradu Štefana Huzjana se je opil ter začel razsajati. Prišedši domov, je nagni vso družino iz hiše, ktero je hotel zažgati. Ko so ga prišli sosedje mirit, jih je nagnal z gnojnimi vilami, pri čemer je udaril Štefana Žerdina po glavi tako, da mu je zlomil očesno kost ter je Štefan oslepel. Madaras je bil obsojen na dve leti ječe.
Istega dne je bil obsojen Mihael Vid, posestnik iz Čentibe, ki je obdolžen, da je ubil svojega soseda Vendela Feher. Imela sta skupaj se držeč gozd in Vid je Feherju večkrat ukradel kako drevo. Dne 16. novembra 1923 sta zopet oba sekala drva v gozdu, zvečer se je Vid vrnil domov, Feher pa je izostal. Drugo jutro so ga našli v gozdu mrtvega. Vida so takoj zaprli kot osumljenca in mariborska porota mu je prisodila sedem let ječe.
Dne 6. t. m. je prišel pred porotnike pretkan goljuf in tihotapec Ferdo Koren iz Zg. Ročice, ki je po poklicu brezposeln mesar in velik delamrznež. Dne 18. sept. m. 1. je ogoljufal na sejmu v Ptuju posestnika Antona Habja-niča iz Lancove vasi za dva vola, vredna 60.000 kron. Koren je vola kupil, dal pa je samo 200 kron are, nakar je oba vola prodal naprej kmetu Janezu Čučku za 54.000 .kron. Habjaniču ostalega dolga ni izplačal, zato je bil aretiran, a se je srečno izmuznil. Pri Sv. Lenartu so ga čez par dni potem opazili v neki gostilni ter ga aretirali. Porotno sodišče ga je obsodilo za njegovo goljufijo na tri in pol leta ječe.
Naslednji dan so porotniki obsodili na štiri leta ječe 2Iletnega Franca Mariniča, ki je vsled maščevanja zažgal gostilničarju Kolmanu Srčiču v Kranji Skedenj.
Za njim se je zagovarjal Ciril Žinko iz Koračic, ki je dne 11. decembra 1923 v Marinšeku zaklal posestnika J. Kosija. Žinko je dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da je zarinil nož Kosiju v pleča v silobranu. Porotniki so to vpoštevali in Žinko je dobil samo 11 mescev ječe.
Dne 8. marca je bil obsojen na šest let težke ječe mlinarski pomočnik iz Sela v Prekmurju Kolrrran Vaš radi uboja. Vsled malenkosti je napadel posestnika Ludovika Fliserja ter ga zabodel z nožem v trebuh, da je naslednji dan umrl vsled zadobljene rane. Porotniki so vprašanje uboja soglasno potrdili.
Žalosten dokaz današnje pokvarjenosti, ki vlada med mladino, je nudil mladi, komaj 171eini pustolovec Adolf Goršič. Iz študenta učiteljišča se je prelevil v tata in pre-friganega goljufa ter je kradel po celi Sloveniji, največ pa v Mariboru in v Ljubljani. V Mariboru se je predstavljal kot »medicinec«, vlomil pa je v več stanovanj ter odnesel iz njih najrazličnejše stvari, katere je prodal za smeš no nizko ceno. Nazadnje ga je zgrabila roka pravice in porota mu je prisodila štiri leta težke ječe.
Dne 11. marca je porota obravnavala še dva zadnja slučaja. Prvi se je zagovarjal Jožef Kolarič, 24Ietni posestniški sin iz Kicarja pri Ptuju. Dne 17. februarja je pri luščenju bučnic pri posestniku Mlakarju zaklal s krušnim nožem fanta Piklerja, ki je vsled tega umrl. Obsojen je bil na pet let ječe.
Nato je sodišče izreklo smrtno obsodbo nad Jožefom Čiričem iz Drakovec pri Mali Nedelji radi znanega umora 251etne Angele Malek, s katero je imel Čirič že dve leti razmerje. Dne 16. januarja t. 1. jo je ustrelil pri sosedu Martinu Špindler, potem pa se je sam dal prijeti. Pred porotniki se je izgovarjal, da je bil silno ljubosumen in pijan ter ni vedel, kaj dela. Zagovor mu ni pomagal ter ; bo moral pravici zadostiti na vešalih, če ne bo pomiloščen. Z njegovim slučajem je bilo porotno zasedanje končano.
Sreča v nesreči. V noči od 6. na 7. t. m. se je užgala v bližini Najbrža v Črni na Koroškem drvarska koča. i Drvarji so trdno spali. Ob eni uri po polnoči se vzbudi Zavratnik, skoči po koncu in ko odpahne duri, zapazi, da je koča v plamenu. Z vso naglico vzbudi tovariše in ti j so začeli grabiti, kar je kateremu prišlo pod roko in bosi ter na pol oblečeni so se še rešili iz goreče koče. Kočure ni bilo mogoče pogasiti in je pogorela do tal. Škoda zna- j ša 20.000 K.
i
Smrt v cvetoči mladosti. Iz Remšnika smo prejeli žalostno vest, da je tamkaj preminula zadnjo nedeljo v cvetu i mladosti hčerka remšniškega gostilničarja Grogla, Mici-lca. Rajni Miciki bodi žemljica lahka, g. Groglu pa naše j sožalje!
Poroka pri Sv. Trojici v Slov. gor.. Poročena sla bila v tukajšnji romarski cerkvi dne 3. marca vrla Jožef černčec in hčerka župana gornjeporčanskega Ivana Sampl. Za vse dobro vnetima novoporočencema naše najprisrčnejše čestitke. Na gostiji omenjenih se je nabralo za nove trojiške zvonove 105.25 D. Prav lep Bog plačaj za ta dar! — Da bi se tudi drugod spomnili ča-stivci Presv. Trojice naše prekrasne romarske cerkve, ter dae volje prispevali za kritje novih zvonov, ki so že vliti, in se bodo na letošnjo belo nedeljo potegnili v zvonike.
Poročila sta se dne 25. februarja t. 1. Martin Čuš iz Velovljaka z mladenko Marijine družbe Terezijo Bratec iz Gradišaka pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Zavednemu paru obilo sreče in božjega blagoslova!"
Novice od Sv. Barbare v Halozah. Pretekli predpustni čas se je tu poročilo precej parov. Med drugimi tudi fant Bratušek Jože iz ugledne Rdžakove hiše v Paradižu z Dernikovič Alojzijo, županovo hčerko iz Pristave. ^ Ženin in nevesta sta bila tudi večkratna društvena igralca itd. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova. — Tukajšnje Izobraževalno društvo je priredilo dve igri: »Pri gospodi-: in »Zdaj gre sem, zdaj pa tje.« Sodelovala je od Sv. Marjete tamburaška godba in domača. Le vrlo tako naprej!
Novice od Sv. Križa pri Ljutomeru. V narodno-zaved-no Staroves se je naselil nov, v tamošnjo vrlo družbo sodeči član. Barika Krajnc je namreč za tovariša dobila Cirila iz znane obitelji Karba na Krapji. Pri tej poroki je v ponedeljek še zdrav in krepak orgljal g. nadučitelj Her-zog. Njegova soproga je hčerka bivšega profesorja dr. J. Križan iz Kokorič. In sestra profesorja, Neža, je bivala pri svoji nečakinji. Sestro, članico družbe Marijanske, smo do hladnega groba spremili v torek. A v četrtek se je nepričakovano raznesel glas, da g. nadučitelja ni več med živimi. Umrl je vsled kapi. Blagi duši svetila večna luč!
Občni zbor Katoliškega političnega društva v Konjicah. Na. Jožefovo po večernicah ima Kat. polit, društvo svoj redni ^bčni zbor o dvorani okrajne posojilnice. Govori narodni poslanec g. Franjo Žebot. Vsi na shod!
Novice iz Ix>č pri Poljčanah. Na veseli gostiji Arbeiler—Bak se je nabralo za naš orlovski odsek 740 kron. Bog živi! — Umrl je v Ločali krčmar in posestnik g. Vinko Kračun v najlepši moški dobi 51 let. Pripravil se je zelo lepo na smrt. Ker je bil izredno dobrega srca, ga je vse rado imelo. To je pričal tudi veličastni pogreb, katerega se je udeležila tudi šolska mladina z vsem učiteljstvom, občinski odbor, orožništvo in gasilno društvo. Domači pevski zbor je zapel dve žalostinki. Za vzgled drugim, posebno najbližnjim sosedom, še naj bo omenjeno, da je gospa vdova z vsemi otroci in s celo družino drugi dan pri sv. maši prejela sv. zakramenta za dušo blagega pokojnika. Naj mu sveti večna luč. Gospej in otrokom pa naše odkrito sožalje! — Ker je bilo v četrtek, dne 6. marca jako lepo vreme, so bili naenkrat vsi ločki jarki polni vode. Zvečer pa, ko so šli naši Orli od sestanka domov, sliši kmetski sin Janez Marguč nemilo javkanje in vzdihovanje iz enega teh jarkov. Ločanom dobro znan samostojnež — imena nočemo povedati — je zopet preveč pogledal v kupico,
padel v jarek, se pošteno napajal s «starino« in klical Jezusa in Marijo na pomoč. Fant je še pravočasno pri-hitel, potegnil reveža iz jarka in mu tako rešil življenje.
Krajevne organizacije SLS! Vzamile si za vzgled dve mali župniji: Gornjo Ponikvo, ki ima med 694 prebivalci 179 članov SLS in Sv. Frančišek v Sav. dolini, v kaleri je med 1341 prebivalci 244 članov plačalo letni prispevek za SLS.
Preveč se je napil in objela ga je majka smrt. Na travniku za kolodvorom na Ponikvi ob južni železnici so našli zmrznjenega Jožefa Zatler iz Hotunjega. Preveč se ga je nasrkal za likof in predno je prišvajdral do doma, je za večno zaspal na travniku.
Ljudsko gibanje v Selali pri Slov. Gradcu. Pri nas se pridno ženijo in možijo in pridno umirajo. Prejšnja leta smo že pozabili, kako se poroča; bila je po ena poroka na leto, ali še ene ne. Letos pa so se mladi ljudje ojunačili. Tesar Tomaž Kočnik je vzel Zagršnikovo re-jenko Kristino Zagrnik. Karmerovim sta se oženila kar oba sina; Franc je vzel Platovšekovo Lucijo iz staro-trške fare, Matej gostilničarjevo hčerko Trezko Klanč-nik s Sel. Vrčkovnikov Tonček pa si je šel po nevesto * odlično Vrbnjakovo hišo v Pamečah. Bilo vsem srečno! — Umrl je med drugimi Ivan Zabel, 72 let star Zakot-nikov oče, mož stare slovenske korenine. Bil je 19 lei cerkveni ključar pri podružnici sv. Neže na Brdinah. katero častno službo opravlja zdaj njegov sin Ivan.
Prjosvetno gibanje in novi zvonovi v Grižah pri Celju. Pri nas je v letošnjem predpustnem času vladalo precej živahno življenje. Meseca januarja so bili razni občni zbori, 3. februarja so nas Orlici razveselili z lepo izpadlima igricama: »K mamici« in »Pijanec brr . . .«; 17. februarja je uprizorilo Kat. prosv. društvo igri: »Dom« in »Kje je meja?« Igrali so ižborno. — Najlepše je pa bilo v nedeljo, dne 2. marca, ko smo slovesno blagoslovili dva bronasta zvonova. V sobolo popoldne, 1. marca smo jih veličaslno spremili s kolodvora v Žalcu do domače župne cerkve. Najprej so jahali Orli v krojih (8), nalo je šla domača zabukovška godba, njim so sledili voz Orličev, vsi v novih krojih (28), nato okusno okrašen voz z zvonovoma, za njim botri in botre in družice na vozovih (12 vozov). Slovesen sprejem je bil v Megojnicah, kjer so deklamatorji in govorniki lepo pozdravhi nova zvonova. Pet slavolokov s pomembnimi napisi je kazalo zvonovoma pot na njini bodoči dom. V nedeljo, dne 2. marca so veleč, gospod dekan, upravitelj Ant. Veternik ob obilni udeležbi vernikov med mogočnim pokanjem možnarjev zvonova slovesno blagoslovili, imeli potem v cerkvi slavnostni govor in s slovesno livitirano sv. mašo se je redka slovesnost lepo končala. Zvonova pojela lepo ubrano — pa zvonenje še ni polno, manjka še največji zvon; zato kličeta nova zvonova župljanom: še enkrat sežite v žepe, pa globoko in vsi, in imeli boste lepo popolno zvonenje.
Bogokletno pokapanje pusta. Iz Ostrožna pri Celju poročajo: Na pepelnico, dne 5. marca t. 1., se je na Ostrož-nem pri Celju v gostilni Velenšek, p. d. »pri Zefki«, vršil tako divji in pohujšljiv dogodek,, da ¿a mora javnost, posebno pa poklicana oblast, zvedetk-Da se raja in nori na pustni torek, je razumljivo, a da se uprizarjajo tako po» hujšljivi prizori, kakor se je to zgodilo na pepelnico v imenovani gostilni, pa presega vse meje. Maškarji so za konec norosti v sredo ob 5. uri popoldne uprizorili pogreb pusta, smešili na bogokletni način med plesom in rajanjem cerkvene pogrebne obrede in dajali nepopisno pohujšanje. Vsakega mimoidočega, ki ima še količkaj vere, je v srce zabolelo, ko je moral gledati in poslušati toliko smešenje vere in cerkvenih obredov. Pričakujemo, da se bo orožništvo za dogodek zanimalo!
Novi zvonovi v Kapelah pri Brežicah. Lani na Štefanovo se nam je ubil edini ,po vojski ostali zvon. Nabavili smo si tri nove v teži 1030, 625, in 390 v E, Gis in H. Dospeli so na kolodvor v Brežice. V četrtek, dne 28. februarja smo šli po nje. Jahači, domača godba, 52 družic, vse krasno ovenčano. Bilo je nad 20 voznikov. Vsak zvon je vozilo dva para konj. Pri podružnici sv. Trojica je bil sprejem zvonov. Ljudstva je bilo ogromno. Nikoli ni bilo domačih faranov toliko skupaj, kot takrat. Potem v procesiji med godbo in petjem do župnijske cerkve. Tu so bile večernice. V nedeljo, dne 2, marca so bili zvonovi blagoslovljeni in v zvonik potegnjeni. Kljub pomanjkanju duhovnikov so bili navzoči štirje. Pridigoval je domači rojak, mozirski župnik č. g. Krošelj. Vse je šlo po sreči. Ob tričetrt na 1. uro so se že glasili iz zvonika. Radost velikanska. Ljudstva ogromno, zlasti še iz sosednih župnij. Vsa hvala nabiralcem, posebno še cerkvenim ključarjem in županu. Pojte iz stolpnih lin v veselih in žalostnih okolšcinab človeškega življenja.
Celje. Sosestre, članice celjske DZ in tudi druge, ste prijazno vabljene, da pridete vse v nedeljo, dne 16. marca ob 3. uri popoldne k skupnemu sestanku, kjer se vrši okrajni občni zbor DZ za celjski okraj. Zelo važno! Za odbornice obvezno! Pozdravljene!
Društvo orgpnistov in glasbenikov za Slovenijo s Prekmurjem ima sv.oj redni občni zbor po Veliki noči. Dan in spored se pravočasno objavita. Člani društva imajo pravico do polovične vožnje. Obenem se vrši tudi 25 letnica obstanka orglarske šole v Celju. Gojenci tega zavoda.se na to opozarjajo, tla se vsi udeležijo te slav-nosti.
Sv. Peler pri Mariboru. Meseca februarja sta umrla tukaj dve vzorni članici Marijine družbe in sicer: Barbara Voglar in Ivana Žmavc. — Pridna družbenka Ana Cvikl se je poročila z mladeničem Fr. Brunčič. Na go« stiji se je nabralo 164.50 D za Dijaško večerjo.
Velika dobrtotnica Dijaške večerje. V Zadržah pri Šmarju je dne 3. januarja t. 1. umrla posestnica Marija Skalč, ki se je v svoji oporoki spomnila tudi Dijaške
večerje v Mariboru, ter ji sporočila 1642 dinarjev, kakor nam naznanja okrajno sodišče šmarsko. Velikodušni dobrolnici blag spomin! Bog ji povrni v večnosti!
Na luštni svatbi Dvoršak—Wudler pri Sv. Jakobu v Slov. gor. so se veseli gostje spomnili tudi naših dijakov. Zbrali so 620 K za Dijaško večerjo v Mariboru. Mlademu paru bilo sreče.
Dar Dijaški kuhinji. Na gostiji g. Mihaela Gričana in Marije .lančič pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini se je nabralo na predlog ženinove neveste za Dijaško kuhinjo v Mariboru 100 D. Prisrčna hvala.
Dar Dijaški kuhinji. Na gostiji Ašič—Ferlan v Je-ričlcem dolu pri Koprivnici se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 113 1). na gostiji Selinšek—Jeren -ko v Lancovi vasi pa 182 D. Prisrčna hvala.
Rja vi c a pri Slatini. Na gostiji Franca Šipefc in Micike Kepnik so na predlog starejšine Janeza Roškar gostje nabrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 141 D 50 para. Bog jim plati in daj mlademu paru veliko blagoslova!
Za život, prsa, lirbet, rame
i
tri vzeli mila kilograme, to je, se ve, zadostovalo, da bel postal život je kmalo.
(Konec prihodnjič). i
"im r i——»mi m ni r i—-
Gospodarstvo.
Vinarsko društvo za šmarski okraj je imelo dne 24. februarja t. 1. svoj občni zbor ob prav lepi udeležbi. Med drugim se je sklenilo zahtevati od pokrajinske zve- j ze vinogradnikov, da čimpreje začne izdajati strokovni j vinogradski list, kakor tudi, da se pobriga za to, da se j takse na gostilne in druge obrate, ki razpečavajo alko- i holne pijače ukinejo, ker povzročajo nadaljno naza- i dovanje vinskih cen. Na koncu občnega zbora je imel i predsednik društva, okrajni ekonom g. Stamberger in-teresantno predavanje o raznih vinarskih zadevah. __________________________^ i
KAKO SAMOSTOJNEŽ ŠKODUJE NAŠIM KMETS- i KIM ŽIVINOREJCEM.
(Dopis od Gornje Sv. Kungote.)
V prodaji živine je nastal v naših krajih velik zastoj. Zakaj? Češka in Italija ne potrebujeta več toliko živine ; iz Slovenije, ker imata tega blaga v obilici doma, oziro- ; ma dobita živine in mesa od drugod po nižji ceni. Za sedaj je izvoz živine iz naših krajev mogoč le še v Avstrijo, j Naš severni kot je glede izvoza živine hudo prizadet, j Mariborski izvozničarji nas izrabljajo posebno še sedaj, ' ko je dinar v svoji veljavi (valuti) poskočil preko sedem, j Izvozničarji so takoj šli s cenami dol, dasiravno še cene i za fabriške izdelke niso prav nič padle. Sosedi Avstrijci iz Lipnice, Ernovža, Lučan, Gomilice in Graza se nam ponujajo, da bi plačali govejo živino žive teže 10 do 20 kron pri kg več, kot nam ponujajo mariborski in zagreb- ' ški izvozničarji.
Radi tega smo živinorejci naprosili naše župane iz občin Sv. Jurij ob Pesnici, Plavč, Slatinski dol, Špičnik in Svečina, da vložijo na pristojna vladna mesta prošnjo za izvoz živine v Avstrijo po carinski poti preko Plavča. Zupani so naprosili našega poslanca Z e b o t a, da posre- \ duje pri generalni direkciji carine in pri poljedelskem ministrstvu.
Carinska oblast v Beogradu je na prošnjo poslančevo pristala, da dovoli zacarinjenje živine pri carinarnici v G. Sv. Kungoti. Določeno je bilo, da pošlje carinskega uradnika iz Maribora v Gornjo Kungoto, oziroma na Plavč. Kmetje bi ob določenem dnevu prignali prodano živino v Kungoto, tam bi se zacarinila in na meji na Plavču bi jo Avstrijci prevzeli. Živinorejci so bili pripravljeni plačati carinika in uradnega živnozdravnka.
Minister za kmetijstvo je dne 27. januarja 1924, kakor je razvidno iz njegove izjave, o kateri nas je obvestil poslanec Žebot, pristal na izvoz živine preko Plavča, pod pogojem, da ni veterinarnih (živinozdravniških) zaprek. Radi tega je poslal g. minister cel akt uradnemu obmejnemu živinozdravnlku v Mariboru s pozivom, da naj pošlje 6voje poročilo.
Vsakdo bi pričakoval, da Slovenec ne bo nastopil proti Slovencu. To se pravi, mislili smo, da bo g. obmejni živinozdravnik g. Miklavčič v Mariboru priporočal ministru, da ugodi prošnji živinorejcev. Znano nam sicer je, da je imenovani gospod pristaš. Samostojne, oziroma demokratske stranke, ali da bi poročal v našo škodo, tega nismo niti v sanjah pričakovali. A zgodilo se je!
Poslanec Žebot je dobil od g. ministra za kmetijstvo dne 22. februarja 1924 pod št. Vt. Br. 1207 odgovor, da ne more dovoliti izvoza živine preko Plavča, ker se je moral ozirati na poročilo, katero je v tem predmetu dobil od obmejnega živinozdravnika (pograničnega veterinam) v Mariboru. G. obmejni živinozdravnik je poročal g. ministru: 1. da bi bil pregled in zacarinjenje živine na meji predrag; 2. da je bolje, če živinorejci pošljejo živino v Maribor (izvozničarjem?!) in jo po železnici (¡o je ceneje, kot če jo kmet žene po cesti?!) pošljejo v Avstrijo; 3. da Avstrija nima carinarnice ob meji in 4. ker baje ni ni-kake razlike med cenami živine v Sloveniji in Avstriji. V svojem poročilu trdi g. živinozdravnik, da so na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru bile cene živini višje nego v Avstriji.
Ko smo dobili ministrov odgovor, smo se čudili, kako je mogel državni in zapriseženi obmejni živinozdravnik poslati ministru take neresnične podatke. Pregled in zacarinjenje bi stalo kmeta kvečjemu 50 vinarjev od 1 kg. Vsak teden bi živinorejci iz tega okoliša prignali najmanj 20 dc 30 glav živine. Torej ne bi nič izgubili, ker bi se živina tehtala v Gornji Sv. Kungoti in bi ne treba!o goniti živine 20 in še več km daleč v Maribor. S kupci in mesarji iz Avstrije smo se bili že pogodili glede prevzema živine na Plavču. Dali so nam sigurnost izplačila. Če ženemo živino v Maribor, je to samo v dobro izvozničar-jern ali mesarju, ker živina na teži zelo izgubi. Mimogrede pride seveda to tudi v dobro obmejnemu živino-zdravniku, ker dcbi plačano od vsakega komada po železnici izvažane živine posebno pristojbino. Tudi živino-zdravnikov izgovor, da Avstrija ob meji nima carinarnice, ne drži, ker nas to nič ne briga in ker Avstrija ima carinarnico tik Plavča. Zdravnikovo poročilo ministru glede cene je tudi povsem neresnično. Dočim pri nas plačujejo n. pr. mesarji in izvozničarji vole 1 kg žive teže po 50 do 56 K, plačujejo v Ernovžu, Lipnici in drugih avstrijskih trgih in mestih po 66 do 80 jugoslovanskih kron. Neresnično je tudi živinozdravnikovo poročilo, da so na sejmu v Mariboru bile tako visoke cene. Ali si je to vest g. Miklavčič kratkomalo izmislil?
Kaj naj sedaj počnemo? Domačih kupcev ni, črez mejo prodajati ne smemo. Ali naj tihotapimo? Vsi se tu vprašujemo, kak povod je vodil g. obmejnega živinozdravnika, da je s svojim poročilom zadal nam živinorejcem na državni meji tako hud udarec. Jasno nam je njegovo poročilo postalo šele tedaj, ko smo zvedeli, da je gospod živinozdravnik Miklavčič samostojni demokrat in da so tudi njegovi tovariši, ki soodločujejo v takih stvareh, pristaši Samostojne kmetijske in demokratske stranke. To pove dovolj!
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je na sejm dne 11. marca: 20 konjev, 3 bike, 172 volov, 288 krav in 8 telet. Skupaj 491 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12.75 do 13.75 din., poldebeli voli 11.50 do 12.25 din., plemenski voli 8.50 do 11.50 din., biki za klanje 10.75 din., debele klavne krave 10.75 do 14.25 din., plemenske krave 9.25 do 10.50 din., krave za klobasarje ? do 9 din., molzne krave 9 do 10.25 din., breje krave 9 do 10.25 din., mlada živina 10.50 do 13.50 din.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25 do 27 din., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov krav in telic 19 do 20 din., telečje meso I. vrste 30 din., II. vrste 26 din., sveže svinjsko meso 30 do 40 din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 7. marca 1924 se je pripeljalo 79 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 225—262.50 dinarjev, 7—9 tednov stari 275—350 D, 3—4 mesece stari (325—750 D, 5—7 mescev stari 1000—1125 D, 8—10 mescev 1350—1500 D, 1 leto stari 1850—2000 D. 1 kg žive teže 20—22.50 D, 1 kg mrtve teže 25—28.75 D.
POZIV SADJARJEM IN VRTNARJEM MARIBORSKEGA IN MARENBERŠKEGA OKRAJA.
Odveč bi bilo povdarjati veliko važnost sadjereje in vrtnarstvo za našo pokrajino! Naši kraji so vsled ugodnih podnebnih in talnih razmer naravnost ustvarjeni za produkcijo najfinejšega namiznega sadja, zlasti žlahtnih jabolk. Na svetovnih razstavah v Parizu (1900) in Diisseldorfu (1904) si je priborilo naše sadje najvišje odlikovanje in je vitalnega pomena za bodočnost našega sadjarstva, da sloves svojega sadja nele ohranimo, temveč po možnosti še povzdignemu. To bo mogoče le tedaj, ako se strnemo v močno organizacijo, katere cilj je pospeševati obe kmetijski panogi, sadjarstvo in vrtnarstvo, z vsemi modernimi pripomočki: z izdajanjem strokovnega glasila, predavanji, tečaji, izleti, prirejanjem sadnih in vrtnarskih razstav, ogledov, posredovanjem pri nabavi vrtnega semenja, sadnih in vrtnih rastlin, sredstev za pokončavanje škodljivcev in bolezni, raznih sadjarskih in vrtnarskih potrebščin, strojev, aparatov, orodja itd. itd.
Taka organizacija je »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo«, ki je pokazalo s svojim nesebičnim in plodonosnim delovanjem že prva leta svojega obstoja, da stoji na zdravih temeljih in mu je bodočnost zasigurana. Dasi šteje društvo že tisoče članov, je vendarle potrebno, da se njih število še znatno pomnoži, kajti le tedaj bo moglo svoj program v polni meri tudi izvesti in uresničiti.
V svrho pridobitve čim večjega števila članov, je sklenil odbor mariborske podružnice «Sadjarskega in vrtnarskega društva organizirati v svoji podružnici vse sadjarje in vrtnarje mariborskega in marenberškega sodnega okraja in se obrnili z okrožnico na župne urade in šolska vodstva, da ga v njegovih stremljenjih blagohotno podpirajo.
Člani plačujejo 25 dinarjev kot letno članarino, s čimer zadobe sledeče pravice in ugodnosti:
1.	Dobivajo vsak mesec društveno in strokovno glasilo »Sadjar in vrtnar«, ki, prinaša aktualne in času primerne članke iz peresa naših najboljših strokovnjakov in praktikov.
2.	Imajo pri nakupu sadnega drevja, vrtnih rastlin in semenja popust, odnosno prednost v državnih in privatnih podjetjih. Pri nabavi sadnih in vrtnih potreb-
[ ščin bodo imeli odslej pri naši podružnici prednost le | organizirani člani »Sadjarskega in vrtnarskega dru-| štva«. Nečlane se bo zadostovalo šele v drugi vrsti in j plačujejo vrhutega blago po dnevnih tržnih cenah (brez popusta).
3.	člani imajo pravico brezplačne udeležbe pri vseli društvenih in podružničnih prireditvah: pre-
j davanjih, tečajih, izletih, sadnih in vrtnarskih razsta-j vah, ogledih itd., ter dobivajo v vseh vprašanjih, tičo-| čih se sadjarstva in vrtnarstva, brezplačen nasvet pri ' nasi podružnici.
4.	Pri nakupu sadjarskega in vrtnarskega orodja, strojev, aparatov, sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni, umetnih gnojil i itd. bo šla naša podružnica svojim članom vedno radevolje na roko.
Obračamo se toraj do vseh onih, ki se bavijo s sadjarstvom ali vrtnarstvom in jim je napredek teh kmetijskih panog pri srcu, da pristopajo v čim večjem številu k »Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu za Slovenijo« ter javijo svoj naslov: Podružnici »Sadjarskega in vrtnarikega društva v Maribor« — vinarska šola.
Za odbor: Jos. Priol I. r.	Franjo Aplenc 1. r.
predsednik.	tajnik.
Pogozdovanje izsekanih prostorov. Gozdovi predstavljajo za nas ogromno narodno premoženje. Mirno lahko rečemo, da je blagostanje velikega dela našega naroda odvisno od gozdov. Imamo pa danes na tisoče oralov posekanega gozdnega sveta, ki se ne posaja več tako kot I poprej in to iz razloga, ker ni dobiti gozdnih sadik. »Slov. Gospodar« je v zadnjih dveh številkah orisal temeljna načela pri gozdnem pomlajevanju. Setev gozdnih prostorov se navadno le slabo obnese in je zelo draga. 1 kg smrekovega semena n. pr. stane 100 dinarjev; za 1 ha potrebujemo 20 kg semena in nas torej že samo seme stane 2000 dinarjev, kar je v očigled nesigurnemu uspehu predrago. Ako prepustimo gozdove samemu sebi, dobimo navadno nejednakomeren naraščaj in imamo lahko ogromno škodo. Jemati sadike naravnost iz gozda, je izguba dela, ker te v senci rastle starikave sadike se vse posušijo. Za danes nam ne preostane drugega, kakor uvoz sadik iz Nemške Avstrije. Drevesnica Dolinšek v Št. Pavlu pri Preboldu bo dobila za sebe večje število sadik za nasaditev gozdnih vrtov v lastnih drevesnicah. Ker bi pa bil prevoz dosti ceneji in mnogo hitreji, ako bi se vzelo cel vagon teh sadik, bo dotičnik zbiral naročila, i ako bo mogoče dobiti jih za en vagon. Lepe triletne sa-i dike bi prišle v Slovenijo postavljene glasom kalkulacije | po sedajnem valutnem stanju na približno 1.20—1.25 K. j Carine je prosto, plačajo se le sporedne takse. Pogozdovanje 1 ha (t. j. 10.000 kvadratnih metrov) bi prišlo na 3000 dinarjev pri razdalji 1:1 m; pri 1.5:1.5 m pa komaj i na približno 1500 dinarjev. Plačati bi se pač dobavniku v Nemški Avstriji moralo vse vnaprej. Dotičnik nima pri* ! tem drugega dobička, kakor da pride njegova pošiljatev j zajedno z drugimi neprekladana in zato veliko hitreje in 1 sigurneje v Slovenijo. Na carinski postaji v Marihoru bi se pošiljalke razdelile, oziroma osebno oddale.
Gnojilni preizkusi s čilskim solilrom. Kakor za ozi-¡nino namerava zastopstvo čilskega solitra tudi za jaro poselev izvesti preizkuse gnojenja s čilskim solitrom, in sicer k ovsu, ječmenu, koruzi, krompirju, pesi, v vinogradih in na travnikih. Z njimi se bo določil učinek solitra na naši zemlji in njegova dobičkanosnost. Izvedba teh preizkusov je prav priprosta, da jo lahko vsak kmet izvede. Izmerili bo dve parceli vsako po 100 četvornih metrov površine (na pr. 10 dolga in 10 metrov široka, ali 20 metrov dolga in 5 metrov široka), obe dobro zakoličiti in zaznamovali s tablicami z napisom prva: »Gnojena«, druga: »Negnojena«. Prva se pognoji pri ovsu, ječmenu in travnikih s 1 in pol kg čilskega solitra, pri koruzi, krompirju, pesi in v vinogradih pa s 2 in pol kg solitra. Druga parcela oštane negnojena in služi za primerjanje uspehov. Čilski soliter za te preizkuse dobijo preizkuševalci brezplačno, če se pravočasno priglasijo in zavežejo, da jih bodo izvedli «natančno po navodilih. Število preizkusov je omejeno, vsled tega je prijave čimprej, najkasneje pa do 30. marca t. I. do-poslati na naslov: Poddčlegacija čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. Na željo se vsem, ki se za to priglasijo, brezplačno dopošljejo navodila in brošure o uporabi vseh umetnih gnojil.
Žitni trg. Cene: Moka, nularica 5.35—5.55D za 1 kg. P š e n i c a 100 kg 310—340 D, J e č m e n za pivovarne 275—280 D. Oves 255—260 D. O t r o b i 185 do 200 D. Navedene cene so precej čvrste, seveda v toliko, da se ravnajo po njih domači trgovci, ker izvoz še vedno počiva. Nekaj žita se je prodalo iz Vojvodine na Dunaj. V pasivnih krajih Dalmacije in tudi že Slovenije (v nekaterih okrajih na Kranjskem) je opažati živahno konkurenco italijanske moke slabejše vrste, ki je kljub

visoki carini znalno cenejša od naše. Konkurenca italijanskih mlevskih izdelkov in tudi testenin bo nevarnejša, ko dospejo v Italijo večji transporti cenega ruskega žila, katerega bo Italija dobivala po trgovski pogodbi iz Rusije po izredno ugodnih cenah. Upati pa je, da se bodo do lega časa tudi pri nas v Banatu in Slavoniji cene žitu znižale, ker imajo kmetje še velike zaloge nakopičene v žitnicah, nova žetev pa bo, kot se da sklepati, tudi ugodna.
Hmelj. Žalec, dne 5. marca 1924. Vsled izredno dolge zime bo letos škoda, povzročena po hmeljskem kebru v naših hmeljiščih, prav občutljiva. Kakor znano, polaga škodljivec svoja jačeea v zgodnji jeseni na oni del trte, ki ni več z zemljo pokrita, ali med »dan« in »noč«. Iz jajčeca prebujena ličinka se zarije v trto, jo razjeda in si vrta svojo pot dalje proti koreniki, v kateri se namerava utaboriti in hmelj, rastlino ugonobiti, čim dalj-aa je ta pot, tem manjša je zgoraj navedena nevarnost. Vsled tega in tudi iz drugih razlogov je visoko nasipo-vanje zelo priporočljivo. Ako bi bila pri hmelju še jesenska rez priporočljiva, potem bi se škodljivca kmalu iznebili. Letošnja dolga zima pospešuje ličinkino potovanje proti koreniki — in vsled lega bo povzročena škoda tudi prav velika. Kaj je storiti? Kakor vsako leto.
tako se mora pa posebno letos rez hmelj, rastline izvršiti prav skrbno in tudi pravilno. V tem oziru so naši hmeljarji vobče prav zanikrni in skrajno površni. Vesten in skrben hmeljar oskrbuje rez vedno sam, ali jo pa izroči le vestnim in zaneslivim delavcem. Nikdar se pa naj to delo ne izvršuje potom akorda. Kakor zahteva vsaka trta v vinogradu svojo posebno rez, tako je tudi treba pri vsaki hmelj, rastlini strokovno prevda-riti, kaj je storiti, in koliko se lahko pusti. Pred vsem moramo paziti na to, da se uniči vsaka ličinka, vsaka buba in vsak keber, ki se zasači povodom obrezovanja. V to svrho je treba vsaj en deeimeter dolge igle z malim kaveljčkom. Odpadki okuženih trt se naj sežgejo. Da so naši hmeljniki tako zelo okuženi, to je povzročila — žalibog površnost in brezbrižnost naših hmeljarjev pri obrezovanju hmelj, rastline. Hmeljarji želijo vsako leto visokih cen, za ohranitev najizdatnejšega vira tukajšnjega blagostanja pa ne store nič. — Hmeljarji, skrbite torej za pravilno rez. — Anton Petriček.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80—81 D, za 100 francoskih frankov je plačati 286 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.11 D, za 100 čehoslovaških kron 231 I), za 100 laških lir 330 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.15 cent. (1 centim je 1 para).
Kar v poUebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elaa-itf št 341, Hrvatska.
Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-nerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine In srebrnine ter drugih sličnih potrebščin.	1245
Tajno dopisovanje najlažje, če imaš knjigo «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knijgarnah.
Najlepše darilo, za vsakega je in ostane knjiga «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah.
Spominjajte se Dijaške večerje !
nm OZNANILA
Dva sodarja za izdelovanje	Mutni mlin, 2 tečaja ob do-
sodov in kletarska dela pri	bri vodi se da v najem. Do-
prostem stanovanju in hrani	pisi pod »Mutni mlin« na
sprejme velevinogradnik F.	upravo lista.	346
Zemljič, Ljutomer. 328 2-1	~ :-------r~ r
-_	._ Proda se posestvo: 2 orala
Župni urad Žusem, p. Loka,	zemlje, sadonosnik in njiva,
išče organista. Nastopi lah-	ter poslopje. Cena 25 tisoč
ko že 1. aprila 1924. 334	din. Jožefa Nerat, Gradiška,
-----Sp. Sv. Kungota.	322
E^lužbo&v^v-	Proda se posestvo 8 oralov:
r _01	3 orale njiv, drugo pa sado-nistvu- _££i nosnik, travnik in gozd. Je
Iščem majerja (šaferja), ne-	brez dolga. Jožef Tekavc v
oženjenega, za takoj. Andrej	Cereaku st. 26, p. Št. Ilj v
Kaminski, Sv. Jurij ob Pes-	Slov. ^ _ 319
rnici,j). Zg. Sv. Kungota.	Proda se lepo posestvo 16
Sprejme se takoj učenec v	od Ptuja, 26 oralov in
trgovino z mešanim blagom	sicer: 7 oralov vinograda,
z vso oskrbo v hiši. Prednost	ostanek sadonosniki, trav-
imajo z dežele, mariborske-	nilu m gozdi. Proda se tudi
ga okraja, revnejših staršev.	na parcele. Ponudbe do 20.
Naslov trgovine v upravi li-	>™rca na upravo lista pod:
sjQ ° 532 3_1	»Vinograd v Halozah.« 335
Majer i7i~viničar se sprejme- Nova Lhiša; moderno zidana, ta pod ugodnimi pogoji v tn sobe, kuhinja, shramba, lepem kraju Slov. gor. Več klet' hlev' ,,vrt<. sadonosnik^
se izve iz prijaznosti pri g.	nJlva' travnik' ce[T\ u!e °d
Recer, gost., Sv. Lenart v	mesta, prodam takoj radi
Slov. gor., ali v upravništvu	eslitve. Cena 480.000 K.
j-gjg	342	Zadostuje polovico denarja
_I---takoj, ostalo po dogovoru.
Priden zanesljiv starejši ma-	Schneider, Devina, Sloven-
jer z večimi delavskimi mo-	ska Bistrica.	336
či, kateri se pri živini dobro	-----"--------------
zastopi in se zna s takimi	Proda se poldugi oral zem-
lepimi spričevali izkazati, se	lje za stavbišča v Studencih
proti primerni plači, stano-	pri Mariboru. Vpraša se pri
vanju in deputatu za takoj	Mih. Korošec, Zg. Sv. Kun- ,
išče. Ponudbe poslati pod:	gota, ali pa Studenci, Kra-
»Stalna služba« na upravni-	Ija Petra cesta 116. 339 štvo lista. 331 2—1
------------------V najem dam proti polovič-
Pridno dekle od 14 let staro	nemu pridelku in proti var-
se vzame v službo. Ivanka	geini takoj manjše posestvo.
Jaušnik, posestmea Spod. Sv.	Ma„lnv v imrnvi licta 338
Kungota. (Murgraben). 314	Naslov v uPravl lista,_
2_1
___________Proda se posestvo radi pre-
Služba organista in cerkov-	selitve, K ure od postaje
nika pri Velik Nedelji se s	Rimske toplice ali Zidani-
tem razpisuje. Nastop 1. ju-	mostr g oralov lepe rodovit-
lija 1924 Stanovanje prosto,	ne zeml]e ter nekaj g0zda, zbirca če verna Prošnje ali J zrigolanim vino-osebno ali pismeno s spnee- , , .» °	, ,.
vali na: Župni urad Velika	gradom, hiso gospodarskim
-- —	301 3—1	poslopjem in kletjo, ki je vse
Dva lahka vozova (Steier in Lincer) se prodata v Loški ulici 2, Maribor, Krivanek.
Dobijo se še krasna drevesca vrst: bobovec, mošancelj in kanadka, I. vrste po 20, II. po 15 din., loko postaja Velenje. Drevesnica Gradišnik, Št. Janž, Velenje.
S 15. marcem ali e 1. aprilom se išče na deželi pekarija v najem ali zakup. Ponudbe pod «Pekarija« na upravni-štvo «Slov. Gosp.«	17
V najem vzamem posestvo če tudi, zapuščeno, katero bom krasno obdeloval kot strokovnjak. Tudi tako posestvo vzamem v najem, katero bi pozneje lahko kupil. Pisma na upravo pod «Posestvo 1924«.
Proda se umetni mlin na stalni vodi, zraven gospodarsko poslopje, 1 oral zemlje in lastna električna luč. Naslov v upravništvu.	317 3—1
Proda se 2 težka konja za 12 tisoč dinarjev in raznovrstni vozovi. Skladišče Meljska cesta 29.	156 2—1
Lepo malo posestvo, vinograd, sadonosnik, njive, seno-koše in hosta, vse tik velibe ceste, pošte in farne cerkve, se po primerni ceni proda. — Več pove g. V. Kosi, Makole.
312 2-1
Cepljeno trsje na prodaj. Veliki rizling, burgundec, beli, plavi silvanec, silva nec-muš-kat, pošip, gutedel, beli, rdeči dišeči traminec, rulandec, ru-deči traminec, kavčina, beli ranlol; vse vrste so cepljene na Rip. portalis in Gothe št. 9. Imam več tisoč korenjakov na razpolago Rip. portalis in Gothe št. 9. Naročila se sprejemajo, dokler je kaj zaloge, za odgovor se naj priložijo znamke. Janez Vrbnjak, trs-ničar, Breg pri Ptuju 115. — Slovenija.	281 3—1
Zanesljiva in preizkušena
stmiiii
zalenjadna in cvetljična dobi te kot vsako spomlad v vrtnariji Iv. Jemec, Razlagova ulica 11; na stojnici na Glavnem trgu.	310 5—1
TOMŽGVA ŽLINDRA
Zdravnik
Dr. Aleksander Kuhar
primarij javne bolnice v Ptuju,
je otvoril ordinacijo. Ordi« nira začasno v hiralnici v Ptuju.	329 3—S
Ia kakovosti po najugodnejših cenah se vedno dobiva pri D. Rakusch, Celje. 320
Vinogradniki pozor! 20 odstotkov znižane ecnc pri suho cepljenih trtah, različnih vrst dokler so še v zalogi. Priporočam kot večletni trtničar_________ _
samo lastni pridelek. Zrast AA.*.,*..«.^,»«*» do 50 cm močno vkoreainje-ne. Opomnim pa lastnike mojih dosedanjih cenikov, da Pozor!	Po«©'2 velja isla znizana cena. Priporočam tudi več tisoč pod i lage Rip. port., Golhe 9. — • Anton Vičar, trtnar, Saku- , . šak, p. Juršinci, Ptuj. Zahte-1 i vajte cenike. Konkurenca ; ! nemogoča. Pri večjem naro-j čilu korenjakov poseben po-: pust. 226 3—1

Zlili! Ii neveste!
Došla je velika izbira vsako-I vrstnega manufoktumega in drugega blage, katerega kupite najceneje pri tvrdki M. j šumer, Konjice, Slovenija. — Nadalje kupim jajca, gobo in laneno seme po najvišji dnevni ceni. 1313 50—1
Me čakaj spoiladi!
Naroči takoj:
V najem ali na račun vzamem tudi gostilno ali kako trgovino ali vodstvo kakega veletrgovskega podjetja, ki bi imelo filijalko in bi isto pozneje lahko prevzel. Pisma na upravo pod «Posestvo 1921«.
i Na portalis cepljene trte: po-!
i šip. veliki rezling, žlahtnina, i ranfoL dokler jih je kaj v : zalogi prodaja Franc Raušl, i
i trtnar na Kukavi, pošta Jur-	jfi
! Sinci. Cena po dogovoru. I ^^
Nadgeometer v p. ?
ADOLF GOTZL
obl. aut. civ. geometer, Maribor, Kopitarjeva ulica 6, vogal Aleksandrova cesta 55, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoče meritve (parcelacije), določitve posestnih mej, napravo načrtov itd. — Stalni izvedenec okrožnega sodišča v Mariboru. 287 3—1
sadao dre&je, dallie» vrtnice, giadiole I td.
Velevrtnarsko podjetje
Jrt'DiimsijiiBdrHgofi
Maribor. 89 1—10
SMODNIK
debeli za/kamenolome, fini za iovce, k-žimniktit, vrvice is kapice se dobi pri Karol Si-ma v Poljčanah. 257 3—1
; Srn sna sadna drevesca in o«p-: liene trte poljubnih vrst od-
! daja po zmerni ceni Drevesnica Gradišnik, St. Jani—Ve-i en je.	49 10—1
Izkušen
vinitnr
i se takoj sprejme pod ugod-i nimi pogoji. A. Viher, Mari-311 2—1 bor, Koroška cesta 53.
284
Nedelja.
— ; v dobrem stanju. Redita se
išče sc takoj v Haloze dober,	iahko <jve g0vedi in toliko
trezen viničar s 3--1 delav-	ide]a da se mala družina
skimi močmi, ki razume do-	f, , ' s- i;„ i^A
bro vsa vinogradniška dela in	ahko preživlja Cena 154
ki reflektira na stalno služ-	tisoč kron. Natančnejša po-
bo. Več se izve pri gospodar-	jasnila daje Drago Ulaga v
ju A. Freudenreich, Krapina.	Šmarjeti pri Rimskih topli-
259 2—1	cah. Na nepriloženo znam-
„ ~—— r^i r~	ko se ne odgovarja. 327
Sodarske pomočmke sprejme __________J_____
pri dobri plači, prosti hrani,	prodata se po ceni zelo do-
stanovanju in perilu Franc	brQ ohranjeni krmorezni
EÄni-Tr-vo1. "Ädbl	stroj in tovorni voz. Zrinjs-
direktno na naslov. 215 4-1	k?Sa, uhca Studenci pri
Mariboru.
341
Vinogradniki, pozor! Prodam	....
20.000 komadov smreko-	Plug' s patentiranimi glava-
vega kolja, dolg. 2 m, deb.	mi št. 150 in 151 prodaja
5-4 cm. - Imam na razpo-	zelo po ceni Matej Bregant
lago les za sodarje, mizarje,	v Orehovi vasi, p. Slivnica
kolarje v veliki izberi. Cene	P" Mariboru. 340 3—1
po dogovoru. Josip Gamser,	"
trgovec, Zg. Sv. Kungota	P«>da se skioptikon z acet,-
št 208 347	ien-aparatom. ¿raven je re-
'____ !------zervni optik, priprava za
Dve leti stara žrebica, 15%	električno luč, dvojne kar-
visoka, težka, se zamenja za	bidnice ter nad 400 podob,
debelo govejo živino, ali se	Vse je šele malo rabljeno,
proda. Tratar, Nova vas 6,	Cena 10.000 din. Cez polo-
Maribor. 345 2—1	vico se lahko plačuje na obroke. Najbolj pripravno bi to
Proda se majhno posestvo s	bilo za invalida, ki bi dobi!
hišo, vinogradom, poljem,	dovoljenje za potovanje, ali
sadonosnikem v Kaniži štev.	pa za kakšno društvo. Cenj.
4 ;-.ob državni cesti pri Št.	dopise je poslati na Martin
Ilju v Slov. gor. za 75 tisoč	Sužnik, Drstela 15, Sv. Ur-
dinarjev. 324	ban pri Ptuju. 344
Cepljeno trsje, vseh boljših vrst, na priporčljivih podlagah, vkoreninjeni divjaki in šmarnica. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah.	173
Vinogradniki pozor! Na suhe
cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste. V zalogi je vkoreninjeni divjak Riparia portalis in Gothe št. 9. Kdor si želi naročiti lepe in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmebo ali pismeno pri Francu Slod-njak, trtničar, pošta Juršinci pri Ptuju. Trte se dobijo po najbolj nizki ceni. Za odgovor se naj priloži znamka. 1263
j Cepljene trte, vkoreninjece j divjake in sadna drevesca po | konkurenčno nizki ceni nudi Alojz Grabar pos. in trinar, Zagorci p. Juršinci pri Ptuju. Naročite pravočasno dobro in zanesljivo blago. Prosim za pojasnilo znamke. 236 4—1


it
•f
tovirna kanditov d. z o. z.
glavna zalogo:
Maribor, Stoloa uilca 4.
Priporoča vse vrste bonbonov, peciva in čokolade po najnižjih tovarniških cenah. Na drobno! Na debelo!
i&rijt BAUMGARTNER
im* POM
Oeljô, §8spfiski oiica %
Občni zbor
Sdodnještaierske liudske posojilnice v Mariboru,
Cepljene trte imamo, kakor j vsak telo večjo množino, vseh | najboljših vrst, na podlagi R. portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zarašče ' ne in vkoreninjene. Prodani tudi več tisoč korenjakov R. port., Gothe 9 in samorodnic. Ogla.s:ti se je pri posestniku Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju.	197
-fhnetijsfta
semena
r. z. z n. z.
se vrši dne 27. marca 1924, ob petih popoldne v uradniki prostorih v Mariboru, Stolna ulica štev. 6.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1923.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev treh članov načelstva.
7.	Čitanje revizijskega poročila.	*
8.	Razdelitev čistega dobička.
9.	Slučajnosti.
V smislu par. 33 društvenih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, t. j. ob 6. uri istotam drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu nav*
zočih.	jI
337	Načelstvo,
J
NAHODi GLAVOBOL? Zoboboli Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišnp sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in usti Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 din., 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 din. in 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
aetavar >..
Zaklad
vsake dobre gospodinje je močno in lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite

Za dolge in puste zimske večere kupujte knjig«
„Cirildvg knjižnice" Dosgasj izšlo 7kn]ig<
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA S». CIRILA V MARIBORU,

ZVONARNA IN LIVARNA

ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
Ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru sprejme s 1 .aprilom (ali sredi maja) t. 1.
zanesljivega hlapca (maierja) z ženo
za oskrbovanje živine in svinj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe z dckumenti in opisom družinskih razmer do dne
25. marca t. 1.
318 3-1
rj/
v veletrgovini R. Stermecki v Celju, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci
engros cene — Cenik zastonj!	g
E 41-24 8
Draibani ©klic.
Dne 26. aprila 1923, dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičninske polovice zemljiška knjiga Kremberg, vi. št. 63, cenilna vrednost: nerazdelne polovice nepremičnin: 12.975 din. 37 para, vrednost nerazdelne polovice pritiklin: 3513 din. 37 para, najmanjši ponudek: 11.062 din. 50 para.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., 27. 2. 1924.
Prepričajte se samf,. kako usodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da !« Bersfln-gurni potplat cenejši kot u«-«Jen! ter poraenja nositev istih za Vas veti k prihranek. Zahtevajte pa od V&iega čevljarja strokovno pritrditev sunil potplatov * vporabo priložene*» Bers.on-ccmer.ta.
THE REX CO..
Gradišče 100. ljubljana Gradšče 100
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906.
'fiJjMrf'- —
-ISŠ&Mi
Špecijalna trgovina
prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.
Pisalni stroji na obroke 1 ""SgiC
10 odstoi. ceneje kakor drugje
dobite pri meni vse
Doliedelsk® stroje -m
od najboljšh tovarn, kakor: tvrdka Umrath i. dr. Istoiako imam vseh vrst plugov, bran itd. od tvrdke Biicher, kakor
tudi najboljše in najcenejše čistilne stroje vseh vrst. Prevzamejo se vsi stroji v točno, natančno in najcenejšo popravilo.
Pr meni dobite vseh vrst strojne posamezne dele. Se uljudno priporočam JAKOB PUCKO, trgovina poljedelskih strojev, PTUJ.
Kdor hoče kupiti zelo poce
naj gre y prodajalno
TISKARNE SY. CIRILA Y MARIBORU!
Trgovina stekla in porcelana
IVAN KOVAČIC
Koroška c. 10. PRIBOR. Telefon$1.433
Nasproti Cirilove tiskarne (poprej v Radgoni).
Velika zaloga vsakovrstnih šip za okna, ogledala, op vir p za podobe, svetilke, raznovrstna posoda /a gostilničarje, kakor tudi za domačo rabo, vse po najnižji ceni.
, Steklarska dela.
Prvovrstno blago. — Točna in solidna postrežba. Edina slovenska tvrdka te stroke v Mariboru. Poskusite in prepričajte se!
© Vi ScuDuiet«
Odpošiljala» tvrdka za ure:J
M, SUTTMčR, Uubllan» 99£ Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo »mS* vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo
Oblačifjiice za Siovein
r. z. z o, z..
v Ljubljeni. Njena osrednja prodajaln« ¿a i
Ljuiljani * hiši „Vzajemne posojilnici"
na Miklošičevi cesti, poleg »Union«.«
Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarite zveze« ae Dunajski cesti št. 29.	12« 90—5
Cene zelo zmemei
Zadruino podjetja!
Klobuke
pepilo
čevlje
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravat* iti. kspit« ceneje pri
hkobu Lah, Hribar, Glavii trg štI
JETIKfl.
Zdravnik za pljužne Mr
ni dr. Pečnik, crdinira T»ek? petek v Celju. Vpra&atl » 1» karni Marija Pomagaj. 4it*;< te njegove tri knjige • je tU;
Gonilni jermeni
mrnmmmmmrnmk i mmmmmam m
priznano najboljše kakovosti tvrdke Knoch se vedno dobijo v vseh velikostih.
Priporočujem tudi svojo veliko zalogo konjske oprave (ko-motov in ham) po solidnih cenah.
Henrik Egoer.
iennenar in sedlar.	326 2—1
Gosposka ulica 13 MARIBOR Gosposka ulica 13.
Qre, verižice, prstane, rtnčice. zapestnice, zlatnino In srebrnim, oakit in slične potrebščine?
ffi	Že 20 let znana oi
pošiljalna tvrdka n> H- SUTTNER )« uredila svoje potk> vanje zelo bobre z.
tako," da more vs»' «teJTafii^"^».'.!^; vrniti predmet, kstt ^IffiftlBK&ftre" rega ne žed obdrža>, a za oni denar t» mu pošlje vsak dre, zaželjen predtm
_Nimate tedaj nfkak
p rizike in morete pri do dobte, zanesljh ars, katera tf aat prthrant popravke tn jezo; ravnotsko Vam poiif • r.&k drag predmet iz zlata, srebra ali kovine v najlepši m n» ooijšl izvedbi. Tu najdete vse; kar iščete za sebe ali za daril Zahtevajte krasno llustrovanl cenik, za katerega Vam je trek poslati samo 2 dinarja.
ftal¥ar»e!i8
Celje • Preš^rroia ulica 4 - tefin
priporoča svojo velikansko zalogo stekla in porcelana iz največjih čeških tvornic, kakor skodelic, krožnikov, steklenic, kozarcev, cvetličnih vaz, svetiljk itd. Popolna oprema za gostilne in hotele! Ogromna zaloga svetih slik, soh, kipov! Umetno in stavbeno steklarstvo. Razpošiljanje šip ter raznih ogledal za umivalne mize itd. 267	Trgovci cngros cene!	6—1
v Mbaru» Stolna ulica it 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
s Ziloia psljedelskih strojev s
Ferdinand Smola, sv.mohž,
TISKARNA Si. CIRILU V KARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE
>i) Okopaliiki
z 5,7 ta 9 Mil
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.), 15 D.
Premišljevanja za celo leto I. in II. del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dvs molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje {rdeča obreza) 24 D, (zlata obrezo) 33 D.
Nebeška hrana I. in II. del, 29 in 41 D.
Priprava na smrt, 29 D.
a) Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
RUDOLF BACHEA
mlatiiaica, sIsRarizflici, sepli, plaši, bran 1.1; i
b) Za odra&le:
Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Ceftčena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Oglasi v „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh1
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx áeaeooooooo^eoooooeeoeoeeeoecM
ZadrnŽDa gospodarska banka
Podružnica v Mariboru«
Uwiili wsa brnim sasli saflitastaeie* — laMSs fferistovanig slog as knilžics le « itkpim r «¿«m.
Iz&lila irsile vle«e nm iilitwe fakol v notovlnt
Pe§bl8il«nl prodajalec sr alk driama rairadna lefarlia,
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
nsk tiskarne sv. Cirila v Mariboru
•e vedno le najboljše in najceneje s* domačo potrebo vsakcvrstaao m&nafehiurno, kakor tudi tekstilno biago pri stari in zelo znani tvrdki
K1ROI W fitiCHl
M®i*lbop, OcmpoNk» ulic?» št-, 10,
! S ! Perje za p«st*IJe! ! !
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. SSTadeolIdLneJš© cene in točna, postrežfbsu
Ljudska posojilnica v Celju
""" Iregislro^ana zitfrup i Reomgjeno zavtze ......
(Hotel »Pri be*em*volu«)
obrestuje hranilne vloge f ©čenši s 1« januarjem 1924 od 7% do Wl o vi roma po dogovoru.
Renifsl to Invaifctai	pSsittle posojilnic«
iS
Kdor zida ali popravlja hišo,
H t*

*
14 H H
K
*
m
—n
«
kupi po najnižji ceni
nosilce (traverze), žičnike (žreblje) cement, strešne lepenke itd. kakor vsake vrste železnine pri
IVAN KORAŽIJA, MARIBOR
Aleksandrova cesta 42. — Meljska cesta 1.
T3G0VINA Z ŽELEZNINO
Na drobno!	Na debelo!
»i
£< to
______