DRUŽBENO UPRAVLJANJE ustanov javnih služb Vzpore-dno z razvojem družbenega upravljanja y sospodarskih orffanizacijah se je razvijal tudi sistem družbeneffa upravijanja v javnih služ.bah. Proces de-centralizacije — Iočitve javnili služb od sistema državne uptave je bil nujni pogoj za nadaljnjo graditev socialistične deino-kra<:ije. Upravljanje javnih služb, poseb-no v prosveti, zdravstvu in sociabiih služ-bah — po posebnih ors*nih družbenesa upravlfania — ie žc postalo pratsa v na- ši državi. ATaša teorija o socialistični gra-ditvi je postavi-la osjiovne tezu ločitve teh služb od sistema državne uprave — toda dlje od teh tez ni napredovala — čeprav ie večletna praksa v delu teh ustanov, sam proees graditve sistema samouprave v teh ustanovah, vsilila potrebo tako te-fr-retične obdelave samesu sistema kakor tudi uveljaTitTe določenih novih organi-zacijskih oblik Problemotika družbenega upravljanja Že sedaj se je tok razvoja zaistavil ta-ko, da zahteva razpravljanje o novih strareh. Enoina načela, na katerih naj bi gradili zgradbo družbenega upravljtuija, še niso niti cpredeljena niii obdolaina. Splošni sistem je opredeljen. urejen je bil oelo z vrsto zak. pred.pisov, ki so jik uve-ljavili bodisi zvezni or^ani (uredba o uita-novah s sam^stojnim fiuansiraujem, ured-ba o upravljanju zdravstvenih ustanov ali zakon o univerzah), bodisi republiški (zakon o a,stanovah za socialno zaščito itd.) Danes je skoraj v vseh javmih ustanovah uvedeno družbeno upravljanje, ki je po-stalo splošni sistem upravljanja, in na sto tisoč državljanov je začelo aktivno de-lati v procesu upravljan ja, v njili se je razvil interes za izpopolnitev in razvoj teh ustanov — s tem samim pa se je okre-pila tudi kontrola, javnosti nad delom in samouprnvnim življenjem llst-anov. Toda ob velikih rezulfatih, k.i smo jih dosefrli v eistemu družbenega upravljanja, je Draksa vendarle postavila vrsto proble-mov, katerih pravilna rešitev bi omo^oči-la, da bi odpravili številna raznolika in nedosledna načela, neskladno funkcionira-nje mnoffih ustanor dn težnje po krepitvi etatističnih prvin v upravljanju. E)osedanja praksa je pokazala, da so •na.jveč orgčinov družbeneffa upravl]an.ja pr.i ustanovah javnili služb formirali pred-staTniški orpani. Prav zato, ker so bili la-ko ustvarjeni, pa so pokazali več slabosti. v ker njihovo forrairanje ni bilo zasnovano na interesih določenih skupin ali družbe-nih orj?anizacij, tcmveč na politični zave-stL in disciplini imenovanih članov. Bržko je popustila disciplina ali pa oslabela po-lMična zavest o po^trebi aktivne^a sodelo-vanja v delu teh usfanov, )e nujno posta-lo slabše tudi delo tega posamezuika v tej usfanovi. Taki ali podobni pojavi niso sa-rno posledica imenovanja člano? družbe-nega upravljanja po držaTnih orsanih, teinveč tudi nejasno dol&čemh fankcij po-sameznih orsanov družbeueRa uprav-ljaaja. Pojavov pojmovanja, da morajo organi družbene^a upravljanja strokovno voditi posle neke ustanove aLi slitžbe, je Teč. Za-to postavljajo v orffan družbenesfa uprav-Ijanja predvscm sirokovnjaJce. Tako na primer sestavlja jo nekatere svete ljudskih odborov strokovnjaki tistih ustanov, nad katerimi opraTl|ajo sveti dblocene uprav-ne akte in jim da.jejo smernice za delo. V takih primerih sveti ne preclstavljajo do-ločen družbeni interes, temveč zbore sfrokovnih ljudi, na katerih se oblikujejo strokovna mmenja. 'Vprašanje odnosa do ustanovitelja usta-nove je postalo prav tako vprasanje. ki terja rešitev. Ker ie ustanovitelj ustanove praviloma predstavaiški ali politdčni iz.-vršni orfmn, se vzdržuje praksa, da ima ustanovitelj pravico določiti status usfa-nove, da posiavlja vodilne uslužbence, do-loča finančna sredstva in odloča o prene-hanju dela ustanove. Po teh pravicah je ustanovitplj nad orpanom družbeneffa upravlja.nja in je inočan či.nitelj v uprav-ljanju ustanov javnih služb. Posledica terse. Toda, ker so usta-nove javuih služb različne po svo.jem zna-čaju in fuukciji, se je treba tudi konkret-no lotiti vprašanju njiliovega financnega sistema. Ni ga mojroče postaviti enako ka-kor pri ffospodarskili orgauiaacijah, ker ustvarjajo gospodarske organizacije do-hodek io sodelujejio pri njegovi raz-delitvi. medtem ko večina ustanov javnih služb razporejeni dohodek troši danes pr«k dr- O stran NASA *¦ 7. IV. 1957 SKUPNOST žavaih organov. DanaŠnji sistem pa nd do-ber, novega pa je treba določiti. Pri raz-pravljanju o temproblemu se je treba lo-titi stvari realno in v skladu z možnostmi m smotrnimi pogoji — upoštevajoč tudi dejstvo, da bi morali t sistem uovega na-čina fiuansiranja vnesti tako vir sredstev. ki iih ustamova dobi na temelju plačil za svoje usluge, kaJior tudi vir, ki črpa svo-ja sredstva iz določenih družbenih skla-dov. Ti skladi bi morali imeti saino-stojne z zakonom določene vire dohodkov, medtem ko bi bili kvalitetno omejeni s planoin. Gre namreč tato, da postanejo ti viri, kolikor je v danih razmerah mogoče, samostoJDi in da postanejo neodvisni od lokalnih državnih organov. Ti organi naj , bi nadzirali proračuoe in finančno poslo-vanje. Kako rešitd vprašanja virov in me- uxl Caaasiranja astauov javnit sliižb je v lein skl-opu problemov najobčutljivejse m uajtežje vprašanje. Kar se Ciče vprašanja, kako regulirati ra^merje ined ustanovitifljein 1:1 ustanovo, izbaja načelo iz dejstva, da je vaaka usta-nova trajna organizacija in nima nibče pravice, da jo ukine, razen t primerib, ki so z zakonoin točao določeni. Ustafiovi-tetlj labko ima pravice samo pri ustanav-ljanju ustanove, t dal-očeoih primerih pa tudi pravico, da žčiti in kontrolira uamen sredstev. Ni ur>ravlja.lec imovine nstanove, niti njen operativni vodja. Njegove pra-vice bi se redueirale predvseni na kontro-4o trošenja sredstev na osnovi predpisov in pravil. Odnose ined državno upravo in ustanovami postavljajo teze na načelu na-dalj-nje obdelave deetatizacije. Predvsem 50 na stališču, da je trebu vloso organov državne uprave v razmerju prineslo razpravljanje o tei problema-tiki še nove poglede in nova stališča in bo tako omogočilo, da bomo podrobno ob-delali mebanizem in sistem samouprar-ljanja v ustanovali javnib. služb. AVDO HUMO