UREDNIŠTVO V GOSTEH
Novinarji Dolenjskega lista bomo v torek, 19. oktobra, obiskali
| S krajani se bomo ob 18. uri sešli v sejni sobi krajevnega urada in se Pogovorili o njihovem življenju, delu, uspehih, načrtih in težavah krajevne skupnosti, ter o tem pisali v Dolenjskem listu.
J
J/DA SE SPET VRAČA uha, saj ga bodo na pri
! - Veselovim na Skrjančah pri Novem bližrio desetih arih sami pridelali. Mlajši
Živahno pred mladinskim kongresom
V tem tednu v dolenjskih °bcinah potekajo razprave, s katerimi bodo delegati sodelovali v delu komisij
Na 11. kongresu ZSMS bo mladino iz dolenjske regije zastopalo 20 izvoljenih delegatov, poleg njih pa še nekaj delegatov po funkciji. Z razpravami bodo sodelovali v vseh petih kongresnih komisijah, oblikovali Pa jih bodo v tem tednu na regijskih ■n občinskih okroglih mizah in tematskih razpravah.
V vsaki občini bo ena regijsko obarvana okrogla miza: v Novem mestu o usmerjenem izobraževanju, štipendiranju in kadrovski politiki, v Črnomlju o vlogi mladinskega pro-^ovoljnega dela, v Metliki o vlogi tSMS v kmetijstvu, v trebanjski občini pa bo danes na Mirni beseda tekla o razvoju samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti.
Poleg tega bo mladina v vsaki dolenjski občini pripravila še eno ali dve razpravi za vsako kongresno komisijo.
.Ugotovitve in stališča z vseh regij-'h in občinskih razgovorov bodo trnih v razprave, s katerimi bodo Posamezni delegati iz dolenjskih ob-sodelovali v delu kongresnih
OB KONGRESU
Pred 11. kongresom ZSMS bo v Novem mestu vrsta kulturnih Prireditev. Danes ob 13. uri bo v Novoteksu otvoritev razstave del Planov likovne skupine Vladi-mtrja Lamuta (s kulturnim programom bodo sodelovali mladi a Novoteksa). Prav tako ob 13. dri bo otvoritev razstave 5. svobodne slikarske akademije to-J^rne zdravil „Krka,“ sodelovali P°do kitarista Jerko in Novak ter igralka Iva Zupančič. 18. oktobra ob 18. uri bo v klubu tovarne zdravil „Krka“ večer kratkih filmov in klepet o filmski ustvarjalnosti; sodelovala bosta filmska sekcija ŠKUC in filmski krožek novomeške gimnazije. * sredo, 20. oktobra, bo v centru srednjih šol ob 13. uri otvoritev rastave fotografije, v mali dvorani Dolenjskega muzeja pa
°b 18. uri razstave gratik pojana Gorenca in kipov Matjaža Počivavška.
[		loj	e meri	lo vseg	a
Končal se je 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije					
Včeraj se je v Ljubljani končal 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Čeprav vtisi še niso urejeni, je vendarle mogoče z najvišjega zbora razredne politične organizacije delavcev v socialistični samoupravni demokraciji navesti nekaj poudarkov, ki bodo temeljno napotilo za bodoče delo in ravnanje ZS Slovenije.
Predsednik RS ZSS Marjan Orožen je v uvodnem referatu poudaril, da je bistveno vprašanje naše stabilizacije in produkcijskega odnosa odločanje delavcev v tozdih o pogojih za
^a/taNS^
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
pridobivanja dohodka, o gospodarjenju z njim v Vseh oblikah dohodkovnega povezovanja. To je tudi najpomembnejše politično in organizacijsko vprašanje zveze sindikatov. V našem razvoju smo šli skozi mnoge težave in vedno izšli kot zmagovalci, zahvaljujoč visoki stopnji razredne zavesti velike večine delavcev o tem, da smo v sistemu samoupravljanja sami odgovorni za lastno usodo.
Delavci tistih organizacij, ki so uspešne, ne morejo več biti
solidarni in prizanesljivi do tistih, ki so neutemeljeno gradili svoj obstoj in razvoj na posojilih brez lastnih sredstev, ki so stabo gospodarili, potem pa svoje obveznosti prevračali na vso skupnost. Krojiti sistem po tistih, ki so podpovprečni, je objektivno reakcionarno dejanje. Če začenjajo solidarnost, vzajemnost in uravnilovka spodkopavati načelo „vsak po svojih sposobnostih vsakomur po njegovem delu", potem so na najboljši poti, da spodkopljejo same sebe, svojo lastno materialno osnovo.
Delavec ni le subjekt, ki razpolaga s celotnim dohodkom, tej družbi je odgovoren tudi za upravljanje s temi sredstvi. Odnos do delitve oziroma nagrajevanja po delu mora biti v tem štiriletnem obdobju poglavitno vprašanje aktivnosti sindikatov. Zveza sindikatov ni nikoli bila in ne bo proti realnemu naraščanju osebnih dohodkov. Toda vsako naraščanje je odvisno od delovnega rezultata in ne od „računo-vodskega zaslužka". Odnos do zakonitosti, do sprejetih planskih obveznosti in dogovorov nujno postaja osrednje vprašanje stabilizacije. V naši družbi bo toliko svobode in enakopravnosti, kolikor bo odgovornosti.
BENCINSKA SUŠA ZAJELA TUDI DOLENJSKO - Kilometrske kolone avtov v teh dneh vodijo k redkim bencinskim črpalkam, kjer čakajočim, če uspejo priti na vrsto, lahko zagotovijo 15 litrov goriva. Mnogi tako izgubljajo dragoceni delovni čas, odgovorni pa razmišljajo o ukrepih, ki bi v sedanjih razmerah zagotovili enakomerno, organizirano in seveda omejeno porabo po vsej državi. Ena resnica je na dlani; potrebno bo varčno trošiti gorivo in motorna vozila uporabljati le v nujnih primerih. Na sliki; Petrolova črpalka v Ločni je bila v ponedeljek in torek ena redkih na Dolenjskem, kjer so še imeli gorivo. Mnogi so na 15 litrov bencina čakali tudi po štiri ure. (Foto: J. Pavlin)
Turizem, ena od stez razvoja
Naravne možnosti območja Gorjanci — Žumberak za razvoj turizma so dobre, povezati bo treba le vse potrebne niti in zainteresirati združeno delo
Če bi narisali turistični	zemljevid mejnega	območja med
Slovenijo in Hrvatsko, bi se pokazala velika bela lisa, ki se razteza skoraj preko celega območja Gorjancev in Žumberka. Ta bela lisa bi sovpadala	z belo liso,	ki	bi se pokazala	na zemljevidu
gospodarske	razvitosti, točneje	nerazvitosti. O	tem, kako bi
pregnali belino s turističnega zemljevida tega območja, so se v petek, 8. oktobra, pogovarjali v Radatovičih predstavniki osmih občin tega območja, turistični delavci obeh republik, predstavniki planinskih in lovskih zvez.
Območje, ki je bilo med NOB	praznih. Območje bo ponovno za-
zelo pomembo, je po vojni začelo	živelo le, če si bodo prebivalci lahko
hitro propadati. Preko 11.000 prebi-	doma odrezali dovolj velik kos kru-
valcev se je odselilo in danes je na	ha, kar pa bo mogoče doseči le z
hrvaški strani več zaselkov oovsem	razvojem gospodarstva in kmetij-
stva. Turizem kot gospodarska panoga, ki je povrhu tega lahko tesno povezana s kmetijstvom, ima na Gorjancih in	Žumberku lepe
možnosti, pa naj gre za planinski, zdraviliški (termalni vrelci), lovski, izletniški, rekreativni ali kmečki turizem. Vendar pa je razvoj turizma odvisen od razvoja infrastrukture. Prav na tem področju je bilo narejenega precej v zadnjih letih, odkar je ustanovljena skupnost spominskega območja Gorjanci - Žum-berak. Razmere v infrastrukturi se izboljšujejo, območje se počasi odpira svetu, zato ni prezgodaj za potezo turističnih delavcev.
Razumljivo je, da jih na Gorjance in v Žumberak lahko pripelje le gospodarski interes, se pravi možnost pri-
dobivanja dohodka. Naravni viri so obetavni in ob primernih naložbah združenega dela dohodek ne bi bil vprašljiv.
Poročila iz posameznih občin so pokazala, da je veliko želja in nepovezanih stremljenj, malo pa zares pretehtanih možnosti, zato bo v prvi vrsti naloga koordinacijskega odbora za turizem na spominskem območju Gorjanci Žumberak, ki so ga izvolili na posvetu, da zariše smeri skupnega turističnega zravoja. Prvi korak bo nedvomno izdelava prostorskega načrta območja.
M. MARKELJ
JUTRANJKA. POVEČAN IZVOZ
Sevniška Jutranjka vse hitreje povečuje izvoz. Do konca avgusta so izvozili že za 21 milijonov dinarjev otroških oblačil, medtem ko je v istem obdobju lani znašal ta izvoz le 9,71 milijona dinarjev. Povečanje znaša torej kar 219 odstotkov.
JUTRI NOV MOST ČEZ ČABRANKO
Jutri, v petek, 15. oktobra, bosta krajevna skupnost Draga in tozd Gozdarstvo Draga Združenega KGP Kočevje odprla nov mest čez Čabranko pri Črnem potoku. Most povezuje slovensko in hrvaško stran Cabranke, se pravi občini Čabar in Kočevje. Novi most je skupaj z novo cesto namenjen predvsem izkoriščanju gozdov na tem območju.
IMV: tri dni so sprejemal vplačila
Omejeno število vozil R—18 in R -9 za domače kupce
Od 11. do vključno 13. oktobra so po zdaj veljavnih cenah pri vseh lastnih in pogodbenih prodajnih mestih tovarne IMV sprejemali vplačila za 800 vozil R 18 TL in 750 vozil R 9. Kupcem jih bodo dobavili najkasneje do 30. maja 1983, predplačilo pa je bilo možno samo za dinarje deviznega porekla.
Med pomembnimi novicami iz IMV naj omenimo še obisk najvidnejših predstavnikov francoske firme Renault. Pogovori še trajajo, gre pa za uresničenje načrta, po katerem naj bi francoski partner s 5 milijardami (novih dinarjev) pripomogel k uresničitvi dveh smeri naložbenega projekta. Gre za investicijo v nov proizvodni program novomeške tovarne IMV za izdelavo vozil R-9 in R x, ter za proizvodnjo glavnih delov, ki jih bo IMV v velikih serijah dobavljala tudi Renaultu. Gre za količine od 1000 do 1500 kolekcij takih delov na dan.
Pogovori s francoskimi gosti se nadaljujejo, IMV pa pri tem zavzema stališče, da bi velika finančna pomoč Renaulta ne bila kredit, marveč da bi sodelovanje potekalo na sovlagateljski osnovi.
YU ISSN 04IB
Varčevanje kot način življenja <
Nujni dolgoročni ukrep:
Žal smo tako ljudstvo, da začnemo verjeti v trdoto opeke šele takrat, ko nam opeka pade na glavo. In zdaj nam je — v obliki energetske krize. Sedanje vrste pred bencinskimi črpalkami in čakanje na ukrepe za racionalizacijo preskrbe z gorivi pa niso najbolj resna posledica omejenih možnosti v oskrbi z energijo. Vse namreč kaže, da bo bencina do konca leta v Jugoslaviji manjkalo „le" kakšnih 40.000 ton, zato pa bo industriji, torej gospodarstvu, primanjkovalo več kot milijon ton naftnih derivatov in več kot desetina potrebne električne energije. Neizpolnjene proi •-vodnje za izvoz in domači trg ne bo lahko nadomestiti.
Napočil je torej trenutek, ko je že skoraj vsakomur jasno, da postaja varčevanje z energijo način življenja. Energije bo zmanjkovalo, slabše se bomo greli in manj vozili, da bi več proizvajali ali pa preprosto za to, ker energije ne bo. Pri energetskem (ne)načrtovanju, kot je naše, se to kaj lahko zgodi. In ko ima hudič mlade, jih ima mnogo. Seveda zdaj ni čas za jadikovanje in medsebojno obtoževanje, čeprav je mogoče predvidevati, da bodo krivci za neurejeno jugoslovansko energetsko stanje spet odnesli celo kožo, ker pač vrii‘ čas za „lov na čarovnice" itd. Kratkoročni ukrepi, pa naj bodo to racioni-ranje oskrbe, bencinski boni ali kaj drugega, morajo biti resni, konkretni, hitri in seveda učinkoviti.
Kratkoročnim ukrepom, ki jih pripravljajo na vseh ravneh od tozda do zvezne vlade, morajo nujno slediti tudi dolgoročni. Skrbno ugašanje žarnic, vožnja ž mestnim prometom in dolge gate so sicer zelo varčevalni energetski ukrepi, vendar ne morejo nadomestiti načrta energetskega razvoja Jugoslavije ter drugih ključnih papirjev, ki bi jim seveda morala slediti tudi dejanja.
Sedanje težave ne bodo kratke sape. Prav zato je teže razumeti, da ponekod še vedno živijo v prepričanju, da bo že „vse dobro", da bodo ukrepali, ko bo „dovolj hudo", da smo „vedno najmočnejši, ko najbolj na tenko piskamo" itd. Kot da smo se v pomanjkanje energije podali samo zato, da bi dokazali svoje sicer povsod cenjeno balkansko junaštvo.
M. BAUER
mestu letos ne bo manjkalo ajdovega sami pridelali. Mlajše žanjice so morale paziti na prste, ko g Se z nabrušenimi srpi sklanjale nad to žlahtno poljščino, starejšim pa so se vajene roke še spominjale sov, ko smo imeli takoj po vojni z njo posejanih desetino vseh polj, r začetku stoletja pa kar Vet''10' Seda’ J'e V Slovenii‘ z aido posejanih nekaj manj kot 3000 ha polj, vendar jih je iz leta v leto ■ česor se najbolj vesele čebelarji, saj je na ajdi v veliki meri slonel sloves slovenskega čebelarstva. Pj r° P<t je to tudi s prehrambnega vidika: z drugim posevkom ajde, kji ima, mimogrede rečeno, >' e^i rastlinskem svetu najbolj harmoničen sestav beljakovin, bolj koristno izrabimo naše obdelovalne Vršinp (Foto - Tone Jakše I
Do konca avgusta so izvozniki štirih dolenjskih občin sicer ustvarili nad 4-odstotno pokritje izvoza z uvozom, vendar je v menjavi z razvitimi hudo velik primanjkljaj
Osemmesečni podatki izvoza in uvoza, ki so jih zbrali pri Medobčinski gospodarski zbornici Dolenjske na osnovi carinskih deklaracij, kažejo uspehe, pa tudi slabe točke, predvsem preskromen uvoz z Vzhoda.
Skupno pokritje izvoza z uvozom je za Dolenjsko, upoštevaje obe valutni območji, dokaj ugodnejše od rezultatov Slovenije. Na Dolenjskem je bilo v osmih mesecih za 4 odst. več izvoza kot uvoza, vendar pa je v menjavi z razvitimi državami nastal primanjkljaj v znesku 734 milijonov dinarjev. Pokritje uvoza z izvozom je na konvertibilnem področju znašalo le 82,85 odst.
Čeravno je bilo tri četrtine vsega dolenjskega izvoza usmerjenega na zahodna tržišča, je bilo s tega področja tudi uvoženega največ blaga. Preveč, saj pomeni uvoz blaga z razvitega sveta nad 94 odst. vrednosti celokupnega uvoza.
Neugoden kazalec poslovanja pri trgovanju s tujino je zlasti ta, da je bilo izvoženega na klirinško območje za 4,5-krat več, kot je znašal uvoz s tega valutnega trga. Prav tako se Dolenjcem slabo piše glede izpolnjevanja celotnega plana izvoza. Tu dolenjska regija precej zaostaja za slovenskim poprečjem. Podatki za 7 mesecev letošnjega leta kažejo na 40,65-odst. izpolnjevanje planskih obveznosti (SRS 45,42 odst.). To pa pomeni, da bi morali v preostalih
mesecih do Konca leta izvoz povečati za poprečno 873 milijonov din na mesec v primeri z dosedanjo poprečno vrednostjo izvoza, če bi hoteli zamujeno nadomestiti. Malo verjetno je, da bi izvozniki to zmogli.
R. B.
T'*
Po kratkotrajnem izboljšanju v sredo bo naše kraje že v četrtek doseglo novo padavinsko območje. Slabo vreme se bo zadržalo še v petek, v soboto pa lahko pričakujemo postopno izboljšanje vremena.
st. 41(1731). Leto XXXIII NOVO MESTO	četrtek
14. oktobra 1982
I Cena 12 din
I 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom I ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Ljubljansko pismo
Z dogovorom namesto s prisilo
[investiranje na Kosovu
Kosovo ima 1.564.000 prebivalcev, zaposlenih pa je samo
177.000 ljudi. Zato je skupščina SAP Kosovo sprejela program razvoja pokrajine na področju zaposlovanja, ki predvideva, da bi do leta 1990 zagotovili
122.000 novih delovnih mest
Stopnja zaposlenosti na Kosovu je najmanjša v državi: 11 ljudi na 100 prebivalcev, jugoslovansko povprečje pa je 26:100. Od 80.000 ljudi, ki iščejo zaposlitev, jih ima 35 % dokončano srednjo, višjo ali visoko šolo. Nezaposlenih je približno 3,5-krat več, kot kažejo uradni podatki. Precej žensk ni prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, drugi pa se ne prijavijo, ker menijo, da nimajo možnosti za zaposlitev. Neugodna gibanja na tem področju se bodo najbolj, zaostrila v letih 1985- 1987. Takrat bo končala srednjo šolo
80.000 dijakov, diplomiralo pa
40.000 študentov. Zato nameravajo na Kosovu več investirati v predelovalno industrijo in kmetijstvo, namesto v bazično.
Da bi zmanjšali odliv mladih v mesta, bodo na Kosovu na podeželju zgradili nove kulturne domove, kinodvorane, čitalnice, disko klube in športne objekte. Izboljšati bo treba tudi cestno mrežo. Tako imenovani „Krai-ghetjevi“ komisiji so poslali predlog, da bi delovni teden skrajšali od 42 na 40 ur, kar naj bi prav tako omogočilo hitrejše zaposlovanje.
Vse republike so se odločile za ekonomsko sodelovanje s SAP Kosovo, vendar to sodelovanje ne obrodi vedno predvidenih učinkov. Republike in Vojvodina so leta 1980 sklenile dogovor o izgradnji po enega gospodarskega objekta r,a Kosovu. Vendar sta svoje obveznosti iz dogovora začeli izp olnjevati šele dve republiki: Bosna gradi tovarno armatur v Podujevu (investicija mil. din), Srbija pa tovarno za proizvodnjo črpalk v Dečanih (investicija okrog 600 mil. din). Vsi drugi se iz teh ali onih razlogov še dogovarjajo z združenim delom Kosova in drugimi organi pokrajine. Treba pa je povedati, da tudi delovne organizacije s Kosova niso bile niti kadrovsko niti programsko pripravljene, da bi pravočasno sprejele vse ponudbe. Poleg tega niti Kosovo niti republike niti Vojvodina še niso sprejeli spodbudnih ukrepov iz svoje pristojnosti, da bi zainteresirali kolektive za gradnjo planiranih objektov.
Zaradi tega se, razumljivo, zastavlja vprašanje, čemu potem sploh služi podpisani dogovor. Zakaj se je vse skupaj tako razvodenelo, da se šele danes razpravlja o tem, iz katerih virov bi bilo treba zagotoviti sredstva za te objekte?
Po vsem sodeč, se obveznosti republik in Vojvodine iz dogovora polagoma ,.vtapljajo“ v tiste obveznosti, ki jih izpolnjujejo na osnovi zakona o vplačevanju stalnih sredstev v sklad federacije za razvoj manj razvitih republik in pokrajin, torej obveznega posojila nerazvitim. Od skupnih sredstev, ki naj bi jih v sedanjem srednjeročnem obdobju razvoja vložili v nerazvita območja, jih je polovica (114 milijard dinarjev) prepuščenih republikam in pokrajinam za združevanje. Če del teh sredstev ne bodo združevali po samoupravni poti, tedaj jih bodo morali po črki zakona obvezno vplačati v sklad za razvoj manj razvitih.
Kaže, da bi se zato morali čimprej lotiti uresničevanja sprejete politike, to pa pomeni, da bi morali vsaj polovico sredstev, namenjenih hitrejšemu razvoju nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo, združevati in porabljati po samoupravni poti.
VINKO BLATNIK
Wli
Podučili tuje dobavitelje
o združitvi
Ribnica: zavrnjena ocena komunistov v tozd Jelenov žleb, ki nasprotujejo združitvi kmetijstva in gozdarstva
Dovolj je družbeno sprejetih usmeritev in dogovorov, po katerih .so kmetijstvo in gozdarstvo ter lesna industrija med prednostnimi panogami kočevskega in ribniškega gospodarstva. Napori, da bi se te panoge dohodkovno in še drugače povezale, potekajo v obeh občinah že od leta 1976, da ne govorimo o lanskem aprilu, ko so spet govorili o smernicah razvoja vseh teh panog.
Toda v praksi se ni skoraj nič spremenilo. Kljub naporom vseh subjektivnih si! v obeh občinah in kljub temu da je bila z združenim kmetijsko gozdarskim podjetjem sprejeta temeljna usmeritev o povezovanju teh panog, vsi delujejo po podjetniških načelih. In ker veljajo taka načela, je pač tako, da je v kočevski občini obdelana le tretjina zemlje od skupno 7 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Kaj več k temu podatku, ko si na vse kriplje prizadevamo, da bi povečali pridelke hrane, skoraj ni mogoče dodati.
V kočevski občini o zadnjem referendumu, ki je spet postavil na kocko vzpostavitev take samoupravne organiziranosti, ki bi zagotavljala učinkovitejšo povezavo kmetijskih, gozdarskih in lesarskih delovnih organizacij, še nimajo izdelane celovite politične ocene. V ribniški občini pa so bili bolj konkretni. V razpravi na zadnji seji občinske konference v Ribnici je bilo med drugim rečeno, da je v ZKGP še marsikaj neurejeno, čeprav deluje tam že od lani organ družbenega varstva. In kljub temu da tam deluje organ družbenega varstva, zadeve niso bile urejene niti znotraj kolektiva, kaj šele, da bi bile začrtane smernice bodočega dohodkovnega povezovanja med vsemi temi panogami.
Ribniški komunisti sodijo, da ocena, ki so jo napravili komunisti v tozdu Jelenov žleb, ni niti resna niti ustrezna. Po mnenju ribniške konference ZK je treba tako oceno zavrniti in od komunistov zahtevati odgovorno pretehtanje vzrokov za neuspeh zadnjega referenduma. Še več: po mnenju članov konference je treba poklicati na odgovor vse posameznike, ki referenduma niso podprli.
J.SIMClC
V Kopitarni že nad 70 tehničnih izboljšav, 50 samo v enem obratu
Sevniška občina je ena tistih manjših, kjer ne premorejo niti ene raziskovalne ustanove, občinska raziskovalna skupnost je bila tako vsaj do nedavnega kar nekakšen nebodigatreba. Zastavljeni čvrstejši program in predvsem vztrajnost nekaterih posameznikov so pripomogli, da se to skupnost vendarle bolje razvija.
savah smo že pisali. Samo z uvedbo centrirnih naprav lahko uporabljajo
V pripravah na kongres slovenskih sindikatov je odbor za inovacijsko dejavnost pripravil okroglo mizo o teh vprašanjih. Okrog nje je bilo, žal, premalo odgovornih iz posameznih podjetij, le iz Lisce, Jugotanina, Bohorja in Kopitarne. Verjetno bo odboru uspelo do izteka tega leta zbrati najzaslužnejše inovatorje in jim podeliti družbena priznanja.
Nedvomno so z inovacijami prišli najdlje v sevniški Kopitarni. O Slavku Zakošku st. govorijo kar kot o inovatorju desetletja. Brez njega in ostalih prizadevnih delavcev si dandanes tam že ne znajo več predstavljati razvoja tovarne. Imajo nad 70 tehničnih izboljšav, od tega samo v enem obratu 50. To so razne drobne mehanske izboljšave, vpeljava hidravlike in pvnevmatike. O najpomembnejših kopitarniških izbolj-
• Pomembno je, da kolektivi najdejo svoje mesto v programih republiške ali posebne raziskovalne skupnosti. TaK program uspešno razvija Stilles z biotehniško fakulteto. Žal gre odobritev projekta izredno hitro le, če najdejo recenzenta v eni od znanstvenoraziskovalnih institucij. Kot so izkusili v Jugotaninu, ustreznih zunanjih sodelavcev ni vedno najti, ta-itrat pa z nalogo ne morejo in ne morejo prodreti.
tanjši in ožji les. Prihranek na lesu
Da bi družbi več koristili
Seminar za planerje analitike iz vse Dolenjske
S. oktobra je analitsko planska sekcija Društva ekonomistov Dolenjske organizirala s članstvom pogovor o izhodiščih za ponovno uveljavitev sistema kalkulacij za ugotavljanje pričakovanih in doseženih rezultatov dela. Razgovor je vodil priznani strokov njak na tem področju Milan Strah iz Ljubljane.
Namen seminarja je bil z novimi vezne razprave s končno ugotovitvi-in ustreznejšimi strokovnimi rešitvami tudi na Dolenjskem uveljaviti pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri odločanju. Vsi vemo, da moramo dohodek povečati in stroške zmanjševati, v praksi pa se ob tem običajno sprožijo dolgo-
Napoved težav?
Škripajoč začetek Baltovega drugega polletja
KOČEVSKI KOMUNISTI O STABILIZACIJI
V ponedeljek je bila v Kočevju 8. seja občinske konference ZK. Člani konference so obravnavali aktualna vprašanja uresničevanja politike ekonomske stabilizacije v kočevski občini in naloge občinske organizacije ZK po zadnjih sejah CK ZKS in CK ZKJ. Na seji so obravnavali tudi delovanje osnovne organizacije ZK v Itasovih skupnih službah. Več o seji bomo poročali v naslednji številki.
' ŠE ZADNJI SESTANEK PRED KONGRESOM
Pred kongresom slovenskih sindikatov je bil 4. oktobra v Kočevju še zadnji skupni sestanek predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov in delegatov, ki bodo zastopali kočevsko občino na kongresu, čeprav je kongres že končal z delom, lahko povemo, da so na sestanku dobro ocenili predkongresne aktivnosti v kočevski občini.
Medtem ko je bilo prvo polletje za Bcltovo temeljno organizacijo Livarna zelo uspešno, tega nikakor ni moč trditi za začetek druge polovice leta. V 18 dneh avgusta so na dan odlili le malo več kot 55 ton odlitkov, kar je 18 odst. pod letošnjim 7-mesečnim povprečjem in 13 odst. manj, kot predvideva gospodarski načrt. V prvem tednu septembra pa so odlili že po dobrih 59 ton odlitkov na dan, kar je še vedno 12 odst. pod povprečjem sedmih letošnjih mesecev in 6 odst. pod letnim planom.
Zaradi pogostih zastojev se je poslabšala delovna in tehnološka disciplina, pomanjkanje nekaterih rezervnih delov (zlasti gre tu za jermene) povzroča izpade proizvodnje v elektro peči, kompresorju in drugje. Vse to pa je že zadalo udarec uspehom, ki so jih Beltovi livarji dosegli v prvi polovici leta. Zal tudi za naprej ne kaže nič bolje, bojijo se celo, da bo gospodarjenje v zadnji četrtini leta še težje.
Če si ne bodo pravočasno zagotovili furanske smole, se lahko zgodi, da težka linija ne bo stalno obratovala. Po sedanjih napovedih kaže, da iz koksarne v Lukovcu ne bodo dobili dovolj koksa. O vseh teh resnih težavah, ki kaj hitro lahko vplivajo tudi na osebne dohodke zaposlenih, se bodo v kratkem resno pogovarjali in seveda kar se da učinkovito ukrepali.
Iz zadnjega Pavlihe
g
I
i
m
jo, da to ni mogoče. Prav pri tem pa se mora izkazati planer analitik, ki naj bi nakazal strokovnim službam in delavcem kje, kdaj in kako naj bi ukrepali za spremembo razmer. Za opravljanje te odgovorne naloge pa se mora planer analitik neprestano izobraževati, pri čemer so zelo koristne izkušnje drugih, kar je pokazal tudi nedavni seminar.
Ugotovljeno je, da v analitsko-planskih službah na Dolenjskem dela 68 članov društva, to pa je strokovna sila, ki bi lahko dajala družbi več kot doslej.
. Poleg te ocene so prisotni izrazili pripravljenost za sodelovanje pri preizkusnem uvajanju temeljnih prvin za gospodarjenje na ekonomskih osnovah. Menili so tudi, da brez strokovnih rešitev pri planiranju in spremljanju rezultatov dela ne bo možno izvajati dosledne delitve po delu. Prav zato je treba na novo preveriti programe izobraževanja za potrebe poslovodnega odločanja ter vsebino številnih seminarjev in posvetov. Vsekakor pa je nujna večja usmeritev v teamsko delo in preverjanje novih zamisli v praksi.
O NALOGAH OBČINSKIH ORGANIZACIJ ZK
V Ljubljani je bila v ponedeljek seja medobčinskega sveta ZK Ljub-jana okolica. Na seji so sprejeli dogovor o usklajevanju dejavnosti občinskih organizacij ZK po posvetu predsednikov občinskih konferenc ZK in sekretarjev občinskih komitejev, ki je bil pri CK ZKS. Obravnavali so tudi vprašanje zaposlovanja v regiji ter naloge komitejev pri SLO in družbeni samozaščiti v regiji.
SPOSOJENO TRNJE
— Nimamo besed, kako ste nas zadolžili. Nimamo niti številk.
(Iz Ježa)
ocenjujejo v začetnem obdobju na 3,51 milijona dinarjev. Uvoženi stroj za nabijanje žebljev v cokle je kajpak požiral tudi le uvožene žeblje. Po predelavi kopitarniških inovatorjev dela stroj tudi z domačimi. V teku je pomembna, v izvoz naravnana rekonstrukcija. Stroji italijanskih in nemških dobaviteljev niso dajali od sebe, kar so od njih v Kopitarni pričakovali, predvsem ne ustrezne kakovosti. Svetovali so tujim strojnikom, kaj bi kazalo popraviti. Le-ti so nasvete blagohotno upoštevali. Nemalo so se namučili, da so od S1SEOT dobili uvozno dovoljenje za stroj, ki stiska gumo na lesene podplate. Tik pred tem so tak stroj naredili doma, zato so se uvozu lahko odpovedali.
Z Uspehi se lahko ponašajo tudi v Stillesu in še kje. Tudi v Obrtni zadrugi Bohor spodbujajo inovacije med obrtniki. To ali pa izvozna naravnanost posamezne delavnice je namreč prednostni kriterij pri dodeljevanju posojil. KZEl£ZMK
KMEČKI FANTJE IN DEKLETA, PRINESITE GRADIVO O DRUŠTVU
Muzej ljudske revolucije Slovenije prosi vse nekdanje člane Društva kmečkih fantov in deklet, ki se bodo 24. oktobra ob 11. uri v Vidmu ob Ščavnici udeležili odkritja spomenika železničarjem španskim borcem in otvoritve prenovljenega Gubčevega doma, naj s seboj prinesejo gradivo (fotografije, značke, dokumente, izkaznice in drugo) o delovanju društva med obema vojnama. Po proslavi bodo gradivo prevzeli predstavniki muzeja po obdelavi pa bo gradivo vrnjeno lastnikom. V zahvalo bodo darovalcem gradiva podelili izvirne članske značke Društva kmečkih fantov in deklet.
Domače pletenine z zamudo
Beton zamuja z Inple-tom na Brezovem -Montažerji ne bodo  čakali strojev
Sovlagateljice Jutranjka, metliški Komet in še prav posebno Lisca že težko pričakujejo pletenine iz nove tovarne, ki jo gradijo skupaj na Dolnjem Brezovem.
Direktor tovarne v izgradnji Edi Žbogar pravi, da tovarna še ni nared, čeprav bi po pogodbi s sevniškim tozdom Betona že morala biti. V četrtek, 7. oktobra, so pričakovali na Brezovem prve tuje stroje, ki jih bodo carinili kar v tovarni. Načrtujejo, da bi jih, če bodo gradbinci pohiteli, lahko namestili v oktobru. „Največji problem je izvedba instalacijskih del na energetskem objektu, kjer posebno zamuja celjski Emo z dobavo kotla. Ko smo ga hoteli videti vsaj v tovarni, so nam lahko pokazali le nekaj pločevine," pripoveduje o tem direktor Žbogar.
Pri firmi Meyer in Albi v Zvezni republiki Nemčiji so že bili na priučevanju izmenovodje in pomočniki. Doma so poskrbeli, da so odšli na pot ustrezno pripravljeni. Usposabljali so jih predhodno v tovarni Nada Dimič, še nekaj jih je v Velani. V Nemčiji so se tako lahko le izpopolnjevali. Tamkajšnji podjetniki so naše delavce pohvalili.
Se nerešena težava je surovina za poskusno proizvodnjo. Yulon iz Ljubljane jim, čeprav so sovlagatelji, do sedaj še ni odgovoril, če jim bo lahko zagotovil dovolj surovin ustrezne kakovosti. Po vsej verjetnosti bodo morali te prve količine kar uvoziti.
A. Ž.
70 let dr. Suzane Furlan
Pred kratkim je praznovala 70-let-nico dr. Suzana I-urlan iz Novega mesta, zdravnica specialistka za otroške bolezni, ki se je mnogi starši in otroci s hvaležnostjo spominjajo, čeravno je že več let med upokojenci. Leta 1937 je prišla v Novo mesto kot mlada zdravnica in takoj začela delati v otroški ambulanti, kamor so
prej prihajale zdravnice iz Ljubljane. O sebi in svojem bogatem minulem delu jubilantka sploh noče govoriti, pač pa so kolegi, ki nadaljujejo njeno delo v današnjem sodobno organiziranem zdravstvenem domu, povedali:
„Bila je starosta dolenjske pediatrije. Kot prva specialistka za otroške bolezni po vojni na Dolenjskem je to dejavnost postavila na noge v
zdravstvenem domu in v bolnišnici-Posebno vneto si je prizadevala t* preventivo. Njena zasluga je, da so bile ustanovljene posvetovalnice za otroke na Dolžu, v Stopičah, Gabrju in Brusnicah, v Podgradu, Mirni peči, na Otočcu in v Šmarjeti. Te posvetovalnice še danes, po 30 letih, obstajajo. V njih nadaljujejo delo mlajši zdravniki. Dr. Furlanova pa je začela tudi z otroškim dispanzerjem v Trebnjem.
Bila je garač prve vrste in strokovnjak, pomagala je povsod, kjer sojo prosili. Vsi pa so jo cenili zlasti zavoljo njene topline.”
Dr. Furlanova, kije bila tudi pri* upravnica novomeškega zdravstvenega doma po vojni, je do pred osmimi leti razdajala svoje moč' poklicu, čeravno več let z opešanim lastnim zdravjem. Njeno delo tudi v javnosti ni ostalo neopaženo. Oh 20-letnici službovanja je prejela red dela s srebrnim vencem, krajevn* organizacija SZDL - center pa ji je podelila priznanje OF. Čeravno j« take narave, da ji je hlepenje p° časti in priznanjih tuje, pa je bil* iskreno vesela pozornosti novomeške občinske skupščine. Voščilni telegaram za 70. rojstni danjijedal slutiti, da vse, kar je naredila v prid dolenjski pediatriji, le ni pozabljeno,
R.B
Rešitev v povezavi s kmeti
Razvoj kmetijske proizvodnje v črnomaljski občini zaostaja za načrtovanim
Da bi ugotovili, kako poteka razvoj kmetijstva v črnomaljski občini, kako uresničujejo zastavljene naloge v tej dejavnosti ter opozorijo na ovire in probleme, ki jih tarejo, so v črnomaljski Kmetijski zadrugi, nosilki kmetijske proizvodnje v občini, pripravili oceno razvojne problematike kmetijstva. Ob tem je postalo jasno, da bodo morali v tej delovni organizaciji storiti še marsikaj za uresničitev nalog, zastavljenih v srednjeročnem planu.
I ako je moč govoriti le o zametkih dohodkovnih odnosov, a še to le na nekaterih področjih (povrtnina, delno živinoreja). Premajhen je tudi vpliv kmetov kooperantov na obli-
kovanje poslovne in razvojne politike in na dejansko odločanje pri delitvi dohodka. V večini primerov gre le za kratkoročne odnose s posameznimi člani, za odkup tržnih presežkov po dnevnih cenah ter za oskrbovanje članov zadruge s krediti, gnojili.
Kmetijska zadruga bi morala pripraviti tudi ustrezni akcijski načrt za ustanovitev proizvodnih skupnosti za meso, mleko, perutnino, v okviru katerih bi prihajalo do združevanja zemlje, dela in sredstev, s tem pa tudi do pocenitve proizvodnje, vendar do danes tega še ni storila. Zato pa deluje v občini že okrog 20 strojnih skupnosti.
Težave sc pojavljajo tudi pri pri delovanju vrtnin in sadja, za kar bi morali imeti dolgoročne razvojne koncepte, s katerimi bi usmerjali
proizvodnjo. V drugem polletju sej* zaostrila tudi preskrba s svežih1 mesom, še vedno pa ne vedo, kak® bodo pokrili 220 starih milijonoy izgube, ki jih je letos pridelala klay' nica.
Zaradi vseh teli težav so na osnoyl zakona o intervencijah v kmetijsrif in porabi hrane v občini ustanovi'1 intervencijski sklad za pospeševanj« kmetijstva, v katerem naj bi se leto* zbralo 336 milijonov starih dinarjev-S tem pa bi lahko mnogo bolj ko1 doslej pospeševali proizvodnjo hran« v zasebnem sektorju.
Toda v občini še vedno predstav' Ija resno težavo pri nadaljnjem r11*! voju kmetijstva neizdelan prostorij plan, v okviru katerega bi opredeli'1 zemljišča za potrebe kmetijstva ter * tem pospešili nadaljnji razvoj kme' tijske dtjavnosti.
M. KKUM1‘AČNIK
MIZNE PLOŠČE ZA NEMCE - V Novolesovem tozdu Bor v Krškem so za zahodnonemškega kupca izdelali mizne plošče, s katerimi so bdi Nemci zelo zadovoljni. Toda ker primanjkuje bukovega lesa, se je posel ustavil. Doma pa gredo za med nove kuhinje 4 Kerin“. (Foto: P. Perc)
PRIZNANJE KOČEVSKEMU TISKU - Eno od dveh letos podeljenih najvišjih priznanj občine Koče\je — Šeškovo nagrado je prejel Kočevski tisk, ki se je iz skromnih začetkov razyil v uspešno tiskarsko in knjigoveško podjetje. Na sliki: direktor Janko Novak prejema priznanje. (Foto: J. Primc)
NI SLADKA KOT PREJŠNJA LETA - V krški občini so potrgali fankinjo, ki je je precej odkupil Agrokombinat v Leskovcu. Ker je imelo grozdje povprečno od 13,S do 16,5 % sladkoija, kar je precej manj kot lani, vinogradniki z zaslužkom niso najbolj zadovoljni. (Foto: P. Perc)
Ienartu stiskajo grozdje noč in dan. Vinogradnikom je minuli teden močno nagajal dež, zato so mnogi odložili trgatev. V nedeljo, ko se je zvedrilo, so bile vrste z grozdjem napolnjenih traktorskih prikolic spet daljše. (Foto: J Teppey)
PODPISALI SO ZA PŠENICO
V torek, 5. oktobra, so v Ljubljani podpisali samoupravni sporazum o pridelovanju pšenice, rži in sladkorne pese. Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki 102 delovnih organizacij za pšenico in rž ter 26 za sladkorno peso, predvideva pridelek °4 tisoč ton tržnih presežkov psenicein 262 tisoč ton sladkorne pese in je eden zadnjih takih dokumentov. Že v prihodnjem letu naj bi občine in kmetijske delovne organizacije same sprejete skrb za te pridelke in sicer v okviru skupnega dolgoročnega načrta prehrambne bilance, liedsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič je dejal, da o° te naloge sicer težko uresničita saj se bodo možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala še Poslabšale, zato bi se morali vsi nasloniti predvsem na lastne m°či, z vsemi materiali pa je Potrebno kar najbolj varčevati.
*	«	V	v
o ej m is ca
NOVO MESTO:	Ponedeljkovo
sejmišče je bilo spet za spoznanje živahnejše. Naprodaj je bilo 175 Pujskov in 14 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupaj 146. jča prve je bila cena od 2.300 do 500 din, za druge pa od 3.600 do 4.500.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu so prodajalci ponujali manj prašičev kot običajno: 304 pujske in 12 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so j'h 181, za pujske so dobili okoli 150, za starejše prašiče pa okrog 90 din za kilogram žive teže.
Vse vpreženo v sklepanje pogodb
V krški občini naj bi pogodbeno vezali kmete za setev pšenice na 420 ha
V krški občini kmetje vsako leto zasejejo s pšenico od 1400 do 1500 hektarov zemlje. Ker je republiški komite za kmetijstvo postavil zahtevo, da je treba najmanj 30 odstotkov zasejanih površin pogodbeno vezati, naj bi v krški občini sklenili pogodbe za odkup pšenice na 420 hektarih.
Če vemo, da je bilo v zadnji sezoni pogodbeno vezanih le 150 hektarov zemlje, je letošnji načrt izjemno zahtevna naloga, zlasti še, ker gre izključno za zasebni sektor. Agrokombinat naj bi zasejal s pšenico okrog 150 ha. Prvotni odziv kmetov je bil skromen. Še najbolje je bilo na Raki, kjer se je zbralo okrog 40 kmetov. Zato so v sklepanje pogodb pritegnili poleg pospeševalcev razne funkcionarje. Kmete obiskujejo na domovih.
KAM S SADJEM?
Posebno v višje ležečih krajevnih skupnostih sevniške občine, na Primožu in okolici Telč, imajo kmetje še mnogo neprodanega sadja. Sevni-ški kmetijci so bili že pred dobrim tednom ustavili odkup kmečkih jabolk, ker je mirenska Dana ustavila prevzem. Čudijo se, da jih bo tovarna vozila iz drugih republik, ko je domačih jabolk dovolj. Tako so menili na seji sevniškega izvršnega sveta.
Kmetijski
l amonijakom uhaja nafta
Že naslov ,,Varčnost, največji Vrelec nafte“, pod katerim sobotno Delo opisuje, kako so se z energetsko krizo spoprijeli v svetu, pove vse. Značilno je celo, da bolj, kot je država razvita 111 bogata, bolj se zaveda resnosti položaja in ukrepa, sili k varčevanju, kjerkoli se kaj privarčevati da.-
Kmetijstvo je tudi pri nas postalo zelo velik porabnik nafte, ^Bj pa lahko tudi rečemo, da energijo dostikrat razsipa. Pri tem ne mislimo le zvečano porabo, ki jo povzroča razdrobljena, žazparcelirana kmetijska zemlja, marveč tudi na energijo, ki jo Proizvede kmetijstvo samo, a je ne izkoristi.
Za proizvodnjo ene tone dušičnega gnojila sta potrebni skoraj Bve toni nafte. Zato so se že po prvi energetski krizi pred 9 leti umetna gnojila tako podražila in so sledila draženju nafte, če ni država na kak način pomagala blažiti draginje. Hkrati s tem seje povečevala vrednost in pomen organskih gnojil, predvsem hlevskega gnoja in gnojevke, podobno, kot se je v živinoreji P°vrml „ugled“ domače voluminozne krme.
. Hlevski gnoj pa ni samo dragoceno organsko gnojilo, marveč Je lahko tudi vir energije. O bioplinu, ki ga ponekod že v praksi, n? le poskusno, pridobivajo iz gnoja, smo na tem mestu že P>sali. Vendar to še ni vse. Raziskovalci iščejo še druge 'Božnosti, pri tem je zlasti vredno omeniti prizadevanja kon-cerna Alfa Laval, priznanega izdelovalca različne kmetijske °Preme, zlasti molznih naprav.
“osebno vidne uspehe dosega pri izrabi tekočega gnoja, ki Bastaja v hlevih z rešetkami, kakšnih je tudi pri nas že precej. Pri d *°uem SBOju namreč nastaja nezaželeno gnitje, pri čemer se spreminja v hlapljiv amonijak, ta pa nekoristno uhaja v rak in povrhu še zasmraja okolico. S posebnim dovajanjem _ a ali s tako imenovano aerobno obdelavo gnoja je to mogoč Preprečiti. Razvili so poseben „biocirk“ sistem, ki daje izvrstne ezultate in prihrani dosti dušika. Pričakujemo lahko, da bo stov?t tudi pri nas naletela na ustrezen odziv in da bo tud	P°sPe^evalna	služba priporočila in pomagala vpeljati
b* to obliko varčevanja z energijo.
Inž. M. L.
Pogodbenemu pridelovalcu pšenice pripada regres za semensko pšenico, in sicer 15 din za kilogram, le da potem proda 2 kilograma merkantilne pšenice. Regres je ugodnejši kot marsikje, kjer ponujajo poleg republiškega regresa 8 din le 7 din. Za mineralna gnojila dobi kmet 120 din regresa za vrečo gnojil, tisti, ki pa je že letos pogodbeno oddal pšenico in sklenil pogodbo za prihodnje leto, dobi še dodaten dinar za kilogram pšenice. Zamenjava za koruzo v količinskem razmerju 1 : 1, v vrednostnem pa 1 : 1,3 v korist pšenice je spet v veljavi.
Ob letošnjem odkupu pšenice je kmete malce motilo, da je bda pšenica le drugega razreda. Nekateri so želi v nepravem času in pšenica je bila preveč vlažna. V letošnji akciji sklepanja pogodb v krajevnih skupnostih, preko vaških odborov kmetom priporočajo za setev zelo intenzivne in srednje zgodne sorte mač-vanka 2, baikan in super zlata. Te sorte in novosadsko rano 2, ki je nekoliko manj zahtevna za zemljo, so na voljo v Agrokombinatovih trgovinah. Najugodnejši čas setve je do 20. oktobra
Kmetje, ki bodo podpisali pogodbe za setev pšenice, ne bodo imeli težav s škropivi, prednost pri nabavi nafte in drugih dragocenih goriv pa danes pomeni še več. P.-PERC
Več, a §e premalo
Družbena kmetijska proizvodnja občutno porasla, mesa in mleka pa še pre-_________ malo _______________
Leta 1952 je imelo KGP Kočevje 714 krav in je proizvedlo 1,356.000 litrov mleka; danes pa ima 1.532 krav in proizvede 8,732.000 litrov mleka. Mlečnost krave je porasla od 1.900 na 5.700 litrov.
Pred 30 leti je KGP zredila na leto 96 ton prašičev, danes pa priredi toliko v 14 dneh, na leto pa kar 2.400 ton.
V zadnjih letih je ZKGP odprlo nekaj novih hlevov, zadnjega na Mlaki za letošnji občinski praznik; veljal je 71,6 milijonov dinarjev. Njegovo gradnjo sta finansirali tudi SIS za preskrbo mesta Ljubljane s 13,6 milijona dinarjev in tozd Ljubljanske mlekarne s 4,9 milijona, ostalo pa so posojila Ljubljanske banke poslovna enota Kočevje in Kmetijsko-živilske razvojne skupnosti. Pri ZKGP načrtujejo še gradnjo novega hleva v Kočarjih in obnovo več starejših hlevov.
Kljub vsemu temu je oskrba potrošnikov z mesom in mlekom slaba, ker so krmila in koruza draga, naraščajo pa tudi drugi stroški, meso in mleko pa sta z ozirom na to prepoceni.
J. P.
Na vrhu in na repu
Kolikšna stanovanja v Sloveniji in kolikšna drugje.
Statistika dokazuje, da živimo Slovenci v najmanjših družbenih stanovanjih. Povprečna velikost takega stanovanja je v naši republiki 58,1 kvadratnega metra. Drugod po Jugoslaviji uživajo stanovalci v družbenih stanovanjih večje ugodje. Največje je na Kosovu, kjer je povprečna velikost stanovanja malo manj kot 69 kvadratnih metrov. V ožji Srbiji so malo skromnejši s 64,5 kvadratnega metra. Sledijo: Makedonija s 63,2, Vojvodina 62,7, Bosna in Hercegovina 62,4, Hrvatska 61,2 in Črna gora s 60,7.
Nasprotno pa se Slovenci lahko pohva'imo z najprostornejšimi zasebnimi hišami. Premorejo nič manj kot poprečno 99 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Velikost zasebnih stanovanj v naši republiki se sicer iz leta v leto povečuje. Statistiki so ugotovili, da smo bili včasih bolj skromni. Še pred dobrim desetletjem smo se zadovoljili s povprečnimi 90 kvadratnimi metri stanovanja v zasebni hiši.
Za primerjavo zapišimo, da je povprečno zasebno stanovanje, lani sezidano v Vojvodini, merilo 94 kvadratnih metrov. Na Hrvaškem so bili skromnejši z okoli 80 kvadratnimi metri. Drugod pa je bilo takole: v Čmi gori - 77,9, Makedoniji 74, na Kosovu 72,5, v ožji Srbiji 72 ter Bosni in Hercegovini 64,3 kvadratnega metra.
Šlag
Iz Primorskih novic
er sezone
e/tM K
m 0000000000000000000000000000000000000000 ■
I
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL~
^ Ureja Tit Doberšek
: Popravljanje mošta
Deževno vreme prve dni oktobra je zavrlo naravno naraščanje sladkorja v grozdju v taki meri, da v tem času odstotek sladkorja sploh ni naraščal in je bil 7. oktobra enak kot 2. oktobra. Na Trški gori pri Novem mestu je v času od 2. do 7. oktobra žametna črnina, ki je bila na pogled popolnoma zrela in po okusu sladka, imela le 11 do 12 % sladkorja, laški rizling in šipon 12 do 13%, modra frankinja in žlahtnina 13 do 14%, veltlinec in renski rizling pa 14 do 15 % sladkorja, merjeno (povprečen vzorec iz kadi) takoj po trgatvi z Oechslejevo moštno tehtnico preračunano na odstotke.
Za najmanj alkoholni „dolenj-ski cviček" za enkrat še dovoljujejo najnižjo alkoholno stopnjo 7,5 % (volumnih) alkohola. Da
£ dosežemo to, najnižjo stopnjo alkohola v dolenjskem cvičku, mora imeti mošt (po tabeli v knjigi inž. Judeža ..Vinarstvo") 12,8% sladkorja po klosterne-uburški moštni tehtnici ali 62 stopinj po Oechslejevi moštni tehtnici. Pripominjam, da je najnižja stopnja alkohola 7,5 % za dolenjski cviček še vedno le predlog Društva vinogradnikov Dolenjske iz leta 1981 za popravek 12. in 51. člena Pravilnika o kakovosti vina (Uradni list SERJ št. 17/81), ki ga je sicer podprl republiški izvršni svet in republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije, vendar ta predlog še ni bil kot popravek navedenega pravilnika uradno objavljen v zveznem uradnem listu, čeprav ga upravni organi v Sloveniji v glavnem upoštevajo.
Zvezni pravilnik o 'kakovosti vina v 12. čl. določa najnižji volumni odstotek alkohola za namizno vino 9 % in za kakovostno ter vrhunsko vino 10% alkohola, kar je zakonska osnova v primeru spora v postopku pri sodiščih, kjer je zakonska osnova v primeru spora v postopku pri sodiščih, kjer je zyezni predpis nad republiškim in prakso. Po navedeni tabeli v Judeževi knjigi ..Vinarstvo" mora imeti mošt za namizno vino z 9,1 % alkohola 14,8 % sladkorja po klosterneuburški ali 72 stopinj po Oechslejevi moštni tehtnici. Kakovostno vino z 10 % alkohola pa mora imeti mošt 15,9 % sladkorja po klosterneuburški ali 78 stopinj po Oechslejevi moštni tehtnici. To so dejstva, ki slonijo na zakonskih določilih o najnižjih volumnih odstotkih alkohola za posamezno vrsto vina.
Zato se ne smemo uspavati z navidezno sladkobo mošta ali s pavšalno oceno o sladki bi letošnjega mošta, ki jo na žalost dajejo tudi neodgovorni strokovnjaki in ugledni vinogradniki, ki govorijo, da je letos grozdje dovolj sladko in zato ni potrebno popravljati moštov z dodatkom sladkorja.
Dokler mošt v sodu še kipi (vre), je še vedno čas za popravo mošta. Ta poseg opravimo za vsak primer posebej, in to v taki meri, da bo bodoče vino imelo najnižji odstotek alkohola (9 % oziroma 10 %), tako, kot določa navedeni zakonski predpis. Ne pozabimo, da rabimo za povečanje enega procenta sladkorja v 100 litrih mošta 1,25 kg sladkorja. V primeru, da hočemo (ko računamo) povečati alkoholno stopnjo vina za en volumni odstotek, pa moramo moštu dodati na 100 litrov 1,7 kg sladkorja. Republiški pravilnik o popravku mošta s sladkorjem za severnovzhodno in jugovzhodno (Štajerska in Dolenjska) vinorodno območje Slovenije dovoljuje z dosladkanjem moštov povečati naravni alkohol največ za 2,5 volumnega procenta alkohola. Zvezni pravilnik o kakovosti vina pa v 22. čl. za isto vinorodno območje (podravski in posavski vinorodni rajon) izjemoma dovoljuje največ 4,9 kg sladkorja na 100 litrov mošta. Koliko bo kdo dodal sladkorja, po vsem povedanem ni težko izračunati.
Opozarjam, da z dodajanjem ■ sladkorja, ki se ga v primeru potrebe moramo poslužiti, tudi ni treba pretiravati in dodajati sladkor do najvišje dovoljene mere, kakor počno nekateri. Sladkorja je treba dodati moštu le toliko, da dosežemo najnižjo potrebno mejo odstotka sladkorja v moštu oziroma volumnega odstotka alkohola v bodočem vinu. Prevelike količine dodanega sladkorja škodujejo lastnosti bodočega vina. Preveč sladkano vino je neharmonično ker je porušeno naravno razmerje alkohola z drugimi lastnostmi vina. Danes sladkor tudi ni več tako poceni, že zato ne kaže s sladkanjem mošta pretiravati. Kljub temu pa pri moštih, ki po naravni poti niso imeli dovolj sladkorja, ne kaže popravka inošta z dodatkom sladkorja opustiti. Če hoče kdo doma piti prekislo in šibko vino, je to njegova stvar. Kdor pa računa, da bo vino prodal, ga je prisiljen popraviti do navedenih najnižjih odstotkov sladkorja oziroma volumnih odstotkov alkohola, ker mu bo sicer vino pri analizi zavrnjeno kot neprimerno za promet zaradi prenizkega volumnega odstotka alkohola.
DT
S
!
S
%
N
i
Stane Fink kot ravnatelj novomeške glasbene šole od 1947 do 1950
Stane Fink
Z glasbenim življenjem Novega mesta, z glasbeno šolo, nekdanjim učiteljiščem in gimnazijo je tesno povezan ime Staneta Finka, glasbenega peaagoga, komponista in pianir sta. Generacija za generacijo je stopala v čarobni svet glasbe in razkrivala skrivnosti igranja na klavir ob Finkovih napotkih in zavzetosti, brez števila je proslav, na katerih se je oglašal klavir izpod mojstrskih prstov, nemalo je takih, ki še danes radi sedejo za klavir in si kaj zaigrajo, pa to tvorno glasbeno doživljanje lahko povežejo s Finkom. Zdaj seje Stane Fink dokončno umaknil v spomin tistih, ki so ga imeli radi, ga spoštovali ali samo poznali. V njegovem stanovanju se ne bo več oglasil klavir, na novomeških cestah ne bomo več srečevali njegove postave in prestrezali nasmejanih pozdravov. V nedeljo ponoči je Stane Fink nenadoma umrl v 77. letu starosti.
Rodil se je 8. septembra 1906 v Ljubljani, vendar pa je večji del življenja preživel v dolenjski metropoli. Bil je med prvimi učitelji na glasbeni šoli in od 1947 do 1950 tudi njen ravnatelj. Glasbeno šok) je organizacijsko utrdil, pridobil nove učitelje in prostore ter tako precej pripomogel, da je šola dobila značaj organizirane glasbenovzgojne usta-“iove. Kasneje je bil redno nameščen kot učitelj glasbe na novomeškem .čiteljišču in nato na gimnaziji, ves čas pa je poučeval klavir v glasbeni šoli. Tudi po upokojitvi je poučeval nladi rod, pisal krajše klavirske kladbe in bil skoraj nepogrešljiv kot pianist. Kot slednjega so ga cenili in spoštovali tudi poznani mojstri klavirja v Sloveniji. Ob glasbi je imel še dve veliki strasti: šah in knjige. A če bi morali vse strniti v eno čustvo, potem bi lahko zapisali, da so bili p.ava Finkova ljubezen ljudje, pa naj se je z njimi srečeval pri šahovski t o bli, v kniižnici ali pri klavirju.
PROSLAVA
KRVODAJALCEV
16. oktobra ob 15.30 bo v trebanjskem Domu kulture
krvodajalska proslava. Na njej bodo podelili plakete krvodajalcem. V okviru kulturnega programa bo sodeloval tudi dramski igralec Dare Ulaga. Za krvodajalce pripravlja občinski odbor Rdečega križa posebne prevoze
ZA ČLANE NEKAJ UGODNOSTI
Društvo invalidov Novo mesto, ki in a začasne prostore v Vrhovčevi 20, vabi invalide vseh vrst, zaposlene i:i nezaposlene, naj se včlanijo. Društvo je začelo delati junija lani in i:’-.a v svojem programu vrsto dejavno iti, s katerimi želijo doseči večjo delovno in socialno varnost invalidni: oseb. Predvsem pa vabijo v svoje •T-te invalide, ki še niso včlanjeni v drv »ih društvih.
V spomin na dr. Mihaela Žagarja
Ob 250-letnici rojstva tega zaslužnega belokranjskega strokovnjaka in pisca bodo na zdravstveni postaji v Vinici 24. oktobra odkrili spominsko obeležje
2. decembra tega leta poteče 250 let, odkar se je v Damlju pri Vinici rodil sin ubožnih staršev ter pozneje zaslužni zdravnik, veterinar in medicinski pisec Janez Mihael Žagar, 24. oktobra pa bo v okviru proslave 900-letnice Vinice tudi proslava z odkritjem spominskega obeležja Žagarju na Zdravstveni postaji v Vinici.
J. M. Žagar se je rodil v Damlju (Kranjskem Damlju), ki je takrat spadal pod gospostvo Poljane Predgrad ob Kolpi, in iz tega je nastala napačna domneva, da se je Žagar rodil v Poljanah na Gorenjskem. Šele matrike graške jezuitske univerze ter Žagatjev biografski rokopis v deželnem arhivu v Brnu sta odkrikj kje je pravi rojstni kraj J. M. Žagarja.
Oče Janeza Mihaela, tudi Janez Krstnik, je bil kmečki delavec, kovač okovja in mlinar v graščinskem mlinu Malence tik pod vasjo; tam je jeseni 1943 prestopila reko slovenska delegacija, ki je šla v Jajce na 2. zasedanje AVNOJ. Zagatjeva mati Ana rojena Babič pa je bila iz Lukovdola, na hrvaški strani reke Kolpe.
Mladi J. M. Žagar je bil najprej pastir in je šele s šestnajstim letom lahko začel s šolanjem; ker oče ni bil pri volji, da bi se slabotni sin, ki je bil doma tudi potreben za pašo drobnice, šolal, je mladi Janez Mihael pobegnil od doma na Sinji vrh, kjer ga je vikar Luka Jurkovič v enem letu naučil brati, pisati ter sklanjati in spregati latinske besede, da je po posredovanju sorodnikov na Hrvaškem lahko nastopil šolanje, najprej pri pavlincih v Križevcih in nato v jezuitskem kolegiju (gimnaziji) v Zagrebu. Od tam je kot odličnjak odšel na filozofski študij jezuitske univerze v Gradcu ter po enem
letu na Dunaj, kjer je prav tako z odličnim uspehom študiral medicino in jo končal 1762. V svoji inavguralni disertaciji je uspešno zagovarjal temo o zdravilni rastlini salikariji navadni krvenki in si je temo izbral, ker je kot velik ljubitelj botanike v njej lahko zagovarjal tedaj novi botanični sistem za raz-
porejanje in poimenovanje rastlin po K. Linneju. Pripadnost novemu sistemu v botaniki je tudi Žagarja pozneje vodila k postavljanju lastnega „nozolo-škega" sistema, to je sistema za klasifikacijo in nomenklaturo bolezni po razredih, redovih, rodovih in vrstah.
V okviru tedanjega razporejanja zdravnikov ga je vrhovni zdravnik monarhije in predsednik medicinske dakultete G. van Swieten namenil za fizika okrožja mesta Jihlave na Moravskem; zaradi tega Žagar, žal, nikoli ni služboval v ožji domovini. Na svojem službenem mestu se je kot zdravnik humane in veterinarske medicine, ki sta bili tedaj še združeni, prav kmalu in uspešno spoprijel s. hudimi epidemijami kužnih bolezni ljudi in živine. Bogate izkušnje v praksi, nagnjenje k znanstvenemu pogabljanju in razsvetljenska miselnost so Žagarja kmalu napotile k pisanju razprav in večjih del, predvsem s področja kužnih bolezni in pa že prej omenjenega nozološkega sistema. Žagar je objavil dvanajst samostojnih del, posamezni njegovi spisi pa so izšli v delih drugih pomembnih piscev. Med kužnimi boleznimi ljudi je prevladoval tifus ter koze, med živinskimi pa predvsem goveja kuga; posebno zanimanje je vzbudila tudi Žagarjeva veterinarska razprava o slinavki in parkljevki, ki je tudi za današnje pojme kar moderna. Žagar je pisal tudi o zdravilnih vodah v okolici Jihlave, o čemer so tokrat zdravniki radi pisali; saj
GASILSKI ,,VRH“ V NOVOTEKSU — Ob nedavnem dnevu jugoslovanskih gasilcev so novomeški Novoteks in njegovo industrijsko gasilsko društvo obiskali člani predsedstva GZJ in predsedniki republiških in pokrajinskih gasilskih zvez. Novoteksovci so goste seznanili z organiziranostjo in delovanjem svojih gasilcev, razkazali so jim tudi društvene prostore, zatem pa jim je Stanislav Pavlin, glavni direktor Novoteksa, predstavil delovno organizacijo in razložil, kako se ta delovni kolektiv znajdeva v težkem gospodarskem položaju, pri čemer dosega tudi delovne uspehe. — Na posnetku; gostje pred eno od Novoteksovih tovarniških hal. (Foto: Tone Pungrčar)
Omejevanje želja mladih
NOV SLIKARSKI USPEH T. VOVKA IN M. MAZNIKA
Mladina se bo morala podrejati potrebam zaposlovanja — Novi predsednik B. Matkovič, sekretarka Z. Zopuhar
Največ problemov povzroča mladini v metliški občini zaposlovanje, so ugotovili na petkovi volilno-programski konferenci občinske konference ZSMS ter prav tej problematiki posvetili največ pozornosti.
„Ko mladi končajo šolo, naj se zaposlijo kjerkoli, drikler ne najdejo ugodnejše rešitve," je dejal predsednik občinske skupščine tov. Gačnik. Zaradi težkega gospodarskega položaja in omejitev zaposlovanja se bodo morali sprijazniti tudi z delom v neposredni proizvodnji, se prekvalificirati ali pa začeti kmetovati. Prav za kmetijstvo se odloča vse manj mladih, cilj kmetijskih tehnikov je delo v pisarni. Celotno za sebno kmetijstvo ostaja brez nasled nikov, kar je delno tudi posledica tipa, da so imeli ljudje kmečko delo
za manjvredno. Iako je danes v vsej občini le en mlad kmet, ki je pokojninsko zavarovan.
Kot so menili prisotni, bi morali v prihodnje dati večji poudarek na kadrovsko štipendiranje, ki naj bi bilo osnova za usmerjanje učencev v deficitarne poklice, kajti poklicne odločitve mladih so še vedno v glavnem podrejene le njihovim željam, ne pa tudi dejanskim potrebam in razpoložljivim delovnim mestom. Zato se bo morala mladinska organizacija v prihodnje več kot doslej ukvarjati s sistemom nagrajevanja, saj so deficitarni poklici premalo stimulirani in nagrajeni.
Na seji so izvolili tudi novega predsednika občinske konference ZSMS Branka Matkoviča, sektre-tarko Zdenko Zepuhar ter delegata za kongres jugoslovanske mladine Staneta Brodariča.
M. KRUMPACN1K
Osmega mednarodnega ekstempo-ra, ki je bil ob koncu minulega tedna v Trstu, se je udeležilo 1 §0 slikarjev iz Italije in Slovenije. Ustvarjali so na temo „Jesen v Skednju". Med tistimi, ki so dobili priznanja, sta tudi Novomeščana Toni Vovko in Marjan Maznik. Za uspelo delo je prvi dobil plaketo, drugi pa pokal. To je bil njun deseti ekstem-pore, kar na osmih pa sta bila nagrajena ali pa sta dobila različna priznanja.
ODGOVORNOST ZA USPOSABLJANJE
Na zadnji seji občinske konference ZK v Sevnici so med drugim kritično obravnavali premajhno pripravljenost članov, posebno za daljše oblike družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Tudi za novo sezono so na voljo številne oblike. V ZK se bodo poslej odločneje spoprijeli s podcenjevanjem idejnopolitičnega usposabljanja.
vemo, da tudi o naših dolenjskih Toplicah obstaja cela vrsta razprav, ki segajo nazaj vse do sredine 17. stoletja.
Žagar je v svojih, predvsem veterinarskih, delih rad vpletel dogodke iz svoje mladosti in pastirskega življenja z vsebino georgik pesnika Vergila; v istih razpravah je tudi mnogo zanimivega etnološkega gradiva. Pa tudi mnogo podatkov o sebi, o družinskih članih in o bolnikih, ki jih je zdravil, najdemo v Žagarjevih delih.
Za zasluge so mu 1776 podelili plemstvo s priimkom „Nobilis de Sagar“; že leto poprej pa je postal član nemške akademije razikovalcev narave (Academia Caesarea Leopoldi-no Carolina Naturae Curioso-rum). S svojim nozološkim delom pa se je uvrstil v skupino vodilnih nozoloških sistematikov v Evropi.
Žagarje umrl 18.junija 1813 v Pragi. Njegova usoda zadnjih 30 let življenja še ni pojasnjena; že 1784 so prenehala izhajati njegova dela in tudi sicer o njem ugasnejo podatki. O Žagarju smo v zadnjih letih že pisali na mnogih mestih, predvsem pa v ,,Žagarjevem zbor-niku“, oziroma Zborniku za zgodovino naravoslovja in tehnike št. 3, ki gaje 1875 izdala Slovenska matica v Ljubljani, besedilo pa sta napisala D. Mušič in J. Batis.
V počastitev spomina pomembnega belokranjskega rojaka se je posebno zavzelo Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, občinska skupščina občine Črnomelj in Belokranjski muzej.
Spominsko obeležje (napisno ploščo) je zasnovala dipl. arh. Gizela Šuklje, Belokranjski muzej v Metliki pa bo za proslavo izdal posebno knjižico o življenju in delu J. M. Žagarja.
DR. DRAGO MUŠIC
Lenčka Sladič
Zadnjega septembra smo se na kranjskem pokopališču še zadnjič poslovili od Lenčke Sladičeve, medvojne aktivistke OF.
1906. leta se je rodila v kme-čko-dclavski družini na Mirni. Devet let pozneje se je z mamo preselila na Dolgo njivo pri Sentlovrencu in do začetka zadnje vojne na lastni koži čutila bič, kije trpinčil delavstvo. V organizirano delovanje OF se je vključila 1942, med vojno je doživela mnogo grozot, gledati je morala, kako so črnorokci po izdajstvu ustrelili njenega brata partizana. Nato se je še z večjo vnemo posvetila NOB, delovala je v A1Ž, v njeni hiši je bila kurirska javka.
Na začetku petdesetih let se je preselila v Kranj k hčerki, tudi tam je bila aktivna v družbenopolitičnih organizacijah.	v
SLAVKA PERUŠ
Edvard Poj«
Pred kratkim smo se na pokopališču na Travi v kočevski občini poslovili od domačega družbenega in političnega delavca, vestnega gozdarja in manipulanta bivšega Gozdnega obrata Podprcska Edvarda Pojeta.
Rodil seje 1899na Pungertu. Brž ko je bi sposoben za delo, je postal gozdni delavec - sekač in drvar. Ko je dopolnil 18 let, je bil mobiliziran v bivšo avstro-ogrsko vojsko in bil poslan na soško fronto, kjer je ostal do razpada Avstro-Ogrske. Ker pa so nam pohlepni sosedje hoteli zasesti Koroško z Mariborom vred, se je priključil kot p.ostovoljec Maistrovim borcem. .
Ob ustanovitvi OF se je tudi on podredil nalogam in ciljem te organizacije. V roški ofenzivi 1942 je bil zajet in odpeljan v internacijo na otok smrti Rab. Po kapitulaciji Italije je vstopil v NOV, vendar so ga kot nesposobnega zaradi zdravja dodelili rajonskemu odboru OF. Po končani vojni se je 1945 zaposlil pri Gozdni upravi v Podpreski, sedaj TOZD gozdarstvo Draga, kjer je delal do upokojitve. Poleg poklicnega dela v službi je imel še celo vrsto političnih dolžnosti v SZDL, RK, občinskem in okrajnem ljudskem odboru in drugod.
Zaradi prizadevnosti je bi! avgusta 1947 sprejet v KPS, kar je njegovo delo in naloge še podvojilo, saj je bil večkrat tudi sekretar OK ZK. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja, med njimi red republike z bronastim vencem, dvakrat srebrno priznanje OF, dve medalji Maistrovega borca ter številna gasilska in lovska odlikovanja.
FRANC KALIČ
POMAGALI SMO POBIRATI SLIVE
Neka žena iz Kapel je v naši šoli vprašala, če bi ji lahko pomagali pobirati slive. Tako seje naš razred v ponedeljek zjutraj odpeljal iz Dobove v Kapele. Tu nam je teta razdelila košare, v katere smo nabirali slive. Fantje smo večinoma plezali po drevesih in jih močno stresali. Tudi teta je bila zadovoljna, ko smo hitro končali delo.
BOJAN LEVEC, 6. a OŠ Dobova
SE O DNEVU PIONIRJEV
Prejeli smo še dvoje, poročil o tem, kako je minil dan pionirjev. Erna VOVKO iz Brusnic piše, da so pionirsko konferenco izvedli v avli šole. Po pregledu dela v preteklem šolskem letu so izvolili npvo vodstvo pionirskega odreda, sprejeli delovni program dela, popestrili konferenco s kulturnim programom, nato pa so izvedli več športnih tekmovanj. De-
lavni so bili tudi krški pionirji
plaVKkpiT
Konferenco so imeli v Delavskem domu Edvarda Kardelja, pri pregledu opravljenega dela sc tudi pomanjkljivostim niso ognili, po izvolitvi novega odbora pionirske organizacije pa so si ogledali slovenski film „To so gadi".
Smrt je povzročila še eno vrzel v vrstah borcev NOB: umrl je Ciril Polajnar -Cibe iz Novega mesta.
Rodil se je pred 61 leti v Žužemberku, mladost pa je preživel v
mestu ob Krki, bil med naprednimi gimnazijci in tamkaj dočakal začetek zadnje vojne. Domoval je v stavbi, kjer je zdaj hotel Metropol.
Četudi so v hiši prebivali italijanski oficirji, se je po Čibetovi zaslugi v kletnjh prostorih razvila partizanska tehnika; delovala je od srede avgusta 1941 do marca 1942. V strogi ilegali so pred okupatorjevim nosom nastajala glasila OF, tiskali so Slovenskega poročevalca za dolenjsko okrožje, med prenosom tehnike na Trško goro pa so Italijani Čibeta ujeli, zaprli in obsodili na sedem let ječe. Svoboden je postal po razsulu italijanske vojske. Odšel je v partizane.
Po vojni je opravljal več pomembnih nalog, med drugim je bil med snovalci dveh znanstvenih inštitutov, po upokojitvi pa sc je, četudi bolan, posvetil zbiranju dokumentarnega gradiva za zgodovino naprednega gibanja, Skoja in partije v Novem mestu ter partizanskih tehnik na Slovenskem.
Prijatelji in znanci bodo pokojnega Cibeta ohranil: v spominu kot človeka, komunista, ki je bil vselej pripravljen sodelovati ali pomagati, pa naj je šlo za velike, junaške naloge pri graditvi pravičnejše družbene ureditve ali za drobna, nesebična, Človekoljubna dejanja.
Mladi dopisniki so se srečali
V Ajdovščini je bilo 14. srečanje mladih slovenskih novinarjev
Po celotnem prizadevnem delu smo člani novinarskega krožka izbrali štiri, ki so se na povabilo TV 15, Nedeljskega dnevnika, Pionirskega lista in Dolenjskega lista od 30. septembra do 2. oktobra udeležili 14. srečanja pionirjev dopisnikov v Ajdovščini. Mene je povabilo uredništva Dolenjskega lista.
Po d_olgi in naporni, a zanimivi vožnji z avtobusom smo v Ajdovščini doživeli prisrčen sprejem. Po kratkem kulturnem programu so nam tamkajšnji učenci in učitelji povedali, kdo od ajdovskih vrstnikov bo naš gostitelj, nato pa smo se odpravili na njihove domove. Jaz sem šla z Nežko, učenko 7. razreda.
Drugi dan je bil poln zanimivih prireditev. Ajdovski šolarji so nam z zanimivim programom predstavili značilnosti svojega kraja, nato pa smo imeli razgovore s predstavniki uredništev. Pogovor z Dragom Rust-jem, novinarjem Dolenjskega lista, je tekel o marsičem, od tega, kaj in kako delamo v novinarskem krožku, do podrognosti, kako bi še razširili dopisništvo in upoštevali, da bi bili na si prispevki zanimivi za vse bralce časopisa. Za nagrado sem dobila dve knjigi, ena med njimi je „Fotorepor-ter" E. Šelhausa. Prebrala sem jo že in bila mi je zelo všeč.
V Ajdovščini smo si ogledali Pilonovo galerijo, tekstilno tovarno in mestne zanimivosti, na izlet smo se odpravili v Vipavo. Zadnji dan srečanja so dopisniki pripravili radijsko oddajo ..Pionirski tednik", podelili so nagrade za najboljša šolska glasila („Nasa pot" iz Šentjerneja je dobila četrto nagrado), po ogledu lutkovne igrice S. Makarovič „Hiša tete Barbare" in kosilu pa smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpravili, eni na krajšo, drugi na daljšo pot domov. V imenu topliških udeležencev se zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili sodelovanje na ajdovskem srečanju.
INGRID MOŽINA novin. krožek OS Dolenjske Toplice
DELOVNA AKCIJA ZA UREJENO SOLO
Učenci osnovne šole „Jože Slak-Silvo” iz Trebnjega smo ponosni na novo šolo, s sodobno opremljenimi učilnicami, kabineti in telovadnico. Ker nas je še neurejena okolica motila, smo v četrtek kopali kose zemlje in jih presejali na golo zemljišče. Travno progo smo dobro zalili. Tako se počasi solska okolica spreminja in upam, da bomo delo cimprej končali.
BRANKO T1SU, 6. d OS Jože Slak -Silvo Trebnje
DAN BREZ TORBIC
Dan pionirjev vedno praznujemo delavno, čeprav pridemo v šolo brez torbic. Letos smo se veliko pogovarjali o dosedanjem delu in sprejeli načrt za bodoče. Med delovno konferenco ie delegacija položila cvetje ter prižgala sveče na spomeniku padlim talcem na šmarješkem pokopališču, saj teče letos že 4. desetletje od zločinov okupatorjev in izdajalcev. Po kulturnem programu smo se zbrali na igrišču m napeto spremljali rokometno tekmo med našimi učenci in učenci OŠ Otočec. Razredi so se pomerili tudi v nogometu.
MONIKA JALOVEC OŠ 29. oktober Šmarjeta
POČITNICE V BOLNIŠNICI
Čeprav sem mlada, imam težave s i hrbtenico. Že več let se zdravim v bolnišnici v Valdoltri. Na okrevanje j grem vselej med počitnicami, kar ; me žalosti, saj je to čas, ki bi ga lahko drugače preživela. Hitro se navadim na bolnišnični red, redno telovadim. Letos sem se naučila plavati. Tudi družabnih iger ne I manjka, a najlepše je vseeno doma-HELENA SASF.K
liter, krožek OS Brusnice
OBIRALI SMO KORUZO
Zvedeli smo, da bomo šli t)a Strugo obirat koruzo. Tisto sredo je bilo slabo vreme. Že smo mislih, o* z delom ne bo nič, a smo nato 1* odšli na njivo. Koruza je bila poleže' na, zato je bilo krhanje naporno-Malica se nam je zelo prilepu, d** ženski sta prinesli celo sladoled-Spet smo se lotili opravila, začelo je pripekati jesensko sonce, in ob dveh, ko nas je prišel iskat šolski kombi, smo bili zelo utrujeni. fttr veval pa nas je prijeten občutek, ds smo opravili koristno delo.
FANIKA SAJE liter, krožek OS Brusnice
SPOSOJENO
TRNJE
— V komunizmu bomo vsi jemali po svojih potrebah — £• bomo to prenehali početi sedaj-(Iz Mladosti)
pisma
in
odmevi
DARILO V SLOVO — Poleg tega, da na dan pioniijev učenci pregledajo delo v preteklem letu ter si zadajo naloge za naprej, je tudi priložnost, da se poslovijo od vzgojiteljev, ki odhajajo v pokoj. Delegacija pioniijev OŠ Katja Rupena je obiskala tovariša Lojzeta Zupančiča, se mu zahvalila za dolgoletno delo ter mu izročila spominsko darilo. (Foto: Leon Košir, OŠ Katja Rupena, Novo mesto)
■55fiH MMKM
ZU2EMBERŠKI PIONIRJI NA PREVOLAH
Na dan pionirjev, 29. septembra, smo se žužemberški osnovnošolci odpravili na obisk k vrstnikom s ; cvoL Najprej smo se pomerili v jP°rtu. Mi smo bili boljši v nogome-“ m streljanju, Prevolčani pa v odbojki. Nato so nas gostitelji pogostili, pogovorili smo se o marsi-®m in tako učvrstili prijateljske st>ke. Želimo si, da bi bila taka srečanja stalna.
BERNARDA BRULEC OŠ Žužemberk
krožek za ročna DELA DELUJE
Krožek za ročna del na žužem-osnovni šoli obiskuje dvanajst deklet. Zbiramo se ob sredah popoldne. Letos bomo izdelovale go-oehne, prtičke z živalicami in drugo, belimo si, da bi se veliko naučile.
ZDENKA LONGAR OŠ Žužemberk
jesenski kros
V torek, 21. septembra, smo ime-;• razredi medrazredno tekmo-v ^rosu. Trije najboljši bodo odšli na tekmovanje v Semič, kjer oo seveda težje zmagati kot na šol-Aern krosu, saj bo tam več dobrih tekmovalcev.
NATALIJA LUNAR OŠ Črnomelj
NISMO BILI ZADOVOLJNI ...
Sedmošolri smo se v sredo z navdušenjem odpravili na delovno “kcgo v Vrbino pri Brežicah, kjer ;mo v mladem smrekovem nasadu * ti travo okrog mladih dreves, da se ne bi zadušila. Toda naša delovna "lema je kmalu popustila. Ker nismo naredili toliko, kot smo pričakovali, je bil tokrat tudi zaslužek manjši. V bodoče bomo morali temeljiteje premisliti, preden bomo °dsh na delovno akcijo.
MATEJA BOGOVIČ, 7.r Artiče
PRVA DELOVNA AKCIJA
: \. letošnjem šolskem letu smo že imeli delovno akcijo. Iz vsakega razreda se je je udeležilo 5 učencev. •Ted šolo smo odkopali in odstranili zemljo. Dekleta smo kopale, fantje Pa so vozili prst. Pomagal nam je mdi bager, ki je ravno takrat pri-PdjM mimo, zato je bilo delo hitro končano.
MIKI KRAJŠEK, 6.b OŠ Šentrupert
IZVOLILI PIONIRSKI ODBOR
Pred kratkim smo izvozili tri sec^^rrikc pionirskega odreda, ki bodo pri svojem delu menjavali. •Tav tako pa smo izvolili zastavo-:3 učenko, ki bo spremljala ob-in e Prispevke o dogodkih doma r. ,P° svetu, ter tiste, ki bodo po-in v* 0 usPehih učencev v krožkih ožii ■ *skem športnem društvu. Ta, ni,*JPlonirski odbor bo zastopal pio-nusk> odred naše šole.
MIKI KRAJŠEK OŠ Šentrupert
demonstracija PROTI POKOLU
^ četrtek smo učenci OŠ in
ralfnc* CSŠ iz Črnomlja demonstri-cev P°k°lu nedolžnih Palestin-{_.■ demonstracijo so pripravili 2dJ^maljski mladinci. Gimnazijka tre«r a je prebrala kratek, a pre-r,an,=lv Protest proti Izraelu in Rea-Irtev P°mm na 1500 nedolžnih mr.lL sm° počastili z.enominutnim so n °m' . e le besede, tudi napisi je mLVeda^’ kaj mislimo: Begin, tvo-°kc so krvave!
MATEJA PAVLINIČ OŠ Miran Jarc, Črnomelj
Topliški pionirji o tem in onem
V zahvalo, ker stalno pošiljajo zanimive prispevke za objavo v mladinskih in drugih javnih občilih, so bili na letošnje srečanje pionirjev dopisnikov v Ajdovščino vabljeni kar štirje člani šolskega novinarskega krožka iz Dolenjskih Toplic. Dolenjski list je povabil Ingrid Možino; njen zapis o srečanju objavljamo posebej, na kratko pa povzemamo, o čem so nam nazadnje pisali njeni vrstniki.
Janez ŠKULJ v prispevku ne skriva veselja nad tem, da je bil pred kratkim povabljen V novomeški Dom JLA, kjer so se srečali brigadirji. Janez je bil letos dvakrat v brigadi, opisal pa je, kako je potekala slovesnost, na kateri so podelili priznanja in diplome prizadevnim brigadirjem iz novomeške občine. Ponosen je bil na to, da je bil za najboljšega brigadirja proglašen Brane, bivši učenec topliške sole.
Vsak iz svojega zornega kota o obisku razstave „Gozd-gobe-cvetje", ki je bila v novomeški športni dvorani, pišejo Ksenija BUČAR, Greta PECA VER, Andreja ZADNIK in Katarina KOTAR, Rebeka LUKŠIČ pa nam je poslala kratko razmišljanje o tem, kakšen pomen ima urejeno okolje in kako si moramo prizadevati, da se zaradi širjenja industrije, ki prinaša tudi onesnaževanje, narava ne bi obrnila proti človeku.
Prispevka Vesne LAVRIČ in Jožeta KAPŠA se nanašata na kolesarski maraton, ki so ga člani prometnega krožka izvedli na dan pionirjev. Kolesarji so se odpravili do Črmošnjic; med vožnjo so morali upoštevati prometne predpise. Nekateri so omagali že pri Starih žagah, vztrajnejši pa so prispeli na cilj.
KAJ SI ŽELIM?
Mladi člani Rdečega križa, ki delujejo na črnomaljski osnovni šoli, so pred kratkim povprašali vrstnike, kaj si želijo ob tednu otroka. Povzemamo nekaj zanimivejših želja, ki so odsev čutečih otroških duš:
Želim, da bi se mama in oče več ukvarjala z menoj;
da ne bi ljudje umirali zaradi lakote;
da bi bilo v Črnomlju več mladinskih filmov; da ne bi bilo vojne; da bi bilo manj parkirišč in več otroških igrišč;
da bi na šoli ustanovili kmetijsko zadrugo;
da bi sc pridno učili in da bi bil mir pri nas in po svetu.
Bodo odrasli prisluhnili tem željam?
RAZSTAVA SLIK
Na naši šoli je razstava slik, na kateri sodelujejo pioniiji in mladinci likovnih krožkov iz Metlike, Podzemlja in Črnomlja. Želimo si še več takšnih razstav.
ANICA ŽELJEŽNJAK, 6.b
NOVINARSKI KROŽEK
Na naši šoli deluje novinarski krožek že vrsto let, jaz pa ga obiskujem drugo leto. Pišemo predvsem v Pionirski list in Dolenjski list. Vsak teden se zbere okrog 20 učencev in pišemo novice preteklega tedna. Če med letom pridno delamo, gremo ob koncu šolskega leta tudi na izlet. Lani sta nas nagradila Železniško podjetje Ljubljana in Ljubljanska banka.
SANJA MILOVIČ OS Črnomelj
TRGATEV
V nedeljo sem odšla na trgatev k stari mami. Bilo je zelo živahno. Brentaiji so rtosili težke brente, v palico, na katero so se opirali, pa so zarezovali črtice vsakič, ko so prinesli brento. Grozdje so stresali v velike kadi. Zvečer smo se utrujeni zbrali v zidanici. Ko smo povečerjali, smo še dolgo pili mošt in peli.
NEVENKA BAGARI, 6.a OS XIV. divizije, Senovo
SLOVESNO IN DELOVNO
Člani literarnega krožka OŠ Boš-tanj sporočajo, da so dan pionirjev praznovali slovesno in delovno. Na pionirski konferenci so si zadali naloge, za prihodnje šolsko leto. Med drugim bodo obirali jabolka, pomagali graditi gasilcem nov dom, pobirali kostanj, pogozdovali, zbirali star papir ter skrbeli za zdravo in čisto okolje.
Ivanka Struna iz OŠ I. SAB Prevole piše, da so ob dnevu pioniijev povabili v goste člane šolskega športnega društva iz Žužemberka. Pomerili so se v odbojki, streljanju, nogometu.
Mojca Glas iz osnovne šole na Senovem pa poroča, da so na proslavi ob pionirskem prazniku nastopili recitatoiji in pionirski pevski zbor, sledila pa je konferenca, ki so se je udeležili tudi gosti, predvsem borci.
DOBRA LETINA
Preteklo soboto in nedeljo je Brezova reber nad Semičem oživela, saj se je začela trgatev. Vinogradniki so bili dobre volje, kajti trte so dobro obrodile. Tako je letošnji trud dobro poplačan.
OLGA PLUT
■ "	,	I
Poceni do prireditev
Kočevje: športniki narede veliko z malo denarja
Kar 14 dni so bile v Kočevju razne prireditve v počastitev občinskega praznika 3. oktobra. Med njimi je bilo veliko športnih.
Tako je bil tradicionalni rokometni turnir ženskih ekip, na katerem so sodelovale tudi tekmovalke kluba „Zamet“ z Reke. Na teku po mestnih ulicah, imenovanem „Tek kočev skega zbora", so razen domačinov sodelovali tudi atleti iz Ribnice, Delnic, Ljubljane, Novega mesta in od drugod. Na tradicionalnem tekmovanju kegljačev invalidov je sodelovalo 11 ekip s 55 tekmovalci iz vse Slovenije in Hrvaške. Košarkarji so igrali za-
ključne tekme občinske košarkarske lige. Tudi šahisti so imeli turnir, na katerem je sodelovalo pet ekip, od tega tri iz sosednjih občin. Zelo verjetno smo kakšno tekmovanje še pozabili našteti.
Vsak bi si mislil, da so morali biti za vse te tekme stroški kar precejšnji, pa ni bilo tako. Kočevska društva imajo z drugimi dogovor, da prihajajo na tekmovanja v Kočevje na svoje stroške, Kočevci pa so jim dolžni srečanje vrniti, seveda tudi na lastne stroške. Tako pridemo poceni do zelo kakovostnih tekmovanj.	ANDREJ	ARKO,
Kočevje
OBISKALI SMO BOSNO
V znamenju velikih obletnic iz NOB, ki jih vsako leto oživimo, smo šli borci iz Ribniške doline na izlet v Bosno. Obiskali smo Bihač, Drvar, Jajce, Banjaluko, Kozaro in Jeseno-vac. Na poti smo doživljali veličino naše borbe in rojevanje nove Jugoslavije. Povsod so nas pozdravljala obeležja naše zgodovine, med katerimi nas je presunil spomenik na Kozari. Tu je bil edinstven primer, kjer se je vse ljudstvo povezalo v boj proti okupatorju, ko so starci in otroci zoreli v zavestne borce.
K. K. Ribnica
TAKSIST OVIRAL VOŽNJO
Poglejte, kaj se mi je pripetilo v nedeljo, 26. septembra, ko sem z avtom peljala proti Leskovcu pri Krškem. Z možem, mamo in dvema otrokoma sem na prednostni cesti pripeljala do nepreglednega križišča, kjer sem zmanjšala hitrost. Za mano je pripeljal taksi CE-108-534 in vključil zvočni signal Takoj me je prehitel in začel pred mano zavirati, da sem morah popolnoma zavreti. To se je ponovilo še nekajkrat na zadovoljstvo vseh treh „dam‘, ki so bile v taksiju. Povrh vsega je s kretnjo roke kazal, kakšne olike je, kar se še celo ni spodobilo, saj so bili v avtu otroci.
Avtomobil vozim že štirinajst let in se mi kaj takega še ni zgodilo. Ne vem, če' je taka oseba upravičena voziti javno prevozno sredstvo. Sama sem ogorčena nad takimi vozniki in sopotniki, ki se smejijo in s tem spravijo voznike iz ravnotežja, kajti meni je kri zavrela.
GABRIČ D.
,	Senovo
Kdo se poigrava s stanovalci?
Je streha na Kvedrovi 31 v Sevnici „črna" gradnja? Prijava tudi zaradi nevestnega gospodarjenja — Številna komisija strokovnjakov za štiri stebre
Prav neverjetno je, s kolikšnimi težavami se srečujejo hišni svet in stanovalci na sevniški Kvedrovi 31 zaradi strehe na tem poslovno-stanovanjskem objektu (v njem je tudi podružnica SDK).
Prvotna ravna streha je pričela v *•-------------------------------
zamakati. Občinska stanovanjska skupnost je prepustila Komunali, da na tem bloku namesti poševno streho. Dela so se dolgo vlekla, hišni svet in stanovalci so sproti opozarjali na pomanjkljivosti, česar pa izva-
jalci del, kot trdi predsednik hišnega sveta Ratomir Kljakovič, niso upoštevali. Streha, nova kajpak, ima spet hude pomanjkljivosti.
Ko so bili lani zapleti z njo na vrhuncu, jo je pregledal posavski
fradbeni inšpektor. Inž. Stane Ko-evar je ugotovil in zapisal v odločbi
Komunali, da je naklon enokapne strehe le 7,1 odstotka in ne 12, kot bi moral biti, ravno tako stiki salonitne kritine niso bili zaliti. Inšpektor je bil Komunali naložil rok za odpravo pomanjkljivosti, ki se je iztekel že konec lanskega leta. Kdo
v tem podjetju lahko ignorira inšpektorjevo pravnomočno odločbo že skoraj eno leto?
Zbor stanovalcev je zadevo prijavil javnemu tožilstvu v Novem mestu, ki je predlagalo preiskovalnemu sodniku postopek zoper direktorja
Komunale Igorja Goloba. Na sestanku 6. oktobra so ogorčeni stanovalci sklenili prijaviti tožilstu še bivšega tajnika stanovanjske in komunalne skupnosti inž. Jožeta Kolarja zaradi suma nevestnega gospodarjenja z družbenim premoženjem in občinskega referenta za gradbene zadeve inž. Mirka Redenška. Na Kvedrovi 31 namreč menijo, da je bil kršen zakon o urbanističnem planiranju, gradnja naj bi bila kratko malo „črna‘‘.
Streha naj bi imela toliko pomanjkljivosti, da je na Kvedrovi 31 take sploh ne marajo prevzeti.
Hišni svet preprosto ne ve več, kam naj se še obrne, ne le za zaščito svojih interesov kot stanovalcev in novih upravljalcev hiše, temveč, kot posebej poudarjajo, zaradi nemajhne škode na družbenem premoženju. Zbor stanovalcev namreč meni, da bo na družbenem premoženju za 3 milijone dinarjev škode, če se streha ne bo dala popraviti. Vsekakor odklanjajo plačilo svojih 350.000 dinarjev in anuitet, dokler streha ne bo res strokovno prevzeta.
Odkod tolikšno nezaupanje? Doslej so bile namreč zaman vse številne peticije na naslove v Sevnici. Pozivi na javne sestanke niso deležni odziva. Menijo, da so vredni vsaj toliko, da bi prišli denimo na zadnji zbor stanovalcev odgovorni iz Komunale in komiteja za družbeni razvoj, ne vedno neki novi obrazi, ki si venomer le nekaj zapisujejo . . . Očitek imajo celo zaradi zadnjih volitev. Niso namreč dobili vabila na noben predvolilni sestanek, čeprav so gradiva dobivali, denimo, v Drožanjski. Tudi za to so vprašali odgovorne v krajevni konferenci SZDL, vendar ni bilo odgovora. Pač pa sta se zlila nanje domala ogenj in žveplo, ko so kanili zavarovati prehod stanovalcem in celo dostop do bančnega trezorja pred divjim parkiranjem s štirimi stebri in verigo. Minuli četrtek seje za to ..lokacijo" potrudil obsežen zbor strokovnjakov od Regiona, cestarjev, komunalne skupnosti in požarnega inšpektorja. Na streho niso šli. Kaj se je torej zarotilo proti njim? To zimo, sedaj že drugo pod novo streho, bodo trepetali pred vsakimi padavinami.
alfred Železnik
Še: Novomeška atletika pred razsulom?
Odgovor in komentar na sestavek s tem naslovom, objavljen v prejšnji številki Dolenjskega lista
V celoti se strinjam z naslovom članka, ki ga je vaš časopis objavil v št. 40 z dne 7. 10. 1982, ne morem pa se strinjati z navedbami v članku. Citiram: „Znano je namreč, da so zaradi številnih disciplinskih prekrškov pred časom izključili iz kluba trenerja Milana Šimuniča .. Članek glede mene osebno zavaja bralce in športno javnost, v bistvu pa se iz njega vidi tudi očitek, da sem kriv za neurejene razmere v atletski sekciji in za neuspeh članske ekipe (lani četrti, letos komaj deveti v državi).
Najprej želim pojasniti, kaj je s tako imenovano izključitvijo in „številnimi disciplinskimi prekrški": V letošnjem letu sem vložil prošnjo za izpisnico iz AK Novo mesto, ker se želel prestopiti v AD Kladivar. Na prošnjo nisem dobil nobenega odgovora in sem dne 23. 4. 1982 prenehal biti član AK Novo mesto. Sestopil sem v AD Kladivar, kjer sem se veljavno in pravilno registriral ter začel tudi uspešno nastopati za to društvo.
Cele tri mesece kasneje je bil proti meni uveden disciplinski postopek; očitali so mi disciplinske kršitve, ne da bi točno navedli, kaj sem kršil in katero določilo pravil AZS sem kršil. Poleg tega so mi naprtili nekakšno materialno odgovornost. Zadevo je obravnavala disciplinska komisija AS Novo mesto. Disciplinska komisija je bila nezakonita, nikoli ni bila formirana imenovana na javen samoupraven način, kot bi morala biti, svoje delo je opravljala po analogiji z disciplinskim postopkom disciplinskega pravilnika AZS. Nezakonitost preseneča toliko bolj, ker je bil predsednik samozvane disciplinske komisije Metod Žužek, dipl. pravnik in sodnik temeljnega sodišča v Novem mestu. Zoper nezakoniti sklep disciplinske komisije sem se pritožil, saj mi v postopku dejansko ni bila dokazana nobena disciplinska kršitev, nekatere pa, tudi če so bile storjene, so toliko odmaknjene, da jih disciplinska komisija, še zlasti zakonita, ne bi smela obravnavati. POnovno trdim, da nisem storil nobene disciplinske kršitve, zoper sklep sem se pritožil. Objektivni pisec članka bi moral v članku navesti vsaj to, da odločba o izključitvi še ni stopila v veljavo in bo pristojni organ športnega društva Novo mesto moral o zadevi še odločati v zvezi z mojo pritožbo.
Glede zakonitosti in pravilnosti dela disciplinske komisije in atletskega kluba nasploh velja povedati, da AK Novo mesto v letu 1980 sploh ni imel občnega zbora, za leto
1981 pa so ga opravili kar v maju 1982.
Očita se mi, da sem skušal manipulirati z mladoletnimi tekmovalkami ter da sem nagovarjal k prestopu tudi druge atlete. Tak očitek je povsem neupravičen, saj atleti lahko sami povedo, kaj je razlog želje po izstopu iz AK Novo mesto. To so dejansko povsem neurejene razmere v novomeški atletiki, kot sem to jasno že povedal in kar naj bi bila ena od disciplinskih kršitev. Se vedno je dejstvo, da AK tekmovalcem - atletinjam, katere sem treniral, ni dal opreme in jim ni nudil možnosti za uspešne treninge. Do sedaj se klub za atletinje ni zanimal, pa so kljub temu dosegle vrhunske rezultate (Hren, Križe, Potočar). Dogajalo se je celo, da so atleta Potočarja „pozabili“ vzeti s seboj na tekmovanje in je ta zaman pet ur čakal na stadionu. Ali pa: reprezentantka Hrenova je zvedela za nastop za reprezentanco samo nekaj ur pred odhodom na tekmovanje. Res je tudi, da so si ti vrhunski atleti sami kupovali opremo dve leti in jim klub opreme ni dal. Tudi sicer odnos kluba oz. sekcije do atletov, ki niso iz Novega mesta, ni bil pravilen. Kot primer naj navedem Cilko Križe, republiško prvakinjo, ki je ves čas zdravljenja po hudi prometni nesreči nihče iz kluba ni niti obiskal ali se je kako drugače spomnil, z izjemo njenih kolegov atletov iz Dol. Toplic. Te atletinje niso hoteli prijaviti za državno prvenstvo v mnogobojih, čeprav se je zaradi specifične poškodbe pripravljala za tekmovanje cele tri mesece. Podana je bila obrazložitev upravnega odbora, da na tej tekmi nima nobenih možnosti. Resnica pa je ta, da če bi Cilka dosegla rezultate blizu svojih osebnih rekordov, bi bila državna prvakinja v sedmeroboju.
Dejstvo je, da se klub za atlete ni zanimal, sedaj pa naenkrat , grozi polom novomeške atletike", če bi ti uspešni atleti (vse do danes za klub nezanimivi, neperspektivni) presto-ili v drug klub, kjer bi jim omogo-ili vsaj redne treninge, jim povrnili stroške opreme in potovanj ter jih v dogovoru s trenerjem prijavljali za tekmovanja in mitinge.
V članku v Dolenjskem listu je jasno zagroženo, da atletom dovoljenja za prestop ne bodo dali - to pa pomeni, da eno leto ne bodo smeli nastopati, če se bodo izpisali. Tudi tu se vidi ozek interes kluba, ki želi preprečiti športne uspehe posameznikov, če ne nastopajo za „pravi“ klub. Meni pa se očita ..manipuliranje", ker nočem atletom, ki sem jih treniral in so pod
mojim nadzorstvom dosegli odlične rezultate, omogočiti normalen trening in doseganje čim boljših rezultatov tudi v prihodnjih sezonah. Dodam naj še to, da so o treningih in vloženih prošnjah za izpis starši atletov dobro seznanjeni in da starši sami želijo, da njihovi otroci prestopijo v drugo atletsko društvo. Ali je tudi to manipulacija? Z ravnanjem, kakršno je nakazano v članku v Dolenjskem listu (neizdaia soglasja za prestop), bo slovenski atletiki storjena velika škoda. Bojim pa se, da to atletskemu klubu Novo mesto ni mar.
Sprašujem se samo še to, kako je mogoče, da v upravi kluba delajo ljudje, ki so svoja najboljša atletska leta dali drugemu klubu. Te ljudi dolenjska javnost dobro pozna in tudi ve, da so se vrnili v novomeški klub, ko so že postali ..odpisani" atleti. Oni so takrat pravilno ravnali, takratna uprava jih je bila dolžna pustiti v drug klub. Sedaj pa atlete, ki želijo uspeti (kot so nekoč tudi sami želeli) in trenirati kot njihovi vrstniki, obsojajo in jim celo grozijo, če bi hoteli prestopiti v drug klub. Bolje bi bilo, ko bi ti atletski delavci svojo energijo vložili za dobre odnose med člani AK ter poskušali atletom zagotoviti normalne pogoje za trening tudi pozimi in naj bi raje skrbeli za izgradnjo pravega stadiona v Novem mestu, kot pa da energijo porabljajo za vodenje medsebojnih sporov.
Zal mi je, da moram na tak način polemizirati s klubom, katerega član sem bil vrsto let, vendar sem zaradi neobjektivnega in neresničnega poročanja o meni in razmerah v klubu v to žal prisiljen.
Prepričan sem, da je v interesu športne javnosti, če zve za dogajanje
SPOSOJENO TRNJE
- Vse več je takih, ki iščejo prosto delovno mesto. Svetujemo, da ga iščejo med 7. in 15. uro, ker je takrat v nekaterih kolektivih največ praznih delovnih mest.
(Iz Politike ekspres)
- Zdaj lahko dobite na črpalki v avtomobil le 15 litrov bencina. Roko na srce: je pravično, da dobi fičo toliko kot „mer-džo"?
- Prišel je čas, ko je bolje poznati črpalkarja kot ministra.
(Iz Večernjih novosti)
v AK, vendar ne na tako nepošten in neobjektiven način, s kakršnim seje tega lotil AK. Z neresničnim prikazovanjem dejstev v tisku AK prav gotovo ne bo med člani vzpostavil dobrih medsebojnih odnosov, za katere je F. Mikec v članku v Dolenjskem listu zapisal, da jih _je „ne nazadnje tudi potrebno urediti".
MILAN SlMUNlC
Zaman ponujana pomot pri obiranju sadja
Gre za spravilo pridelkov in vzgojni smoter akcije
Varčevalni in hkrati vzgojni akciji pobiranja kmetijskih pridelkov bi se radi pridružili tudi mladi v krški občini. Toda zaman so z občinskega mladinskega vodstva lani in letos opozarjali Agrokombinat, da ni potrebno toliko sezoncev za obiranje sadja. Kar okoli 200 delavcev je prišlo v Agrokombinatove sadovnjake iz drugih republik, 30 delavcev je bilo iz krške občine, porazno slab pa je bil odziv tistih, ki so na listi iskalcev zaposlitve pri občinski . skupnosti za zaposlovanje.
hi Agrokombinatu menijo, da bi šolska mladina težko ustrezno sortirala sadje za izvoz na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. To je bilo moč slišati celo na seji predsedstva občinske konference SZDL v Krškem, ko so skušali oceniti potrebno pomoč. Za zdaj je, kot kaže, poglavitno vprašanje, kam bi usmerili to pomoč, ki jo ponujajo mladi Če bi bila potreba jasno opredeljena, bi se v šolskem centru v Krškem in na vseh osnovnih šolah radi pomudili pri spravilu pridelkov. Seveda si vodstva šol zavoljo zdravja učencev ne želijo, da bi jih poslali na polja in v sadovnjake v najslabšem vremenu. Vsi pričakujejo, da bo Agrokombinat pravočasno obvestil o potrebni pomoči, saj ne bi smeli zanemariti tudi vzgojnih smotrov takih akcij. „PoIja ob vsej pripravljenosti mladih torej ne bi smela ostati nepospravljena, neobrana," je dejala predsednica OK SZDL Margareta Marjetič.
P. PERC
DOLENJSKI LIST
(TELEVIZIJSKI SPOREDI
v-------------------- j
15. X.
petek
1
8.55 TV V SOLI: Koledar, Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik, Poročila, Glagolice
10.35 TV V SOLI: Names to odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
17.25 POROČILA
17.30 PRVI CVETOVI, skopska oddaja za otroke
18.00 SREČANJE OKTETOV, glasbena oddaja
18.25 OBZORNIK
18.40 EKONOMSKA TERMINOLOGIJA: UKREPI V EKONOMSKIH ODNOSIH S TUJINO Tokratna izobraževalna oddaja bo na kratko prikazala glavne značilnosti mednarodnih ekonomskih odno-
SOV
19.i0 RISANKA
16.	X.
sobota
1
8.00 POROČILA
8.05 LOLEK IN BOLEK, poljska risanka
8.15 N. Maurer: JESENSKI VETER
8.35 PRVI CVETOVI, skopska oddaja za otroke
9.05 PUSTOLOVŠČINA, beograjska otroška oddaja
9.35 GUSARJI KAPITANA GAN-CHA, brazilska oddaja za otroke
10.00 POZDRAVLJENA, MEKE-DONIJA
10.15 VČERAJ - ZA JUTRI: NOVA DOBA, dokumentarna oddaja
10.50 LJUDJE IN ZEMLJA
11.50 in 15.30 POROČILA
15.35 V OZVEZDJU DVOJČKOV, sovjetski film
Tudi v sovjetski kinematografiji so si znanstvenofantastični filmi pridobili domovinsko praviso. Imeli smo priložnost videti že nekaj izvrstnih del, tudi film, ki bo na sporedu to sobotno popoldne, se splača gledati, čeprav pravijo, da je narejen dokaj šablonsko.
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 vreme: '
20.00 FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
20.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.15	ZGODBE IZ DELAVNICE, beograjska humoristična oddaja
22.00 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja
22.10	NOČNI KINO: ŽIVLJENJE IN CASI SODNIKA ROYA BEANA
Zgodba se odvija leta 1890 v Teksasu. Naslovni junak je baraba, zaradi ropa razpišejo za njim tiralico. Možak se nekaj časa uspešno skriva, ker pa ne more iz svoje kože, ga v nekem mestecu pretepejo skoraj do smrti. Reši ga neka Meksikan-ka, preskrbi mu pištolo in junak se odpravi na pot maščevanja. Proglasi se za sodnika in po svoje, se pravi neusmiljeno, deli red in pravico. Mestece, v katerem se naseli, postane varno, saj možak prežene vse
16.55	ZADAR : CIBONA, prenos košarkarske tekme
18.30	NAS KRAJ: RAKITNA
18.45	CICIBAN, DOBER DAN-PROMETNA SREDSTVA
lopove. Zato gre spet po svetu, in ko se čez dve desetletji vrne, so stvari spet narobe, zato spet teče kri.. . Poznavalci legend Divjega zahoda pravdo da je lik Roya Beana resničen, filmu pa očitajo, da izkrivlja stvarno podobo. Delo je 1972 posnel John Huston, govori se, da je film zametek nekakšnega epskega vesterna z orisom nravi, igrajo pa Paul Newman, Ava Gardner, Stacy Keach, Victoria Principal in drugi. 00.10 POROČILA
17.10	Test — 17.25 Dnevnik +-
17.45	Mali svet (otroška oddaja) --
18.15	Namesto top liste - 18.45 Gledalec - urednik (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 E^ievnik r
20.00	Kronika Bemusa 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Vidiki (dokumentarna oddaja) - 21.55 Nočni kino: Nora leta (jugoslovanski film)
občutki krivde, čeprav poštenost, dolžnost ali zakon pojmujejo precej nejasno, dvoumno. V tem filmu je eno svojih zadnjih vlog odigral Hen-ry Fonda, ob njem pa nastopajo še Richard Widmark, Anthony Quinn, Dorothy Malone, Dolores Michaels, Richard Arlen in drugi.
21.55	MODNI UTRINKI
22.00	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
22.15	TEVETEKA, oddaja o ljubljanski televiziji CI
19.00 ZLATA PTICA: JUNAK MIŠKOLIN
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 WARLOCK, ameriški film Edward Dmytrik ne zanika, da se
je pri snemanju filma z gornjim naslovom zgledoval po znamenitem delu Točno opoldne. Tudi on je za glavno nit pripovedi izbral soočenje dveh sovražnikov, ki se približujeta sredi prazne ulice. Ima pa Dmytri-kov vestern še eno posebnost: nazorno kaže, kako junake grizejo
23.20	POROČILA
Drugi program:
14.10	Test 14.25 Vardar : Vojvodina (prenos nogometne tekme) — 16.30 Test — 16.45 Otroška predstava na festivalu v Bugojnu - 17.45 Kapelski kresovi (oddaja iz zagrebške nadaljevanke) - 19.00 Narodna glasba 19.30 Dnevnik -
20.00	Mladi za mlade (glasbena oddajaj 20.30 Poezija - 21.02 Poročila - 21.10 Človek in čas (dokumentarna oddaja) - 21.40 Športna sobota 22.00 Dediščina za prihodnost: Izviri (japonski dokumentarni film)
17.	X.
nedelja
8.05	POROČILA
8.10 ŽIVŽAV, otroška matineja
8.55	Človekova glasba: RAZCVET VEČGLASJA
9.50	W. Atteway: SKAG, oddaja iz ameriške nadaljevanke
11.10 KAŽIPOT, napoved televizijskega sporeda
11.30	SLOVENSKI	PIHALNI
k
ORKESTRI, glasbena oddaja
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
18 X
ponedeljek
8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Pogovarjamo se s književnikom, Sodobna afriška književnost, Odmor, Ustvarjalne igre, Poročila, Zgodovinska pripovedka
10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute
17.00	POROČILA
17.05	POVEZAVE Na sporedu bo prva iz nanizanke ameriških poljudnoznanstvenih oddaj, i bodo govorile o tem, kako je človejc v 20. stoletju postal odvisen od znanost), o tem, do kakšnih katastrof lahko pride, če v verigi tehnoloških dndosežkov odpove en
DOLENJSKI LIST
14.45 AFRIŠKA ZGODBA, japonsko-ameriški film
V afriški džungli živi malce čudaški možak z odraščajočo hčerko. V bližini se ponesreči letalec, izgubi spomin ih po tavanju sem ter tja pride do doma prvih dveh. S spominom neobremenjeni mladenič se zaljubi v dekle, tudi ona ni ravnodušna. A na fanta ni pozabila zaročenka, zato se zgodi še marsikaj.. . Film	je zrežiral Susumu
Hani, igrajo	pa James Stevvart,
Philip	Sayer,	Kathy, Eleonora
Vallone, Heekura Simba in še kdo.
16.30 POROČILA
16.35	CRVENA ZVEZDA :
CRVENKA, prenos rokometne tekme
17.55 ŠPORTNA POROČILA
18.10	SESTANEK V NEBOTIČNIKU; oddaja za upokojence
18.55 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK ,19.55 VREME
20.00	PARTIZANSKA ŠOLA, zadnja oddaja nadaljevanke
21.15 ŠPORTNI PREGLED
21.45 Človek brez meja:
GLASBA IZ KORENIN, dokumentarna oddaja
22.15 POROČILA
sam člen. Danes bo govor o razpadu električnega sistema v New Yorku oz. v vzhodnih ameriških državah. V hipu so se ustavili vlaki, dvigala, luči...
17.55 MUZEJI MAKEDONIJE: KRUŠEVO
V hiši, v kateri je bila 2. avgusta 1903 proglašena kruševska republika, je zdaj spominski muzej. Številni razstavni predmeti govorijo o težkih in herojskih časih.
18.25 OBZORNIK
18.45 ZDRAVO, MLADI
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 Ramiz Helmedi: ZRCALO, drama orištinske televizije
21.00 ALI SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO, zagrebška kulturna oddaja
21.45 V ZNAMENJU
15.25	Zgodilo se je neko noč (ameriški film) - 17.05 Nedeljsko popoldne 18.55 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu -
20.45	Včeraj, danes, jutri - 21.05 Berlin-Alexanderplatz (oddaja iz zahodnonemške nadaljevanke)
17.25	Dnevnik 17.45 Šola za junake: Ivo Lola, Ribar 18.00 Cepelepeletilica (otroška zabavnoglasbena oddaja) 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Jesenska serenada 19.00 Telesport - 19.30 Dnevnik 20.00 Znanost in mi -
20.45	Zagrebška panorama 21.05 Gornjegradski akvarel (zabavnoglasbena oddaja)
1 'i. X.
torek
8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Kmečki upor, Otok Biševo, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Slavonija v NOB
10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute
15.55	ŠOLSKA TV: Plavanje, Oceanografske lastnosti, Izotopi, Lan Prvi prispevek bo šolarje poučil, kaj je treba najprej obvladati, da človek lahko splava. Zatem bo govor o oceanografskih lastnostih Jadrana, s področja fizike bodo prikazani izotopi, oddajo pa bo za-
ključil prispevek, ki bo mladim predstavil, iz kakšnih vlaken (nylon, dralon, orlon) so sintetične tkanine, po drugi-strani pa lan kot surovino, iz katere izdelujejo belo laneno platno.
17.10	POROČILA
17.15	LOLEK IN BOLEK, poljska
risanka
17.25	PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE:	PESEM
DANAŠNJEGA TRENUTKA Tudi v letošnjem juniju je bil Piran prizorišče nastopov, s katerimi so pevci in plesalci prikazali znamenitosti slovenske folklore. Televizijci so pripravili več oddaj, v današnji bomo spremljali nastop bratov Chinese iz Rezije ter vokalno-instrumentalne skupine Istra iz Kopra.
17.55	PISANI SVET: RANA URA
- ZLATA URA
18.25 OBZORNIK
18.40	ČAS, KI ŽIVI
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	AKTUALNA ODDAJA
20.45 A. Boeblin:	BERLIN-ALEXANDERPLATZ, oddaja iz zahodnonemške nadaljevanke
21.45 V ZNAMENJU
17.25	Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli -
19.30	Dnevnik -- 20.00 Folk parada
20.45	Čas podvigov (dokumentarna oddaja) - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 En avtor, en film Krsto Papič: Vozel
20.	X.
sreda
8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Skrb za potomstvo, LR Kitajska, Odmor, Povej mi, povej, Poročila, Po sledeh partizanskih narodnih pesmi, Risanka	^	/
10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute
17.35 POROČILA
17.40	CICIBAN, DOBER DAN: NA PAŠI V PLANINI
Današnja oddaja bo malčkom prikazala življenje in delo planšarjev, ki
21.	X.
četrtek
8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija, Odmor, Naše, moje, tvoje,-Poročila, Človekovo telo
10.35 TV V ŠOLI
10.55	VELIKA ŠOLSKA URA, prenos proslave iz Kragujevca
15.45	ŠOLSKA TV: Plavanje, Oceanografske lastnosti, Izotopi, Lan
17.00	POROČILA
17.05	PEDENJZEP: POJMO S PTIČKI, 1. del otroške oddaje
17.20	ZAPISI ZA MLADE: MARJAN LIPOVŠEK
Mladim bo tokrat govoril M. Lipovšek, skladatelj, pianist, pedagog, kritik, prikazal jim bo svojo veliko
čez poletje visoko v planinah pasejo živino.
17.55 SAMO KATKA, poljska oddaja za otroke
18.25 OBZORNIK
18.40	ZA PESMIJO V SLAVONIJO, zagrebška izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	FILM TEDNA: OTROCI IZ ŠT. 67, zahodnonemški film
Na začetku tridesetih let sredi Berlina v prijateljstvu živita dva trinajstletna dečka. Toda prihod Hitlerja na oblast prinese marsikaj novega tudi v njune odnose. Iz različnih otroških usod se kaže vzdušje takratnega časa, nasprotja med odraslimi se zrcalijo tudi v ravnanju
ljubezen do staršev, narave, glasbe pa tudi otrok, za katere je na glasbenem pa tudi drugih področjih storil marsikaj vrednega.
17.55	MOZAIK KRATKEGATnL-
ma: Češkoslovaška, dober
DAN
Češkoslovaški turistični fiim z gornjim naslovom je bil prikazan na letošnjem festivalu v Kranju, brez besed pa na izredno zanimiv način kaže znamenitosti dežele, ki so jo obiskali turisti različnih narodnosti in je vsak našel za ogled kaj takšnega, kar je najbolj ustrezalo njegovi zvedavosti.
18.25	OBZORNIK
18.40	PO SLEDEH NAPREDKA
Iskrini televizijski sprejemniki, možnosti predelave nadležnih organskih odpadkov v uporabno t.i. biomaso, restavriranje poškodovanih lesenih plastik iz baročne cerkve v Komendi o teh stvareh bo beseda tekla v oddaji, katere glavni smoter
otrok. O tem bo govoril film, ki sta ga po literarni predlogi Lise Tetzer posnela Usch Barthelmes-Weller in Werner Mayer. Film, v katerem igrajo glavne vloge Bemd Riedl, Rene Schaaf, May Buschke in Juergen Frei, je bil z uspehom prikazan na več filmskih festivalih, ljubljanski televizijci pa ga bodo predvajali kot uvod v nanizanko filmov, katerih skupna tematika bodo otroci.
21.40	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.45	V ZNAMENJU
17.25	Dnevnik - 17.45 Radost Evrope - 18.15 Aktualnosti -
18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda -
21.45 Dnevnik
je prikazati dosežke slovenskih strokovnjakov.
19H0 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	PRENOS OTVORITVE LETOŠNJEGA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA V. MARIBORU nato pa Matjaž Kmecl:	LEVSTIKOVA
SMRT, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
22.05	V ZNAMENJU
17.25	Dnevnik - 17.45 Trnova trdnjava (otroška oddaja) 18.15 Znanost -• 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 Dnevnik
20.00	Življenje je množičen pojav (dokumentarna oddaja)
RADIO LJUBLJANA
1L1irXLiUfJ
PETEK, 15. X.
8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo.
8.35 Glasbena pravljica (M. in B. Lesjak:	Kužkova nova služba).
18.45	Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Glasbena matineja.
11.35 S pesmijo po Jugoslaviji-
12.10	Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti.
12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 V ljudskem tonu z godali.
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Vsa dežela bo z nami zapela. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.30 Radi ste jih poslušali. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.	/
SOBOTA, 16. X..
8.05 Pionirski tednik. 9.05 Matinejski koncert. 9.45 Zapojmo pesem.
10.05 Panorama lahke glasbe. 10.40 Svetovna reportaža. 11.05 Zbori na koncertnih odrih. 11.30 Pogovot s poslušalci. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
14.05 Glasbena panorama. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godb<j>. 18.30 Mladi mladim. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za Slovence po svetu. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 17. X.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (K. H. Gies: Težko je spoznati prave junake).
9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
13.20	Za kmetijske proizvajalce.
14.05 Humoreska tega tedna (C. Dickens: Iz Pickvvickove zapuščine).
14.25 Z majhnimi ansambli. 14.40 Pihalne godbe. 15.10 Pri nas doma.
15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino.
17.05 Priljubljene operne melodije.
17.50	Zabavna radijska igra (G. Babič: Avtostop). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Glasbena tribuna mladih.
23.05 Lirični utrinki. 23.10 Nočni koncert lahke glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 18. X.
8.05 Aktualni problemi marksizma.
8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj.
14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci.
20.00	Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki.
23.10	Za ljubitelje jazza. 0.05-4.30 Nočni program.
TOREK, 19. X.
8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 8.35 Iz glasbenih šol. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 18.00 Sotočja. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radijska igra (A. 'Czurda: Nogometni navijač).
22.30 Vodomet melodij. 23.05 Li-
rični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 20. X.
8.05 Pisan svet pravljic in zgodb.
8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško. 9.05 Glasbena matineja. 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti-
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Zborovska glasba Bele Bartoka. 18.15 Naš gost. 18.30 Odskočna deska-
19.45	Minute z ansamblom Henčka Burkata in njegovimi fanti. 20.00 Vokalna glasba Slavka Osterca.
20.35 Minute s Slovenskim godalnim kvartetom. 21.05 Odlomki i* A. Dvoraka opere Vrag in Katra.
22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo-0.05 -4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 21. X.
8.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Današnja mladinska periodika)-
8.35 Mladina poje. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 Naše pesmi in plesi-
12.10	Znane melodije. 12.30 Kme tijski nasveti. 12.40 Od vasi do vasi-
14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 18.00 Z ansamblom Borisa Kovačiča poje Stanka Kovačič-
18.15	Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Vilka Ukmarja Sonata za violino in klavir. 19-45 Minute z ansamblom Slavka Žnidar' šiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer. 21.45 Lepe melodije. 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23-10 Mozaik lahke glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
tura
in
bra-
anje
Vihar zaradi knjige
i '	.....
Ribniški zbornik na /rzatožni klopi" zaradi mestoma neustreznega obravnavanja posameznih dogodkov in pojavov iz preteklosti
Zadnje dni se politična temperatura v Ribnici najbolj dviguje zaradi zbornika „Ribnica skozi stoletja", izdanega v počastitev 900-letnice tega mesta. Tega ne povzroča sicer razveseljiva ugotovitev, da se knjiga prodaja kot med, saj je od naklade okoli 7500 izvodov po nekaj tednih ostalo neprodanih le še kakih 200 knjig. Negodovanje in celo ogorčenje, za kar namreč gre, je povzročila vsebina oziroma mestoma neustrezen način obravnavanja posameznih dogajanj v ribniški preteklosti. Kritične opazke na račun zbornika je slišati tako rekoč že na vsakem koraku, še v najbolj razburljivem tonu pa o njem govore v političnih krogih.
Na najrazličnejše reakcije se je do zdaj že odzvala občinska ■ konferenca ZK v Ribnici. Na seji, kjer je do razprave o knjigi prišlo spontano, so med drugim poudarjali, da so posamezna obdobja iz ribniške zgodovine obdelam popolnoma neustrezno, enako tudi osebnosti, ki so v zborniku posebej predstavljene. Komunisti urednikom oziroma sestavljalcem tega dela najbolj zamerijo, da so se pri predstavitvi nekaterih politikov naslonili na konzervativne vire, popolnoma neustrezno iti preveč obrobno pa opisali pomen takih ljudi, kot je bil Jože Šeški), okrožni partijski sekretar in organizator vstaje na ribniško-kočevskem območju.
Za zdaj so zahtevali razpravo o ribniškem zborniku v okviru Socialistične zveze, kako dalje, pa se bodo odločili po izidu ocene v Naših razgledih. V okviru tega bodo vsekakor Poskušali razčistiti, kako je moglo priti do spodrsljajev, kljub temu da so v knjigi kot uredniki napisani tudi znani politični delavci ribniške občine.
I. Z.
Slikarski oktober v Novem mestu
Danes se zaključuje svobodna slikarska akademija Krke, Labodov ekstempore pa še traja
Novo mesto je od sredine minulega tedna, ko sta se začela peta svobodna slikarska akademija Krke in četrti slikarski ekstempore Laboda, pravo slikarsko mesto. Na obeh likovnih manifestacijah, ki ju od njunih začetkov financirata tovarna zdravil in tovarna oblačil, ločenski sosedi, sodeluje kakih 35 slikaijev. Medtem ko se bo Krkina akademija iztekla danes z otvoritvijo razstave del vseh devetih udeležencev v avli poslovne stavbe te delovne organizacije, bo ekstempore trajal do 22. oktobra, otvoritev razstave bo isti dan pred začetkom slavnostne akademije za udeležence 11. kongresa ZSMS.
jev edini tako imenovani ljubiteljski ustvarjalec. Letos so slikarjem pred-
Na svobodni slikarski akademiji Krke sodeluje devet slikarjev. To so: Štefan Hauko, Aladin Lane, Jure Cihlar, Samo Kovač, Jože Centa, Milan Rijavec, Vida Slivnikar Belantič, Darinka Pavletič Loren-čak in Jože Kotar, Novomeščan, ki je v tej druščini akademskih slikar-
V NOVEM MESTU DREVI RAZSTAVA O GRADNIKU
V Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo v počastitev 100-letnice rojstva slovenskega pesnika Alojza Gradnika. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili tudi recitalu Gradnikove poezije. Pesmi avtorja številnih pesniških zbirk, med katerimi so najpomembnejše Padajoče zvezde, Pot bolesti, „De profundis", „Svetle samote", ,,Zlate lestve" in izbor Gradnikovih pesmi pod naslovom „Harfa v vetru", bosta recitirala Božena Petrov in Jože Lalkner, razstavo pa je pripravil prof. Karel Bačer.
Muzej tudi pravno belokranjski
Ustanoviteljici Belokranjskega muzeja naj bi bili odslej obe belokranjski občini — Zakaj
odlašanje sprejetja akta o ustanovitvi?
Skupščina občine Metlika je pred 31 leti ustanovila Belokranjski muzej, ki je dobil svoje prostore v metliškem gradu. Stroške zanj je v začetku v glavnem plačevala metliška občina sama, sedaj pa že nekaj let prispevata s črnomaljsko občino po tretjino sredstev, ostalo pa primakne republika. Čeprav seje takšna praksa že močno uveljavila, stvari niso pravno urejene. Belokranjski muzej naj bi bil zares belokranjski, zato pa ustanoviteljici tudi na papitju obe belokranjski občini.
Zato so iz muzeja predložili konec preteklega leta obema občinskima skupščinama oziro-ma njunima izvršnima svetoma osnutek akta o ustanovitvi belokranjskega muzeja. Kljub temu da je od takrat minilo že
tri četrt leta, se stvari skorajda niso premaknile z mrtve točke. Metliški izvršni svet je sicer o predlogu razpravljal in ga tudi sprejel, a še ni prišel na dnevni red skupščine. V Črnomlju pa se je zataknilo že mnogo prej.
Od krede do računalnika
So o razstavah in prireditvah na čast 200-letnici sevni-škoga šolstva — Razviden očiten razvoj
Na skromne začetke sevni-škega osnovnega šolstva bo poslej opozarjala spominska plošča, vzidana na stari Omerzovi mši. Odkritje tega obeležja je štelo za prireditev več, s kakršnimi so v Sevnici počastili 200-letnico šolstva.
Ob jubileju so sc prireditve vrstile kar ves teden. O nekaterih smo že Pisali, o drugih bodisi kakšna beseda več na tem mestu. Predvsem je treba omeniti razstavo o šolski opremi nekoč in danes, pripravljeno na selniškem gradu, ki jo je odprl pedagogi svetovalec Jože Petančič. Na ogled so bili najrazličnejši zanimivi Predmeti. Pozornost nekaterih je Pritegnila palica, imenovana štabrlc, s kater< so nekoč natepli slehernega učenca, ni si je drznil govoriti po slovensk . Drugi so oči bolj pasli na sodobni šolski opremi, ki premore Vse. od računalnika, magnetoskopa m fonolaboratorija do planetarija in drugih učnih pomagal. Razstava je nazorno prikazala napredek na področju osnovnošolskega vzgojno-'zobraževalnega dela. <
Razvoj tehnične in likovne kultu-rc ter ustvarjalnosti osnovnošolcev Je prikazala likovna razstava, ki jo je °dpr prof. Jože Glonar, vodja novomeške organizacijske enote Zavoda ** šolstvo SRS. Hodnike vseh šolskih nadstropij so napolnila raznolika likovna dela, med katcriAii je bilo '''deti osnutke jubilejnih značk, zna-ov in lepakov. Likovni dejavnosti Pripisujejo na šoli velik pomen. Ob cn> velja poudariti, da se vsaj 40 i danjih sevniških osnovnošolcev andanes ukvarja z likovno dejavnostjo poklicno ali ljubiteljsko. Verna njih je sodelovala na posebni 'azstavi, pripravljeni v šolski avli Zanimivi so bili tudi kulturniški nastopi. V mladinski igri ..Kekec in °jca“, ki jo je režirala Vida Kusclj, nastopajo učenci in učitelji sevniške *°‘e. Predstava je gledalce navdušila. Plavž so poželi tudi sodelavci glas-
benega večera. Teh je bilo več. 140-članski mladinski zbor sevniške osnovne šole in gasilski moški pevski zbor sta pela pod taktirko prof.
Viktorja Krenčiča. Zvrstili pa so se še: harmonikarski orkester sevniške glasbene šole, kitarist Zoran Košir in pianist Bojan Gorišek, učenca srednje glasbene šole v Ljubljani, zabavni ansambel Lotos in sevniška delavska pihalna godba, kije prvič nastopila v novih uniformah.
kajti osnutek ni ,.dosegel” niti predsednika izvršnega sveta. To odlašanje pa pomeni za Belokranjski muzej dodatno oviro, saj ne morejo usklajevati ostalih aktov, dokler ni sprejet sporazum o ustanovitvi.
Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljev Belokranjskega muzeja ne bi prinesel nobenih bistvenih novosti. Gre predvsem za formalnost, za usklajevanje z novim zakonom o svobodni menjavi dela in varovanju kulturne dediščine. Črnomaljska občina kot ustanoviteljica s tem ne bi bila dodatno obremenjena, v delo muzeja pa bi imela povsem drugačen vpogled, postavljala bi mu lahko večje zahteve. Občini si razdelita odgovornost do muzeja, muzej pa bo po novem soodgovoren tako metliški, kot črnomaljski občini. Belokranjski muzej pokriva celotno belokranjsko ozerplje, zato je prav, kot je povedal ravnatelj muzeja prof. Zvonko Rus, da se razširi tudi vsebina akta o ustanovitvi na <jbe občini. Toliko bolj je torej nerazumljivo odlašanje sprejetja tega sporazuma.
M. KRUMPAČN1K
Godba obetov
Delavska godba v Kočevju zgledno deluje
Staro reklo, tla nova metla dobro pometa, se je v Kočevju že vačkrat potrdilo. Poznajo ga tudi godbeniki, še posebej od lani, ko je prednje z dirigentsko palico stopil Slavko Rančigaj, strugar iz Lika.
Delavska godba, ki je do takrat premogla le še kakih 25 članov, se jc kmalu začela številčno krepiti. Med novinci je bilo največ mladih, ki jih je Rančigaj pridobil iz vrst šolarjev. Sam je, glasbenik po notranjem klicu, poskrbel za to, da so se začeli naraščajniki posameznih instrumentov učiti v glasbeni šoli, kjer sodeluje kot honorarni učitelj. Godbo so uredili tudi v organizacijskem pogledu, tako da odslej tako rekoč vsak za nekaj odgovarja.
Vzpostavitev reda in discipline je bila nujna, saj je to prvi pogoj, da doseže godba smoter, ki si ga je zastavila za nekaj let naprej. Postala naj bi številčno (okoli 60 članov) in kakovostno močna skupina glasbenikov, ki bi se lahko kosala z najboljšimi v Sloveniji. Ta smoter ni nedosegljiv, čeprav bo morda trajalo kako leto več, kakor predvidevajo zdaj.
O tem pa ne razmišljajo samo godbeniki, ampak tudi v kulturni skupnosti. V slednji se pravkar odločajo, da bi godbo izdatneje podprli že v tej sezoni, saj tradicionalni dinar, ki ga plačujejo zaposleni, ne zadošča več. Govore o pomoči v višini 300.000 dinarjev, s čimer bi godba prišla do nekaterih najnujnejših instrumentov. Te še zlasti potrebujejo, ker brez njih ne bodo mo gli izpeljati programa, ki ga pripravljajo za nastope v počastitev 40-letnice zbora odposlancev slovenskega naroda prihodnje leto. Na prireditvah in drugih manifestacijah ob tem jubileju bodo imeli prav godbeniki pomembno besedo.
I. Z.
IŠČEJO NOVEGA TAJNIKA
Po odhodu Iveta Staniča v Kočevje je ostalo mesto tajnika v ribniški kulturni skupnosti izpraznjeno. Razpis za zasedbo so medtem že objavili. Razmišljajo tudi o tem, da bi preosnovali delavsko univerzo in ustanovili izobraževalno-kulturni center.
Koliko stane trebanjski tabor?
Sumi o dozdevno previsokih stroških za letošnji tabor samorastnikov sprožili delegatska vprašanja trebanjski občinski skupščini — Govorica dejstev pre-i	pričljivejša
Koliko stane posamezno taborsko srečanje v Trebnjem, bi nikakor ne smelo biti uganka, saj poteka vsa procedura javno, in nc za zaprtimi vrati. Sredstva za tabore vsako leto sproti samoupravno odmerjajo na skupščini tamkajšnje kulturne skupnosti. Podrobneje o tem razpravljajo in nato sklepajo tudi na skupščini tabora ali sestankih njenih organov. Na njih nastopajo kot delegati tudi zastopniki združenega dela iz trebanjske občine. Ob normalnem pretoku informacij bi moral biti o denarjih, namenjenih za tradicionalna ustvarjalna srečanja likovnih samorastnikov iz domovine in tujine, poučen tako rekoč sleherni občan, Ker pa se pri medsebojnem obveščanju očTfno zatika, ni čudno, da dobijo besedo najrazličnejše govorice. Prišlo je tako daleč, da so nekateri začeli sumiti o poslovanje tabora. V tem smislu so bila nemara zastavljena tudi delegatska vprašanja v trebanjski občinski skupščini. Vprašanja so
se nanašala predvsem na stroške letošnjega 15. tabora likovnih samorastnikov, na katerem je ustvarjalo 38 udeležencev, od tega 11 iz tujine.
V odgovoru, ki je bil občinski skupščini dostavljen v pisni obliki, so predstavniki tabora navedli, da je izvedba letošnjega srečanja samorastnikov stala okoli 474.000 dinarjev. S tem denarjem so plačali popolnoma vse: katalog zvabili, potne stroške, prenočišča in prehrano udeležencev, plakete in priznanja, kulturni program in razne materiale. Sredsta so poleg občinske kulturne skupnosti prispevali še: republiška kulturna skupnost, ozdi v občini in ozdi iz drugih občin, skupaj ostali 160.000 dinarjev. Za ta denar so likovniki zapustili Trebnjemu 42 novih slik in skulptur, vrednih najmanj 758.000 dinarjev. Ta dela bodo seveda obogatila fond trebanjske galerije likovnih samorastnikov, ki je že do zdaj premogla več kot 500 likovnih del.
Po vsem tem v Trebnjem najbrž ne bo več sumničenj v zvezi s taborom, saj so podatki, ki so jih dobili v roke tudi delegati na zadnji seji trebanjske občinske skupščine, dovolj prepričljivi in zgovorni. Če bi uspeh merili samo s finančnimi podatki, je več kot na dlani, da je Trebnje za izdano vsoto 474.000 dinarjev dobilo
758.000 dinarjev ali čistega
284.000 dinarjev. To naj bi predvsem zadovoljilo tiste, ki so menili, da so bili stroški tabora v stabilizacijskih in poostreno varčevalnih časih prehudi. Seveda pa takih dejavnosti, kot jo predstavlja tabor, ne gre motriti zgolj skozi dinar. Neprimerno večji in pomembnejši je kapital, ki ga Trebnje pridobiva in povečuje v domovini in tujini s svojup kulturnim poslanstvom. Ne nazadnje je treba resnici na ljubo povedati, da je šele tabor s svojimi manifestacijami dal Trebnjemu ime in utrdil ugled.
L ZORAN
pisali eno samo temo - tihožitja.
Labodovega ekstempora, ki je letos prvič jeseni in prvič raztegnjen na tri tedne, pa se udeležuje 26 (do zdaj prijavljenih) slikarjev. Ustvarjajo na tri predpisane teme: „Novo mesto", „Dolina Krke" in „Prosta tema". Glede na to, da bo razstava ustvarjenih del odprta v času mladinskega kongresa v Novem mestu, so razpisali še priložnostno temo „Mladina“.
Tudi nagrajevanje na Labodovem ekstemporu bo tokrat drugačno od prejšnjih let. Najboljša dela bodo nagrajena z zlatimi, srebrnimi in bronastimi „labodi“, tu bodo tudi diplome za kvaliteto, medtem ko bodo za odkupljena dela odšteli enake zneske. Prvo nagrajencem bo Labod omogočil samostojne razstave.
L Z.
KULTURNI ALMANAH NAŠE NUKLEARKE
Uredniški odbor je že zbral gradivo za almanah, kjer bodo objavljeni literarni, likovni in drugi prispevki delavcev, zaposlenih v jedrski elektrarni v Krškem. Obeta se precej zajetna knjiga, za katero je dala pobudo komisija za kulturo pri sindikatu v elektrarni. Besedilo bo večjezično, ker bodo, členim^ literarne in druge tekste natisnili v materinščini slehernega sodelavca. Almanah bo izšel 1. decembra, ob dnevu oziroma prazniku jedrske elektrarne.
Poet krajine
V Dolenjski galeriji razstavlja Franc Novinc iz Godešiča
Od minulega petka so v obeh dvoranah Dolenjske galerije v Novem mestu na ogled krajinski motivi 44-letnega I ranca Novinca, akademskega slikarja iz Godešiča pri Škofji Loki. Čeprav je slikarja navdihovala ista pokrajina kot nekdaj tako imenovane slovenske impresioniste, je na njegovih slikah videti vse kaj drugega, kot so ponudili impresionisti. Iz narave je prevzel samo njene značilne oblike, medtem ko je razpoloženje, ki ga ob njegovi sliki začutimo, ustvarjeno z barvami. Novinc je pravi poet barvnega muziciranja. „Zavestno se je odrekel pri-povednosti in nadrobnostim, kompozicijsko in barvno čiste, plansko razčlenjene podobe, ki so ekspresivno naglašene, ne rušijo ikonografske čistosti značilne krajine," je o njegovih delih med drugim zapisal Luka Matijevič, kustos Dolenjske galerije. Razstava je nedvomno zanimiva zavoljo velike ubranosti, motivike, ki je obiskovalcem blizu, pa četudi so vmes motivi, ki so nastali kot odmev slikarjevega potovanja na himalajsko pogorje. Odprta bo do 28. oktobra.
Na krmilu GMS
Na peti programsko-vo-lilni seji republiške konference Glasbene mladine Slovenije, ki je bila minuli četrtek v Cankrajevem domu v Ljubljani, so za predsednika te množične društvene organizacije izvolili Zdravka Hribaija, ravnatelja glasbene šole Matjana Kozine v Novem mestu. Izvolili so tudi druge člane novega vodstva, in sicer vse za dve leti.
Kot-je povedal Hribar, je bila razprava o dosedanjem delu Glasbene mladine Slovenije kot organizacije, ki se ukvarja s kul-turno-animacijskim in in vzgoj-no-izobraževalnim programom,
Zdravko Hribar:
in njenega’dosedanjega vodstva dokaj burna. Ob pohvalah je bilo slišati tudi kritike, saj so se nekatera občinska društva zaprla vase in se ne povezujejo na republiški ravni, opešale pa so tudi povezave med Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno mladino Jugoslavije.
Vse to bo kajpak potrebno popraviti, poleg tega pa poiskati nove oblike dela, ki bi privedle do večje množičnosti. Očitno je, da novemu vodstvu ne bo lahko, čeprav zgolj od njega ne bi smeli pričakovati velikih sprememb. Kar najhitreje bo treba odpraviti pojave zapiranja vase, ki ne vodi nikamor, programe dejavnosti pa podružbiti. Samo tako bo Glasbena mladina Slovenije ostala nenadomestljiv del kulturnega osveščanja mladih.
Brez praznih sedežev
Kočevski gledališki abonma je pretežno za delovne organizacije — Petkrat MGL in trikrat Tržačani
Kočevci niso prikrajšani za gledališko življenje. Vsako sezono poskrbi za to Zveza kulturnih organizacij, ki v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami prireja gledališke abonmaje. Delovne organizacije nastopajo predvsem kot plačnice posameznih predstav, obenem pa si prek svojih kulturnih ani-matotjev zagotovijo zadostno število sedežev Tako je dvorana v stik okra t zasedena, celo stojišča.
Letošnji abonma predvideva osem predstav. Petkrat bo v Kočevju gostovalo Mestno gledališče ljubjansko, trikrat pa Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Abonma seje medtem žc začel, prva predstava pa je bila zadnje dni septembra. Gostovali so ljubljanski gledališčniki.
V novi sezoni so v Kočevju uvedli novost: vstopnice so zamenjale abonentske izkaznice, veljavne za obisk vseh napove-
LUTKOVNA„RAČKA”
Matija Glad je izdelal lutke za igrico ,,Račka", ki so jo pripravili na podružnični šoli v Stari cerkvi in jo že dvakrat uprizorili. Skupina je s to lutkovno igrico gostovala pri kočevskih osnovnošolcih in požela precejšen uspeh. 7,Račka" bo potovala še v druge kraje.
danih abonmajskih predstav. Na ta način je postal abonma še bolj zaprt, tako rekoč rezerviran samo za zaposlene. Z novim načinom zagotavljanja obiskov oziroma s pomenom uvedbe abonentskih izkaznic so pred začetkom sezone seznanili kulturne animatorje na posebnem sestanku.
Mladinskega gledališkega abonmaja za zdaj v Kočevju ne poznajo. Za šolsko in drugo mladino so gledališke predstave še vedno posebej. V ta namen gostujejo v mestu ob Rinži igralci Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Predstave so za eno ali več Šol, kakor se pač slednje dogovorijo.
SREČANJE
POSAVSKIH
LITERATOV
Ob novembrskem prazniku sevniške občine želi občinska Zveza kulturnih organizacij pripraviti srečanje mladih literatov iz vsega Posavja. Vsakdo lahko sodeluje s tremi deli ne glede na literarno zvrst s pesmijo ali prozo. Kdor se želi predstaviti širši javnosti, naj pošlje svoje delo z vsemi potrebnimi podatki na naslov: Zveza kulturnih organizacij,,Sevnica, Trg svobode 13 za mlade literate. Sevničani bodo pripravili bilten in priznanja. Zadnji rok za dostavo del je 20. oktober.
DOLENJSKI LIST
POTA
Dvanajst let zapora za uboj
r
Senat krške enote obsodil Jurkoviča in Brajdiča zaradi tatvine, ropa in utaje - Krivdo valila drug na drugega — Usodna poškodba vene
dBžurm
poročajo
O krvavem dogodku iz lanskega aprila, ko je pod strelom iz puške ponočnega tatu obležal Ivan Jarkovič iz Velikega Podloga, smo na kratko že pisali. Okrutni uboj, ki je še dolgo odmeval v krški okolici, pa je te dni dobil piko na i z razsodbo krške enote novomeškega temeljnega sodišča. Senat, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, je 31 -letnega Jurija Jurkoviča in leto mlajšega Darka Brajdiča, oba iz romskega aselja Rimš, spoznal za kriva očitnih dejanj. -
UKRADLI MOTORNO ŽAGO -V noči na 4. oktober je neznanec iz zaklenjene garaže Milana Šetine iz Velike Bučne vasi ukradel motorno žago, vredno okoli 30.000 din. Za storilcem poizvedujejo.
OB RADIO S KASLTOFONOM - Alojz Radovan z Loke pri Šentjerneju je 6. oktobra ugotovil, da mu je nekdo iz osebnega avtomobila ukradel radio s kasetofonom, vreden 15.000 din.
OSTAL PRAZNIH ROK - Novomeščan Jože Žagar je prejšnji teden ugotovil, da mu je nekdo vlomil v vikend na Tančjem vrhu. Vlomilec je vse premetal, vendar ni nič odnesel. S samim vlomom je oškodoval lastnika za 1.000 din.
RAZGRAJAL V BIFEJU -Črnomaljski miličniki so 7. oktobra zvečer pridržali do iztreznitve 30-letnega Antona Gimplja. Možakar je v bifeju na železniški postaji razgrajal, na tla pa mu je občasno zdrknila tudi kakšna steklenica.
Čeprav je bilo iz zagovora obeh obdolžencev težko razbrati potek dogajanj usodno noč, saj sta krivdo nenehno valila drug na drugega z včasih prav očitmimi lažmi, je sodišču vendarle uspelo strniti vse dogodke. Jurkovič in Brajdič sta se v noči na 12. april lani v romskem taboru dogovorila, da gresta krast kokoši. Še prej sta popivala in tako opogumljena vzela s seboj še Jurkovičevo psico in lovsko puško „Lee Enfield“, kalibra 7,7 mm. Orožje je nosil Jurkovič, čeprav je vseskozi trdil, da s puško tistega večera ni imel nič opraviti. Obdolženca sta nato odšla na Veliki Podlog k domačiji Ivana Jarkoviča. Našla sta zaprt in zaklenjen kokošnjak, na katerem sta snela vrata, še prej pa domačega psa odvezala in ga odpeljala kakih 10 metrov nazaj proti gozdu, da ju ne bi izdal. Brajdič je splezal v kokošnjak
in kokoši, ki jih je sproti davil, pokončal pa Jurkovič, podajal pajdašu v vrečo. Pri delu nista bila najbolj spretna in sta nekaj po zaslugi ropota, nekaj pa zaradi lajanja domačega psa, zbudila lastnika. Po pripovedovanju žene pokojnega je Jarkovič vstal, se oblekel, prižgal luč na dvorišču in odšel ven. Kmalu zatem je bilo slišati strel. Preiskava je nedvoumno pokazala, da je streljal Jurkovič, drobci krogle pa so domačega gospodarja zadeli v desno podlaht, prsi in dimlje. Prav poškodba na nogi je bila usodna, saj je Jarko-viču prebila veno, zaradi česar je ta kmalu izkrvavel in umrl.
PRETEPAL ŽENO - Ciril First iz Dolenje Brezovice je moral 7. oktobra zvečer na obisk k šentjer-nejskim miličnikom. Ti so ga prijeli, ko je doma razgrajal in pretepal ženo. Moral bo še k sodniku za prekrške.
VLOMIL V BARAKO V noči na 8. oktoberje neznanec vlomil v barako GG v Črnomlju. Vlomilec je vdrl skozi vhodna vrata, nato pa še v. pisarno. Odnesel je motorno žago, vredno 20.000 din, in kantico za bencin.
i*««»•»•»*••*****
•»-.-c' 'ir :i. Hit
ODNESEL PREVLEKE S SEDEŽEV - Prav tako v noči na 8. oktober pa je nekdo vlomil tudi v osebni- avto na Drski. Iz zadnjih sedežev je odnesel prevleke in odvil pokrov nad motorjem. Škode je za 5.000 din.
OBVEZNO ZAVAROVANJE - Čeprav tistih nekaj sto dinarjev, ki jih bodo morali lastniki traktoijev poslej plačati za obvezno zavarovanje vozil, ne bo reševalo življenj, bodo postopki za povrnitev škode poslej neprimerno krajši.
KOKOŠKE IZGINILE V isti noči je nekdo obiskal kurnik Fani Lojk v Šmihelu. Lastnico je prikrajšal za 4 kosila.
KRADLI TUDI BENCIN
RAZBIJAL IN RAZGRAJAL V HOTELU - Semiški miličniki so v nedeljo pridržali do iztreznitve 28-letnega Jožeta Hudorovca s Sel, ker je razgrajal v hotelu Smuk, poleg tega pa razbijal steklenino. Na zagovor bo moral k sodniku za prekrške.
V noči na minulo soboto je bilo v krški postaji milice prijavljenih več vlomov. Iz avtomobilov na parkirišču pred bloki v Gubčevi ulici je neznanec odnesel dva radiokasetofona, za nameček pa si iz enega parkiranih vozil natočil tudi nekaj bencina. Za storilcem še poizvedujejo.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Novomeščan Alojz Kavšek se je prejšnji teden odpravil na vljudnostni obisk k svoji nekdanji ženi. Spomine na nekdanje čase je bivši ženi obudil s krepkimi klofutami, za kar bo dajal račun pred sodnikom za prekrške.
• Od Bršljina proti Žabjeku
je prejšnji teden pešačil Anton Gričar iz Prečne. Že priletnemu
možakarju se je med potjo pridružila mlajša Romkinja, ki je med prijetnim pogovorom'tudi malo pobrskala po Gričarjevih žepih. Za prste se ji je prilepilo 600 din in nekaj osebnih papirjev, s čimer jo je jadrno odkurila v gozd. Družabljenja je utemeljeno osumljena 23-letna C. H.
• Črnomaljski miličniki so morali 4. oktobra odstraniti s ceste proti Kanižarici niti ne tako nevsakdanjo cestno oviro. Dobličan Ivan Radman je svojo vinjenost potrjeval z nerodnim premetavanjem nog, ki so ga zanesle zdaj na levo, zdaj na desno polovico ceste.
• Neznan nepridiprav je v noči na nedeljo obiskal vinotoč KZ Metlika v Trebnjem. Človek bi pričakoval, da se bo možakar pogostil s kakšnim kozarcem dobre pijače, vendar je bil zadovoljen že z 2.000 'din, ki jih je našel v prodajni mizi. Bo si pa za ta denar lahko legalno privoščil kozarček v kakšni oštariji!
Sam si je vpisoval prihranke
Ivan Srebrnjak je popravljal zneske v hranilni knjižici — Pogojno obsojen
Predolg bi bil seznam, če bi hoteli našteti vse prestopke, zaradi katerih se je te dni znašel pred novomeškim sodiščem 26-letni Ivan Srebrnjak iz Dolenjega Suhadola. Naj navedemo le nekaj primerov iz dolgega obtožnega predloga:
Srebrnjak je po ugotovitvah preiskave in obravnave že julija 1979 v Novem mestu vpisal v hranilno knjižico Ljubljanske banke pred saldo 47,70 številko 20 in tako dobil nov znesek 20.047.,70. S tovrstnimi dejanji je obtoženec nadaljeval. Tako je jeseni 1979 iz salda 107,30 dobil s pripisovanjem nov znesek
4.107,30, januarja 1980 pa je iz vpisanega zneska 1.107,30 dobil številko 2.107,30 itd. Sodišče je v nadaljevanju obravnave ugotovilo, da je Srebrnjak tako popravljeno hranilno knjižico tudi uporabljal. 18. julija 1979 je na novomeški pošti dvignil 5.000 din, decembra več zneskov: najprej 200, nato 1.800 in še 2.000 din. S ponarejeno knjižioo pa je obiskal tudi pošto v Brežicah, kjer je dvignil 1.000 din, predtem pa še v Novem mestu dvakrat enak znesek.
Za vse dejanja je senat, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, obsodil Srebrnjaka na 1 leto in 3 mesece pogojne zaporne kazni, ki pa se ne bo izvršila, če obtoženec v roku treh let ne bo naredil nobenega kaznivega dejanja. Pogoj za pogojno obsodbo je tudi ta, da Srebrnjhk povrne škodo z ■ obrestmi, skupaj preko 11.000 din. Sodišče je pri izreku sodbe upoštevalo obtoženčevo priznanje, sam pa je še povedal, da je denar nujno potreboval, ker ni dobil
Z MOTORJEM PADEL PO CESTI
VZNAK PADEL NA BETON
V četrtek zvečer so v novomeško bolnišnico pripeljali hudo poškodovanega 51-letnega Jožeta Doltarja iz Črnomlja. Doltar je bil tisto popoldne v gostilni Rojc, kjer je nekaj časa stal ob točilni mizi. Nekako Ob 18. uri pa je hotel oditi, takrat pa je padel vznak na beton. Pri tem sije hudo poškodoval glavo. Sporočila iz novomeške bolnišnice govore, da je v kritičnem stanju.
18-letni Željko K. iz Vrhovca pri Ozlju se je v ponedeljek popoldne ob 15.40 peljal z motornim kolesom iz Suhorja proti Novem mestu. Pri Vahti je med vožnjo nenadoma zavil na levo s ceste, padel in se udaril v kamen. Poškodovanega Željka so prepeljali v novomeško bolnišnico, na motorju pa je za 15.000 din škode.
V TUJO SHRAMBO PO ŽIVILA
V noči na ponedeljek je neznanec vlomil v shrambo osnovne šole Milke Sobar Nataše v Novem mestu. Neznanec je odstranil rešetke na oknu in prišel v notranjost. Odnesel je 8 litrov jedilnega olja in 4 margarine.
V BOLNIŠNICI PODLEGLA POŠKODBAM
V Zapudju pri Dragatušu so v ponedeljek našli hudo poškodovano 54-letno Marijo Stefanič iz Zapudja 19. Ugotovili so da je šla Stefaničeva prejšnji večer spat na podstrehe, pri hoji po stopnicah pa ji je spodrsnilo in je padla na beton. Hudo poškodovano so našli domači, ki so se domov vrnili naslednji dan okoli 15. ure. Takoj so poskrbeli za prevoz v novomeško bolnišnico, kjer pa je Stefaničeva poškodbam podlegla.
RAZNESLO PEC ZA CENTRALNO KURJAVO
V soboto ob 17.15 je prišlo do eksplozije peči za centralno kurjavo v novo zgrajeni stanovanjski hiši Rudija Božiča v Loki pri Zidanem mostu. Preiskava je pokazala, da je Božičeva žena okoli 13. ure peč, ki ima 35.000 ccal, zakurila, nato odšla k sosedu, v stanovanju pa je ostala hči. Pozno popoldne je prišlo do močne eksplozije, ki je uničila garažo, vrata, razbila vse šipe, poškodovala tudi dnevno sobo, na srečo pa je hči ostala nepoškodovana. Škodo so ocenili na 150.000 din. Vse kaže, da je odpovedal varnostni ventil.
Senat je na podlagi pričevanj izvedencev ugotovil tudi da obdolženca kljub zaužitemu alkoholu nista bila manj prištev-na in da sta dejanje storila z naklepom. Darka Brajdiča je sodišče zaradi kaznivega dejanja velike tatvine obsodilo na 2 leti zapora, Jurija Jurkoviča pa zaradi kaznivega dejanja ropa in uboja na 12 let zaporne kazni. Sodišče za nobenega od obdolžencev ni našlo olajševalnih okoliščin, oba sta bila že tudi kaznovana, Jurkovič pa je celo specialni povratnik, saj ni bilo prvič, da je pred sodiščem stal zaradi storjenih kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
B. B.
Do premoga kar mimo vrste
V Kanižarici za nekatere ni veljal vrstni red
Vsakdo si pač ob pomanjkanju kurjave pomaga po svoje. Nekateri skušajo s pobiranjem suhljadi po gozdovih, spet drugi s polnimi denarnicami čakajo na tistih nekaj sto litrov kurilnega olja, daleč največ pa je takih, ki skušajo z odpiranjem vrat pri raznih prijateljih in iskanjem zvez priti do danes še najbolj iskane kurjave- premoga.
V kanižarskem rudniku premoga je, kot povsod drugje, naročil daleč preveč, da bi jim bili kos s sprotno dobavo. V ilustracijo le, da te dni dobivajo premog tisti, ki so ga vplačali maja ali junija. Med srečneži pa je po navedbah anonimne prijave, ki so jo pred dnevi dobili novomeški inšpektorji, tudi precej takih, za katere vrstni red ite velja. Inšpektorji, ki so šli po sledeh prijave, so med občani odkrili precej nezadovoljstva zaradi dajanja premoga pod roko, pregled papirjev v Kanižarici pa je potrdil, da je kar kakšnih 15 kupcev dobilo premog, čeprav so ga splačali šele v septembru. Tržni inšpektor novomeške UIS je ob tem tudi ugotovil, da imajo v Kanižarici neurejeno poslovanje. Vodijo namreč tako vrstni red vplačil, kot evidenco naročil, čeprav zakon jasno pravi, da bi morali premog deliti le po prispelih vplačilih, nikakor pa ne po dveh tirih.
Prav v času, ko je težav z oskrbo za zimo že toliko, so takšni ..spodrsljaji" preskrbovalcev le olje na ogenj nezadovoljstva med občani.
B. B.
m
ZA DVAJSET MILIJONOV ŠKODE
V petek, nekaj pred deseto uro,Je prišlo na magistralni cesti pred bencinsko črpalko v Drnovem do pr0-metne nesreče, ki jo je zakrivil* Dunja Žitnjak iz Zaprešičev. Ta Je vozila proti Ljubljani z osebnim avtom, pri Drnovem pa iz neznaneg* vzroka zavila v levo in trčila v nasproti vozeči avto Adolfa Nahti"
gala iz Prečne. Pri trčenju se je
laže
poškodoval otrok, materialne škode pa je bilo kar za 200.000 din.
MOTORIST V TOVORNJAK — Čeprav krivda za nesrečo, ki seje pred dnevi zgodila v Mačkovcu, ko se je motorist s sopotnikom zaletel v tovornjak, še ni ugotovljena, ostajajo posledice. Možakaija na motorju sta morala v bolnišnico, veliko mladih pa s predrzno vožnio in divjanjem išče podobno nesrečo.
Skušal zastonj dobiti avto
VINJEN Z MOTORJEM V PRIKOLICO
Prejšnji četrtek ob 19.15 se je 58-letni Jože Bogolin iz Drnoveg* peljal na motorju po regionalni cesti po Veliki vasi pri Krškem. Zaradi' vinjenosti in prehitre vožnje je trčil v prikolico osebnega avta Brežičan* Dangubiča. Avto je pravilno o svet" ljen stal na desni strani vozišča. P0 padcu ‘ je Bogolin dobil hude p°' škodbe po glavi, zaradi česar so g* odpeljali na zdravljenje v novo-meško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 2.000 din.
Novomeško sodišče
obsodilo Alibegiča zapora
na eno leto
Pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto, ki mu je predsedovala Milojka Gutman, je pred dnevi sedel 35-Ietni Šemsudin Alibe-gič iz Velike Kladuše. Obtožnica ga je bremenila kaznivega dejanja goljufije.
Alibegič je septembra 1978, ko naj bi storil očitano dejanje, živel v Novem mestu brez stalnega bivali-
ZBIL VOZIČEK IN DEKLICO
pomoči od doma. Sodba še ni pravnomočna.
14-letna Jožica V. je 4. oktobra popoldne z mlajšo sestro peljala ročni voziček proti Jurki vasi. Ko sta se dekleti ustavili, je za njima pripeljal s tovornim avtom Mičo Petrovič iz Slunja in zaradi srečevanja z drugim vozilom zavil na desni rob. Pri tem je oplazil voziček in dekle podrl na tla. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico.
PRETEPEL ŽENO IN NAPODIL OTROKE
Zužemberški miličniki so v če-terek pridržali do iztreznitve S5-let-nega Jožeta Mišmaša iz Bogdanje vas. Možakar je razgrajal na domu, pretepal ženo in jo tudi poškodoval. Ko mu tudi to ni bilo dovolj, je popoldne od doma napodil še mladoletne otroke. Mišmaš je znan kršitelj javnega reda in miru, nad njegovim zadnjim početjem pa se bodo morale zamisliti tudi ustrezne službe.
šča. Obravnava je potrdila navedbe obtožnice, da je Alibegič v tistem času nagovarjal Draga Urbančiča iz Poljan, naj mu proda osebni avto „Opel commodore". Urbančič je nasedel zatrjevanju obtoženca, da bo vozilo kupil takoj, ko bo popravljeno. Avto je zato Urbančič odpeljal k avtomehaniku v Ljubljano, z Alibegičem pa sta se dogovorila za ceno 70.000 din. Ko je bil avto popravljen, je obtoženec lastnika pregovoril, da bo avtomobil iz Ljubljane do Novega mesta pripeljal kar sam, potem pa naj bi sklenila tudi kupoprodajno pogodbo. Namesto da bi zavil v Novo mesto, pa je obtoženec vožnjo iz Ljubljane nadaljeval v Bosno, seveda z očitnim namenom, da si avto prilasti. Zanimivo, da sta se Alibegič in Urbančič srečala ponovno nekaj kasneje v Ljubljani in se takrat vnovič dogovorila, da se dobita v Novem mestu, kjer naj bi opravila vse formalnosti v zvezi s prepisom. Seveda od tega ni bilo nič, in šele ko je Alibegič po daljšem času ponovno pripotoval v Novo mesto, so ga pričakali miličniki in avtomobil vrnili lastniku.
,OB DINAMO IN POGONSKE JERMENE
Tatovi so se spravili tudi nad motorje osebnih avtomobilov. Zot' ka Lužar iz Mačkovca je namreč ugotovila, da ji je 7. oktobra nekdo iz osebnega avta, ki je stal tovarno zdravil Krka, odnesel dinamo in pogonske jermene, s čimer je oškodovana za 4.000 din.
VINJEN KOLOVRATIL PO CESTI
Novomeški miličniki so v soboto zvečer pridržali do iztreznitve 35-letnega Ljubljančana Brank* Račiča. Ta je med vožnjo iz zagrebške smeri povzročil pri Drnovep1 manjšo prometno nezgodo H1 odpeljal naprej. S podobnimi podvigi je nadaljeval vse do Karteljeveg*’ kjer so ga prijeli miličniki. Tudi d? njih se je nedostojno vedel in krst* javni red in mir. Račič bo moral še pred sodnika za prekrške.
Janko
Senat je Alibegiču prisodil kazen enega leta zapora, vanjo pa se všteje tudi pripor, ki ga je obtoženec prebil do obravnave. Sodba še ni pravnomočna.,
B. B.
VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA
V soboto zvečer se je
Štrusa iz Bratovancev pri Kamanj*
peljal z osebnim avtom od Metlike proti Črnomlju. Pri Križevski vaS! mu je med vožnjo navzdol pripel)*} nasproti Peter Hudorovac iz Cokl°v' cev. Tega je med srečanjem zaneslo v levo, oplazil je Štrusov avto d1 trčil v vsek. Poškodovala sta se voznik in sopotnik Branko Hudorovac, na pločevini pa je bilo ** 30.000 dm škode. Hudorovac je vozil brez vozniškega dovoljenja-
V:
PRIJATELJU UKRADEL AVTO
PREVRNIL SE JE NA STREHO - Novomeščan Milan Modic se je 3. oktobra popoldne peljal z osebnim avtom od Otočca proti Novemu mestu. Med vožnjo po regionalni cesti je v ovinku pred vasjo Otočec z vozilom zdrknil na levo,
je, da bi se izognila trčenju, opfc iški
tovornjak. V nezgodi se je po škod0' val Beslač, škode na avtih pa je bil0 za 170.000 din.
Anton Penca iz Kostanjevice je v soboto zvečer ugotovil, da mu je nekdo izpred tamkajšnje gostilne „Pod lipo“ ukradel osebni avto znamke Lada. Dejanja je utemeljeno osumljen domačin Davorin Grlovič, ki je bil tistega večera skupaj s Penco v omenjeni gostilni. Prosil ga je za cigareto in ko mu je ta ni hotel dati, je sam segel v njegov žep in poleg cigarete vzel še ključe. Avto so odkrili naslednji dan v Velikem Mraševu in to v 4 metre globokem cestnem prekopu. Grloviča miličniki niso našli doma, zalo pa so našli ključe ukradenega avtomobila.
takrat pa se mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Jožko Pavlin s
Pahe. Pavlin se je umikal na rob ceste, pri tem pa ga je zaneslo v zameljski vsek in se je nato prevrnil na streho. Pločevina je utrpela za 80 tisočakov škode.
VOZIL PO SREDI CESTE ' Edvaid Pečaver iz Nestoplje vasije nedeljo dopoldne peljal osebni od Semiča proti Gabru. Vozil je k* po sredi ceste in trčil v avto, ki g* J nasproti pripeljal Jože Šime z Vrt*' če. Gmotne škode je bilo za 40.00° din.
MED ZAVIJANJEM ZADEL
TROJNO TRČENJE - Jakob Halilovič iz Krčevine se je 4. oktobra peljal s tovornjakom proti Zagrebu, pri Mrtvicah pa je nenadoma zavil na levo in trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljal Vladimir Beslač iz Kragujevca. Osebni avto je obstal na njivi, tovornjak pa se je ustavil na bankini. Takrat je po cesti pripeljala tudi Terezija Zupančič iz Veniš, ki
nedeljo popoldne je Ljubljani*0 Srečko Janškovec vozil osebni avtc! po lokalni cesti od Gmajne pr°* Dobravi, v križišču na Zameškem p* mu je nasproti pripeljal s tovornj* kom Milan Savič iz Ljubljane. Tar v loku zavijal na cesto proti Kost* njevici in pri tem zadel Janškov00 avto. Voznk se je laže poškodov*1; pločevina pa je utrpela za 60 tiso0* kov škode.
Na
startu II. zvezne odbojkarske lige Pionirjev poraz doma s Karlovcem — Le senca nekdanje igre
V soboto se je pričelo prven-S^° !udi v zveznih odbojkarskih ligah. Nobena skrivnost ni, na so novomeški odbojkatji startali v zahodno skupino II. zvezne lige s trdnim ciljem, da tokrat popravijo tisto, kar jim le spodletelo v lanski sezoni: ^v?j*ti prvo mesto in vstop v I.
, 8p- Ce je soditi po uvodni e nn> ki so jo v soboto odigrali v novomeški športni dvorani,
Dolenjskim enajstericam Popoln izkupiček
Zmaga Kočevja, aa)e krajine
bodo tudi letošnjo sezono ostali praznih rok.
PIONIR - KARLOVAC 1 : 3
(13, - 8, - 12, - 5) - Brez Gorazda Kosmine, ki je odšel k vojakom, in Primca, ki je prenehal igrati odbojko, novomeški Pionir ni več ekipa, ki je v prejšnji sezoni navduševala številne ljubitelje tega športa v dolenjski metropoli. Slaba forma iz pripravljalnega obdobja se
i prav (
dvakrat zapored gostitelji.
Čeprav ob poprečni igri je v soboto že kazalo, da bosta točki vendarle ostali doma. Novomeščani, za katere je zaigral tudi trener Jankovič, so dobili prvi niz s 15 : 13 in v drugem vodili že z 12 : 6, takrat pa je bilo igre pionirjevcev konec. Gostje iz Karlovca so po mnogo
V
zahod
Elana in SNL -
so
. ^ovsefn nepričakovano ^ ocevski nogometaši tudi po 7. 'granem kolu pri vrhu prven-S '•1° r *estylce in tako ostajajo najbolje uvrščena dolenjska enajsterica. Tokrat so premagali avorizirano moštvo Vozil.
Rezultati 7 kola v SNL-zahod: Kočevje - Vozila 2 : 0 (1 : 0), Bela Majina - Usnjar 3 : 2 (2 : 1), Elan
te2 : !	:	1)	itd.
/Nedeljsko kolo je torej dolenj-• ~i!m enajstericam prineslo popoln •zkupiček. Se posebej razveseljuje ftnaga Elana, ki je po krajši krizi prišel do zmage in zaostaja za odilnim moštvom za 3 točke. Prav gotovo bi bila elanovcem osvojitev jetosnjega naslova v SNL - zahod in uvrstitev v enotno slovensko ligo najlepša nagrada za visoki jubilej, ki ga klub praznuje letos - šestdesetletnico.
Lestvica po 7. kolu: Vozila 11, Kočevje 10, Ilirija 9, Ljubljana 9, Domžale 9, Elan 8, Jesenice 7, Jaaran Lama 6, Bela krajina 5 itd.
v naslednjem kolu igrajo: Jeseni-rfj Elan, Vozila - Bela krajina, Jadran Lama — Kočevje itd.
BREZ PRIČAKOVANIH TOČK — Lojze Babnik ostaja ob letos okrnjeni vrsti novomeških odbojkarjev navzlic letom eden stebrov ekipe.
boljši igri v nadaljevanju zlahka zlomili odpor domačinov in odnesli .točki. Za Pionir so v soboto igrali:
Vernig, Pečar, Jankovič, Skrbe, Černač, Brulec, Kolarič, Babnik in Graberski.
Čeprav bodo pionirjev« le stežka popravili sobotni spodrsljaj, bi jim zmaga v soboto, ko igrajo doma s Šempetrom, pred nadaljevanjem prvenstva povrnila izgubljeno zaupanje. Lahkega dela zagotovo ne bodo imeli, kajti Šempeter je v 1. kolu doma brez težav ugnal Uljanik s 3-: 0.
Priznanji Opačiču in Pojetu
Podelila jima jih je Zveza za šport in rekreacijo Jugoslavije — Tekmovanji invalidov
Nedavnega ekipnega tekmovanja društev invalidov, ki so ga organizirali v počastitev kočevskega občinskega praznika, se je udeležilo kar 11 ekip iz vse Slovenije in še hrvaška ? Reke. Rezultati: 1. Dl Itas Kočevje 530 kegljev, 2. Dl Reka 493,3. Dl Kočevje I 473.
Ob isti priložnosti so podelili tudi Priznanja za tekmovanje kegljačev v »vaški ligi”, v kateri tekmujejo eki-Pe iz krajevnih skupnosti. Tudi to tekmovanje je organiziralo Društvo invalidov Kočevje. Rezultati: ekip-1. Dl Kočevje 7.340 kegljev, 2. Vaški odbor Mozelj 6.838, 3. VO jJulga vas 6.636. Med posamezniki
samo aveh nastopih podrl kar 858 kegljev.	/
Posebno navdušeni pa so bili kegljači invalidi nad sklepom Zveze za šport in rekreacijo Jugoslavije o podelitvi zlate plakete Miletu Opačiču, predsedniku Društva invalidov Kočevje, in častne listine (povelje) Jaku Pojetu. Priznanji jima je na svečanosti po tekmovanju ob občinskem prazniku podelil predstavnik republiške Zveze invalidov tov. Mir-t'®-	J.	P.
Novomeščanke v nevarnih vedah
Visok poraz Novomeščank v II. ZRL doma z Mlinotestom — Tudi Ribničani izgubili predvideno točko — Iskra praznih rok iz Raven
Le ena točka iz Ajdoviščine, kjer so inlesoVci v nadaljevanju prvenstva II. zvezne rokometne lige pričakovali zanesljivo zmago, pomeni vsekakor presenečenje 5. kola. Ribničani so tako ponovno izgubili stik s čelom lestvice, kjer so zdaj nepričakovano Moslovina in Istraturist. Tudi Novomeščankam ni uspelo doseči ugodnega izida. Dolenjske drugoligašice so doma visoko izgubile z Mlinotestom in se tako po dokaj uspešnem startu vse bolj bližajo začelju lestvice. ,
NOVOMEŠČANKE VSE BLIŽE DNU Visok, nenadejan poraz Novomeščank (temni dres) v srečanju z Mlinotestom je mlado vrsto popeljal še bliže dnu. Posledice neurejenih razmer v novomeškem rokometu se vse očitneje kažejo tudi pri rezultatih ekipe, ki seje nenadoma znašla v nevarnih vodah.
Že na startu brez točk
LIPA INLES 20 : 20 (12 : 9) -Čeprav na papirju veliki favoriti, so Ribničani po poročilih iz Ajdovščine dokaj srečno ujeli točko. Celo tekmo so bili domačini boljši, na koncu pa so morali celo reševati točko. Inlesovci tako nadaljujejo s spremenljivimi igrami, kar pa vsekakor ne bo dovolj za osvojitev naslova.
Inles: Gelze, Andoljšek, D. Ilc, J. Ilc 6, Tanko 2, Troha, Karpov 1, Mikulin 8, Ambrožič 2, Mate, Fajdiga 1 , Kersnič.
Lestvica po 5. kolu: 1. Moslavina 8 točk, 2. Istraturist 8, 3. Inles 7 4. Split 7, itd.
V MALEM NOGOMETU PRELOKA
Mladinska osnovna organizacija s Preloke je 3. oktobra pripravila tekmovanje v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 10 ekip. Zmagalo je moštvo domačinov, 2. je bil Sinji vrh, 3. Pribanjci.	J.	S.
NA LOKI REPUBLIŠKO PRVENSTVO
V soboto in nedeljo_bo na kegljišču na Loki letošnje republiško prvenstvo moških dvojic. Dolenjsko bosta zastopala regijska prvaka Go-leš in Bartolj, ki bosta skušala med 31 pari priboriti mesto med najboljšo dvanajsterico, ki se bo pomerila v sklepnem delu v Ljutomeru. q
KOČEVJE
5.081
MEDVODE
5.005
Pa so bili najboljši: 1. Jože Hočevar Dl Kočevje, ki je v štirih nastopih no ion ------------------•	300	kegljev,
Dl Kočevje
.233,
. 5evj*>
P* 100 lučaj Boško
jev podrl 1.300 kegljev, — Kneževič Dl Kocev *?51, 3. Milan Rus pl Itas 1.23 Ptsmeno priznanje pa je dobil tudi Lok
ojze Ra
priznanje pa je cki (Dl Kočev
(Dl Kočevje), ki je v
GERJEVIČ IN OMERZEL TRETJA
Na drugi dirki parov za držav-0° prvenstvo sta v nedeljo na stadionu Ilirije v Zgornji Šiški spet zmagala spcedwayista AMD gornja Radgona Kocuvan in Kocmut. Druga sta bila Pavlič in Vrbnjak iz Preloga, tretje mesto P8 sta osvojila Krčana Omerzel ln Gerjevič. Po prvi dirki drugouvrščena Krčana Bergant in 4ibret zaradi Bergantove poškodbe nista nastopila.
PRIZNANJI ZASLUŽNIMA — Društvo invalidov Kočeyje organizira vsako leto vrsto športno-rekreacijskih tekmovanj za invalide. Za doseženo množičnost pri telesni kulturi invalidov je prejel zlato plaketo Zveze za šport in rekreacijo Jugoslavije predsednik Društva invalidov Kočevje Mile Opačič (stoji v sredi), posebno listino pa še Jaka Poje (sedi desno). (Foto: Primc)
: vendarle povečati.
MESTO - MLINOTEST
V naslednjem kolu čaka Ribničane ponovno težko gostovanje, saj odhajajo v Rovinj. Z resno in borbeno igro j>a bi morali točkovni izkupiček ve
NOVO
15 : 26 (6 : 17) - Velika razlika v kvaliteti in to, da ni igrala najboljša novomeška rokometašica Mršniko-va, sta že pred srečanjem določila zmagovalca. Pomlajena vrsta domačink ni bila kos gostjam, ki pa v Novem mestu nikakor niso pričakovale tako lahkega dela. Dolenjkam ne preostane drugega, kot da se skupaj z vsemi, ki jim je rokometna igra pri srcu, zamislijo nad svojo usodo. V naslednjem kolu jrotujejo namreč k novemu težkemu nasprotniku, ekipi Zrinjskega.
Novo mesto: Udovč, <5itar 3, Ili-čin 3, Godler 2, Murni, Pelko, Jakše 4, Blažič, Kramar 2, Mikec, Kastelic, Šlajkovec.
Vrstni red pred 6. kolom: 1. Dl Trokut 10, 2. Zadar 8, 3. Zrinjski in Ina 7 . . . 10. Novo mesto 3.
NEPRIČAKOVAN PORAZ ISKRE - Rokometašice v republiški Jigi so nadaljevale s prvenstvom, osrednja značilnost 6. kola pa je nepričakovan poraz vodilne Iskre iz Šentjerneja na Ravnah proti Fuži-narju. Na razmočenem igrišču so domačinke presenetljivo zmagale
kar s 14 : 11 (7 : 7) in tako gostje za nekaj časa premaknile za stopnico niže na lestvici. Visoko zmago pa so, kakor je bilo pričakovati, dosegla rokometašice kočevskega Itasa, ki so ugnale Polano s 27 . 18 (14 : 7). Kočevke, ki so tokrat zaradi slabega vremena gostovale v dvorani ribniškega športnega centra, so tako ostale na vrhu lestvice.
Ta je po šestem odigranem kolu takšna: 1. in 2. Drava in Itas Kočevje 10, 3. Fužinar 9, 4. - 5. Iskra in Burja 8, itd.
V naslednjem kolu igrajo: Drava - Itas Kočevje, Iskra - Eta.
V moški konkurenci so Stjvničani ( tem poročamo na drugem mestu) ugnali Peko, Krčani pa Prule s 33 : 27 (17 : 13). Poročila iz Krškega govore o izredni igri domačina Šeba-lja, ki je zabil kar 12 golov.
Lestvica: 1. Izola 10 točk, 2. Krško 8,... 5. Sevnica 7.
Pari našlednjega kola: Rudar -Krško, Aero Celje Sevnica itd.
VSI KRŠKI ČOLNI NA CILJU
Štirje čolni krškega Partizana so se pred dnevi udeležili 12. memori-alnega veslaškega maratona Brežice -Zagreb, dolgega 42 kilometrov. Sandi Bendarsek, Zdravko Jaklič v enojcu ter Jože Levičar, Gorazd Kotnik, Branko Virant in Igor Kranjec med dvojci so usjješno priveslali na cilj v Zagreb. Letos je to že tretje sodelovanje krških veslačev na velikih tekmovanjih, že v prihodnjem letu pa sami pripravljajo podobno prireditev ob laškem krajevnem prazniku.
F. BRAČUN
r
KOLESARJI r RVI
NA MADŽARSKEM
Mladi novomeški ki risarji so se pred dnevi udeležili me:': •'••odne kolesarske dirke v madžar batlielyu in dosegli velik pionirji B je v cestni Judež, Zaletel je bil tr sedmi. Pri pionirjih Šlibar, Štangelj je bi! f-pa šesti. Podoben r'
Lavrič med mlajši" i n V: prvi prevozil cilj o č meško zastopstvo • -r pilo tudi na kriter> ,1 je bil drugi, Turk ■ ,
B, pri pionirjih A je 'n Šribar je bil tretji, 1 Med mladinci je zrn Lavrič, 3. Bele. Novo
sarjem je pripadla tudi ei red domačimi kolesa 'rekmurje. Sodelovalo je -reke 60
k;*n Szom-•-eh. Med > zmagal ;! Turk pa j bil prvi ' ” Hrastar
• je dosegel -'ei, saj je
r':	Novo-
’• šno 'lastovki: Zaletel i pionirjih jel j zmagal, tar pa sesti.
* Božič. 2. škin: i;oie-
::p;M zmaga kolesari m KK
nrtop-'"ibllo ieto v
k:
tekmovalcev. Novomeško stvo je prijazne gostitelje p' na dirko, ki bo prihodnje Novem mestu.
v NEDELJO KOLESARSKI TRIM
Novomeški kolesars! . tub pripravlja za nedeljo koles sko trim akcijo, na katero so vabljen; e si, ki jih veseli ta šport. Start bo nred trgovino na Drski od 9. do 10. 'are, proga pa bo potekala preko Strne in Prečne nazaj do Novega mesta.
V 11. kolu prve kegljaške lige ljubljanske regije je ekipa Kočevja na svojem terenu gladko ugnala moštvo Medvod. Ob tej priložnosti seje od aktivnega tekmovanja poslovil najboljši tekmovalec Kočevja Peter Radulovič. V domači vrsti so bili najboljši: Legan 887, Levstik 869, Pajnič 868 itd.	M. G-č.
Telovadni vrh v decembru gost Ribnice
Najboljši jugoslovanski telovadci za jubilej Ribnice
Ribniška športna dvorana bo 11. in 12. decembra gostiteljica najboljših jugoslovanskih atletov in atletinj, ki se bodo pomerili za ,J*okal gimnastike in pionirski pokal Slovenije”. Tekmovanje bo vključeno tudi v praznovanje visokega jubileja — 900 let Ribnice.
Za bližnje tekmovanje je že danes v Ribnici veliko zanimanja. Po besedah organizatorja so prihod najavili vsi najboljši jugoslovanski telovadci, še posebej za mlade pa je to priložnost,'Ma dokažejo svoj talent. Pokrovitelj te velike telovadne prireditve bo ribniška občinska skupščina, pri izvedbi tekmovanja pa bodo pomagali: Riko - Rikomag, Inles, ITPP, Turistično društvo, Merkator, tozd Jelka, Evrotrans, OŠ Ribnica, TKS Ribnica in drugi. Tekmovalci bodo nastanjeni v kočevskem hotelu Pugled, serviserji Elana pa bodo dvorano opremili z vsemi potrebnimi rekviziti. Prvega dne bomo priče ženskemu in moškemu mnogoboju, drugega dne pa bodo na sporedu finalni boji v obeh kategorijah.
M. GLAVONJIČ
Atleti vsak na svojem bregu?
Novomeški atletiki potrebna injekcija tovarištva in enotnosti — Šimuničeva izključitev dopolnila podobo — Besedo imajo tudi tekmovalke in starši
Čeprav smo pisanje o razmerah v novomeški atletiki v prejšnji številki našega lista zaključili z obetavnimi napovedmi, ki naj bi jih po poročilih našega sodelavca in sekretarja AZS dal nedavni razgovor med slovensko atletsko zvezo in predstavniki novomeškega kluba, se zdi, da težave in spori vendarle ne bodo tako zlahka odstranjeni. Če gre včrjeti nekaterim spisom fin zakaj tudi nel? ) iz zajetne mape o „primeru Šimunič", je spor, ki je nastal med tem atletom in trenerjem ter novomeškim klubom, pravzaprav veliko globlji in ima večje razsežnosti kot je kazalo na prvi pogled. Kronologija dogodkov s kratkimi povzetki gradiva, ki ga imamo rta voljo, bo najbolje ponazorila dogajanje.
Uvodoma lahko
povemo še to, da govorice o tem da bodo nekateri najboljši dolenjski alteti zaradi neurejenih razmer zapustili novomeški klub niso izvite iz trte.
NEDOREČEN
,,PINKPONK”
Konec letošnjega junija je upravni odbor atletske sekcije novomeškega šjiortnega društva sprejel zahtevo, naj se zoper Milana Simuniča, trenerja in atleta, uvede disciplinski postopek Zahteva je bila podkrepljena z očitki Šimuniču, da je kot trener svojim atletom in atletinjam dajal neresnične podatke o razmerah v klubu, da je na športni strani Dolenjskega lista navajal neresnične jjodatke o statusu atletinj, ki jih trenira, in ne nazadnje, da je s sklicevanjem na poškodbe odbil nastopanje na tekmovanjih atletske sekcije.
V odgovoru na take očitke je Šimunič vse obtožbe zanikal. Ponovno trdi, da so bili njegovi atleti velikokrat v podrejenem položaju v primerjavi z večino drugih atletov v klubu, zato da je tudi prišlo do tega, da so dekleta zahtevala izpisnico. Tudi resničnost tistega, kar je navedel v našem časopisu, podkrepljuje z opisom opreme, ki jo je moral svojim atletinjam in atletom kupiti iz lastnega žepa. Sprašuje se tudi, kako je sploh mogoče, da uvajajo proti njemu disciplinski postopek, saj je že v marcu klub zaprosil za izpisnico, in ker odgovora v enem rnesecu ni dobil, v skladu s pravili AZS že poiskal novo okolje (AD Kladivar, op. p.).
Disciplinska komisija je navzlic temu septembra letos enoglasno izrekla Milanu Šimuniču ukrep izključitve iz atletske organizacije, hkrati pa od njega zahtevala povrnitev vseh denarnih obveznosti (teh je za preko 33.000 din), ki naj bi si jih »nakopal” s sodelovanjem na .»srečanjih klubskih funkcionarjev in tekmovalcev” (o tem smo nekaj besed že pisali, zaključno besedo pa bodo imeli delavci novomeške LINZ). To seveda tudi pomeni, da Šimunič ne sme več trenirati atletinj novomeškega kluba.
Šimuničev odgovor je vnovič obsežen in tudi zanimiv. Če izpu-• stirno očitek, da naj bi ga kaznovala disciplinska komisija, ki ni bila nikoli imenovana, da je postopek zastarel, in še kaj iz pravnega
področja, je vredno prebrati izjave nekaterih atletinj in atletov. Še zdaleč od namena, da bi skušali vplivati na dejansko stanje ali hoteli kakorkoli opravičevati očitane Šimuničeve prestopke, nekatere odlomke izjav atletinj in njihovih staršev tudi objavljamo.
,.NOČEMO DRUGEGA TRENERJA”
Greta Hren: „ ... Dekleta smo trenirale skupaj	£e	v
začetku smo trenirali 4-krat na teden in starši nad tem niso bili navdušeni. O tem sem povedala trenerju in skupaj smo se pogovorili. ... Ze takrat mi je veliko pomagala tudi Majda Križe, ki se je kasneje, ko je študirala v Mariboru, vozila vsak teden domov in mi jromagala pri delu. Navzlic prošnjam pa od kluba ni dobila plačane avtobusne karte ... Tov. Simimič
moje starše in težave doma zato je večkrat čas treninga prilagajal meni in ne sebi. Zanima se tudi za moje delo v šoli, saj je bil večlaat na pogovoru pri razredničarki,. .
Letos sem nastopila v mladinski državni reprezentanci, vendar lansko in letošnje leto nisem dobila od kluba nobene opreme. Veliko mi jo je kupil trener sam ali preko SŠD, nekaj pa tudi sama na račun staršev, saj nimam nobene štipendije. Le zakaj je denar vedno samo za ene? ... Vnaprej hočem delati s tov. Simuničem neglede na odločitve kluba.”
Gretini starši na koncu izjavljajo, da se strinjajo z vsem, kar je napisala, hkrati pa dodajajo, da bo morala hčerka, če klub ne bo reševal njenih problemov, končati atletsko pot. Denarja za opremo doma nimajo.
Cilka Križe: „ ... me je navdušil tov.
c li
bolnišnice, mi je bilo hudo, ker sem videla, 'da se nihče drug iz kluba ni zanimal za moje zdravje in počutje.. . Celo zimo smo trenirali v telovadnici. Ker imam do doma 7 kilometrov in mi zadnji avtobus odpelje že ob 17. uri, me je vso zimo vozil domov trener ...
Letos sem veliko napredovala, lahko pa bi še več, če bi mi omogočili več priprav in tudi kaj opreme, ki si jo moram kupovati z majhno štipendijo. Nekaj mi je kupil celo trener:	šprinterice,
katapult, dal mi je tudi svoj anorak.
Tudi Cilkini starši soglašajo 7 vsebino zapisanega in tudi oni dodajajo,da bo morala hčerk- če se stvari v klubu ne bodo : e ',te, prenehati z atletiko ali p p; skopiti v drug klub.
Bojan Potočar: „ . .. V letih nisem od kluba do: kosa opreme. Vse so m: starši, nekaj pa mi je p. trener. Nisem imel en. s dneva priprav, čeprav bi. glede na ostale člane A; r j le . .. Zgodilo se je, da o klubu »pozabili” vzeti n; čeprav sem čakal od 4. ri; traj.. . Imam odličnega t in delo bom nadaljeval njem.”
Enakega mnenja so tudi
Majda Križe ,,Za atletiko navdušil tov. Šimmiič .. . postala vrhunska tekmovalk, rov. Šimunič mi je kasneje zaup/ vodenje pionirske vrste. Km na sem spoznala, da moje delo cenijo le pionirji in trener, nikjer urugje • besede pohvale ali spodbud . . . Med šolanjem v Mariboru sem upala, da mi bo klub plačm avtobusno karto za treninge v jretet in soboto. Toda na mojo prošnjo sploh niso odgovorili. To me «eve-da ni odvrnilo, da ne bi na sv-sie stroške hodila v Dolenjske Toplice. Vem pa, da so bile mnorim drugim plačane avtobusne karte, da so prihajali na trening, čeprav niso bili več aktivni atleti.. . 'beta je bila letos povabljena v Pogojno na republiške priprave, v klnbu so vedeli za to, toda niso potrdili njenega prihoda, še več, Hrenove o tem sploh niso obvestili.”
•pa dame v-
cl/lOO,
i'U-
II-tm
Za atletiko Šimunič. ..
Vse je šlo lepo do prometne nesreče, ki se mi je pripetila lanskega septembra. Ze prvi dan me je v bolnišnici obiskal trener in po pogovoru z njim sem ponovno začela upati, da bom se lahko skakala/ ‘To; mi je dalo novih moči. Ko pa sem odhajala iz
Edino, kar po vsem tem lahkr z gotovostjo zapišemo, je, da izključitev Milana Simuniča iz atletske sekcije novomeškega športnega društva ne bo ozdravila razmer v novomeški atletiki. Je pa postavila diagnozo, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Vse dokler bodo v klubu posamezniki, ki bodo vsak zase rinili v ospredje svoje tekmovalce, enotnega interesa in cilja novomeške atletike ne bo. Nekaj tega je že pokazal tudi nedavni nastop na republiškem ekipnem pokalnem tekmovanju. Novomeški atleti so letos šele deveti v državi. Po svojih sposobnostih in dosedanjih dosežkih pa jim v normalnih razmerah mesto med osmerico najboljših jugoslovanskih ekip ne bi smelo uiti.
BOJAN BUDJA
DOLENJSKI LIST
Z ladjo za dušo daljnih krajev
Olga Miloševič iz Novega mesta, zagrizena svetovna popot rica, pravi, da se z ladjo počasi, vendar poceni in daleč
pride — Jugoslovana najdeš sredi puščave ali pa v Irkutsku
Velika večina Dolenjcev se letos zaradi očitnega padca življenjske ravni ni odločila za daljša potovanja, nekaterim izkušenim turistom pa je to le uspeto — in med takimi je Nove meščanka Olga Miloševič, tajnica v Domu počitka. Nedavno tega se je vrnila z 38 dni dolge poti, pravzaprav plovbe. Bik je na tovorni ladji, edina ženska in 29. članica ladijske posadke. Njej se to ne zdi nič posebnega, saj ima za seboj že celo vrsto daljših plovb. Zna si organizirati potovanja tako, da z razmeroma majhnimi stroški daleč pride in veliko vidi.
„Letos sem bila z najstarejšo jugoslovansko tovorno ladjo Buga (ki plove že 56 let, ima 10.400 ton nosilnosti in je dolga 138 metrov) na plovbi od Rijeke do Novorussijska, to je luke ob Kavkazu. Ladja stalno prevaža staro železo iz Sovjetske zveze za jeseniško železarno. Med mornarji se prav dobro počutim. Plačala sem vozno karto, vse ostalo pa sem imela zastonj, ker sem pomagala pri delu. V času, ko so ladjo na-tovaijali, sem v dobri organizaciji pomorskega kluba delala izlete po' kopnem. Ogledala sem si jned drugim naj večjo tovarno šampanjca ob letoviškem jezeru Abraudjurso, sicer pa vse vtise običajno sproti zapišem v svoj potovalni dnevnik."
Miloševičeva je na prejšnjih potovanjih skupaj z možem že marsikaj doživela, tudi hudo neurje. „Bilo je na potovanju po Sredozemlju. Blizu Gibraltarja je bilo tako neurje, da so kovčki leteli po kabini in valovi so nas dobesedno preplavljali. Takrat sem nekajkrat/pomislila, da Novega mesta in mame ne bom več videla. Tedaj sem bila na poti s tujo ladjo, in sicer z grško, sicer pa se vedno vkrcam
na domače.' Moram reči, da je hrana na naših ladjah odlična, medtem ko je bila na grški ladji tako slaba in pičla, da smo vsi, z mornarji vred, protestirali. Spet drugič smo na potovanju pripluli v Tunis, pa je tam izbruhnila kolera in smo ostali v karanteni. V Libiji sem doživela revolucijo, Gadafi je prevzel oblast. Bili smo seveda na ladji in smo dogajanja opazovali od daleč."
In da je navzlic dolgim plovbam svet majhen, je Olga tudi spoznala. Najprej v Egiptu: ..Radiotelegrafist je šel v mesto
Olga Miloševič
kupovat posteljno platno, v trgovini pa je naletel na lastnika, ki se je z ženo pogovaijal po telefonu in ji omenil, da je zanjo prišlo pismo iz Jugoslavije. Mornar se je ponudil, da bo prevedel, ker je hotela takoj vedeti, kaj piše. In tako so v pogovoru prišli do tega, da je gospodaijeva žena Slovenka in da je na ladji tudi Slovenka. Po telefonu je neznanka radiotelegrafistu in meni z možem sporočila povabilo na večerjo. Radovedni smo šli tja. Zelo lepo nas je sprejela starejša ženska,
r
Osnovna šola XV. SNOUB Belokranjska v Metliki
objavlja prosta dela in naloge
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE - MATFMATI-KE ali
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE - KEMIJE
Za določen čas (do konca tega šolskega leta) s polnim delovnim časom.
Pogoji: končana višja šola ustrezne smeri in drugi poaoii za učitelja po zakonu o osnovni šoli.
Prijave z dokazili in življenjepisom sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najpozneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
673/41-4)2
i m v
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO n. sol. o.
Zagrebška 18 — 20 Novo mesto
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja naslednja dela oz. naloge
1. SAMOSTOJNI KLEPAR
2. SAMOSTOJNI ORODJAR
3. SAMOSTOJNI STROJNI KLJUČAVNIČAR
4. SAMOSTOJNI STROJNI MIZAR
5. SAMOSTOJNI MIZAR MONTER
6. SAMOSTOJNI AVTOLIČAR
v prototipni delavnici Razvojnega inštituta Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati za opravljanje del oz. nalog, objavljenih pod tč. 1 — 6, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana poklicna šola
— 2 leti delovnih izkušenj v stroki
Pismene vloge z dokazili sprejema kadrovska služba IM V Novo mesto. Zagrebška 18-20, 15 dni po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po dnevu izbire.
669/41-82
ob klepetu se je razkrilo, da se je v mladosti skupaj z mojo mamo učila v Stermeckyjevi trgovini v Celju, bili sta dobri prijateljici.
Drug tak primer se je zgodil v Irkutsku. Prespali smo v tamkajšnji letališki stavbi, zjutraj pa sem šla v bife na kavo. Pa me nekdo po naše začudeno pokliče: ,01ga, kaj pa ti tu? ’ Bil je moj dober znanec iz Ljubljane, ki se je s potovanja na Japonsko ustavil na tamkajšnjem letališču."
Debel in velik šolski zvezek, popisan z doživetji, zraven pa kupi fotografij Miloševičevima vedno pričarajo minule dogodke. In kje je bilo izkušeni potnici najbolj všeč? „Ne boste verjeli, ampak Sibirija me je prevzela. Osupnila! Bajkal in planine so enkratne in doživeti pomlad v tistih krajih je nepozabno. Egipt je svet zase. Tam še danes vidiš, kako orjejo z lesenimi plugi, in če ne omenjam svetovno znanih piramid, so tu še izredno lepa nepregledno velika polja bombaža. Sicer pa je povsod lepo, posebno v antičnih mestih ob Sredo-
zemlju. Meni ni do tega, da bi si ogledala le zanimivosti, na katere opozarjajo turistični prospekti. Skušam dojeti tudi življenje in dušo daljnjih krajev."
Pa je ni bilo čisto nič strah na zadnji poti: edina ženska med mornarji in tako daleč od doma?
„Prav nič! Z mornarji se zelo dobro razumem. Pravi mornar doživlja plovbo in' morje na poseben način. Najraje govorijo o ženah in otrocih, pripovedujejo o svojih domačih in mi kažejo fotografije. In vsi komaj čakajo, da se vrnejo domov. Sicer pa so to naši ljudje, mar ne?"
R. BACER
POSAVSKI MUZEJ ZA OBČINSKI PRAZNIK
V galeriji Posavskega muzeja bodo-25. oktobra odprli prvo samostojno razstavo olj in grafik Vlada Cedilnika iz Brežic. Za ta večer je muzej povabil v goste tudi gledališkega igralca Zlatka Sugmanar Občinstvi se bo predstavil z monodramo Miloša Mikelna Direktni prenos.
PROIZVODNJA IN TRGOVINA AGRARIA export-import BREŽICE delavski sveti tozdov
razpisujejo
naslednje proste delovne naloge in opravila
I.	TOZD AGRO BLAGOVNI PROMET BREŽICE
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZDA
Pogoji za opravljanje delovnih nalog in opravil:
— da ima srednjo šolo ekonomske smeri ali poklic VKD trgovske stroke,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— da je moralno in politično neoporečen.
II.	TOZD KMETIJSTVO BREŽICE
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZDA
Pogoji za opravljanje delovnih nalog in opravil:
— da ima višjo šolo agronomske smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
— da je moralno in politično neoporečen.
III.	TOZD FLORA BLAGOVNI PROMET CA-TEZ
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZDA
Pogoji za opravljanje delovnih nalog in opravil:
— da ima srednjo šolo ekonomske smeri ali poklic VKD trgovske stroke,
— da ima 5 let delovnih izkušenj v cvetličarstvu,
— pasivno znanje enega tujega jezika (nemščina),
— da je moralno in politično neoporečen.
Kandidati, navedeni pod I., II. in III., bodo izbrani za dobo 4 let.
Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 20 dneh od razpisa vložijo na naslov: AGRARIA BREŽICE, Šentlenart 72, — splošni sektor z obvezno oznako „na razpisno komisijo".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v času 30 dni po poteku razpisnega roka.
672/41-82
NOV HLEV ZA GOVEDO — 2. oktobra so na Mlaki pri Kočevju odprli nov hlev za 320 glav govedi. Med prvimi si gaje ogledal tudi predsednik skupščine SRS Vinko Hafner. (Foto: Primc)
' f :
Spet nov »hotel” za krave
Odprli so ga na Mlaki pri Kočevju — Ukrepi kmetijcev
Na Mlaki pri Kočevju je Združeno KGP odprlo ob občinskem prazniku, ko so praznovali tudi 30-Ietnico ZKGP in 40-letnico Cankarjeve brigade, nov hlev za 320 krav. To je največji sodobni hlev na Kočevskem.
Pri gradnji tega hleva so izpopolnili vse tisto, kar se je pokazalo kot manj uspešno pri novem hlevu za 240 glav govedi v bližnjih Koblarjih, ki so ga zgradili pred nekaj leti in ki je pravi „hotel za krave”.
V novi hlev so naselili pomladek iz bližnjih hlevov ter iz hleva v Koprivniku, kjer zmanjšujejo mlečno proizvodnjo. Zaradi naraščanja cen gorivom je prevoz mleka iz oddaljenih hlevov drag, zato bodo organizirali pridobivanje mleka predvsem v okolici Kočevja, v oddaljenih krajih (tudi v Koprivniku) pa se bodo postopno preusmeijali na rejo pitancev.
Pri ZKGP se prizadevajo, da bi čimveč krme pridelali doma. Močna krmila so namreč vedno dražja. Nekaj dodatkov k domači krmi pa bodo seveda, predvsem za frizijke, še vedno potrebovali.
V zadnjih letih, od 1976 do danes, so pridobili oz. izboljšali že 400 do 500 ha novih zemljišč. Kislo kočevsko zemljo so tudi izboljševali z apnjenjem tako, da zdaj raste na
njej tudi lucerna, ki prej ni. Samo lani so zvozili na travnike (zaradi apnjenja) 1500 kubikov peska. Zavedajo pa se, da je vse to, kar so doslej naredili za izboljšanje in pridobivanje zemljišč, malo v primerjavi s tistim, kar bo potrebno še opraviti.	.	J.	P.
STEKLINA V ZASEDI?
V sevniški občini doslej niso opazili nobenega primera stekline. Po besedah vodje veterinarske postaje, dipl. veterinarja Hinka Maver ja, letos na levem bTegu Save tudi ne pričakujejo kaj posebnega. Doslej še vedno ni bil potrjen niti eri sum za steklino na še lani neokuženem desnem bregu. Ostaja bojazen, da se bo ta kužna bolezen vseeno pojavila po sedanji ohladitvi. Upoštevati velja še zadnji opomin veterinarske službe za cepljenje psov in mačk, ki še niso bile cepljene spomladi. Zadnje letošnje cepljenje v vseh krajevnih skupnostih bo 28. in 29. oktobra. Zatem bodo preverili register teh domačih živali in necepljene pokončali.
SPOSOJENO TRNJE
— Tam, kjer vsi mislijo enako, nihče ne ve, kako kdo misli.'
(Iz Ježa)
ŠOLSKI CENTER SEVNICA, svet tozda Srednja tekstilna šola Sevnica,
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA, za 4 leta (ni reelekcija).
Pogoji:
— kandidat mora poleg pogojev po 511. členu ZZD izpolnjevati tudi pogoje iz tretjega odstavka 147. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80),
— strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega organa,
— ustrezne moralno-politične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril, ter zagotavljajo dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov,
— da izfjolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Sevnica.
Začetek dela takoj.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na Šolski center Sevnica, tozd Srednja tekstilna šola Sevnica, Trg svobode 42. Prijavi priložite dokazila o izobrazbi in življenjepis. Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb. Stanovanje po dogovoru.
675/41-82
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto objavlja
LICITACIJO za prodajo rabljenega neregistriranega vozila
konrbija IMV 1600 BR INTERVFNCIJSKI, letnik 1978, s 113.559 prevoženimi kilometri.
Začetna cena je 160.000 din. Kupec plača jx>leg cene tudi pripadajoči prometni davek. Licitacija bo 26.10. 1982 ob 10. uri v garažnih prostorih LB-TDB Novo mesto, Kettejev drevored 1. Vozilo si kupci lahko ogledajo 25. 10. 1982 od 14. do 16. ure.
Pravico do licitiranja imajo vse pravne in fizične osebe, ki (jolože 10 % varščino od začetne cene. Varščino je treba plačati neposredno pred licitacijo.
Vozilo je treba plačati in prevzeti v 3 dneh po podpisu pogodbe.
DOLENJSKI LIST
■ Ir
"t	•
BOŽIDAR JAKAC IN .DOLENJSKA
„SOP" Krško,
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD IKON Kostanjevica na Krki
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge:
1.	SAMOSTOJNA PROJEKTANTSKA OPRAVILA 11-1 delavec
Pogoji:
— I. stopnja fakultete za strojništvo ali končana srednja šola strojne smeri
— 3 ali 4 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— opravljen strokovni izpit
— 3-mesečno poskusno delo
2.	PROJEKTANTSKA OPRAVILA I -2 delavca
Pogoji:
— končana I. stopnja fakultete za strojništvo ali končana srednja šola strojne smeri
— odslužen vojaški rok
— opravljen pripravniški staž ali 3 leta izkušenj v stroki
— opravljen strokovni izpit
— 3-mesečno poskusno delo
3.	MANJ ZAHTEVNA KONSTRUKTERSKA OPRAVILA - 1 delavec
Pogoji:
— končana I. stopnja fakultete za strojništvo ali končana srednja šola strojne smeri
— odslužen vojaški rok
— opravljen pripravniški staž ali 3 leta izkušenj v stroki
— opravljen strokovni izpit
— 3-mesečno poskusno delo
4.	ZAHTEVNA KONSTRUKTERSKA OPRAVILA - 1 delavec
Pogoji:
- končana I. stopnja fakultete za strojništvo ali končana srednja šola strojne smeri
- 2 ali 4 leta delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
- odslužen vojaški rok
- 3-mesečno poskusno delo
5.	TEHNIČNI RISAR - 1 delavec
Pogoji:
— opravljena poklicna šola za tehničnega risarja končana osnovna šola in opravljen tečaj za teh. risarja
— 2-mesečno poskusno delo
— odslužen vojaški rok
ali
6.	ZAHTEVNA ELEKTRlCARSKA OPRAVILA-3 delavci
Pogoji:
— končana poklicna elektro šola — jaki tok
— odslužen vojaški rok — 3 leta delovnih izkušenj
— dvomesečno poskusno delo
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD.
Razpis velja do zasedbe del.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: „SOP' Krško, TOZD IKON Kostanjevica na Krki, Krška c. 6, 68311 KOSTANJEVICA na Krki. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po prejemu prijav.
667/41-82
ISKRA-Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 15/b
TOZD Tovarna elektrospojnih vezij Novo mesto, o. sub. o. Novo mesto, Ragovska c. 7 a
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJA SEKTORJA MATERIALNE PRIPRAVE PROIZVODNJE
z naslednjimi pogoji:
1. visoka izobrazba tehniške, ekonomske ali organizacijske smeri,
3 leta delovnih Izkušenj iz razpisanih del in nalog ož. z delom pridobljene zmožnosti na teh delih in nalogah, moralno-politične vrline.
Dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili se razpisujejo za 4-letno mandatno obdobje.
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma ia loge:
ZKALCA
- naslednjimi pogoji:
■ KV orodjar
■ 2 leti delovnih izkušenj
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemanju sklepa o imenovanju na delavskem svetu Tozd-	665/41-82
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V NOVEM MESTU
objavlja
prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj: ekonomska srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj in znanje strojepisja
Nastop dela s 1. januarjem 1983
Prijave z dokazili o usposobljenosti in življenjepisom sprejemamo 20 dni po objavi. Podrobne informacije o delovnih nalogah dobijo kandidati na temeljnem javnem tožilstvu.
662/41-82
Bogato izbiro kvalitetnega kristala KRISTAL ZAJE-ČAR.
Darilo za vsako priliko po ugodnih cenah vam nudi BLAGOVNICA MERCATOR, NOVO MESTO, OD 15. 10. do 15. 11. 1982. PREPRIČAJTE SE!
666/41-82
VIO Osnovna šola Novo mesto, TOZD Osnovna šola Katja Rupe na
objavlja
prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Rok za prijave je 15 dni po objavi.
668/41—82
UPOKOJENI OBRTNIKI
OB RAZSTAVI MALEGA GOSPODARSTVA NOVOMEŠKE OBČINE, KI BO OD 27. OKROBRA DO 30. OKTOBRA, ŽELIMO ORGANIZIRATI TUDI SREČANJE UPOKOJENIH OBRTNIKOV. Želimo dopolniti in popraviti sezname upokojencev, zato vas prosimo, da sporočite vaš točen naslov najkasneje do 22. oktobra 1982.
OBRTNO ZDRUŽENJE NOVO MESTO, PARTIZANSKA 12, Novo mesto
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Milček Komelj: MONO-
GRAFIJA „BOZlDAR____________________________________________
JAKAC IN DOLENJ-	Janez	Bogataj:	MLI-
SKA"	SOCIOLOŠKI PRESEKI	NARJI IN ŽAGARJI V
SLOVENSKE DRUŽBE	DOLINI ZGORNJE
Knjiga predstavlja izbor	KRKE
reprodukcij grafik,	olj.	Pričujoča knjiga je	nastala
pastelov in drugih slikarskih	kot rezultat razprav	na sre-	Avtor knjige Janez Boga-
tehnik, ki ne nanašajo na	Čanju sociologov na Otočcu.	taj je s sodelavci pričel z
slikarjevo rodno mesto in	Okvir njihovega strokovnega	raziskavami v okviru rednega
različna obdobja, ki jih je v	srečanja, ki so se ga udeležili	etnološkega dela Dolenjske-
njem preživel.	tudi politologi in drugi druž-	ga muzeja že leta 1971. Na-
Avtor besedila. Novo-	boslovci ter slovenski so-	slednje leto je delo nadalje-
meščan Milček Komelj, je	ciologi iz zamejstva, je bil	vala druga ekipa v prisotno-
med drugim zapisal: „Le	široko zastavljen, kar izhaja	sti avtorja,
redkokdaj srečamo v umet-	že iz samega naslova.	Vse nadaljnje delo je bilo
nosti tako tesno povezanost	Prispevki, objavljeni	v	tej	povezano z osebnim prizade-
in ljubezen med umetnikom	knjigi, predstavljajo po-	vanjem avtorja, ki je na od-
in njegovo domačo pokraji-	membno gradivo o aktualnih	delku za etnologijo filozof-
no in rojstnim krajem kot	družbenih problemih, s kate-	ske fakultete Univerze
med slikarjem Božidarjem	rimi se v tem času srečuje	Edvarda Kardelja prijavil
Jakcem in Dolenjsko z No- slovenska družba.	magistrsko nalogo s to tema-
vim mestom".	Knjiga	je primerna za vse,	tiko. Pričujoča knjiga pa je
Knjiga je namenjena vsem	ki jih zanimajo sociološka	prirejeno besedilo te naloge,
ljubiteljem umetnosti.	vprašanja, kot dodatni učni	v njej boste našli sebe in
Format knjige: 26,5 x	pripomoček učiteljem in	svoje sorodnike. Hkrati je
24 cm	učencem, družbenopolitič-	neizbrisen dokument časa.
Ilustracije: več kot 100	nim delavcem, kadrovskim	ki je minil,
črnobelih in več kot 80	službam v delovnih organiza-	Format: 17 x 24 cm
barvnih	cijah itd.	Vezava: broširano
Vezava: platno s ščitnim	Format: 15 x 21 cm	Ilustracije: več kot 100
ovitkom	Vezava: broširano	črno-beiih	slik
Cena: 1.000 din	Cena: 390 din	Cena:	600 din
        -]>Ǥ-.
NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK ......................................*..................................
NASLOV...............................................................................
ZAPOSLEN (A) . . ./.....................................................................
ŠTEVILKA OSEBNE IZKAZNICE.............................................................
IZDANE OD Sob  .........................................................................
NEPREKLICNO NAROČAM NASLEDNJE KNJIGE
1.)
2.)
3.)
izvod (ov) monografije Božidar Jakac in Dolenjska izvod (ov) Mlinarjev in žagarjev v dolini zgornje Krke izvod (ov) Socioloških presekov slovenske združbe
Naročene knjige se obvezujem plačati po povzetju. Kraj in datum............................,	.
(lastnoročni podpis)
Naročilnico, prosimo, izrežite in pošljite na naslov: DITC — tozd Časopis Dolenjski list, oddelek za propagando in založništvo, p. p. 33, 68001 Novo mesto. Knjige vam bomo odposlali najkasneje v 5-ih dneh po prejemu naročila.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
UGODNO
SMUČANJE
od 29. do 31. 10. 1982
KAPRUM
Prijave
KOMPAS
NOVO MESTO
r
pionir
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
- KONTROLOR II
Pogoji: — inženir elektrotehnike — elektronik
— dve leti delovnih izkušenj v kontroli, tehnologiji ali
konstrukciji
ROK za vložitev prijav je 8 dni od objave.
Kandidati bodo .obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Poseben pogoj je poskusno delo.
664/41-82
SGP „PIONIR" — TOZD TKI
Ljubljanska cestah 68000 NOVO MESTO
objavlja razprodajo
GRADBENEGA MATERIALA, ORODJA IN DROBNE MEHANIZACIJE
Gradbeni material bomo prodajali na naslednjih prodajnih mestih:
SGP „PIONIR"—TOZD Novo mesto - glavno skladišče Bršljin
SGP „PIONIR"-TOZD Krško — glavno skladišče Žadovinek SGP „PIONIR"-TOZD Gradbena operativa Metlika — Cesta XV. Brigade 2
Orodje in drobno mehanizacijo bomo prodajali v TOZD SPO, Kettejev dregored 37, Novo mesto.
Prodaja bo dne 18. 10. 1982 od 10. do 14. ure za družbeni in zasebni sektor.
663/41-82
. TTTTTT
K
mi
foto slišal
Milan Markelj
-
Znanstvenik, ki je „odkril" stres, je v razgovoru z novinarjem povedal nekaj osnovni stvari o tem vprašanju — Kako obrniti stresni položaj v neškodljivega
PRESNETO, f SPET SO Ml ZLEPILI ČINELE!
SVETU
DOLENJSKI LIST
pred 28 leti )
Dovoljena je podražitev I
Dražji kruh — Lakomnost v boju za penzije — Ekonomsko rast naj spremlja duhovna — Delavska kritika \     ,
ZVEZNI IZVRŠNI svet je dovolil podražitev kruha, v zvezi s ■ tem seveda tudi mlevskih izdelkov, in sicer povprečno po 15 din ■ za kilogram. Ker se bo črni kruh podražil le za 13 din, beli pa za S več, bodo tržne inšpekcije nadzirale, da ne bi t>eki mešali razne i vrste moke, kar tudi doslej ni bilo dovoljeno. Ljudski odbori S bodo skrbeli, da bodo povsod pekli črn kruh, da se ne bi S dogajalo, da bi peki določali strukturo potrošnje in pekli | predvsem bel kruh, kije dražji. Zakaj seje podražil kruh? Ta S ukrep je bil potreben zato, ker so se nedavno zvišale cene * pšenice, koruze in nekaterih drugih osnovnih kmetijskih pri- \ delkov, da bi s tem spodbudili kmetijske proizvajalce za večjo * proizvodnjo.	y
ZAGRIZENOST ..UPRAVIČENCEV” v boju za penzijo S dokazuje, da so v večini primerov v ozadju lakomnost, 8 prebrisanost in pohlep, ki ne poznajo meja. Naša delovna f zakonodaja je demokratična, vsakomur, kdor ima osnove, \ zagotavlja široke pravice pri uveljavljanju delovne dobe in S pokojnine. Toda srečujemo se s poskusi zavajanja, goljufije in J lažnega pričevanja. Posebej moramo opozoriti na brezdušnost [ nekaterih prosilcev za dobo iz NOB.
ČE Z NENEHNO ekonomsko rastjo naše družbe ne bi šla J vzporedno tudi duhovna rast naših ljudi, lahko pridemo v zelo J materializirano družbo, ki pa svojega namena ni dosegla. \ Socializem osvobaja človeka materialnih spon in mu nudi ] vestranski duhovni razvoj. Prav zato moramo doseči, da ljudski J odbori enakovredno z drugimi vprašanji razpravljajo tudi o J kulturi.	*
DELAVCI SO ODKRITO kritizirali pomanjkljivosti v brežiški ■ ambulanti. Odločno so zahtevali, naj se takoj odpravi protekcija ■ pri sprejemanju ..boljših” pacientov, naj se uredi čas za malice, jj češ da trajajo predolgo, in kuhanja črne kave.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA * 11. oktobra 1962) S
ZGODOVINARJE in raziskovalce religij ne bo več bolela glava zaradi hipotetičnega vprašanja, kaj bi naredil Jezus Kristus, če bi se pojavil v današnjem svetu. Na vprašanje je odgovoril duhovnik Armin Mic-hler, ko je v Feldkirchu v Avstriji otvoril novo podružnico neke hranilnice. Zbranim je v govoru pojasnil, da bi svoje prihranke nosil v to hranilnico tudi Jezus Kristus, če bi bil še živ.
PRAVA TELOVADBA za
dolgo življenje je tista, ki jo rutinirano in z zadovoljstvom opravljajo zakonci v postelji in se ji pravi spolni odnos in še kako drugače, odvisno od tega, ali je zapisana v knjigi ali pa na plotu. Po desetih letih trdega dela (vendar ne v postelji!) je skupina raziskovalcev svetovne zdravstvene organizacije WHO ugotovila, da redno spolno življenje brez predsodkov pripomore k zdravemu življenju bolj kot dandanes še vedno zelo moden tek in vrsta shujševalnih kur. Zakonci, ki radi opravljajo te vrste telovadbo, so manj bolehni kot samski ali ovdoveli ljudje.
DO TEH ODKRITIJ najbrž ne bi mogli priti Francozi, saj ima ta narod v povprečju najnižji inteligenčni kvocient med Evropejci, kot je ugotovil nek n emški psiholog. Na prvem mestu so Nizozemci, na drugem Nemci (skromnost raziskovalca!), slede Poljaki in Švedi, takoj nato pa smo na lestvici že Jugoslovani, medtem ko so Franoczi na 21. mestu. Presenetljivo je visoko mesto Jugoslovanov, saj kaj takega ne br človek nikoli prisodil državljanom, ki na veliko in za drag denar kupujejo tujo pamet.
PRI LOČITVI morata avstralska zakonca misliti tudi na svojega štirinožnega ljubjen-čka, saj avstralski strokovnjaki za živalsko psihologijo ugotavljajo, da psi in mačke večkrat poginejo od žalosti, ker se zakonca ločita, žival pa je vajena živeti pri obeh. Pa naj še kdo reče kakšno žal besedo čez pse in mačke! Avstralce zadeva skrbi zato, ker imajo zelo radi živali in ker je število ločitev iz leta v leto večje.
Kaj so pred	80	leti	pisa Dolenjske Novice.	I
Dviganje s pomočjo faktorjev
Smo V času trgatve — Srbi sanjajo o priključitvi dežel in držav v Veliko Srbijo -Vojaki so postrelili veliko lačnih italijanskih kmetov — Umetnik
(V času) trgatve smo. Z velikim trudom in stroški pridelano grozdje spravljamo, da ga prešamo v mošt. Najlepši in ob jednem najvažnejši trenutek je nastopil za vinogradnika. Najlepši zato, ker je trgatev tista doba, ki mu pokaže sad njegovega truda in ko vzame človek v svojo varstvo naturalne pridelke in jih more ložje in vspešneje varovati pred elementarnimi nezgodami. Ta doba je za nas Dolenjec toliko važnejša, ker se začnemo z lastno in s pomočjo javnih faktoijcv dvigati v vinarstvu in nam po trtni uši uničeni in poškovani vinogradi ne le na novo rode, ampak nam dajejo tudi boljšega in več pridelka.
(Razni listi) zagotavljajo popolnoma resno, da sta Avstrija in Romunija sklenili medsebojno zvezo za slučaj vojske. To bo pač nekoliko ohlradilo vročekrvne Šrbe, ki sanjarijo o Veliki Srbiji, to se pravi, radi bi sosedne dežele in države združili s srbsko kraljevino v veliko državo. *
(V Italiji) uprlo se je v nekem k-raju 400 lačnih kmetov svojim delodajalcem. Ker se niso hoteli z, lepa raziti, so jih vojaki precej postrelili, veliko pa je bilo ranjenih. Tako skrbi laška vlada za zatiranega kmeta.
(Fran Ondričck) slavni umetnik na gosli, napravi v čitalnični dvorani v Novem mestu koncert. Franc Ondričck je med prvimi godbenimi umetniki, saj je tudi c. k. avstrijski komorni virtuoz ter ima odlikovanja skoro vseh evropejskih vladarjev; lahko se reče, da tak goslar še ni igral v Novem mestu.
(Oglas.) Cenjenemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da vozim se svojim dobro zaprtim in prostornim vozom ljudi do vsacega odhajajočega vlaka in od vsacega došlega vlaka ob vsakem vremenu in sicer pravočasno in točno tako, da je po moji krivdi zamuda do vlaka popolnoma izključena.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC I. oktobra 1902)
Že 40 let je minilo, odkar je psiholog Hans Selye odkril stres, pojem, ki je postal v sodobni psihologiji in medicini nepogrešljiv. Besedo si je sposodil iz fizike, da bi izrazil reakcijo telesa na najrazličnejše zunanje in notranje činitelje, od temperature do čustev. Znanstveniki pred njim so menili, da telo na vsakega od činiteljev reagira drugače, Selye pa je zatrjeval, daje psihološki mehanizem reakcije enak. Poskusi na živalih in na ljudeh so pomagali, da so on in vsi, ki so krenili po sledeh njegovih zamisli do podrobnosti razkrili mehanizem stresnega delovanja. Selye je postal najslavnejši kanadski znanstvenik, stres pa vsakdanja beseda ne samo v ustih znanstvenikov, marveč tudi običajnih ljudi. Iz obsežnega intervjuja, ki ga je imel 71-letni znanstvenik za revijo Psychology Today, povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev in mnenj.
O stresu ljudje sicer veliko govorijo, je pa mnogo napačnih pogledov nanj. Stres je v bistvu odgovor telesa na zahtevo, ki se mu zastavi, najsi bo prijetna ali neprijetna. Čakanje na zobo-zdravniškem stolu je lahko stresno, prav tako tudi poljubljanje strastnih ljubimcev. V obeh primerih se pospeši število srčnih utripov, dihanje postane hitrejše, dvigne se pritisk. Ker je stres tako rekoč vsakdanja stvar, je nemogoče popolnoma se mu izogniti, vsekakor pa je dobro za vsakogar, da prouči, kakšno je njegovo tipično odzivanje na stresni položaj, in da potem temu prilagodi svoje delovne navade, način življenja, spremeni okolje ipd.
Raziskovalci so odkrili, da obstajata glede na to, kako se
Lepša stranišča
Samočistilne naprave
Človek ni vedno doma, kadar se oglasi narava in se črevesje hoče olajšati bremena, ki kroži in potuje po. zavitih „hodnikih“ v tre-i buhu. Ko neizprosno pri-; tisne, je potrebno poiskati, javno stranišče in opraviti; potrebo., ni kaj pomagati. In dostikrat je to nadležnost: prve vrste, saj so marsikje javna stranišča živa strahota,! nesnažna, slabo oskrbovana.; No, tem težavam bo vendarle konec. Treba bo le postaviti takšna javna stranišča, kot jih že poznajo Francozi in Britanci.
Gre za samočistilna javna stranišča, ki so za vsakega uporabnika suha, čista in razkužena. Vsa skrivnost je v tem, da se po uporabi sedišče stranišča dvigne v čistilno komoro, kjer ga temeljito sperejo močni curki vode, detergenti in nato posuši topel zrak. Razkuženo in čisto se vrne nazaj in je pripravljeno za naslednjega klienta.
Konstruktoiji so zagotovili varnost takšnega stranišča, saj posebne naprave preprečujejo, da bi prišlo do samodejnega pranja, dokler je stranka še na straniščni školjki. Občutljiv senzor v tleh in detektor z infrardečimi žarki ugotavljata, ali je stranka res odšla. Kdor rad počasi in zlagoma opravi potrebo, naj ne skrbi, da ga bodo sprali in namilili.
Majhna stvar, bo kdo dejal, a marsikomu bo padel kamen s srca, še posebno, če d obro pozna domače raz mere na tem področju.
Kesanje je začetek dobrih sklepov.
J. MF.NCIGER
Besede so nič. Nobenih sledov ne puste.
D. NENADIČ
odzivljejo na stresne položaje dva značilna tipa ljudi. Prvi tip je zadovoljen le, če živi v stalni vznemirjenosti, če se stalno kaj dogaja in da je sam sredi dogajanja; temu tipu pravijo ,,dirkač”. Drugi tip ljudi potrebuje mir, umirjeno okolje, malo sprememb; pravijo mu „mečkač”. Če je človek po svojem značaju bolj dirkač, se bo v položajih, v katerih bi sicer mečkač užival in se počutil nadvse zadovoljno, počutil zelo neprijetno in nenaravno ter bo nanj vse delovalo zelo stresno.
Z natančnim opazovanjem samega sebe lahko vsakdo ugotovi, kateremu tipu v grobem pripada. Nihče namreč ni povsem čist tip dirkača ali mečkača, prevladujejo pa v vsakem prvine tega ali onega tipa.
„Vsak je sam sebi najboljši sodnik,” povzema staro modrost Hans Selye in dodaja, da sčasoma lahko vsakdo razvije dovolj natančen občutek, ki mu pove, kdaj prehaja preko ozke črte, ki loči stres od navadnega stanja. Na prekoračitev nas opozarja mnogo stvari. Med njimi je posebno razvidno hitro utripanje srca; ne gre pa tudi zanemariti neobvladanega kriljenja z rokami. Če se vse to združi, je za človeka, ki se zna opazovati, znamenje, da je prešel črto običajnega reagiranja na dogodke in da se giblje v nevarnem območju stresnega odziva. Za daljše stanje stresa je značilna tudi neukrotljiva nespečnost. Če se torej človek zaveda svojih dejanj in reakcij, mu je mogoče iz lastnega obnašanja pravi čas odkriti, da prehaja na nevarno območje stresnega odzivanja. Pravočasno spoznanje pa omogoča da človek svoje ravnanje spremeni ter se tako izogne škodljivim posledicam, kijih pušča stres.
Kadar je človek napet in vznemirjen in ga povrhu muči nespečnost, se mu kot najbolj razumljiva možnost nudijo najrazličnejša zdravila in pomirila. Toda to je gašenje požara z oljem. Seyle svari pred jema-
njem pomirjeval. Je naravnep in boljša pot!
Stres je treba spremeniti' evstres. Ta izraz je Seyle sko'1 iz grške pripone, ki poffl®8 „dobro“, podobno kot v b«^' dah evforija in evfonija. Zata!' liko od sfresa, ki škodljivo vp va na zdravje, je evstres sicer^ vedno stres, vendar se telo' njem odziva z neškodljivimi t sledicami.
Znanstvenik navaja la®**9 primer. Pred leti je obolel P rakom. Ko mu je zdravnik10 povedal, ni dopustil, -da bi P obvladala negativni "čusb1 marveč je ostal delaven insi piepuščal utripom običaji# življenja. Tako je življenjski P? ložaj, ki bi v veliko printf^ deloval kot stresen, preobrni evstresen položaj.
,,Morda mi je prav ta od«0' do bolezni pomagal prem# stres. Kot vidite, še vedno tP kam,“ je dejal ostareli znans(vi nik v razgovoru z novinar#1
V razgovoru je Selye op°z' ril tudi na to, da razlog za stt ni vedno v človekovem znaM' in obnašanju, stresno 1*®*. deluje tudi doba, v kateri ^ Gotovo ni najbolje živeti vzdušju stalnega možnega atofj skega spopada, vendar pa kovnjak opozarja, da ima vsak, doba svoje velike napetosti srednjem veku je grozila stal" nevarnost kuge in drugih 11 lezljivih bolezni, lakota t spremljala človeški rod s# vsa obdobja, kot grozi ^ svetovni spopad; stvar posaP nika je, da splošno tesnobo preboli in obrne sebi v p1*' Narobe bi bilo, če bi klon« v pred splošnim občutjem of ženosti. Energijo, ki jo ‘f* vsakdo že po naravi v sebi P. premagovanje stanja stresa, ” posameznik raje porabi takt* ko ga bo življenje zares priz# lo. Da pa bi sam lezel v stres11’ položaje in se predajal vseP tistemu, kar povzroča stres,r nesmiselno.
Torej je vsakdo ne samo s^ sodnik, marveč tudi svoj zdravnik.
Računalništvo in znanje sta ob upravljanju, kontroli in r*2’ informatiki temelja bodočega razcveta. (Foto: MiM)
Ali prihajajo lepši časi?^
Svetlejše barve na Kahnovi podobi bližnje bodočno^#
—	Pra#
fres-
Prihodnje leto se bo začel
Creobrat na boljše-; zvečala se o storilnost, inflacija bo upadla in do večje veljave bodo prišle tradicionalne vrednote, skratka, prihaja nov svetovni „boom”. Malokdo bo verjel tem napovedim, saj vemo, v kakšnih škripcih smo doma, pa tudi v kakšnih težavah je velik del sveta. Toda ker tako pravi Herman Kahn, velja tem besedam vsaj malce prisluhniti. Zapisal jih je v svoji najnovejši knjigi ..Prihajajoči razcvet.” Herman Kahn, soustanovitelj in direktor lludsonovcga inštituta, je znan kot eden vodilnih futurologov in pisec knjig, ki so razburjale svetovno javnost. Bil je med prvimi, ki so svetu pokazali strahoto možnega atomskega spopada; dosledno je premislil dejstva, ki so veljala v svetu, in jih po strogi logiki vzročnosti izpeljal v podobo bližnje bodočnosti. Kar je izrisal, je bilo podobno modernemu sodnemu dnevu.
V naj novejši knjigi joči razcvet” je barve svoj« p. ke bodočnosti spremeni*- ,f. radi izredno hitrega in |,e jn nega razvoja računalnik .j, ostalih informativnih siste ^ v
•»si*'
pravi Kahn, se je razmer)« * svetu spremenilo v korist ki bodo sprožile ugodne
P,
sledice. Upravljanje, kon^o, komunikacija, računali11 (i informatika in inteligenc8 ^ so temelji, na katerih $ dogradil svet bližnjega raz ^ Nekaj nevarnosti sicer Se J ostaja, nevarnost obof° .^t spopadov bo v svetu Se P ve na, vendar pa do strašne? ^ toVnega uničenja ne bo P. .0\ Takšni optimistični sedanjem svetovnem P°. f pr morda res presvetli, vC,VoC|o# Kahn odločno pravi, d* ypf>' razcvet sploh ni vprašljiv- jel. šanjc je samo, kdaj se bo • ,0h nikakc pa ne, ali se bo začel.	|diM
(Vir:
Rešitev prejšnje križanke
prcbiv.
anglije
metilni
alkohol
tur.
mesto
kinema
tograf
poljska
cvetica
opica
čebelja
. lap. lemo
nadav
sklada-rtica drv
evr.
dežela
sv.pis
prerok
d I strojilo
oakhovE Da lica
Slab slog je znamenje borne inteligence.
SULLY PRUDHOMME
fr.
pisatelj
vrsta
miši
romun.
reka
prvi
maSki
konica
Ljubezen ni otrok spolnega užitka.
E. FROMM
Bodite sami sebi zatočišče, ne iščite zunaj sebe drugih zatočišč.
mahaparinibbane sutte
aluminij
velikan
Energetski sok iz premoga
se bo nafta še dražila, bo pridobivanje tekočega goriva iz premoga postalo zanimivo za razviti svet
Nafta oziroma njeni derivati, ki nam ta čas načenjajo živce in potrpežljivost ter resno ogrožajo naše gospodarstvo, bo prej ali slej dobila najresnejšega konkurenta v tekočem premogu. Že zdaj je mogoče s sodobno tehnologijo pridobiti iz tone premoga do 400 litrov čiste tekočine, katere lastnosti so podobne visokooktanskemu bencinu. Poleg te pridobivajo iz premoga pod pritiskom in pri temperaturi okoli 450 stopinj tudi tekoče gorivo, ki odlično zamenjuje mazut.
Seveda je tako dobljeno tekoče gorivo dražje od nafte, kar je razumljivo, saj je za pridobivanje tega sintetičnega goriva potrebno najprej izkopati premog in ga nato še predelati. Cena ni znana, ker nikjer v
da bo tekoči premog, če smemo tako zapisati, ob sedanji rasti cen surove nafte že čez tri leta cenejši od naftnih derivatov. Tisti trenutek se bodo izpolnila mračna predvidevanja (mračna za arabski svet!) saudskega ministra za nafto, ki je dejal, da bo razviti svet, če bo prisiljen iskati nadomestne energetske vire, pripeljal svojo odvisnost od nafte do točke, kjer bodo interesi Saudove Arabije resno ogroženi. Zdi se, da se prav to že dogaja.
Premoga je v razvitem svetu dovolj. V ZDA se nahaja četrtina vseh zalog premoga na svetu, ne manjka ga niti v Evropi. Računi kažejo, da bo ob koncu tega tisočletja delež nafte v svetovni porabi energetskih virov padel od sedanje polovice na 31 odstotkov, delež premoga pa bo občutno narasel. Da ti računi niso izmišljeni, zgovorno potrjujejo novice, ki prihajajo iz Nemčije, Japonske in Sovjetske zveze. V vseh teh deželah odpirajo poskusne predelovalnice premoga v tekoče gorivo.
In kaj je z nami? Ali smo sposobni razviti tehnologijo predelave premoga in lignita, surovin, ki nam jih ne manjka? Zaenkrat o tem ni kaj dosti slišati, čeprav se verjetno ne bo mogoče ogniti tudi takšnim, morda dražjim iskanjem domačih energetskih virov.
Na sliki so čečkarije dveh ameriških predsednikov: levo Kennedyja desno Reagana. Prve razkrivajo intelekt, druge družabnost.
Čečkarije so sporočila iz nezavednega in govore o človekovem značaju — Mednarodna grafoioška ustanova
Pisava izdaja človeka. To dobro vedo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z odkrivanjem človekovega značaja iz njegove pisave. Se bolj kot pisava pa človeka razkrivajo čečkarije, ki jih mnogi spontano rišejo, kadar napeto poslušajo ali premišljujejo. Grafologi menijo, da so zanesljiv kažipot k človekovemu značaju.
Spoznanja grafologije že lep čas izkoriščajo v kriminalistiki in psihiatriji, zdaj pa se je potreba po tovrstni raziskovalni dejavnosti še povečala. V Los Angelesu so ustanovili prvo mednarodno grafološko ustanovo. Ustanoviteljica je 37-letna Andrea McNichol.
Dela ji ne manjka. Po analize pisav prihajajo kriminalisti, ki se ukvarjajo z vprašanji goljufij, stalne stranke pa so tudi predstavniki velikih podjetij in ustanov. Pri sprejemanju novih vodstvenih delavcev se
radi pmzanimajo, kakšen je kandidat v očeh grafologije. In izsledke grafoloških analiz zelo upoštevajo.
»Čečkarije, ki nastajajo spontano, prenašajo sporočila iz nezavednega. V njih je odgovor, zakaj in kako čuti posameznik," trdi McNichol. Tako geometrične čečkarije s trikotniki in podobnimi telesi izdajajo človeka s prikrito jezo in duševno razcepljenostjo, medtem ko čečkarije s puščicami kažejo na ambiciozen značaj. Simetrične okraske radi rišejo ljudje, ki ljubijo red in hočejo vse načrtovati, medtem ko tisti, ki želijo pobegniti, čečkajo avtomobile in živali, ki tečejo. Risal-ci človeških likov so družabni, hitro dobe prijatelje, pa tudi sovražnike si nakopljejo mimogrede. Čečkanje besed kaže na intelektualnega človeka, medtem ko senčenje razkriva čutni značaj.
Naš premogovnik lahko tudi postane ,,vrtina", če bo sodobna tehnologija predelave premoga v tekoče gorivo postala nuja. (Foto: MiM)
svetu ne teče redna predelava premoga v tekoča goriva, če seveda izvzamemo rasistično Južno Afriko, kjer prav zdaj grade že tretjo predelovalnico, vendar pa je cena njihovega sintetičnega goriva strogo čuvana skrivnost. Južnoafričani uporabljajo postopek, ki so ga razvili nemški strokovnjaki med zadnjo svetovno vojno.
Vse kaže, da so Američani v svojih poskusnih predelovalnicah premoga v tekoče gorivo našli učinkovitejši in cenejši postopek. Strokovnjaki za energetska vprašanja namreč trdijo.
Z	Proti večeru se	vrata s
0	hrupom	odpro, v	hišo	stopi	- Rus. Prijazno se	približa
1 Metkinemu Jožku in veli: ,,Rekel sem Katri, da si bom našel \ ljubico, ki je boljša in lepša od nje. To veš, da mora ostati ^ človek mož beseda. Daj mi tedaj svojo Metko zlepo, če ne i > zlepo, jo boš dal z grdo." V takih rečeh zvihra še leni Turčin,
, nikar Slovenec. Le škoda, da je bil Jožek prepameten. Zastavno in ostro odgovori Rusu: ,,Bi menda že spet rad |	1	sedel, ti arestant til Če se ne pobereš,	pojdem	po	žandarje, da
i	i	te uklenejo in spravijo.”
, Ta pretnja Rusa vžge; ves divji mu veli: „Do zdaj med fanti 1 še ni bila navada, da kličejo na pomoč žandarje. Ti nam hočeš 1 staviti nekake novice, bogme, bodo ti presedale. Tvojih žandarjev se bojim	prav	toliko	kakor tebe." Ob teh	besedah
skoči v	Jožka, ga vrže ob tla,	prime za pete in mu	treska z
glavo ob pod, ob mizo in zopet ob podnice. Fant, človek šibke rasti in srednje moči, se ne more ruvati z njim, v možgane mu šine kri, revež trpi silne bolečine. Onemogel in prestrašen začne Rusa prositi, da naj ga za božjo voljo pusti, saj ga ne bo nikoli več razžalil. Zmagovalec se mu zaničljivo nasmeje in ga brcne proti durim.
, i Jožek vstane in vabi Metko: »Pusti ta brlog, pojdi drugam! t S tem rokovnjačem se bova že pomenila v mestu." Metka pa se dvigne in veli ponosno: »Odrini brez mene! Ne maram 1 fanta, ki me ne more braniti sam. Žandarske podpore ne potrebujem. Zbogom!" Fant se udari v čelo in jokaje odide.
,	Tovarišija se zanj ne briga. K Metki	sede Rus	in se z njo
razveseljuje in pošaljuje do polnoči in	še dlje.	Drug dan je šla
od vasi do vasi, od ust do ust čudna novica, da se Rus in 1 Metka ljubita.
i Ali niti ta iz same gizdavosti začeta zaveza ni dolgo trajala. S Fant se nekaj zamisli in reče sestri: »Mana! To veš, da so i zapustili starši hišo meni. Ali jaz ne maram zanjo, dam jo tebi.
Treba je bili človek, šele potem marksist.
M. KRLEŽA
Želje rastejo iz neizpolnjenih
■ja
V. ZUPAN
Morda človeka življenje tudi ’li in ne smrt.
I. PREGELJ
Smrt je slast posebne vrste.
P. ZIDAR
EETRTK0V INTERVJU
3 Pšenice se izplača sejati;
N
S
S
S
I
*
Ivan Nagelj iz Smolenje vasi je lani posejal pšenico na 80 arih, letos se je odločil za 1 hektar
Te dni, ko je jesenska setev pšenice v polnem teku in ko pospeševalci sklepajo s kmeti na terenu še zadnje pogodbe o pogodbeni pridelavi, smo za sobesednika rubrike izbrali čistega kmeta Ivana Naglja iz Smolenje vasi 22. Je med tistimi, ki so lanske izkušnje s pšenico zelo pohvalili.
— Lani ste bili med prvimi, ki so z novomeško zadrugo sklenili kooperantsko
Kmet Ivan Nagelj je za nekaj tednov priklenjen na posteljo, ker si je polomil rebra pri padcu s kozolca, tako je primoran k počitku, ki si ga sicer ne privošči.
pogodbo za pridelovanje pšenice. Kako se je to sodelovanje obneslo?
„Ker nisem vedel, kako se bo kooperacija obnesla, in ker smo kmetje nasploh malce nezaupljivi, sem lani sklenil pogodbo samo za setev na 80 arih površine. Oddal sem zadrugi 1.558 kilogramov pšenice, pridelal pa sdhi skoro 4.000 kilogramov. Preostalo sem porabil zase. Kooperantje smo dobili seme in gnojila, slednje s precejšnjim popustom. Ker sem ugotovil, da se tako sodelovanje res izplača, sem letos podpisal pogodbo za setev pšenice na 1 hektaru.
Izračunal sem, da bom zadrugi prodal 2.000 kilogramov pšenice, vrnil bom še 600 kg, kolikor bom dolžan za zamenjavo semena, pa mi bo kljub temu veliko osta-lo.“ .
■— Kaj pa ostali sovaščani? Se tudi ti odločajo za tovrstno kooperacijo?
. ..Precej me jih je spraševalo, in ko so videli na mojem primeru, da je taka pogodba za kmeta ugodna, so se trije letos odločili za kooperacijsko pridelovanje pšenice."
- Ali zadrugi prodajate še druge pridelke in kako se ostalo sodelovanje obnese?
„Redno oddaja naša kmetija poprečno 15 litrov mleka na dan, na zadružni odkup vozim teleta, pogodbeno pa pridelujem tudi krompir, vendar z njim nimam najboljših izkušenj. Lani smo se dogovorili, da bodo krompir vzeli oktobra, a so ga šele maja, ko je že veliko izgubil na kvaliteti. Spet imam od letošnje letine pripravljenih 2.000 kg krompirja za odkup, a tudi še niso prišli ponj."
Pri Nagljevih, kjer kmetija gre iz roda v rod, tudi v bodoče ne bodo te dejavnosti opustili. Gospodarjeva hčerka Bernarda se je sama odločila za študij na srednji kmetijski šoli, ker jo kmetovanje nadvse veseli. Pri delu na poljih in v hlevu sicer pomagajo vsi otroci, toda ostali le po „šihtu“. Delo je povsem mehanizirano, saj imajo Nagljevi vse kmetijske stroje, od traktorja do nakladalke in molznega stroja, kot pravita gospodar in njegova žena, ki nosi kajpak levji delež vseh opravil, pa življenje na kmetiji ni več tako slabo in naporno, kot
je bilo za njunih mladih let.
R. BAČER
■ 0000000000000000000000000000000000000000 ■
I
*
*
*
I
BLOK IN TRGOVINA NA MESTNIH NJIVAH - Novi poslovno-stanovanjski objekt med 4. in 5. blokom na Mestnih njivah že raste iz tal. V novi stavbi, ki bo julija prihodnje leto dograjena, bo 16 stanovanj, od teh 11 trosobnih, 3 dvosobna in 2 enosobni. Razen tega pa bo v pritličju 100 m2 površine namenjene trgovini. (Foto: R. Bačer)
Tudi miselnost je drugačna
Krojač in Labod — nov primer uspešnega poslovnega sodelovanja v Novem mestu
Pri novomeškem Krojaču, kjer so doslej izdelovali predvsem delovne obleke po naročilu združenega dela, so prejšnji mesec krenili v novo smer: pogodbeno povezovanje z večjimi tekstilnimi tovarnami, kot sta Gorenjska oblačila Kranj in novomeški Labod.
Pred šestimi leti so imeli pri Krojaču domala več izgube na zaposlenega, kot je ima zdaj IMV, pa so samo s 100.000 din sanacijskega kredita izplavali. Razen uslug za stranke so delali
TRENUTNO ŠEPA TUDI DOBAVA PLINA
Novomeško podjetje Novo-tehna, ki ima svoje skladišče in prodajo plina na Cikavi, zadnje čase spet ne zmore organizirati prodaje brez vrst čakajočih. Plin dobivajo iz zagrebške INE, ta pa je vsem kupcem zmanjšala dobave, in ker so brez plina ostale tudi prodajalne v Šentjerneju, Škocjanu, Rumanji vasi in Žužemberku, kjer pa so odpovedali pogodbe ljubljanski dobavitelji, se vsi potrošniki zatekajo k Novotehni. Seveda ob zmanjšanih dobavnih količinah ne zmorejo zadovoljiti znatno večjega števila porabnikov plina. Kdaj se bodo razmere v tem pogledu normalizirale, za zdaj nihče ne ve povedati.
predvsem zaščitne delovne obleke po naročilu združenega dela, kar je predstavljalo doslej okrog 80 odstotkov proizvodnje. Težave pa so nastale, odkar na trgu ni dobiti keper blaga za taka oblačila, razen tega so ugotovili, da opravljanje drobnih uslug prinaša tako rekoč izgubo.
Postavili so se sicer na noge, osebni dohodki 35-članskega kolektiva so že na ravni delavcev enake stroke pri Labodu ali v Novoteksu, vendar pa si želijo trdnejše bodočnosti in ne le
■ poslov od danes do jutri. Precej sta se spremenila miselnost kolektiva in odnos do dela. V tem je tudi glavni razlog, da so začeli stike in pogodbeno delo za večje proizvajalce. Tako so septembra letos najprej sklenili pogodbo za izdelovanje ženskih kril za tovarno Gorenjska oblačila Kranj, takoj zatem pa še sprejeli večje naročilo za novomeškega Laboda. Trenutno delajo 2000 ženskih hlačnih in drugih kril za novomeško tovarno, ki bodo do konca oktobra gotova. Kot je izjavil direktor Krojača Franc Mazovec, je kolektiv z veseljem sprejel obe naročili in meni, da je trdnejša bodočnost prav v takih pogodbenih poslih.	r	g
Zbrali 40 ton papirja
Tridnevna akcija zbiranja papirja pod okriljem RK je nad pričakovanji uspela — Najboljši na grmski šoli
Venček slavnosti za praznik
V počastitev občinskega praznika 29. oktobra bo vrsta športnih, kulturnih in drugih prireditev — Osrednje: slovenski mladinski kongres in otvoritev objektov
Stabilizacijsko obarvano praznovanje letošnjega občinskega praznika bo vendarle dalo vrsto prireditev, s katerimi pa v občini ne bo posebnih stroškov. Slavnosti so se začele že 10. oktobra, program pa se bo iztekel 25. novembra.
na kulturna prireditev bo 20. oktobra ob 18. uri v mali dvorani Muzeja NOB, kjer boljo odprli razstavo grafik in kipov mladih ustvarjalcev. Dan ka\neje:;-21. Oktobra bodo ob 15. uri uradno odprli pove prostore Glasben«,'šole Marijana: Kozine (v bivšem zdravstvenem domu v Jenkovi ulici), ob 18. uri pa bo v tej šoli otvoritev spominske dvorane Marijana Kozine.	,
Prireditve; sp,se, začele 1Q, oktobra s tradicionalnim balinarskim trobojem na {-oki. v katerem so sodelovale ekipe ,Uubljane(3‘;Ž5<gre.barin
Novega mesta. Večer; s pevskimi* zbori delovnih organizacij, in mladi-mi_recitatorji je bil 12. oktobra tudi kot hkratna počastitev X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
17. oktobra se bodo ob 8. uri na strelišču v Bršljinu pomerile z vojaško puško ekipe krajevnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin, delovnih organizacij, krajevnih skup-, nosti in mladih. Isti dan ob ll. uri bo v Malem Podljubnu otvoritev ceste Potok-Podljuben. Potnem b-
ZA SPROTNO PORABO BO!
Ker je preskrba s pralnimi praški v novomeški občini (kot povsod drugod) neredna in je očitno, da si ljudje delajo zaloge, je bil sprejet dogovor, da bodo prodajo pralnih praškov v trgovinah organizirali tako, da bo vsak potrošnik dobil nekaj. Prašek v omejenih količinah (verjetno po 1 kg) bodo prodajali predvsem po 15. uri. Podobne dogovore na ravni trgovinskih delovnih organizacij pa bodo sklenili še za drugo blago, za katero po prodanih količinah ugotavljajo, da ni namenjeno normalni porabi. Torej je od kupcev in njihove zavesti odvisno, kako bo prodaja potekala.
Osrednja slovesnost bo 22. oktobra ob 10. uri- v novem Centru usmerjenega izobraževanja v Šmihelu. Po otvoritvi in ogledu stavbe, ki bo ob tej priložnosti poimenovana po Borisu Kidriču, bo ob 11. uri slavnostna seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij s podelitvijo vsakoletnih priznanj in nagrad. Isti dan ob 16. uri bo v športni dvorani začetek XI. kongresa slovenske mladine, zvečer ob 19.30 pa tudi v športni dvorani akademija v čast kongresu. Ta dan ob 20.30 bo na Glavnem trgu še promenadni koncert godbe na pihala in nastop folklornih skupin Dolenjske in Bele krajine.
28. oktobra ob 11. uri bo v prostorih Zavarovalnice Triglav slavnostna podelitev nagrad raziskovalne skupnosti ter otvoritev razstave inovacij. Na praznični dan, 29. oktobra, se ob 8. uri začne pohod mladih po poteh 15. divizije. V dveh naslednjih dneh, 29. in 30, oktobra, bo na kegljišču na Loki tradicionalni kegljaški turnir, v suhokranjskem Ajdovcu pa bo 30. oktobra otvoritev zbiralnice mleka in zadružne trgovine. Hkrati bodo v bližini od-
krili spominsko ploščo padlim aktivistom OF rajonskega odbora Mirna peč.
Vsakoletno srečanje borcev in mladine vSmaijeti', na šoli, ki nosi ime „29. oktober", bo 5. novembra dopoldne: ob 12. uri istega dne pa bo v tovarni Iskra-napajalne naprave Brštjin slovesnost ob 20-letnici delovanja 2 Otvoritvijo novih” proizvodnih zmogljivosti. Za občane bo tovarna-odprta ha ogied od 12. do 15. ure. V okviru slavnostnega programa bo 6. novembra ob 11. uri v Domu JLA tudi že tradicionalno srečanje žena in staršev padlih borcev NOV. Za zaključek občinskih praznovanj bodo 25. novembra odprli novo Krkino tovarno steklene volne v Bršljinu.
Med 28. in 30. septembrom je v novomeški občini po vseh šolah in krajevnih skupnostih potekala akcija zbiranja odpadnega papirja v humanitarne namene. Akcijo, ki je dala doslej rekordne rezultate, so požrtvovalno izvedli mladi člani in mladina Rdečega križa po šolah in aktivisti RK v krajevnih skupnostih. Skupno je bilo zbranega 40.390 kilogramov papiija, najbolj pa so se izkazali na osnovni šoli Grm, kjer so zbrali 13.590 kilogramov papirja.
Po ostalih šolah in delovnih organizacijah so si tudi prizadevali, vendar je treba upoštevati, da imajo odročne vaške šole manj možnosti kot mestne. Na osnovni šoli „Baza 20" v Dol. Toplicah so zbrali 2.130 kilogramov papirja, v Vavti vasi 8201 kg, na šoli Dragotin Kette 700 kilogramov, v Mirni peči 1.510 kg, v Žužemberku 3.100 kg, v Šmihelu 2.610 kg, v Stopičah 500 kg, v Šmarjeti 1.600 kg, v Škocjanu 630 kg, na Malem Slatniku 740 kg, na Otočcu 630 kg, v Brusnicah 710 kg, v Šentjerneju 1.700 kg, na šoli Katja Rupena 3.960 kg, v Bršljinu 2.390 kg, medtem ko so srednje šole zbrale skupno 1.070 kg in v tovafni Ela 2.000 kilogramov papirja.
Dogovor je, da gre 10 odst. zbranih sredstev za knjižna darila naj-prizadevnejšim posameznikom ali skupinam v zbiralni akciji ter za socialne dejavnosti na šolah. Nadaljnjih 15 odst. gre za pomoč prizadetim po toči, 20 odst. pa za novoletno obdaritev najstarejših občanovi O razdelitvi preostalih sredstev bo predsedstvo OO RK še razpravljalo, na vsak način pa bo denar porabljen za socialne dejavnosti in delno za vzgojno-propagandno literaturo Rdečega križa.
Varčevati z vsemi vrstami energije
Izvršni svet poziva k uresničevanju občinskega odloka
Izvršni svet novomeške občinske skupščine je nedavno tega razpravljal o preskrbi z vsemi vrstami energije v občini in ugotovil, da so v nekaterih delovnih organizacijah že lani dosegli pomembne prihranke tekočih goriv z racionalnejšo porabo. Poziva pa porabnike bencina, mazuta, premoga in drv v združenem delu in v stanovanjskih blokih in zasebnike,. naj energijo čim smotrnejše porabljajo in varčujejo tudi v bodoče.
Predvsem pa opozarjajo, da je bil že marca letos v občini sprejet odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije, ki govori zlasti o omejitvi pri ogrevanju stanovanj in poslovnih prostorov na 19 stopinj Celzija. Odlok velja tudi za zasebnike, ne velja pa za zdravstvene ustanove, vrtce in Dom starejših občanov. Ker je inšpekcijska služba dolžna nadzirati uresničevanje tega odloka, naj ne bodo tudi stanovalci v blokih ali v zasebnih hišah presenečeni, če bo potrkal inšpektor in izmeril	temperaturo. Za
izvajanje določil tega odloka so odgovorni hišni sveti in kurilni	odbori, lastniki
stavb, najemniki ali uporabniki poslovno-stanovanjskih prostorov ter seveda delovne organizacije. Kazen za nespoštovanje tega odloka znaša do 30.000 din za združeno delo, skupnost ali hišni svet ter obrtnike in do 3.000 din tudi za odgovorno osebo v teh institucijah.
Dogovor je, da bodo na črpalkah začeli prodajati kurilno olje v omejenih koli-gičah še ta mesec, kurilno olje za gospodinjstva pa so pri Petrolu že začeli dobavljati po spisku vplačil, in sicer po 1.500 litrov. Ker močno primanjkuje tudi nafte, razmišljajo o tem, da bi ukinili več avtobusnih prog, ki potekajo vzporedno z železnico.
Varčevanje je potrebno tudi pri porabi električne energije, pri čemer javna razsvetljava ni izvzeta. r b.
Novomeška kronika
Asfalt na Kuzarjev kal
Nova asfaltna cesta do partizanske vasi in spominskega parka omogoča razvoj kmetijstva in turizma
Zadnje dni septembra so asfaltirali 1.700 m dolgo novo cesto od odcepa glavne ceste Novo mesto-Mirna peč do Kuzarje-vega kala, znanega partizanskega kraja nad'Prečno, kjer je bil lani odprt spominski park NOB.
V makadamski izvedbi so cesto čez gozd gradili krajani in vikendarji sami. Delali so leto dni, vsaka hiša pa je prispevala poleg denarja še nad 100 ur prostovoljnega dela. Cesta je široka 3 metre in omogoča dovoz v vas z vsemi vozili. S tem je kraj dobil tudi možnost za raz-
voj Kmetijstva, doslej pa pozimi niti vode niso mogli dovažati s cisternami. Velik pomen pa ima cesta tudi za izletništvo in turizem, kajti novi spominski park često obiskujejo šolarji in borci, pa tudi izletniki od drugod.
Za asfalt, ki je bil položen pred tedni, je denar prispevala občinska komunalna skupnost. Krajani pa so dobili finančno pomoč tudi od nekaterih delovnih organizacij, za kar so zelo hvaležni. Pomoč so nudili tovarna Krka, kmetijska zadruga, GG, Gorjanci, lovske družine, Novotcks in nekateri drugi.
PREMALO VIDNIH Cf.NIKOV! - V bifejih, lokalih in na tržnici je sicer določeno, da morajo biti raz-obešeni vidni ceniki blaga, toda kupci ugotavljajo pomanjkljivosti. Ceniki so sicer povsod, toda na takem mestu ih tako Slabo vidni,da za ceno izveš šele, ko moraš plačati. Izjema je novi lokal „Pod arkadami", kjer vidni cenik naravnost bode v oči.
S CVETJEM OGRAJENO - Parkiranje pred Mercatorjevo trgovino zraven vodnjaka na Glavnem trgu je od nedavna onemogočeno. Prostor, ki so ga ves dan čez mero zasedali avtomobili in s tem ovirali promet iz Vrhovčeve na Glavni trg, so ogradili z betonskimi cvetnjaki. Okolje je dobilo lepši videz pa še manj*gneče bo!
MAR STARŠEM NI MAR? * V novomeški Pionirski knjižnici so ob sobotah uvedli ure pravljic za večje in manjše cicibane, toda obisk je zelo slab. Zadnjo soboto sta prišla v skupino mlajših samo dva otročka. Mar starši ne vedo za to ugodnost ali pa si ne vzamejo čas, da bi otroku nudil urico prijetnega razvedrila? Bržkone je slabemu obisku krivo oboje.
Sest NOVIH OBČANOV Minuli teden so v novomeški porodnišnici z območja mesta rodile: Dušanka Verbič iz Segove 8 dečka; Anka Butatin, Ob Težki vodi 32 -Petro; Milena Zefran iz Kristanove 28 Tanjo; Marija Ivanetič, pod Trško goro 72 - Davida: Branka Avguštin s Ceste herojev 66 — De-
jana in Nada Durič iz Hladnikove 2 - Diano.
SVpCARSKA SEZONA - Novo: meška tržnica zadnji ponedeljek, ni bjla posebno dobro založena s pridelki domačih kmetij, pač pa so začeli stojnice postavljati svečarji-Raznovrstne sveče pred dnevom mrtvih so šle že tri tedne poprej kar dobro v denar. Sicer pa velja omeniti kostanj, ki so ga prodajali po 50 din kilogram, gobe lisičke po visoki ceni 200 din in dokajšnjo izbiro cvetja.
Ena gospa je rekla, daje nov soseska na Cesti herojev dob* že vrsto vzdevkov, lahko pa jo imenovali še naselje ilega*c^ ; Med več sto novimi stanov3’ je namreč polovica takih, ki P pristojni matični službi spl® niso prijavili spremembe n3S’' va. Uradno stanujejo d god ...
od delegatovi za delegate
Grenak priokus ob čestitkah
Odlično izpeljan sprejem sporazuma o sredstvih za pospeševanje izvoza
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza so dolenjske delovne organizacije že Pred časom podpisale skoraj stoodstotno. Vsem dolenjskim in torej tudi novomeški občini ter sindikatu z vseh strani kar dežujejo pohvale ■za odlično izpeljano akcijo.
Ker je pospeševanje izvoza y tem trenutku ena naših najvažnejših nalog, novomeška in vsa dolenjska aktivnost zares zasluži vso pohva-‘°. Odlično izpeljana akcija Pa žal dobiva grenak priokus °b glasovih, da je sporazum oz. takšno zbiranje sredstev (za izvozne spodbude naj bi namenili tudi presežke interesnih skupnosti iz prvega Polletja) protizakonito.
: Republiški pravobranilec samoupravljanja je take informacije res že naslednji dan zanikal, a grenak občutek vendarle ostaja. In takšno ravnanje ima lahko težke posledice. Kako delav-ce v bodoče še pridobiti za Kaj, če družbeno in politično podprta odločitev in akcija očitno plove v nejasnih, da ne rečemo kalnih vodah? Poleg tega je sedaj v družbenih dejavnostih v novomeški občini vse prej K°t razveseljivo stanje, ki ga lahko blaži le tolažba, da bo naše v veliki meri izvozno ^merjeno združeno delo dobilo bistveno več, kot je dalo, ko bo sporazum začel feljati.
Vse interesne skupnosti družbenih dejavnosti v novomeški občini so v prvem Polletju imele 30,8 milijona dinarjev presežka. Toliko sredstev se je namreč nateklo nad 46 odstotki letnih načrtov, kar je po republiški razlagi idealna meja za prvih šest mesecev. Še preden je omenjeni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza prišel na dan, je novomeška občina imela svojo rešitev za zakonsko obvezno vrnitev presežkov združenemu delu.
Po sklepu posameznih skupščin interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je bila za vse skupnosti razen Zdravstvene, ki že dve leti ne btore iz izgub, znižana pri-sPe?na stopnja za drugo polije in po taki poti naj bi b(H presežki vrnjeni združe-nemu delu.
Upoštevajoč vse to, pravdi presežkov v novomeški občini očitno niti ni. Kljub 'mu je SDK v septembru ^segla ob polletju zabeležena presežke izračunov vsake skupnosti posebej, zaradi dje prispevne stopnje pa je j'sem skupnostim skupaj yjncc septembra manjkalo o milijonov. Primanjkljaja o konca leta ne bo moč nadoknaditi zlasti zato, ker 0 Ponovno višjih prispevnih topnjah ne more biti govo-
Ker pa dejavnosti in pralce ne smejo biti okrnjene, bčinski izvršni svet že išče zahodne rešitve. V ta na-bo potrebno najeti tudi Kakšno posojilo.
. Z. LINDIČ DRAGAŠ
SINDIKALNA
politična šola
^0wt>me5ki sindikalni svet tudi ^.pripravlja 120-urno občinsko (^•'čno šolo. Do konca oktobra O. vsaka osnovna sindikalna ^l^acija predlagati vsaj enega 3ta za slušatelja šole, da bo
W k *^a 'n se ne k' zgodil0 tako
Oni, ko je bilo predavateljev in iev več kot slušateljev. Ker *" poceni, to res ni opravičljivo.
Delovna jesen?
Vrsta nalog za osnovne sindikalne organizacijo
Pred sindikatom kot najbolj množično organizacijo delavcev so v sedanjem težkem gospodarskem trenutku odgovorne naloge. Tako kratkoročne kot nekaj dolgoročnejših zadolžitev so sprejeli predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij iz novomeške občine pretekli teden na posvetu, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet.
Prva naloga je uveljavljanje samoupravnih delavskih kontrol, ki skoraj povsod povsem spijo. Sindikat jim mora pomagati, da bodo še v oktobru sprejele programe dela, pri delu pa se najprej lotile zaposlovanja in delitve dohodka v svojem okolju ter sprožile razprave o slabostih, neodgovornosti, slabem odnosu do družbene lastnine itd. Poleg tega ima sindikat nalogo spodbujati dosledno uresničevanje novega zakona o delovnih razmerjih, posebno na področju zaposlovanja, ter pogledati, ali so vsi štipendisti dobili delo. Delovati mora tudi za končno sprejetje dolgoročnih načrtov zaposlovanja, ki jih v občini še ni. Zavzemati se mora za dosledno uresničevanje zakona o sistemu in politiki cen, da bodo o cenah zares odločali delavci, in to ne tako, da dopoldne dvignejo roke za višje cene, popoldne pa se v trgovini jezijo, kdo dovoli takšne podražitve.
Sindikat je prevzel odgovornost za obveščanje v združenem delu. Do konca decembra morajo vse osnovne organizacije obravnavati akcijski dogovor o obveščanju in poskrbeti za njegovo uresničevanje. Razvijati kaže obveščanje preko samoupravnih delovnih skupin, še posebno, ko gre za javno razpravo, ki ji sledi odločanje. In zaostriti mora odgovornost strokovnih služb.
V tem času povsod tečejo aktivnosti za spremembo planskih aktov. Sindikalne organizacije morajo poskrbeti, da bodo do 20. oktobra opravljene razprave o predlogih sprememb načrtov interesnih skupnosti, čimprej pa tudi razprave o spremembah načrtov v lastni delovni organizaciji.
Mladi
vzakl
cejo
lisce
UMETNIJE ZA KRATEK ČAS — Ena od akcij in prireditev iz bogatega programa 00 ZSMS Drska je bilo „Risanje po asfaltu", ki so ga minuli petek popoldan pripravili člani likovne skupine. Na parkirni ploščadi pred blokom upokojencev se je zbralo skoraj tristo otrok, ki so na risanje z barvnimi kredami prišli iz drugih krajevnih skupnosti. Res je škoda, da bo marsikatera mala likovna mojstrovina počakala le do prvega dežja. (Foto: J. Pavlin)
Možnost za izvedbo naložb?
V 5 letih skupaj manj sredstev za zdravstvo — Več za redno dejavnost in potrebe SLO — Medobčinske investicije ostajajo, finančni vir pa je spremenjen
Sedanji bistveno težji pogoji gospodarjenja narekujejo spremembo vseh srednjeročnih načrtov in praktično povsod so se te naloge že lotili. Osnutek sprememb srednjeročnega načrta novomeške zdravstvene skupnosti za čas 1981—1985 so delegati sprejeli že na skupščini v septembru. Le ta predvideva za zdravstveno dejavnost v. petih letih 17 milijonov manj sredstev. Kako to, ko že dve leti poslušamo vesti o težavah in izgubah v zdravstvu?
Očitno se mora splošnemu	tivni center. V	spremenjenem
zmanjševanju porabe pridružiti	načrtu ostajajo	le že lani in
tudi zdravstvo. Res pa je, da so	letos uresničene	naložbe (opre-
DOMAČI TRN
Vsak dan očitno napredujem; v vrsti za kruh, za meso, za plin, za bencin se gibljem naprej.
MiM
po sprejetem osnutku sprememb sredstva za redno dejavnost v 5 letih višja za 25,6 milijonov, medtem ko so črtana sredstva v višini 42,7 milijona, ki naj bi jih občinska zdravstvena skupnost prispevala za investicije medobčinskega pomena. Med njimi je bilo v prvotnem načrtu predvideno financiranje nakupa opreme za Zdravstveni dom Novo mesto, sofinanciranje gradnje pralnice in energetike pri Splošni bolnišnici, dograditve Zavoda za socialno medicino in higieno ter opreme in kadrov za Zdravstveni informa-
Ni več časa za čakanje
Nezaposlenost v novomeški občini se veča — Manj delovnih mest — Kdaj dolgoročni načrt zaposlovanja?
Zaposlovanje je letos v novomeški občini precej pod številkami iz planskih dokumentov, čeprav so bile že te zelo skrčene. Temu v veliki meri botrujejo težave v proizvodnji, še vedno pa je velik krivec za to tudi struktura proizvodnje, saj delovne organizacije iščejo 40 odstotkov nekvalificirane delovne sile, medtem ko so med iskalci zaposlitve vse bolj izobraženi.
Delovne organizacije so doslej pokrivale potrebe po novih delavcih iz fluktuacije in priliva, sedaj pa kar 40 odstotkov izpraznjenih delovnih mest zapolnijo s prerazporeditvami znotraj temeljnih organizacij in delovne organizacije. Jasno pa je, da se zaposlovanjetie more in ne sme ustaviti in da z reševanjem problema zaposlovanja ne kaže čakati na čas, ko bo imel vsak doma nezaposlenega otroka, poudarja Lado Saje iz skupnosti za zaposlovanje.
Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki ga je podpisala večina delovnih organizacij v novomeški občini, odloča, kje so še možnosti zaposlovanja. Z njim so se delovne organizacije pravzaprav zavezale, da bodo zaposlovale v skladu z rastjo fizičnega obsega proizvodnje in dohodka, predvsem pa da bodo zmanjšale pogodbeno in nadurno delo ter delo upokojencev, kar bi vse pomenilo več prostih delovnih mest. Poleg tega naj bi zmanjšale zahtevane delovne izkušnje za neko delo, saj se s tem zapirajo vrata mladim. Nekaj rezultatov pri vsem tem je, a so še premajhni, saj 'soglasju ob
podpisu sporazuma skoraj nikjer ni sledila aktivnost.
Tako je letos nekaj štipendis ' tov po končani šoli že ostalo na cesti, čeprav naj bi jih delovne organizacije -vzele vsaj na pripravništvo. Kar 180 štipendistov pa bo dobilo delo le za določen čas pripravništva. To pomeni, da bedo na cesti čez 6 ali 12 mesecev, upravičeni do denarnih nadomestil za brezposelnost, s čimer se bo sedanja mesečna obveznost občinske skupnosti za zaposlovanje (140 tisoč dinarjev za 20 upravičencev) bistveno povečala.
V novomeški skupnosti za zaposlovanje trenutno čaka na delo 314 nezaposlenih ali 60 več kot pred dvema mesecema. Od tega je precej mladih in težje zaposljivih, ki se jih delovne organizacije branijo, kar 94 pa takih, ki so izgubili delo po sklepu disciplinskih komisij. Casi so res vse manj primerni za dopuščanje slabega dela in prekrškov, a poraja se vprašanje, če delovne organizacije niso preveč izkoristile sedanjih razmer, da se nekoga na hitro otresejo, medtem ko prej niso storile nič, da bi slabo delo, nedisciplino, prekrške itd. preprečile.
Problem zaposlovanja in nezaposlenosti postaja vsekakor vse bolj aktualen in ob razpravah o poslovnih rezultatih bi delavci le morali pogledati tudi možnosti zaposlovanja. Občinski sindikalni svet, izvršni svet in večje delovne organizacije pa naj bi proučile možnost izdelave dolgoročnega načrta potreb po delavcih.
Z. L D.
ma za Zdravstveni dom in delno financiranje gradnje pralnice) ter prispevek za Zdravstveni informativni center v naslednjih letih.
Ker pa so vse investicije nujne, in ker so druge občinske zdravstvene skupnosti v okviru medobčinske pripravljene združevati sredstva le, če to stori novomeška, so	po sklepu
delegatov ostale v načrtu, 42,7 milijona dinarjev pa naj bi zanje združile vse zdravstvene delovne organizacije iz sredstev amortizacije. Ob znanih težavah v zdravstvu je sicer vprašanje, če ta denar bo, a vse pohvale vredno je vsaj iskanje možnosti in poti za izvedbo brez dvoma potrebnih naložb.
Novomeška zdravstvena skupnost bo morala v letih 1983 - 1985 zagotoviti tudi še skoraj 3.2 milijona dinarjev za zdravstveno varstvo občanov v Domu starejših občanov Novo mesto zaradi razširitve njegovih kapacitet za 75 postelj, česar prvotni načrt ni predvideval.
Odbori ne delajo
Člani odborov sindikata delavcev dejavnosti skoraj povsem neaktivni
Pri novomeškem sindikalnem svetu deluje 10 odborov sindikata delavcev posameznih dejavnosti. Bolj realno bi bilo reči, da obstajajo, saj vsi po vrsti slabo delajo. Že v preteklem mandatnem obdobju delo odborov ni steklo, tako da nimajo vloge, ki bi jo lahko imeli.
V tem mandatu vsaj na začetku ni nič drugače. V prvem sklicu odborov septembra je uspela le seja odborov sindikata delavcev kovinsko predelovalne industrije, ki so se je člani udeležili skoraj stoodstotno, vse druge pa so bile sklepčne šele. po drugem sklicu oz. niti takrat ne. Kaže, da so bili že postopki kandidiranja delegatov za posamezne odbore v osnovnih sindikalnih organizacijah speljani s premalo pozornosti, Zato naj bi sedaj sindikalni predstavniki opravili razgovore s člani odborov, ali mislijo delati ali ne.
★	IZOBESIMO	$
i	ZASTAVE	*
★ Od 22. do 24. oktobra bo $ *v Novem mestu 11. kongres J
★ ZSMS. V počastitev tega po- ★
★ membnega dogodka vsi ob-*
★ čani izobesimo zastave v J
★ dneh od petka zjutraj do*
★ nedelje. Prav tako izobesimo*
★ zastave ob občinskem p raz- J
★ niku 29. oktobru.
Večja pa je še obveznost iz splošne ljudske obrambe na občinski, pokrajinski in republiški ravni. Namesto načrtovanih 14 milijonov je ta obveznost v občinski skupnosti za pet let po republiškem sporazumu 22,4 milijona in skupnost zaradi pomanjkanja sredstev ni poravnala še niti lanskega in letošnjega dolga. To mora storiti v naslednjih dveh letih, zdravstvene delovne organizacije pa morajo sestaviti poseben program izvajanja nalog za potrebe SLO in družbene samozaščite.
Z. L,- D.
Poster prograr mladih z Drske — Prostor bi si radi uredili v zaklonišču
Mladi z Drske so zadnje dve leti ena najbolj delavnih mladinskih organizacij v novomeški občini. V njihovo osnovno organizacijo je vključenih preko 200 mladih.
Tako pripravijo program in sreča-' nje mater za 8. marec, srečanja za starejše krajane in razna predavanja. Zelo so aktivni tudi na športnem področju. S prostovoljnim delom in ob finančni pomoči krajevne skupnosti so si uredili asfaltirano igrišče, njihovi košarkarji pa uspešno nastopajo v športno-rekr. acijski ligi. Vsako leto pripravijo republiško kolesarsko prireditev t .lokros Drska; pripravijo ulične i, pozimi pa organizirajo smučanje in rekreacijo za vse krajane v osnovni šoli s prilagojenim programom ..Dragotin Kette". Mladi Drske petkrat na leto izdajajo tudi svoje glasilo „Naše poti" in urejajo sedem oglasnih desk na različnih krajih v krajevni skupnosti.
Pri svojem delu se srečujejo tudi z mnogimi težavami. Kot je povedala predsednica organizacije Lidija Perše, dijakinja IV. letnika gimnazije, od vseh organizacij najbolj delajo mladi, a so le redkokdaj deležni' pomoči starejših. Za : shajanje* so si hoteli urediti prostor v blokovskih zakloniščih. Povsod so prostori zaklenjeni, kje je ključ, pa nihče ne ve. Dve zaklonišči sta: sicer odprti, vendar sta v takem stanju, da ju ni mogoče uporabljati.
Mladi likovniki krajevne skupnosti so imeli pred dnevi s prvo samostojno razstavo svojih izdelkov otvoritev prostora, ki so si ga uredili v bloku na Segovi 4. V prostoru, ki je bil prvotno namenjen za shranjevanje otroških vozičkov, bo' poslej stalna razstava dosežkov mladih Drske, v programu pa imajo tudi gostovanja likovnikov iz sosednjih krajevnih skupnosti.
" J. PAVLIN
z RMH ■ c*< CD	praveg	a dela”
Mladi imajo možnost uveljavitve, če hočejo delati — S rezultati meriti uspeh kongresa ZSMS		
Eden od petih delegatov iz novomeške občine na bližnjem 11. kongresu slovenske mladine bo lesni tehnik Slavko Mirtič, zaposlen kot izmenovodja v Novolesovi temeljni organizaciji na Dvoru, sicer predsednik tamkajšnje osnovne sindikalne organizacije in mladinske organizacije na Dvoru. Mladinski kongres bo v času, ko zaostrovanje gospodarskih in družbenih razmer prinaša tudi vse večje, težje in resnejše probleme za mlado generacijo na področju zaposlovanja, šolanja, štipendiranja, stanovanj itd. Kakšne so možnosti mladih, da jih rešujejo, koliko
Slavko Mirtič
znajo in hočejo za to izkoristiti organiziranost v svoji organiza- >
ciji?
..Možnosti, da se mladi vključijo v reševanje svojih specifičnih problemov, so," meni Slavko Mirtič, ..predvsem, če dajo od sebe, kar družba od njih pričakuje, če delajo. Le če bo proizvodnja tekla, če bo produktivnost čim večja, lahko računamo tudi na reševanje vseh teh problemov. V prvi vrsti se moramo zavedati, da bodo kaj dosegli le z delom. A tega še ni Tudi mladi se še ne zavedajo resnosti gospodarskih težav in ni še dobrega dela.,Svojih* problemov sicer ne bomo rešili sami, temveč s pomočjo vseh delovnih ljudi, toda tudi sami moramo narediti več."
- Ima mlad človek pri nas možnost uveljavitve, naj si bo v poklicu, v samoupravi, v delegatskem sistemu?
„Kdor hoče delati, ima vse možnosti, čeprav drži, da se še srečujemo z odnosom; ti si mlad, ti nič ne veš. Se pa tudi to spreminja, posebno če so mladi v delavskem svetu in drugih organih. Žal jih je marsikje še mak). Pred meseci je bila na Dvoru pobuda za svet mladih v krajevni skupnosti, a je vse zaspalo. In je tako še marsikje. Za to nismo krivi samo mladi, temveč družbenopolitične organizacije in organi."
- O čem ste se v vašem okolju v okviru priprav na mladinski kongres največ pogovarjali?
,,V krajevni skupnosti smo razpravljali konkretno o klubski dejavnosti, o preživljanju prostega časa. Kaže, da imamo na podeželju za to boljše možnosti kot mladina v mestu. Vsaj prostorskih problemov ni. Tudi z mentorji za različne interesne dejavnosti na Dvoru nimamo težav, medtem ko jih marsikje drugje sploh nimajo. Zdi se mi, da je mlade na podeželju lažje pridobiti za karkoli, čeprav tudi pri nas zares dela le manjSna članov mladinske organizacije. Morda je krivo tudi vodstvo, ne nazadnje zato, ker ni dovolj usposobljeno, povezava z občinsko konferenco ZSMS pa šepa. Delo moramo še spodbujati s konkretnimi akcijami. Vem, da niso vse le delovne akcija, in plesi. Možnosti je še veliko in mladinska organizacija je vendar zato, da mlad človek v njej zadovoljuje svoje interese - kolikor jih sploh pozna. Mnogi nam očitajo veselice. To pa je skoraj edina možnost, da dobimo kaj denarja za financiranje interesnih dejavnosti.
V delovni organizaciji smo razpravljali npr. o zaposlovanju, ki je že problem, saj letos nekatere delovne organizacije niso vzele niti svojih štipendistov."
- Kakšno vlogo ima lahko v takem položaju kongres?
»Mislim, da na kongresu lahko postavimo le smernice, sklepe, uspeh pa bomo merili samo s konkretnimi rezultati, z delom!"
Z. LINDIČ - DRAGAS
Vsakdo lahko nekaj privarčuje
Železnica ponuja roko — Prevozi na delo z avtobusi — Le po 2 toni premoga
Težave s preskrbo z energetskimi viri, zlasti z naftnimi derivati in tudi s premogom, resno občutijo tudi v krški občini, zato je občinski izvršni svet na izredni seji 4. oktobra, ki so seje udeležili še predstavniki senovskega rudnika, Petrol#, lnstrabenza, medobčinskega inšpektorata in milice, predlagal vrsto ukrepov za omejitev porabe ter smotrno in pravično porazdelitev razpoložljivih viroV.
Predvsem je pri varčevanju potrebna potrpežljivost in zavest, da vsak lahko po svojih močeh pomaga pri urejanju razmer. Pred tovarnami in tudi občino je vse polno ,.pločevine", zato je zdaj skrajni čas, da se omogoči delavcem prevoz na delo z avtobusi. Tudi na tako imenovanih pogodbenih linijah ne bi smelo biti ovir za prevoz drugih potnikov.
BO KAJ Z MLADINSKIM GLASILOM?
Do 15. oktobra pričakujejo pri centru za obveščanje krške občinske mladinske organizacije predloge in odgovore osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, pionirskih odredov na šolah ter družbenih organizacij in društev o tem, kakšno naj bi bilo glasilo občinske konference ZSM. Doslej je izhajalo le enkrat ali dvakrat na leto, in fe to na lastno pobudo ter ob zavzetosti nekaj članov predsedstva. Težave so bile z vsebino in tudi z uredniškim odborom.
Šele analiza bo točno pokazala, koliko ljudi je vsak dan na poslovnem potovanju v Ljubljani in drugod, že sedaj pa je jasno, da bi s preusmeritvijo na železnico tudi poslovneži lahko privarčevali marši; kakšen liter bencina. Direktorji naj poslej skrajno varčno izdajajo potne naloge, inšpekcija in milica pa naj bi zlasti bolj nadzirala, kaj se dogaja s službenimi avtomobili brez šoferjev.
Organizatorji raznih sestankov, zla-, sti V Ljubljani, morajo imeti pred očmi ob sklicih, tudi vozne rede, zlasti železniškega. Na železnico morajo bolj misliti še organizatorji izletov, saj ŽTP Ljubljana zagotavlja, da je sposobno razbremeniti prenatrpane ceste.
Samoupravna stanovanjska skupnost v Krškem je že zagotovila reden tehnični nadzor nad kurišči v blokih, ki jih zvečine ogrevajo z oljem. Cisterne so sicer polne, vendar zaležejo te količine v najboljšem primeru le za en teden ogrevanja stanovanj. Tudi vse šole in večina vrtcev je odvisna od dobav kurilnega olja. Zato lahko le upajo, da bodo ob
Ribez izpodriva trto
J. štampfelj z Goleka polagoma preusmerja kmetijo
„f)okler bodo drugi postavlja-li kmetu cene, bo hudo slabo,"
pravi 63-letni kmet Jože Štampfelj z Goleka, vasice na pobočju ob cesti Krško — Veliki Trn. Tod je precej vinogradov in tudi sobesednik ima četrtino obdelovalne zemlje (vseh površin ima kmetija 10 hak zasajeno s trto.
„Kmetove cene bi se morale približati tistim v trgovinah. Cene škropiv in umetnih gnojil
PRIPRAVA POSODE -Jože Štampfelj pravi, da je 'zakuhivanje’ posode pomembna priprava 1000-litr-skega soda, ki ga je sam izdelal, preden bodo vanj natočili mošt. Posodi namreč tako odvzamejo tanin. (Foto: P. P.)
divjajo, odkupne cene grozdja in drugih pridelkov pa capljajo daleč zadaj," se huduje Jože. Kooperant krškega Agrokombinata je že od začetka. Predlani je zmrzal pobrala okrog 8 ton grozdja, lani je že nekaj oddal. „Šele naslednje leto bo pridelek spet dober, če ne bo spet po-zeblo," meni Štampfelj. Letos so oddali dve toni ribeza, tudi mladi nasad 180 dreves breskev vse bolje obrodi; letos jih je bilo že dvakrat več kot lani, in sicer 600 kilogramov.	1
Na kmetiji se je rodilo 6 otrok, doma pa so ostali le hčeri in sin Jože. Pomoč več rok je še bolj dobrodošla, odkar so prodali star traktor. Močnejšega bodo šele kupili. Dnevno oddajo tudi okoli 13 litrov mleka, vsako leto pa mimo pogodbe še 2 teleti. Toda gospodar pravi: „Pri ribezu in vinogradu je še nekaj zasluž-. ka, drugo je le životarjenje. Letos bi rada z Jožetom posadila še 600 sadik črnega ribeza, trto pa bomo počasi posekali." Sicer pa Štampfelju ljudje zaupajo, saj je bil po vojski trikrat občinski odbornik. „Najtežje je bik) tedaj, ko so bile obvezne oddaje," se spominja. Tudi v tem mandatu je delegat kmečke delegacije za občinski zbor združenega dela., „Na začetku ceste Golek - Gora že več kot tri leta piše, da je cesta v gradnji, narejenega pa ni bilo nič, ker pač ni Jdenarja," pravi.
P. P.
KRŠKE NOVICE
SIRENE NE SLIŠIJO Ob obrambnem dnevu so na krškem šolskem centru zamudili pravočasno evakuacijo ob improviziranem letalskem napadu, saj niso slišali sirene. Tudi na Spodnjem Griču se krajani ’ ' da siren ne slišijo. Zato
„odo v Krškem ob dogovarjanju o enotnem sistemu alarmiranja skušali odpraviti slabo slišnost,- čeprav vedo, da to ne bo poceni.
(NE)PRIJETNO ŠKREBLJANJE - Sobotni informativni sestanek s štipendisti v nabito polni veliki dvorani krške občinske skupščine je bil koristen; škoda je le, da so mladi in njihovi starši, predvsem tisti, ki so stali v desnem kotu dvorane marsikaj preslišali, saj je škrebljanje dežja po očitno delno pokvarjeni strehi .preglasilo govorce. Ozvočenja pa organizatorji, žal, niso znali aktivirati. Tako se je sprva moteče ropota-
ipravlieni." Le rno hkrati...
znosnih temperaturah čim bolj odlašali s kurjenjem.
Omejeno ogrevanje pa nikakor ne sme iti na račun zdravja otrok. Nove stanovanjske zgradbe že projektirajo za ogrevanje s trdimi gorivi.
e Senovski rudatji, ki nakopljejo vsako leto okrog I
120.000	ton premoga, od tega 40 odstotkov za široko potroš- j njo, bodo z delom ob prostih sobotah in nedeljah izpolnili sprejete načrte. Do marca imajo pri rudniku za 5.500 ton vpisanih kupcev premoga. Okoli 1900 ton premoga je že plačanih in ti kupci bodo dobili gprivo v naročenih količinah, medtem ko za druge velja od 1. oktobra omejitev prodaje na 2 toni.
Preuredili so tovornjake, da bodo lahko zdaj dvema strankama naenkrat pripeljali premog, da bodo stroški prevoza manjši.
P. PERC
DELEGAT ZA MLADINSKI KONGRES
Pri krški občinski konferenci so zamenjali nekatere predvidene delegate za 11. kongres ZSMS. V Novo mesto pojdejo Milan Haralovič, Gordana Maslo-varič, Iztok Pirc, Štefka Strok in Ivan Urbanč. Delegata na' 11. kongresu jugoslovanske mladine pa bosta Stane Dvoršek in Gordana Maslovarič.
nje po pločevini nad glavami štipendistov sprevrglo v prijetno uspavanko.
ODKRITOSRČNOST Medtem ko je bila na občinskem zboru krajevnih skupnosti razprava o preskrbi zelo živahna, se je na zboru združenega dela vse končalo pri
malce neodgovorno
SAMO ASFALT ŠE ČAKAJO -Vaščani Velikega Trna bi radi čim prej asfalt na cesti Pijavško - Creš-njice, za katero so zbrali prispevke in opravili zemeljska dela, že pred več Kot dvema letoma. Na vprašanja, kam je šel denar, jim na samoupravni komunalni interesni skupnosti odgovarjajo, da imajo na Velikem Trnu že tako precej več asfalta kot v drugih krajevnih skupnostih.
Beli bizeljcan gre dobro v denar
Slovin povečal prodajo za dva milijdna litrov
Pri Slovinu v Brežicah opažajo, da se zadnje čase povečuje povpraševanje po belem bizeljčanu. Tako so ga na v dneh od 1. do 20. septembra prodali še enkrat toliko, kot so računali. Prodaja pijač se je v tem času povečala od 85 na 105 vagonov. Pravijo, da jih že vse leto rešuje preseganje s planom določenih količin, saj so cene zamrznjene, a stroški se povečujejo. Izhod iščejo v notranjih rezervah, vendar trdijo, da teh zmanjkuje.
V prvem polletju so presegli količinski obseg dela za 27 odst. Prodali so več kot 11 milijonov litrov pijač, v istem obdobju lani pa le 8,8 milijona. V kolektivu so povedali, da je to njihov prispevek k stabilizaciji, k pozitivnemu izidu ob polletju, ker sicer ne bi mogli prenesti od 110 na 160 milijonov dinarjev povečanih materialnih stroškov in obresti, ki so poskočile od 7 na 12 milijonov dinarjev.
f?
KAMP PRIVABIL PET TISOČ GOSTOV VEČ KOT LANI - V Čateških Toplicah so zadovoljni, da so še o pravem času razširili prostor za kampiranje. Do konca avgusta se je število nočitev v kampu povečalo za 27 odst. v drugih objektih pa za 8 odst. (Foto: J. Teppey)
V termah že brez izgub
Do konca avgusta 118 tisoč nočitev - Domačih gdstSv precej več, tujcev manj kot lani
TEHNOLOŠKA VODA REŠUJE
V Krškem so lani gospodinjstva porabila 501.604 kubike vode, gospodarstvo pa kar 1.599.000 ku-bikov. To razmerje na Senovem je bilo 206.472 kubikov (gospodinjstva) in 122.422 kubikov (gospodarstvo) ter ~v Kostanjevici 78.666 proti 52.760 kubikom vode porabljene, v gospodarstvu. Cena za kubik vode v gospodinjstvu je zdaj 7 dinarjev, v gospodarstvu pa 50 par več • številke o porabi v Krškem pa zgovorno pričajo, da tehnološka voda „rešuje“ ceno gospodinjske vode.
VODA IZ RŽIŠCA ZA DOLINO
Kostanjeviška okolica večkrat ostaja brez vode iz raznih vzrokov. Med pogoste spada tudi nevšečno pokanje cevi zaradi neustreznih cevi in pritiska vode. Pri Kostaku bodo zato iz zajetja v Ržišču ..prepeljali" vodo v dolino, tako da bi s prostim padcem prišli do vasi. Na ta način bi reševali tudi oskrbo z vodo v Šentjerneju.
Pogozdujejo, trgajo grozdje, zbirajo papir
Plodno pionirsko leto
Na občinski konferenci v Cerkljah so v soboto izrekli priznanje vsem tistim društvom, ki privabljajo v svoje vrste pionirje. Mednje sodijo zlasti gasilska društva, taborniška organizacija, ribiška družina, Planinsko društvo in organizacija Rdečega križa. V njih so pionirji najbolj množično zastopani, več sodelovanja pa si želijo predvsem z Zvezo socialistične mladine in z družbenimi organizacijami v krajevnih skupnostih.
V KS se pionirji lotevajo najrazličnejših akcij, od čiščenja okolja do dela v vinogradih, gozdovih in nasadih sadnega drevja, zelo zavzeto pa se vključujejo tudi v razna tekmovanja, v spoznavanje partizanske preteklosti in krajevne praznike. Pri zbiranju odpadnega papirja, stekla in tekstila so se najmlajši doslej prav tako odlično izkazali. V odredih snujejo že pionirske delovne brigade.
Kolektiv čatekških Term se že dolgo otepa z izgubo. Ta je ob polletju znašala 15 milijonov dinarjev in je bila večja, kot so planirali. Do konca avgusta so predvideli še nekaj nad 6 milijonov dinaijev, vendar so bili nadvse prijetno presenečeni, ker so namesto izgube imeli 1,8 milijona ostanka dohodka.
Sanacijski program, ki ga izvajajo tretje leto zapored, je končno le dal pričakovane sadove. Toplice so si pridobile sloves zaradi dobre zasedbe in kakovostnih storitev zdravstvenega osebja, veliko gostov pa je
pritegnil tudi razširjeni kamp. V osmih mesecih so našteli 118 tisoč nočitev, kar je za 7 odstotkov več, kot so planirali, in za 15 odst. več kot v istem obdobju lani.
Pri kopalcih so se ušteli kljub dolgemu in vročemu poletju. Obisk je bil manjši kot lani ker je bilo veliko deževnih sobot in nedelj, dni, ko se bazeni navadno najbolj napolnijo. Pa tudi Krka je bila letos izredno topla* tako da so mnogi zavili na njene bregove. Lani, ko so imeli rekordno kopalno sezono, s° našteli skoraj 175 tisoč kopal' cev v zunanjih bazenih, letos pa 156.813.
„4,
HEU* a	■/*.	wm	>
PREMALO MENTORJEV IMAJO - Pioniiji v brežiški občini *o pri uresničevanju dveletnega programa Jugoslovanskih pionirskih iger „Rastemo pod Titovo zastavo" opravili ogromno delo v krožkih, društvih in na občasnih delovnih in drugih akcijah s katerimi so se vključevali v življenje krajevnih skjpnosti N® občinski pionirski konferenci 9 oktobra v Cerkljah so ponovili večkrat izraženo željo po boljši povezavi v DPO v krajevnih skupnostih. (Foto: J. Teppey)
Do obrti bolj življenjsko
V brežiški občini je napredek manj razvitih KS odvisen tudi od razvoja obrti
Obrt je že več let pomemben člen v gospodarstvi brežiške občine, vendar ji šele v tem srednjeročnem obdobju posvečajo več pozornosti.
POSEK GOZDA ZA TRAVNIK — Kuharjevi iz Mladja so posekali 80 arov gozda, kjer naj bi poslej na travniku, ki ga bodo strojno kosili, dobili dovolj krme za 7 glav živine. Na travniku v Jarku, kije bil prestrm, pa bodo zasadili smreke. 28-letni Jože je iz gozda s traktorjem privlekel kostanjeva debla (na sliki), ki jih kostanjeviški gozdarji plačajo po 1700 do 1800 dinaijev kubik, uporabijo pa jih za drogove za električno napeljavo. (Foto: P. P.)
Septembra se je iztekel rok za javno razpravo o njenem razvoju v letu 1981 — 1985. Na osnutek programa je bilo že na julijski seji občinske skupščine izrečenih nekaj bistvenih pripomb z namenom, da bi se obrt v občini bolj razmahnila.
Obravnavali naj bi jo bolj življenjsko kot doslej. To je predlagalo predsedstvo občinske 'konference SZDL in imelo pri tem v mislih tiste stroke, ki jih v krajevnih skupnostih najbolj pogrešajo. Mednje sodijo na primer kovaštvo, mizarstvo ali čevljarstvo, ki izumirajo. Na novo se porajajo potrebe po popravilu kmetijskih in drugih strojev.
Predlog programa razvoja drobnega gospodarstva bo moral natančno opredeliti, kdo vse v občini je odgovoren za pospeševanje obrti ter s kakšnimi ukrepi bo to zagotovil in kdaj. Pri tem je mišljena spodbudnej-ša davčna in kreditna politika ter politika cen.
Tudi birokratske ovire, ki so do zdaj po nepotrebnem podaljševale postopke za pridobitev obrtnega ali gradbenega dovoljenja, naj bi v občini čimprej odpravili. V program bi morali zapisati tudi to, katere stroke so prednostne in bodo deležne morebitnih olajšav pri obdavčitvi. Potrebe po obrtnih storitvah so še velike. Neizkoriščene so tudi možnosti za razvoj proizvodne obrti v kooperaciji z industrijo:
V brežiški občini je po lanskih podatkih 372 zasebnih obrtnikov, od tega 107 avtoprevoznikov, 43 gostincev, 32 jih dela v storitveni in 186 v proizvodni obrti. Pri zasebnikih je zaposlenih 292 delavcev. V družbenem sektorju obrti 235. V občini sta dve obrtni zadrugi in ena pogodbena organizacija združenega dela, ki se je uvelja-
vila tudi Kot izvoznica. To Je TOZD Regulator in ta zaposluje 32 delavcev.
Z enakomernejšo razporeditvijo obrti po krajevnih skupno^ stih bi zlasti manj razvite KS laže ujele korak s časom, zato je javna razprava dopolnila pro; gram njenega razvoja tudi v tej smeri. Do konca srednjeročnega obdobja obrt torej lahko precej poveča število zaposlenih |n skrajša vrste tistih, ki čakajo h1 bodo še čakali na delo. j, T-
NOVO V BREŽICAH
VSAK DAN PET VAGONOV -Kaže, da kljub obilni letini jabolka za industrijsko predelavo letos ne bodo zgnila, vsaj na Bizeljskem in na Pišečkem ne. Odkupuje jih Vital iz Mestinja, vsak dan po pet vagonov. Za odkup je tokrat poskrbel Slovin in dokazal, da se s pravočasnim dogovorom vendarle najde izhod iz stiske. S ceno 3,5 dinarja za kilogram se ljudje zadovoljni, če vse sadje otresejo, lastniki novejših sadovnjakov pa ne. Pravijo, da potem ko dobra jabolka oberejo, slabša pustijo na tleh, ker jih za ta denar nihče noče pobirati. Ptemalo jih leži na tleh in zato porabijo ogromno časa preden premerijo sadovnjake podolgcm in počez.
IZ PISARN IN SOL V VINOGRADE Učenci osnovnih šol to jesen spet pomagajo pri pospravljanju pridelkov. Solarji iz Pišec in Bizeljskega so trgali grozdje in si tako prislužili denar za izlete.
Vrstniki iz drugih krajev sodelujejo pri obiranju koruze. Prostovoljci z
trgatev prihajajo tudi iz pisarn
Za
sedaj so to le še Slovinovci. Njiho zgled bo morda sčasoma pritegn tudi druge, saj je skozi vse leto vrsi opravil, pri katerih bi lahko organ zirano priskočili na pomoč.
NE V PREDALE! - Teden o«j;
ka bi moral biti večkrat na leto
da
odrasli ne bi pozabili nanje P3w$ prijatelji mladine v Brežicah. 70^L, so si vsi šolarji ogledali film Buha v Domu JLA, v otro»ev vrtcu pa so za tiste, ki (Neorganiziranem varstvu, zavrteli V* ko. Tudi lutkovno predstavo s°{,j|i priredili in jih s starši vred P° gS, na razstavo otroških knjig. Vs? ^ šole in družbene organizacij® je dobile te dni napotke za izbo 1)*“ jfl družbenega standarda otrok jo občinska ZPM upa, da jih prebrali in upoštevali pri vsa njem delu.
BREŽIŠKE VESTI
PONOVNO O PREVOZIH
V nedeljo je bil na Primožu izredno številno obiskan sestanek krajanov iz kar treh krajevnih skupnosti. Se vedno namreč nimajo delavske avtobusne proge. Kljub dobri volji — ■ na pogovor so prišli poleg predsednika izvršnega sveta, sekretarja sindikalnega sveta, predsednika občinske konference SZDL, Izletnika in Jutranjke (edina od delovnih organizacij) — avtobusa tudi poslej ni mogel nihče obljubljati. Krajani seveda zahtevajo prevoz na delo, za kar so pripravljeni celo globlje seči v žep. Vsa zadeva mora ponovno pred koordinacijski odbor za delavske prevoze, saj je pobud za rešitev več, žal pa doslej nobena ni bila sprejemljiva za vse. Delavci s primoške, dela boštanjske m tržiške krajevne skupnosti pa tudi ne morejo ostati brez organiziranega prevoza.
NAJBOLJŠIM ZLATO — Na pionirski konferenci na sevniški šoli so podelili najboljšim učencem priznanja svojega vzornika Sava Kladnika. Iz rok ravnatelja prof. Jožeta Bogoviča je zlato priznanje prejela tudi naša vestna dopisnica Jasmina Marolt. (Foto: A. Železnik)
Odgovore naj da javna razprava
Pojasnjevanje programa samoprispevka „v živo" - Navsezadnje bo obremenitev z novim samoprispevkom manjša za 0,5 odstotka od sedanjega — Referendum bo 12. decembra
Predsedstvo občinske konference SZDL je v razmeroma kratkem minuli četrtek že drugič obravnavalo program novega °bčinskega samoprispevka, o katerem se danes pričenja javna Oprava po krajevnih skupnostih.
Poglavitna ugotovitev s seje Predsedstva je, da so izračuni virov točni. Pričakujejo, da oodo po stopnji 1 odstotek, če
0 referendum izglasovan, v Pftih letih zbrali 84 milijonov jlrnarjev. Od tega naj bi šlo za komunalne objekte dve tretjini lo3 milijonov dinarjev) in šol-sKe objekte ena tretjina (21
~ Za javno razpravo bodo skušali priti v sleherni vaški in u«Čni odbor SZDL. Za pogovo-I® z občani in delovnimi ljudmi Je imenovan politični aktiv z nad 80 ljudmi.
- Tokrat za pojasnjevanje Programa samoprispevka po vsej verjetnosti ne bodo izdali Posebne brošure. Samo tisk bi stal najmanj 150.000 dinarjev.
. - Ni res, da revnejši ne morejo biti tudi oproščeni samoprispevka! V teku let je težko spremljati, kdo zapade pod mejite zneske. Za to pa bo spet 'menovana posebna komisija. Sedanja je na prošnjo prizadetih °Prostila plačevanje 18 prosil-eev Kako je s tem, bo navede-
1,0	po zborni
[ Krajevne skupnosti so | dolžne krajanom poročati tudi ® s jih samoprispevkih. Priza devijo si, da bodo Poročila. Slika o tem, Kaj vse je ?do zgrajeno v občini, bo tako [ ^ dosti bogatejša.
'Pdijonov dinarjev). Javna raz-Prava naj poskuša dati odgovore t0 morebitnem vrstnem redu jPadenj. Kje bodo kaj prej gra-| dili» bo odvisno tudi od prizadevnosti posameznih krajevnih skupnosti. Novost sedanjega domenjenega programa sta tudi
1,5 milijona dinarjev za cesto, za katero se morajo še odločiti, v KS Bučka ter 2 milijona dinarjev marljivim krajanom za cesto Razbor — Okroglice (KS Loka).
Po programu komunalnih del (podpreti ali ovreči ga mora javna razprava!) je za krajevni skupnosti Blanca in Zabukovje namenjenih 10,5 milijona dinarjev za krožno cesto Blanca-Poklek-Podvrh v makadamu. Za oba bregova bo pomemben most (oziroma pešpot) čez Savo, ocenjena na 12 milijonov dinarjev. (KS Boštanj). Končno naj bi bila razrešena nevarna cesta Laze- Telče (KS Primož in Tržišče), v krajevni skupnosti Sevnica pa znano ozko grlo od nadvoza v Šmarju z mostom čez Sevnično vred (13,5 milijona dinarjev). Na območju KS Šentjanž bi morali biti veseli posodobitve ceste proti Radečam. (14 milijonov dinarjev). Naposled naj bi sevniški radio slišali po vsej občini. Xo naj bi
omogočil antenski stolp na Lazah za 3 milijone dinarjev, ki naj bi izboljšal tudi televizijsko sliko.
Program nadaljnje gradnje šolskih objektov je skromnejši. Resda je bilo že mnogo zgrajenega, vendar še vedno ne dovolj. Zato je v program vnesenih še dvoje' novih učilnic na Blanci. Nove vzgojne oblike terjajo večjo kuhinjo pri novi boštanj-ski šoli. V krmeljski krajevni skupnosti imajo že razpisan dodatni samoprispevek za telovadnico pri šoli. Dodatni 4 milijoni dinarjev bi jim prišli še kako prav. Enoizmenski pouk bodo na sevniški šoli lahko imeli vsi učenci, če bodo dogradili vsaj še 6 učilnic, menijo šolniki. Ob preureditvi nekdanje vile za osnovno šolo ,,Ana Gale“ je bil že narejen idejni načrt za dozidavo. Šola seje uspešno razvijala in ta prostor nujno potrebuje. Tudi celodnevna šola v Šentjanžu ne more v nedogled shajati s sedanjimi učilnicami in tudi kuhinja kliče po posodobitvi. Tržiška osnovna šola je še vedno brez pravih športnih objektov.
A. ŽELEZNIK
Brigade pridejo spet
pripravili Pomoč krajevnim skupnostim, kjer manjka rok kar vse ie --------------------------------------------------
Kaj zmorejo mlade brigadirske roke, so se lahko prepričali še najbolj nejeverni ob letošnjih melioracijah na območju krajevne skupnosti Zabukovje. V pičlih dveh mesecih so opravili za 2 milijona del.
Program zveznih mladinskih delovnih akcij bo naslednja tri leta razširjen z brigadirskega naselja iz Šentvida pri Planini tudi na ostale
SEVNIŠKI PABERKI
.POŠTE LE OB SOBOTAH ~J*šni svet je ponovno obravnaval I ®k o odpiralnem času trgovin in i zJUgjh lokalov. S tem odlokom v r®teklosti ni bilo sreče. Upajmo, da sedaj le šel skozi. Med drugim amreč ureja tudi poslovanje po-veZe)skih pošt ob sobotah. Posebno j firenškem delu občine že težko akajo, da bi bilo za konec tedna “prto vsaj eno poštno okence.
* PARKHUŠCE UREJAJO Sev-a»r , krajevna skupnost bo te dni \'shirala parkirišče pod avto-vUsnim postajališčem. Urejeno bo e. od robnikov do pločnika.
s Preskrba še kar Aktivi-
u°ht krajevnih konferenc SZDL in g^jevnih skupnosti je bilo na po-te?tu minuli teden rečeno, da po-preskrba z osnovnimi živili vinovoljivo. Da je po sevniških trgo-š{ .h pralni prašek, so ugc 'ovili j, ev*lni učitelji iz večjih mest, ko so
prišli na dvestoletnico sevniške šole. Prodajne police so takrat zmogle povpraševanje, čeprav je od še kolikor toliko zanesljivih dobaviteljev ostal le Zlatorog. Težje je s premogom. Naslednji mesec ga bodo dobivali tisti, ki so ga naročili marca.
LE PRAŠIČKI - Sobotni sevniški živinski sejem je minil, ne da bi se na njem pojavila kakšna glava velike živine. Ni bilo niti enega večjega prašiča.
PONUJAJO JABOLKA - Sevniški Kmetijski kombinat še vedno prodaja lepa jabolka blizu svoje mehanične delavnice. Kdor bo obiskal kmete po hribih, tudi ne bo odšel praznih rok. Marsikomu je za sadjevec že zmanjkalo posode. Ker je po trgovinah sadni sok drag kot žafran, ne bo odveč, če bodo goospodinje pripravile sok kar doma.
ŠI1VNIŠKI VESTNIK
kraje sevniške občine. Kot smo na kratko že poročali, naj bi že prihodnje leto brigadirji zvezne delovne akcije Kozjansko pomagali pri hidro- in agromelioracijah še naprej v krajevni skupnosti Zabukovje, kjer naj bi urejali tudi pašnike za ovčerejo. V krajevni skupnosti Boštanj je vsaj troje območij brez vodovoda: na Vetmiku, Lazah in Nežnicah. Vsepovsod bo potrebnih mnogo ročnih izkopov.
V letu 1984 naj bi brigadirji prišli na melioracijo na Čolniščku v KS Bučki, podobna dela bodo tudi na območju KS Blanca. V tej krajevni skupnosti in KS Loka naj bi pomagali tudi pri urejanju nekaterih cest. Tamkaj bo treba obnoviti vodovodno omrežje v Loki in Račiči.
Leta 1985 naj bi brigadirje dobili v pomoč pri izsuševanju zamočvirjenih zemljišč v KS Šentjanž in Studenec. Dobrodošla pomoč jim bodo lahko pri napeljavi telefona v vseh treh krajevnih skupnostih Mirenske doline, napeljavi vodovoda v KS Studenec in KS Šentjanž ter cest v KS Tržišče. Vsekakor upoštevanja vredna pomoč, kakršne na območju sevniške občine v takšnem obsegu še ni bilo!
A. 2.
TROJE RAZPRAV NA KONGRESU
Za kongres slovenskih sindikatov so kar trije od štirih delegatov sevniške občine imeli pripravljene razprave. Alojz Rupar je govoril o delu sindikalne organizacije v razmerah stečaja delovne organizacije in ukrepe družbenega varstva, Anica Prus iz Jutranjke o krepitvi bratstva in enotnosti ter medrepubliškem sodelovanju, Slavica Žabkar iz Lisce pa o vključevanju v mednarodno delitev dela.
Stanovanj bo manj, a tudi kupcev
Do konca srednjeročja bodo v občini zgradili 51 stanovanj manj, kot so predvidevali
Kljub temu da so v trebanjski občini krepko zmanjšali število stanovanj, ki naj bi bila zgrajena do konca tega srednjeročja -namesto 161 stanovanj, naj bi jih zgradili samo 109 - so imeli delegati pretekli teden na seji skupščine trebanjske stanovanjske skupnosti pomisleke, ali bo moč uresničiti tudi tako skrčen načrt stanovanjske gradnje.
Že za stanovanja na Pavlinovem hribu v Trebnjem ni več tolikšnega povpraševanja, z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja bo kupcev bržkone še manj. Seveda bodo morali o tem spregovoriti tudi v združenem delu, ki je že doslej od stanovanjske skupnosti pokupilo največ stanovanj.
Proti pričakovanjem na zasedanju zbora uporabnikov skoraj ni bilo razprave o osnutku pravilnika za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. Zato pa so delegati tem več govorili o kreditiranju zasebne stanovanjske gradnje. Delegati so imeli pripombe na dosedanje pravilo, da vsak zasebni graditelj, ki izpolnjuje pogoje, dobi le 120 tisoč dinaijev posojila. Ta številka naj bi ne bila enkrat za zmeraj „zacementirana“, saj bi bilo treba upoštevati razmere na trgu in cene. Hkrati bi bilo treba pri dodeljevanju posojil upoštevati velikost objektov in količino privarčevanega denarja. Delegati so se zavzemali tudi za to, da bi v prihodnje dodeljevali posojila za adaptacijo zasebnih sta-
Papir ne sme biti ovira pri obveščanju
Vodilni so odgovorni za informiranje delavcev — Več dopisnikov
Težave v gospodarstvu terjajo sprotno in kvalitetno informiranje delavcev. Zato pomanjkanje papirja ne bi smelo biti vzrok, da bi bili delavci prikrajšani za obveščanje, ki lahko v veliki meri pripomore k bolj zavestnemu in strpnejšemu spopadanju s težavami. Sploh pa pisana informacija ni edina možna oblika za obveščanje delavcev, tudi ustna informacija na kratkem sestanku sindikalne skupine ali preko radia opravlja enako pomembno vlogo.
Takšni so sklepi tematske razprave o obveščanju delavcev v združenem delu, ki so jo pretekli teden v okviru priprav na kongres slovenskih sindikatov organizirali v mirenski Dani. Ker so bili na tej tematski razpravi, eni izmed štirih v trebanjski občini, prvič prisotni tudi direktorji in drugi vodilni delavci, bržkone ne bo čisto brez odmeva tudi zahteva po večji odgovornosti vodilnih za pravočasno, predvsem pa strokovno informiranje.
V razpravi je bilo med drugim rečeno, da preradi pozabljamo na dosedanje pozitivne izkušnje. Tako bi kazalo spet obnoviti akcijo „1000 delavcev sodelavcev", ki je mnoge delavce v združenem delu spodbudila k sodelovanju v glasilih združenega dela. Tedaj je bilo v trebanjski občini kar 54 dopisnikov, zdaj pa število upada. Pomembni so tudi odbori za informiranje, ki lahko veliko pripomorejo k boljši uredniški politiki v glasilih; take izkušnje imajo v trebanjskem Trimu.
Eden izmed sklepov tematske razprave je bil tudi, da zaradi pomanjkanja papirja ne bi smelo trpeti obveščanje delavcev v združenem delu. Enako pomembna je ustna informacija, prav tako pa tudi interni radio, če so informacije kratke in za delal' eezanimive. Sploh je motivacija delavcev za sprejem informacij , ena prvih nalog vseh, katerih naloga je obveščanje delavcev. Že dosedanja praksa je namreč pokazala, da delavce pritegnejo le informacije, ki so zanje življenjskega pomena.
J. S.
ŠE SLABŠA OSKRBA Z MESOM
Čeprav je trebanjska občina pomembna proizvajalka mesa, je oskrba z mesom v občini precej slaba, nič pa ne kaže, da se bo kaj kmalu izboljšala. Vzrok je tudi ta, da v občinski proračun denar ne priteka po načrtu. Tako zdaj ni denarja tudi za kompenzacije dobaviteljem mesa in ti že groze, da bodo količine mesa v prihodnjih mesecih še manjše.
novanjskih hiš. Predlagali so tudi, naj bi ponovili razpis za dodeljevanje posojil, toda stanovanjska skupnost že tako
JE PLAN SETVE OGROŽEN?
Za nemoten potek jesenske setve žit so v trebanjski kmetijski zadrugi nabavili 10 sejalnic domače proizvodnje. Strojne skupnosti, ki so sejalnice kupile, so zanje odštele po 10 tisoč dinarjev. Žal sejalnice niso najbolj primerne za hribovite predele, prav tako pa se ne obnesejo, če je zemlja mokra. Toda zahtevni načrti za večji pridelek pšenice niso ogroženi le zaradi sejalnic. V trebanjski občini, kjer se na vse kriplje trudijo, da bi izpolnili plan setve, namreč manjka tudi semena za pšenico, gnojil, razkužil za seme in škropiv.
nima denarja, saj je ob polletju poslovala brez tako imenovanih presežkov.
Letos so v trebanjski občini podelili 36 posojil za stanovanjsko gradnjo zasebnikov, v celoti pa znašajo posojila skoraj 4 milijone dinarjev. Podelili so tudi eno posojilo za nakup etažnega stanovanja v družbeni gradnji. Ker letos niso v celoti porabili denaija, namenjenega za posojila, bodo preostanek -5 milijonov dinarjev - kot premostitveni kredit odstopili organizacijam združenega dela, ki bodo kupovale stanovanja na Pavlinovem hribu v Trebnjem.
J. S.
SESTANEK O VARČEVANJU Z GORIVI
Trebanjska stanovanjska skupnost bo v kratkem pripravila sestanek z vsemi predsedniki hišnih svetov. Na sestanku se bodo pogovorili o ukrepih za varčevanje z gorivi, prav tako pa o denarju, ki je na razpolago za gospodarjenje s stanovanji v skupnostih stanovalcev.
Varneje na poti v šolo
V Trebnjem so izdelali načrt za varnejšo pot v šolo — Za šolarje skrbi tudi osem pionirjev prometnikov
Slaba prometna varnost v trebanjski občini narekuje vse več jo skrb za varnost otrok v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v prometu in njegova komisija za prometno vzgojo predšolske in šolske mladine -zato skrbita, da se prometna vzgoja začenja že v vzgojno-varstvenih ustanovah in se potem nadaljuje tudi v osnovni šoli.
Sem štejejo vsakoletna tekmovanja o poznavanju prometnih predpisov, organizacijo izpitov za kolesarje in delovanje prometnih krožkov po šolah. Za šole so bili izdelani tudi prometnovarnostni načrti, v katerih so označene kritične točke in najbolj varne poti za pot v šolo in iz nje. Že v preteklem šolskem letu so v Trebnjem organizirali usposabljanje pionirjev prometnikov, ki so na začetku tega šolskega leta prvič stopili na cesto.
Kot je povedal Ivan Zajc, član sekretariata za notranje zadeve trebanjske občine in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je za to delo že pripravljenih osem
pionirjev prometnikov. V času tedna otroka bode ti pionirji dežurni vsinaenkrat, potem pa bodo organizirali skupine, ki bodo za varnost šolarjev skrbele vse šolsko leto.
Na Kidričevi cesti pod novo osnovno šolo Jožeta Slaka - Silva v Trebnjem so bili pretekli teden dežurni Andrej Grubiša, Jože Kaferle in Ciril Strajnar. Vsi po vrsti so uspešno opravili trimesečno usposabljanje za pionirje prometnike, ki je potekalo s pomočjo postaje milice in mentorja za prometno vzgojo na trebanjski osemletki.
Vsi trije fantje so dobri učenci, disciplinirani in tovariški, pa tudi navdušeni člani prometnega krožka. Nova in zahtevna naloga jim bo sicer vzela nekaj časa, toda ker so se zanjo odločili prostovoljno, jim je ni težko opravljati. Seveda bi bilo lepše, če bi njihova navodila upoštevali prav vsi učenci, prav tako vozniki, ki se po Kidričevi spuste tudi s 70 kilometri na uro. Toda vse to mladim prometnikom ne jemlje volje do dela. Nekateri med njimi bodo morda šolanje nadaljevali celo v milični-ški šoli.
J. S.
KAKO VARNEJE CEZ CESTO
V Trebnjem so letos prvič organizirali skupino pionitjev prometnikov. Njihova glavna naloga je skrbeti, da šolatji varno prečkajo cesto.
PO SLEDI MOKRE NOGE
NIŽJA REPUBLIŠKA RAVEN Medtem ko so v Mokronogu na novo asfaltirali vse ceste in pločnike, ki so v pristojnosti tamkajšnje krajevne skupnosti, je stanje na cestah republiške skupnosti veliko slabše. Tega ne kažejo samo številne in globoke jame, ampak tudi dva centimetra globok padec, ki ga do-žive vozniki, ko se z mokronoške ceste pripeljejo na republiško. S tem seveda nočemo reči, da je republiška raven za dva centimetra nižja od krajevne skupnosti, samo denarja na „republiki“ nimajo toliko, kot ga imajo Mokronožani.
TUDI MERCATOR PODPIRA „ZELENI PLAN" Po zaslugi tre banjškega Mercatorja se bo v mokro-noški krajevni skupnosti še naprej večala samooskrba z živinsko krmo. Na gradbišču za bodočo javno samopostrežnico so kmetje spet pokosili bogato letino otave. Ce bodo pri Mercatorju še naprej tako odlašali z gradnjo, se lahko zgodi, da
mokronoški kmetje sploh ne bodo več potrebovali krmil.
BO TELEFONIJA DOZORELA? - Letos spomladi so v mokronoški krajevni skupnosti sprejeli načrt za razvoj telefonije. Mokronožani so verjetno pričakovali, da bo projekt dozorel do jeseni. Toda kot kaže, to jesen še ne bo nič s toliko obetano modernizacijo telefonskega omrežja.
USPELA TRGATEV - Medtem ko sl je treba za pobiranje pridelkov izmišljati vse mogoče akcije in spodbude, tega ni treba za trgatev. Že dolgo prej, preden dozori grozdje, se v ^mokronoški krajevni skupnosti začnejo priprave na trgatev. In dobrega mnenja tamkajšnjih vinogradnikov nihče ne poskusa omalovaževati. Pričakujejo namreč, da zaradi obilne letine v vinogradih poraba goriv ne bo tako naraščala. To pa je tudi nekaj, kar ie povsem v skladu z našimi varčevalnimi programi.
TREBANJSKE NOVICE
PIONIRSKI DAN - Odkar adaptirajo črnomaljsko šolo v Župančičevi ulici, se je število učencev podružnične šole v Gribljah skoraj potrojilo. Skupaj je sedaj v prvih treh razredih 61 učencev, od tega jih 38 vozijo iz Črnomlja. Na zadnjem pionirskem dnevu so vsi skupaj pred šolo zaplesali.
V SPOMIN VINIŠKEGA ROJAKA
V okviru proslave 900-let-nice Vinice in praznika te krajevne skupnosti bodo v nedeljo, 24. oktobra, v spomin na 250-letnico rojstva zdravnika, živinozdravnika in medicinskega pisca Janeza Mihaela Žagarja, ki se je rodil v Damlju, na zdravstveni postaji v Vinici odkrili spominsko ploščo. O pomenu J. M. Žagarja, ki se je s svojim medicinskim leksikonom uvrstil med največje medicinske raziskovalce tistega časa, bo govoril dr. Drago Mušič, Belokranjsko muzejsko društvo pa bo ob tej priložnosti izdalo knjižico o življenju in delu tega belokranjskega rojaka.
Rezultati gospodarjenja v črnomaljski občini v prvem polletju potrjujejo, da gospodarstvo bije bitko, ki ni ne lahka ne kratka. To trditev potrjuje bolj umirjena rast celotnega prihodka kot v preteklih obdobjih, ki hkrati zaostaja za rastjo porabljenih sredstev, povečana obremenitev gospodarstva z izločanji za splošne in skupne družbene potrebe, osiromašena sredstva akumulacije in povečane izgube.
Ena svetlih točk je izvoz, ki se povečuje na konvertibilno področje, čeprav v odnosu do slovenskega izvoza struktura še vedno ni zadovoljiva. Ugodno je tudi pokrivanje uvoza z izvozom na konvertibilno področje, ki je 162-odst. Najboljši izvoznik v občini je semiška Iskra, ki je v prvem polletju ustvarila v občini skoraj polovico prihodka, pridobljenega z izvozom.
Zaostrujejo se tudi razmere v sisih, kar pa je posledica zmanjševanja solidarnostnih sredstev, saj postaja črnomaljska občina razvita, zato se mora opreti predvsem na lastne sile. Posebnih notranjih rezerv in kreditov ni več, odplačujejo pa še vedno posojila za prejšnje naložbe. Nove investicije bodo odslej le v šolstvu, sredstva zanje pa bodo morali zagotoviti izključno s samoprispevki. Težak položaj v sisih vpliva tudi na poslovanje ozdov družbenih dejavnosti, saj so v prvem polletju letos kar štirje ozdi ustvarili 1.937.000 din izgub, kar pa je v primerjavi z gospodarstvom (37.534.000 din izgub) razmeroma majhna vsota.
Poleg teh podatkov so prisotni na seji občinske konference ZKS Črnomelj, ki je bila konec septembra, z zanimanjem prisluhnili delegatu tozda IMV, v katerem samoupravljanje ni takšno, kot bi moralo biti. Kljub temu da je črnomaljski tozd pridelal letos za 84 odstotkov vseh izgub v občini, se sanacijski program sploh še ni začel izvajati. O štirih inačicah sanacijskega programa so delav-
ci izvedeli iz Dolenjskega lista, osnovna organizacija ZK se kljub težkemu položaju ni sestala 4 do 5 mesecev. Med družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom tozda nastaja razkorak, prav tako pa ni stikov med matično delovno organizacijo in tozdom. Zato so na seji sklenili, da nobena osnovna organizacija komunistov ne sme imeti sestanka, na katerem ne
ZEMLJA DOBILA NOVEGA OBDELOVALCA
Po ugotovitvah kmetijskozemlji-ške skupnosti je bilo letos v črnomaljski občini 62 lastnikov kmetijskih zemljišč, ki so imeli zelo slabo obdelano ali celo neobdelano zemljo (skupno okrog 170 ha). Več kot polovici teh lastnikov je kmetijsko-zemljišča skupnost dala navodila o izboljšanju obstoječega stanja, ker pa le-ti tega niso upoštevali, bodo ta zemljišča začasno prešla v upravljanje kmetijskozemljiške skupnosti.
NOV PREDSEDNIK ' KOMITEJA ZA DRUŽBENI RAZVOJ
Ker je Ksenija Khalil, dosedanja predsednica komiteja za družbeni razvoj pri skupščini občine in podpredsednica občinskega izvršnega sveta odšla na novo delovno dolžnost glavne urednice Dolenjskega lista in direktorice tozda Časopis Dolenjski list v okviru Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra, so na zadnji seji zborov skupščine za novega predsednika komiteja za družbeni razvoj izvolili Jožeta Mrzi jaka.
ČRNOMALJSKI DROBIR
_ DVORANA TUDI ZA PLITVE 2EPE Da bi centru srednjih šol pomagali pri dragem vzdrževanju športne dvorane, je eden od predlogov, naj bi občinska telesnokulturna skupnost poslej zakupila določeno število ur. Seveda bo TKS poskrbela, da bo v tem času dvorana smotrno izkoriščena, v njej pa bodo tako lahko tfenirali tudi tisti klubi oz. društva, ki si sedaj zaradi kroničnega pomanjkanja denarja tega niso mogli privoščiti.
MLADI S PUŠKO - V okviru rednega letnega usposabljanja mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe so imeli mladi na strelišču v Drežniku streljanje z vojaško puško, v Črnomlju pa je bilo predavanje o gospodarskem stanju v občini, spoznali pa so se tudi z novim zakonom o ljudski obrambi. Mladi teritorialci so obiskali še črnomaljsko vojašnico, kjer so si ogledali sodobno orožje in sredstva za atomsko, biološko in kemično obrambo.
bi obravnavali tudi slabosti v delovni organizaciji ter odgovornosti vodilnih, saj je stanje v delovni organizaciji prav gotovo tudi njihova zasluga.
M. KRUMPAČNIK
Nespodbudna »izguba po ključu”
Med tremi izgubarji daleč spredaj tozd IMV — Za celovit sanacijski program
SPET LE TRI MIZE Odkar j6 zaprti kamp v Vinici dokončno označil konec turistične sezone v tem delu naše domovine, so v Vinici, če ne kar celi krajevni skupnosti le tri gostinske mize, in sicer v bifeju kmetijske zadruge. Že dalj časa obljubljajo, da bodo adaptirali prostore bivše trgovine z železnino, tako da bi Vinica končno dobila primeren lokal, kjer bi- bila na voljo tudi topla hrana. Vendar je že tako, da se na obljubah ne da posedeti, očitno pa jih je moč - požreti.
TAKI IN DRUGAČNI ZGLEDI - Medtem ko mladinska organizacija iz Loke, ki šteje okoli 140 članov, že dalj časa dremucka, so njihovi vrstniki iz Grička zelo delavni in se lotevajo številnih akcij, od očiščevanja okolja do organiziranja zabavnih prireditev. Ker zgledi vlečejo, bi bilo pravd ko bi v tem primeru krajši konec potegnila zaspanost in nedejavnost.
V prvem polletju so imele v črnomaljski občini izgubo tri organizacije združenega dela s področja gospodarstva, in sicer črnomaljski tozd IMV ter Goko-vi temeljni organizaciji Komunala in 1GM. Skupaj je izguba znašala dobrih 37,5 milijona dinarjev, od tega skoraj 90 odstotkov (nekaj več kot 33 milijonov dinarjev) odpade na tozd IMV. Se nekaj podatkov o izgubarjih: tam je zaposlenih 9 odst. vseh zaposlenih v gospodarstvu v občini, ustvarili pa so v prvi polovici leta 2 odst. dohodka v občini, medtem ko njihova izguba predstavlja petino vse akumulacije gospodarstva v tem obdobju in skoraj za 50 odst', presega vrednost sredstev, ki so jih organizacije združenega dela v prvem polletju nartlenile v rezervne sklade.
Še en zgovoren podatek: v prvem polletju bi bila rast dohodka v občini za 5 odstotkov večja, če bi ti trije namesto
izgub dosegli povprečno rast dohodka. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da v kratkem pri nobenem od izgubarjev ni pričakovati izboljšanja stanja.
Seveda je stanje najbolj resno
v IMV, kjer izguba črnomaljske temeljne organizacije znaša 2,2 odst. celotne izgube v delovni organizaciji, le-ta pa hitro narašča. Tako stanje traja že tri leta, pokrivanje izgub ob koncu vsakega leta pa je samo začasno, zneski pa že tako veliki, da občinski rezervni skladi ne zadoščajo več. V Črnomlju že leta opozarjajo, da so v tej temeljni organizaciji delovne razmere izredno slabe, samoupravni odnosi pa neurejeni, kar gotovo ves čas slabo vpliva na poslovne rezultate. Tudi dejstvo, da so črnomaljskemu tozdu izgubo „določili“, da je to, kot se je na zadnji seji zbora združenega' dela izrazil neki delegat, ^ izguba po ključu", kot sledi iz imvejevih samoupravnih sporazumov, gotovo ne vpliva spodbudno na delavce tega tozda, saj na podlagi tega ne vedo, kako so v resriici gospodarili.
Vsekakor gre v tem primeru za enega večjih kolektivov v črnomaljski občini, zato odgovorni dejavniki v občini posebej poudarjajo, da mora biti sanacijski program, ki je sedaj še v osnutkih in v več inačicah - vsa zadeva v zvezi s tem pa poteka zelo počasi celovit in mora tudi črnomaljski temeljni organizaciji zagotoviti ustrezen proizvodni program, uspešno poslovanje in zaposlitev vsem delav etn.
A. BARTELJ
Velika, a uresničljiva obveza
|Ob prihodnji žetvi naj bi metliška občina oddala 320 ton tržnih presežkov pšenice, letos pa je bila ta obveza 150 ton — Ugodnosti za podpisnike pogodb
Ob prihodnji setvi naj bi iz metliške občine v skupno slovensko kaščo prispevali 320 ton pšenice. Za to količino tržnih presežkov pšenice so prejšnji teden tudi podpisali sporazum o proizvodnji pšenice. To pa je več kot še enkrat toliko, kot je znašal odkup ob letošnji žetvi in v Metliki se odgovorni zavedajo, da bo to dokaj težko doseči, vendar hkrati poudarjajo, da je ob razumevanju kmetov in velikem prizadevanju vseh dejavnikov moč izpolniti tudi tako veliko obveznost.
Nadaljnji razvoj na lastnih silah
Rezultati poslovanja gospodarskih in negospodarskih organizacij v črnomaljski občini ne I zadovoljujejo — Sedem izgubarjev — Obveščanje šepa
Sprva je kazalo, da bo obveza metliške občine za tretjino večja kot letos in da bo znašala 200 ton, vendar je potreba po krušnih žitih v Sloveniji tako velika, da bo treba z domačih njiv dobiti kar se največ da. O tem je tekla beseda na sestanku z aktivisti, ki bodo obiskali ne samo vsako vas in zaselek, ampak tako rekoč vsako hišo, in pridobivali kmete za to akcijo. „Kmetje so res previdni, nikakor pa ne brezbrižni do teh vprašanj," je poudaril predsednik občinske skupščine inž. Janez Gačnik. Setev pšenice bodo tudi sedaj spodbujali predvsem tam, kjer je že v kolobarju, povečati pa je treba pridelek, kar je moč doseči. Če
O RAZVOJU PIONIRJEVEGA TOZDA
Danes se bo metliški izvršni svet sestal na svoji seji v prostorih Pionirjeve temeljne organizacije Gradbena operativa. Osrednja pozornost bo veljala gospodarjenju in razvojni usmeritvi tega metliškega tozda, med pomembnejšimi točkami dnevnega reda pa je še akcijski program jesenske setve v tej belokranjski občini.
Vse poti vodijo v Metliko
Kmetije iz sosednjih hrvaških vasi sodelujejo z metliško zadrugo
Z metliško Kmetijsko zadrugo niso tesno povezani le kmetje iz te in sosednje belokranjske občine, marveč z njo sodelujejo tudi prebivalci sosednjih hrvaških vasi. Eden takih je Miko Herak iz Brašljevice, ki spada v občino Ozalj.
Herak je pred dnevi pripeljal v Vinsko klet 1.100 kilogramov frankinje. „S ceno sem kar zadovoljen, saj- vem, da plačajo, kolikor le morejo. Nasploh lahko rečem, da je metliška zadruga z nami poštena in da imamo z njo zelo dobre odnose. To ne velja samo zame, marveč za vse iz naše vasi, iz katere tako rekoč vsi sodelujemo z metliško zadrugo. Le mleko oddajamo zagrebški mlekarni, ker je to bolj ugodno zaradi odvoza," je pripovedoval Herak. „Seveda smo mi v zadrugi povsem enakopravni s slovenskimi kmeti, imamo enake pravice, prav tako dobimo kredit; pred kratkim sta dva iz
M ko Herak: „Dobri odnosi z zadrugo in sosedi.”
Brašljevice dobila posojilo za gradnjo hleva. Pa tudi sicer smo mi navezani na Metliko: tu so naši ljudje zaposleni, tukaj kupujemo in prodajamo.”
Herak pravi, da imajo zelo dobre odnose s sosednjo slovensko vasjo Boldražem. Do Boldra-ža so si ob pomoči ozaljske občine posodobili cesto, tako da je tistih 6 kilometrov do Metlike še krajših. „Pred kratkim smo dobili vodovod iz zajetja nad Radovico," je pripovedoval Herak, ki mu je glavni vir dohodka vinogradništvo, saj ima okoli
3.000	trt, ukvarja pa se tudi z živinorejo.
A. B.
bi bil pridelek pšenice za 20 odstotkov nad povprečnim, bi občina že lahko izpolnila svojo obvezo. Od letošnje žetve je kmetom ostalo precej presežka pšenice, in če bo tudi prihodnja žetev dobra, bodo kmetje lahko tudi to pšenico prodali. „Ni-kakor pa ne smemo dovolili, da bi s pšenico krmili živino," so poudarili, „zlasti zato ne, ker kmet lahko vlogram pšenice zamenja za 1,3 kg koruze." Ob letošnjem odkupu je bilo te menjave v metliški občini ne-
• V metliški občini je vseh skupaj okoli 2.880 hektaijev njiv, od tega jih je okoli 20 odstotkov zasejanih s pšenico. Povprečni pridelki v zadnjih petih letih so znašali 25 do 30 stotov na hektar, tako da vsako leto v metliški občini pridelajo 1.500 do 1.600 ton pšenice, kar pa so doslej v glavnem kmetje porabili zase in omembe vrednih tržnih viškov - razen ob zadnji žetvi — ni bilo. Če bi pridelek pšenice povečali na 30 do 35 stotov na hektar, kar je povsem uresničljivo, bi že samo s tem lahko izpolnili obvezo metliške občine ob prihodnji žetvi — 300 ton tržnih viškov.
razumljivo malo, komaj okoli petino vse oddane pšenice, medtem ko je v drugih občinah količina znašala tudi do 90 odst.
Kmetje, ki bodo sklenili pogodbo o oddaji tržnih presežkov pšenice, bodo imeli zagotovljeno gorivo, gnojila in zaščitna sredstva, zadruga jim bo posevke zavarovala proti toči, prav tako je jasno, da v primeru slabe letine ne bo nihče kmeta silil, da mora oddati tudi tisto pšenico, ki jo potrebuje zase.
Tudi razmerje med semensko in merkantilno pšenico je za kmeta zelo ugodno, saj dobijo kilogram semenske pšenice že za 1,5 kg merkantilne, medtem ko morajo drugje dajati po dva kilograma. Za vsak kilogram semenske pšenice pa se kmet obveže, da bo od žetvi oddal po takratni ceni 4 kg merkantilne pšenice.
Da bi lahko ob prihodnji žetvi oddali 320 ton pšenice, je treba skleniti pogodb za 142 hektaijev. Vsekakor spričo tega ne bi bilo prav, ko bi bila kje zemlja neobdelana.
A. BARTELJ
NAJVEČ PŠENICE IZ KS PODZEMELJ
Če naj bi metliška občina ob prihodnji žetvi izpolnila sprejeto obveznost in oddala 317 ton tržnih viškov pšenice, bi moralo največ tržnih viškov priti iz krajevne skupnosti Podzemelj: 127 ton, na drugem mestu na tem seznamu je krajevna skupnost Metlika - 52 ton, tretja je KS Rosalnica s 26 tonami, četrta pa KS Drašiči - 22 ton. Po 12 ton pšenice naj bi oddali kmetje iz KS Gradac, Dobravice, Lokvica in Suhor, 11 ton iz KS Slamna vas, 10 ton iz KS Božakovo, 9 iz Grabrovca, 7 iz KS Jugorja in S ton iz krajevne skupnosti Rado-
POMANJKANJE BENCINA IN ODLOK, da ga je mogoče dobiti le za petsto dinarjev, je prizadelo tudi Metličane in okoličane. Lastniki železnih konjičkov so čakali na gorivo v dolgi vrsti, ki se je vlekla od bencinske črpalke skoraj do Zdravstvenega doma, kjer se je spojila s traktorji, ki so vozili v nasprotni smeri prodajat grozdje. Da je bila gneča na tem predelu ceste velika, ni potreba posebej poudarjati, a tudi tega ne, da so se našli posamezniki, ki so pri nakupu bencina goljufali: najprej so se postavili v vrsto sami, potem pa so porinili v gnečo še ženo ali koga iz bližnjega sorodstva. V Metliki goljufanje ne pozna meja. Je pač tako.
NA KULTURNEM PODROČJU PA JE VSE SKUPAJ bolj mrtvo. No, slišati je, da bo pričel pevski zbor „Beti“ vsak čas z vajami, da se bo razmigal oktet Vitis, da bodo pripravili tamburaši in folkloristi kaj svežega, da pripravlja Belokranjski muzej razstavo Papicevih del in da mestna godba še ni uredila vseh medsebojnih sporov. Bo pa, ko bo nekoliko hladneje in bo tudi vroča kri izgubila temperaturo. Saj pravi
PARJENJE SODOV — Zadnje deževje je sicer pokvarilo trgatev žametne črnine, kljub temu pa je že jasno, daje letošnja letina zelo dobra, z odkupom grozdja pa so zadovoljni tudi v metliški Vinski kleti, ki vinogradnikom med drugimi uslugami nudi tudi ovinjanje oziroma paijenje sodov. Tako so pripravili predvsem tiste sode, ki so bili nekaj let prazni. Letos bo takih, praznih namreč, bolj malo-
SPREHOD PO METLIKI
pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, kajne? !
OB RAZLIČNIH SPOTIKUA' JIH, ki smo jim priča na različnih področjih, ni torej nič čudnega, c\ si je kaj takega privoščila tudi nara va. Takoj bo potešena vaša radovep nost: kostanj na parkirnem Pr0.st°e. pri Metalkini trgovini je pričel cv sti. Polovica ga je v belih cveto ' druga polovica pa je gola. Seveda ^ za divji kostanj, pravega pa ljudje . nabirajo po gozdovih, ga P.jjjj, okrog bajt in zalivajo z ml*0-g vinom. Potem se jim zdi svet lep., obarvan, bolj vesel in brezskrbn J
V ZADNJEM ČASU METlJ^o TRGOVINE NISO PRET,R£Jjje polne, kar kaže na to, da /J nimajo v denarnicah kdove k ye; denarja. Trgovci imajo malce ^ dela okrog petnajstega, ko zaposleni osebne dohodke, v,'yc>lj nem pa samujejo in imajo naši*1 časa reševati križanke v vs?‘Lever' časopisih. Pisec teh vrstic m Jvrešf
jal, če je kdo od prodajalce ^gf. nagradno križanko in če je m jjšla da celo izžreban. Nagrada bi F marsikomu prav, saj so se S‘jšale vse trgovcem občutno zm plače.
€mmm<p§‘š/k#
metliški tednik
DOLENJSKI LIST
Št. 41 (1731) 14 oktobra
Cene določajo pota goveje živine
V kočevski mesariji koljejo vse manj govedi — Izguba že 7 milijonov dinarjev
»Pri rejcih je sicer še dovolj goveje živine, toda zaradi razlike cen v naši in sosednji republiki dobimo v našo klavnico vse manj živine. Zato smo v letošnjem prvem polletju v naši klavnici zaklali za 29 °dst. manj živine kot v enakem obdobji! lani. Zaradi tega so se zmanjšale količine prodanega mesa, posledice pa so občutili potrošniki, ki so dobili manj mesa, pa tudi mi, ki zaradi manjše proizvodnje že poslujemo s 7 milijoni dinaijev izgube,“ pravi Jože Škulj, direktor tozda Mesarija v ZKGP Kočevje.
Medtem ko so lani v prvem T Polletju prodali 295 ton govejega mesa, so ga letos le 248 ton.
Nekoliko boljše je z zakolom prašičev, kjer je bil zakol v prvem polletju enak kot lani.
Prašiče namreč nabavljajo v drugem tozdu ZKGP Kočevje.
Zaradi pomanjkanja živine tudi ru trpela predelava, kije bila skoraj enaka kot lani. Toda mstveno se je poslabšala renta-. .ost, kar jih sili, da ne izdelujmo nekaterih mesnih izdelkov.
Razlika se najbolj vidi pri hre-ovkah, katerih proizvodna oeria je nekaj čez sto dinaijev, ogram žive teže goveje živine Pa velja skoraj ravno toliko.
delo drugje, nekaj pa so jih morali zaposliti tudi v drugih tozdih. K težavnosti položaja prispeva tudi izrabljena oprema in naraščanje stroškov za obratovanje, ki so ob manjši proizvodnji enaki kot prej.
J. SIMČIČ
Kot
Mesar
na dlani je, da tozd ■arija ne bo mogel sam kriti razlik med nabavnimi cenami živine mesa.
S ^ -'S ■
KOČEVSKIH HRENOVK NE BO VEČ? - Kilogram hrenovk velja tozd Mesarija okoli sto dinaijev. Prav toliko velja tudi kilogram goveje živine in jasno je, da se jim izdelava hrenovk ne izplača. Posledice občutijo potrošniki, ki so imeli radi kočevske hrenovke. (Foto: J. S.)
in prodajnimi cenami Zato so že marca letos Pripravili akcijo, s katero naj bi v^aj zmanjšali, če že ne v celoti °dstranih vzroke za izgubo. Pripravili so sporazum, po katerem !*aj bi obrati družbene prehrane m gostinci razlike pokrili. Toda J'?1 še niso podpisali sporazuma, Isth ki pa so ga, ne plačujejo sprejetih obveznosti. S težavnimi razmerami so seznanili udi kočevski izvršni svet, ki pa v tem trenutku ne more bistve-n° pomagati pri reševanju na-stale situacije. Zato v tozdu Predlagajo, naj bi pristojna tele-^ v občini proučila možnost za zmanjšanje dajatev in prispevkov.
s Sedanje razmere že silijo ftelavce v tozdu, da si iščejo
PLAKETE
CANKARJEVE
Ob 40-letnici ustanovitve 5. slovenske narodnoosvobodilne Udarne brigade Ivana Cankarja su na proslavi v Kočevju podelili spominske plakete te brigade. Prejeli so jih: Franc Leskošek t-uka, Ivan Maček-Matija, Jože kavbar Gregor Javorški, Stane Semič-Daki, Jože Borštnar ^°ne Gabrovčan, Dušan Švara Dule, Cvetko Florjan -Cveto, Ante Novak-Ante, Ivan Lokov-Suk Jan, Jože Nose-Špan, Ivan Pezdirc Slavo, Franc Novak-buka in Mihaela Dermastja Mara.
Na isti svečanosti je predstav-nik 00 ZZB NOV Ribnica Vinko Kersnič podelil plaketi „Jele-nov žleb" borcema Cankarjeve brigade, ki sta sodelovala tudi Pri znameniti bitkj v Jelenovem žlebu. Prejela sta ju Mirko Fran-kič -Tilen, ki je bil v boju v Jelenovem žlebu intendant bri-^de, mnogo pa je prispeval tudi k izdaji monografije o brigadi, in Alojz Hren, generalmajor v pokoju.
Samo ličenje in delo?
Pred kongresom slovenske mladine bodo v kočevski občini govorili o vlogi ZSMS — Kočevje brez zabave
„Težko je mlade ljudi pripraviti do političnega dela. Možnosti zanj so vse prej kot dobre. Mladina se nima kje sestajati, če pa se že sestane, morajo osnovne organizacije najemati prostore po najvišjih cenah. Sploh pa z rekom, naj se mladina le uči in dela, pogosto dosežemo ravno nasproten učinek od zaželenega. Ker v kočevski občini kljub dogovorom ne znamo pripraviti zabave za mlade, se ti odrekajo tudi političneu delu," pravi Dušan Zamida, sekretar občinske konference ZSMS Kočevje.
V času pred mladinskim kongresom je zato priložnost, da se v kočevski občini temeljito pomenijo, kakšno vlogo ima mladinska organizacija v družbenem in političnem življenju. O tem bodo spregovorili na regijskem posvetu, kjer bodo med drugim obravnavali tudi vlogo mladih komunistov v ZSMS. Pomembno vprašanje, ki se ga bodo lotili na posvetu bo tudi oskrba in s tem v zvezi obdelava zajetnih poljedelskih površin, ki so v kočevski občini še neobdelane. Mladim bi bilo treba ponuditi to zemljo v obdelavo in poskrbeti za večjo zaposlenost. Med perečimi vprašanji kočevske mladine je aktivnost osnovnih organizacij, ki v
krajevnih skupnostih niti nimajo pravih možnosti za delo. Krajevne skupnosti so večinoma prevelike, da bi mladi lahko v njih uresničevali svoje interese. Težave so s prostori in denarjem za delovanje, s^mo od načelnih obljub in zavzemanja za mladino pa mladinska orgnizacija nima nič.
,,Pred kongresom bomo morali nekaj reči tudi o. organizirani zabavi za mlade. V kočevski občini smo že leta 1979 sprejeli dogovor, kako bomo organizirali klubsko življenje, a od tedaj se ni premaknilo niti za ped. Zato se mladi i? naše občine vozijo zabavat v druge kraje, kjer so imeli za to stran njihovega življenja več posluha. Zavedati se moramo, da mladina poleg učenja in dela potrebuje tudi zabavo. V Kočevju pa ni moč organizirati niti koncerta. A mladi ne občutijo odrinjenosti samo pri zabavi, tudi pri odločanju o pomembnih stvareh ostajajo ob strani.
Ko v občini zbirajo mnenja družbenopolitičnih organizacij o ljudeh, ki naj bi zasedli vodilna delovna mesta, nikoli ne vprašajo za mnenje naše organizacije," je dejal Zamida.
J. S.
KAKŠNO IME ULICAM?
Krajevna skupnost Kočevje mesto je dala v javno razpravo, ki bo trajala mesec dni, poimenovanje novih ulic v mestu, ki so nastale na območju Mestnega loga, v Turjaškem naselju, ob Mahovniški cesti in pri Zdravstvenem domu („Četrti maj"). Izvršni svet KS Kočevje naproša občane, naj predlagajo nazive ulic, da kasneje ne bo nepotrebnih razprav, kot so bile po dosedanjih poimenovanjih.
ŠE SLAB SPREJEM
Kraji okoli Dragarske doline v kočevski- občini so si v glavnem uredili televizijske pretvornike, da sprejemajo dobro sliko in glas na več programih. To velja tudi za Čabar in Loški potok. Dragarska dolina pa je še eno redkih območij v Sloveniji, ki sprejema program z Oddajnika Kum. Sprejem je posebno ob vremenskih motnjah slab, saj pogosto umanjka tudi barvna slika.
DROBNE IZ KOČEVJA
b °knar v zrak in smfti
narja je še, sicer kadilci ne bi Verr*aval' na pol pokajenih cigaret, jtih °80rbi ležijo po vseh ptočni-a> predvsem pa pred vhodi v trgo-kat 7 ^an*!°. pošto, šole in lokale, v dai^'*1 Je M611!6 prepovedano. Se-aar> ■ * vse ocl »mlečnozobcev" fa,w: Ptidno vlečejo dekleta in iiar. OT kod mladim toliko de-za kajenje in obiskovanje gorkih lokalov?
K0fl; NEUKROČENI Voznikov s pogonskim motorjem in če TE1'1111 motorji nikakor ni mogo-“Krotiti, da se ne bi prevažali ves
prosti čas po mestu, tudi mimo vseli promptnih znakov, ki prepovedujejo vožnjo. Vozijo sc po pločnikih in zelenicah, posebni poligon njihovih objestnosti pa je park Gaj. Upajmo, da jih bo ukrotilo slabo vreme in pomanjkanje bencina.
VSE: še; DRAŽI Zato so ljudje pričeli premišljati o bodočem standardu. Manj je denarja in blaga, obetajo pa se se slabši časi. Nanje sc bodo lahko privadili tisti, ki so bili navajeni na skrdmno življenje pred vojno, med njo in.po njej. Težje pa bo tistim, ki so takoj (iz šol) prišli na dobro in niso vajeni stikati za koščkom kruha.
KOČEVSKE NOVICE
ODLIKOVANJA
TEKSTILCEM
Na svečanosti ob prazniku občine Kočevje je predsednik občinske skupščine Jože Novak podelil državna odlikovala delavcem Tekstilane, ki so lani slavili 60-letnico obstoja tovarne.
Odlikovanja predsedstva SFRJ so prejeli: red dela z zlatim vencem: Anton Levstik; red republike z bronastim vencem: Vinko Rakovič; red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Ernest Deržek; red dela s srebrnim vencem:	Marija Deržek Marolt,
Viktorija Jakopin Škrabec, Milena Kordiš Knavs, Greta Kos-Matejka, Vojko Križman, Angela Kure Kočevar, Milka Lerič Andoljšek, Ana Levstek, Ivana Levstik Ivanc, Franc Matejka, Marija Mazalica Cimprič, Marija Peteh Knavs, Frane Plot, Ivan Poje, Albina Rauh Cimprič, Mirko Ruparčič in Helena Teka-vec Bartolme.
Je izhod iz težav le ločitev?
Delavci ribniškega tozda Žičnice terjajo ločitev od delovne organizacije
Vprašanje je, katera izmed težav v ribniški Žičnici, tozdu za proizvodnjo zračne in procesne tehnike, se je začela prej: ali seje najprej začelo krhati pri odnosih ali pa pri proizvodnji. Dejstvo pa je, da je zdaj oboje po težavnosti doseglo vrelišče, ko delavci ne vedo več ne kod ne kam. Zato so se pretekle dni oglasili na ribniškem občinskem svetu Zveze sindikatov in spraševali, kaj je treba narediti, da bi izstopili iz ljubljanske delovne organizacije Žičinica.
ampak tudi v delovni organizaciji in tozdu, kjer pa se je direktor umaknil z zbora delovnih ljudi, da bi- delavci brez njega „lažje“ odločali.
J. SIMClC
Zaplet med delovno organizacijo in dislociranim tozdom ni nov, popolnoma nova tudi ni zahteva delavcev iz Ribnice. A težave se zlasti v tem družbenem in gospodarskem trenutku prav gotovo ne rešujejo tako. Zato ribniški razvojni štab pripravlja skupen razgovor z enakim štabom iz ljubljanske občine Vič. Šele na tem sestanku naj bi proučili, kakšne so možne rešitve, kje je izhod iz sedanjih težav -
Ko na komiteju občinske konference ZK v Ribnici govore o težavah v tem tozdu, prihaja na dan, da odnosi med tozdom in delovno organizacijo že dalj časa zahajajo v slepo ulico. Vzroki so v tem, da v Ribnici delavci nimajo prave predstave, kaj se bo dogajalo z njimi v tem srednjeročju, kaj jih čaka v prihodnosti. Vsi problemi se v tem tozdu rešujejo stihijsko, ne da bi bila delavcem prikazana pot razvoja na daljše relacije. Hkrati se jim zdi, da zaostajajo za tehničnim razvojem v svetu, saj sodelovanja strokovnih služb v Ribnici skoraj ni čutiti. Delovno skupnost skupnih služb pa plačujejo po sistemu proračuna, namesto da bi plačevanje temeljilo na svobodni menjavi dela. To seveda še toliko bolj bode v oči, ker v Ribnici odštevajo denar za skupne službe, od katerih pa nič nimajo.
Zaradi vsega tega je ribniški ■ tozd posloval na meji rentabilnosti, čeprav bi lahko s proizvodnjo sušilnic za les služil več in bolje. Toda zaradi zapoznelih
dobav materiala, pomanjkanja dokumentacije in drugih vzrokov ne izkoriščajo niti sedanjih proizvodnih zmogljivosti. Delavci se zaradi tega čutijo socialno ogrožene in zapuščajo tozd, čeprav je bil na ravni občine sklenjen dogovor, naj bi „Riko,“ ki delavce močno potrebuje, ne zaposloval delavcev iz Žičnice. Tudi sicer so povezave med „Rikom“ in Žičnico skoraj pretrgane^ „Riko“ je namreč ponujal Žičnici razvojni program, ki bi bil konkurenčen tudi na zunanjih trgih, a so ga tam iz neznanih razlogov zavrnili. Vsekakor razmere terjajo hitro, in učinkovito reševanje, ne samo s sodelovanjem odgovornih mož v občini,
ZDAJ NOČEJO SLIŠATI ZA UREDNIŠKI ODBOR
Zelo veseli so bili nekateri Ribničani, ki so m straneh knjige Ribnica skozi stoletja odkrili, da so bili v uredniškem odboru. Toda potem ko je knjiga zaradi zanemarjanja nekaterih zgodovinskih dejstev postala sporna, nočejo niti slišati za ta uredniški odbor, še manj za to, da so karkoli prispevali h končni podobi knjige.
TROFEJE NA RAZSTAVI - Ribniški ribiči so na nedavni razstavi prikazali med drugim tudi trofejne primerke rib, ki sojih uplenili v svojih vodah. Med njimi je bilo največ ščuk in tudi zajeten krap. (Foto: J. Primc)
Tri tisoč gasilcev v Ribnici
Vsi anketirani pohvalili uspelo svečanost
Konec septembra je bila v Ribnici svečanost ob drugi obletnici dneva gasilcev Jugoslavije. To je bila tretja velika prireditev tega meseca v Ribnici, po sejmu suhe robe in lončarstva ter proslavi 900-letnice Ribnice. Ribničani so mojstrsko pripravili tudi to manifestacijo, na kateri se je zbralo preko 3000 gasilcev iz vse Jugoslavije. Nekatere udeležence te svečanosti smo povprašali o njihovih vtisih.
Stanko Rus, predsednik občinske skupščine Ribnica: „V ribniški občini ima gasilstvo tradicijo, zato ni nič posebnega, če je prav pri nas ta manifestacija, ki je posvečena tudi 90-letniei rojstva tovariša Tita, 40-letnici	ZSMJ, 11. kongresu
ZSMS pa tudi letošnji akciji NNNP. S svojim nesebičnim delom prispevajo naši gasilci k razvoju gasilstva v občini in republiki Sloveniji, kot tudi k 'splošni krepitvi požarnega varstva."
Nevenka Turk, Gasilsko društvo Laze: „Prvič sem na tako veliki gasilski manifestaciji, ki je odlično organizirana. Lahko smo ponosni, da imamo v naši občini tako dobre in delovne gasilce. Ta prireditev je bila tudi priložnost, da pokažemo, koliko veljamo in kaj znamo. V razgovoru z gasilci iz drugih krajev sem spoznala, da odnašajo iz Ribnice lepe vtise. Naša ženska desetina je tudi tekmovala in glede na to, da nimamo večjih izkušenj, smo dosegj le kar lep uspeh. Tekmovanje v Ribnici je bila tudi priložnost, da se naučimo kaj novega."
Adam Šarič, Gasilsko društvo Ribnica: ,,V gasilstvu delam nad 30 let. Udeležil sem se veliko svečano-, sti in proslav, na večji, kot je bila ta, še nisem bil. Vesel sem, da so se gasilci iz vse Jugoslavije prijetno počutili, in to v letu, ko slavi naš1 kraj 900-letnico obstoja. Uspešna svečanost je tudi priznanje občinski Gasilski zvezi Ribnica, ki je bila eden izmed organizatorjev tega srečanja gasilcev na evezni ravni."
Tone Klun, Gasilsko društvo Prigorica: „Mi, Prigoričani, smo še posebno ponosni na našega vaščana Ignacija Merharja, ki je izdal prvo
gasilsko povelje v slovenskem jeziku. Gasilec sem 20 let in menim, da je proslava v Ribnici ena največjih. Z gasilci iz drugih krajev Slovenije smo izmenjali izkušnje, videli, kako oni delajo, kakšno opremo imajo, in nekaj smo se tudi naučili."
Jože Starc, direktor osnovne šoli Ribnica: „Počaščeni smo, ker smo pri nas sprejeli toliko gasilcev iz vse Jugoslavije. Še posebno smo zadovoljni na naši šoli, ker so nam zaupali organizacijo tretjega srečanja prionirjev- gasilcev. V Ribnico je prišlo veliko mladih gasilcev, kar pomeni, da se tudi mladi vključujejo v požarno varnost in da je požarno-varstvena vzgoja našla mesto v življenju in delu na šolah, tudi na naši."
MILAN GLAVONJIC
SPOSOJENO TRNJE
—■ Ob pomanjkanju bencina so se pojavili preprodajalci, ki očitno dobro vedo, kaj so ekonomske zakonitosti in logika tržišča. Predlagamo, da postanejo vsaj dopisni svetovalci zveznega izvršnega sveta.
(Iz Večernjih novosti)
LESNE ODPADKE KURIJO
Marsikje se šele pogovarjajo kako bi prešli na trda goriva v ribniški občini pa sta Riko in Inles naredila prve korake v tej smeri že lani. Po podatkih, ki smo jih dobili v ribniškem izvršnem svetu, naj bi samo v teh dveh delovnih organizacijah prihranili na leto okoli 2 tisoč ton mazuta. Vendar se s kurjenjem odpadkov ne bi okoriščala samo industrija, marveč tudi stanovanjska naselja.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
PLINA NI - Na vsem območju ribniške občine pa tudi v sosednjih občinah že dalj časa ni mogoče dobiti plina za gospodinjstva. V gospodinjstvih zato porabijo več električne energije. Ker je plin še vedno najcenejši, se mnogi odločajo za nakup plina v sosednjih hrvaških občinah, v Delnicah in Gabru. Vendar je zdaj tako, da plina tudi tam nimajo. Mnogim je ostala torej le še možnost, da kurijo in kuhajo na drva, saj tudi drugih goriv primanjkuje.
ZBIRALI SO PAPIR - 11. oktobra je bilo v krajevni skupnosti Ribnica izvedeno zbiranje starega papirja, ki je tudi del akcije čiščenja in urejanja okolja. Odziv prebivalcev, predvsem tistih iz stanovanjskih blokov, ni bil najboljši, kar je že običaj. Kaže, da je mnogim lažje prebrane dnevne časopise in revije vreči v kanto za smeti.
PETDESET TISOČ LJUDI V RIBNICI V septembru je bila Ribnica organizator treh velikih prireditev: tradicionalnega, sedmega po vrsti, semnja suhe robe in lončar-
stva, proslave 900-letnice Ribnice in proslave dneva gasilcev Jugoslavije. Med temi prireditvami je obiskalo Ribnico preko 50.000 ljudi iz vseh krajev. Vsi so iz dežele suhe robe in lončarstva odnesli lepe spomine.
TOPNIČARJI SLAVILI - Sedmi oktober, dan topniških enot JLA, so svečano proslavili tudi v ribniški enoti. Krajše kulturne svečanosti so se udeležili poleg vojakov in starešin še predstavniki občin Ribnica in Kočevje ter pionirji in mladina iz obeh očin. Gostje so si ogledali tudi orožje, s katerim je enota oborožena.
DOVOLJ ZEMLJE ZA INDUSTRIJO - V ribniški občini je v zadnjih letih industrija zelo napredovala. Največ novih proizvodnih dvoran je zgradil Riko, gradil je precej še Inles, obratuje le novi Meles itd. Zato se kaže potreba po novih površinah, kamor se bo šinla ribniška industrija. Po sedanjih načrtih se bo industrija širila severovzhodno od Lepovč, se pravi desno od Rika do Male gore, kjer je dovolj zemlje za te namene.
RESET0
1 U H ! 1 11 p
f ^ fj rf J ^ i tf
V času od 2. do 9. oktobra 1982 so v brežiški porodnišnici rodile: Valentina Hasaj iz Klokočevca — Alena, Biserka Šumej iz Veniš -Kristijana, Dragica Kapčič iz Pavlove vasi - Mihaela, Lidija Herjavec iz Brežic - Dejana, Olga Sintič iz Drenja - Marka, Cvetka Srpčič iz
Zg. Skopic Jerneja, Mira Prah iz Brega Mitjo, Erika Veršec iz Vitne vasi - Marka, Milada Janc iz Leskovca Kristino, Ruža Padro iz Samobora	Boženo, Danica G logovi č iz Sav.	Marofa	Daria, Josipa
Hlastan iz	Sedma	Martino, Ana
Somrak iz Krškega - Vanjo, Katica Glogovič iz Zaprešiča - Sandro, Ida Mežič z Malega vrha Matejo, Nada Vlahovič	iz Ledin	Marijano,
Andreja Leben Brvar iz Brežic Romano,	Dragica	Matijaščič iz
Otruševca Ano, Katica Bevc Flaj-nik iz Brežic - Petra, Nada Blaževič iz Celin - Davora. ČESTITAMO!
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIM mlado dekle za
delo v bifeju in pomoč v gospodinjstvu. Možna priučitev. Osebni dohodek dober, hrana in vsa osta-
la oskrba v hiši. BIFE TOMAŽ VEHOVEC, Ljubljana Polje 349, tel. (061)47-153.
STANOVANJA
ODDAM enosobno stanovanje s plačilom za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (4472/82).
SOBO v Novem mestu išče študent. Franc Kozole, Vihre 14, 68273 Leskovec pri Krškem.
Motorna vozila
PRODAM 126 p, letnik 1977 (oktober), in dele za Z 750. Ludvik Makše, Rdeči kal 15, Dobrnič.
UGODNO PRODAM AM1 8. Jože Gracar, Trbinc 4, 68233 Mirna.
PRODAM LADO 1500 ali zamenjam za manjši avto. Naslov v upravi lista (4473/82).
Z 101, letnik 1976, ugodno prodam. Plantan, Vel. Podljuben 1,
I Irinn cpla
UGODNO PRODAM Z 125 P, letnik 1977. Franc Plut, Zalog 11, Novo mesto.
PRODAM fička, letnik 1973. Katič, Komandanta Staneta 15, Novo mesto.
PRODAM FORD eskort in Fiat 850, registrirana do julija 1983. Alojz Pavlič, Gor. Maharovec 14, Šentjernej.
OPEL MANTO 1972 1600 prodam. Tel. 25 -001, Cesar, V Brezov log 37, Novo mesto.
R 4, letnik 1976, 66.000 km, srebrno kovinske barve, garažiran, dobro ohranjen, takoj prodam. Informacije na tel. (061) 881-341.
UGODNO PRODAM CITROEN GS, letnik 1973. Franc Tomašič, tel. 22-164 int. 24, od 7. do 14. ure.
ZASTAVO 750 S, letnik 1979, prodam. Jože Jerele, Stara vas 3, Škocjan.
NSU 1200 C, registriran do februarja 1983, z rezervnimi deli ugodno prodam. Jože Turk, Šuklje-tova 4, Novo mesto (Šmihel).
LADO 1600, odlično ohranjeno, prevoženih 39.000 km, ugodno prodam. Tel. 24-639 (popoldne). .	_______________
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: UITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezne številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni rečun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za'razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1.11.1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1, p. p 33 tel (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Grafika Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
gistrirano do 17. 6. 1983, prodam. Telefon 23 406 (popoldne).
R 4, letnik 1975, registriran do 9. 7. 1983, prodam. Sajovic, Žužemberk 26.
ZASTAVO 128, novo, prodam. Informacije po telefonu (068) 84 530, interna 81 (od 8. do 14. ure).
PRODAM motor PUCH GALEB (oblika Prime). Hrastar, Kristanova 49 b, Novo mesto, telefon 22-467.
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Zofka Lužar, Pod Trško goro 21, Novo mesto.
GOLFA, letnik 1982, ugodno prodam. Adlešič, Purga 5, Adlešiči.
126 P, registriran do 24. 2. 1983, dobro ohranjen, prodam. Edo Podlogar, Ulica Cankarjeve brigade 27, Trebnje.
KOMBI ZASTAVA 435 -K poceni prodam. Na lazu 5, Novo mesto.
OPEL KADETT 1,2, letnik 1981 september, prodam ali zamenjam za R 14. Telefon 72 - 056.
ŠKODO 105 L, letnik 1979, garaži-rano, dobro ohranjeno, prodam. Jože Jordan, Grajska cesta 27, Kostanjevica na Krki, telefon 69-815.
RENAULT 4 TL, letnik 1979, prodam. Telefon 23-235 (od 14. ure dalje).
LADO 1600, letnik 1980, prodam. Franc Kirar, Mačkovec 19, Novo mesto.
OPEL AS CONO 70 S, nemško, pre,-voženih 50.000 km, prodam. Telefon (068) 24-751 (popoldne).
FIAT 750, letnik 1975, zelo dobro ohranjen, prodam. Uke Vaštetove 5, Novo mesto.
ZASTAVO 101, belo, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Ogled po 15. uri. Alojzija Drčar, Prečna 4 a, Novo mesto.
ZASTAVO 101 mediteran 1300, leto izdelave 1981, prevoženih 13.000 km, nujno prodam. Henrik Zidarič, 68262 Krška vas 71 pri Brežicah.
LADO 1500 SL, letnik 1976, prodam. Viktor Miklič, Mačkovec 10, Novo mesto, telefon (068) 22-751.
TOVORNI AVTOMOBIL (6 t), registriran do 12. 4. 1983, ugodno prodam ali zamenjam_ za osebni avtomobil. Marjan Čučnik, K Roku 73, Novo mesto, telefon 23 826 (dopoldne).
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Gačeša, Žabja vas 1, Novo mesto.
FIAT 126, letnik 1979, prodam. Martin Penca, Dol. Mokropolje 13, Šentjernej.
ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Zvone Oštir, Zameško 16, Šentjernej.
SPAČKA, letnik 1975, v dobrem stanju, prodam. Darinka Pečnik, Hočevarjev trg 9, Krško.
FIAT 750, letnik 1972, neregistriran, po ugodni ceni prodam. Žagar, Uršna sela 138.
RENAULT 4, letnik 1976, po ugodni ceni prodam. Pero Matič, Jerebova 8 b, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1973, v voz nem stanju, prodam. Ignac Benčina, Drama 10, Šentjernej.
R 18, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon (068) 23 979.
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Hribar, Bršljin 59, Novo mesto.
ZASTAVO 750 S, letnik 1979, re-
■s
mm • m. ■■ ■ ■ *”
Uršula Povhe, Sela 1, Straža pri Novem mestu.
PRODAM pevsko ozvočenje MON-TARBO (200 W) najnovejše izdelave in diatonično harmoniko. Tel. 23 874 ali naslov v upravi lista (4476/82),
POCENI PRODAM 200-litrski akvarij z EHFT M garnituro. Jože Hrastar, Stranska vas 36, Novo mesto, tel. 24-376.
K U P I M
KUPIM dvoje platišč (feltm) za 126 P. Ponudbe na telefon 23 - 606 (dopoldne).
RADIATORJE, rabljene, za delavni-ške prostore, kupim. Telefon 22-415.
HIŠO v krški občini kupim. Naslov v upravi lista (4477/82).
\\ Kmetijski stroji
TRAKTOR FERGUSONIMF 533 s kabino, 870 delovnih ur, prodam. Janez Korošec, Bitnja vas 2, Trebelno.
TRAKTOR FERGUSON 35 KM s koso ugodno prodam. Marjan Šte-fanič, Pristava 13, Podbočje.
TRAKTOR ŠTORE 402, star eno leto, prodam. Janez Perše, Gorenja vas 14, Šmarješke Toplice.
P R O D A M
ZA 25.000 dn. prodam pet let rabljeno peč za centralno kurjavo TAM-STADLER (30.000 kalorij). Judež, Boštanj 127, telefon 81 -736j dopoldne.
V SREDIŠČU Novega mesta lahko dobite približno 300 kosov delno rabljenih cementnih strešnikov za 1.500 din. Naslov v upravi lista (4478/82).
KUHINJO MARLES, dobro ohranjeno, prodam. Vlasta Drab, Gorenja vas 6, Šmarješke Toplice.
STRUŽNICO ADA, stružna dolžina 750 mm, prodam. Ivan Urbič, Mirna.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (5 KW) prodam. Vprašajte po 16. uri na telefon 21 -464.
MOTORNO ŽAGO STIHL 050 AV ugodno prodam. Jože Vipavec, 68341 Adlešiči 22.
PRODAM navadno, malo rabljeno tritonsko harmoniko znamke Ni-koleti. Alojz Poglavc, Dol. Straža 30, Straža.
NEMŠKEGA VOLČJAKA, šolanega, odličnega čuvaja, prodam. Kranjc, Male Brusnice 9.
PRODAM barvni televizor GORENJE, ekran 63, za 2 M. Borut Bende, Cesta herojev 58, Novo mesto.
5 m3 smrekovih plohov prodam. Franc Senica, Meniška vas 27, Dolenjske Toplice.
PRODAM 2 m3 hrastovih polsuhih desk (4 mm). Informacije po telefonu (068) 25-321.
KRAVO, mlado, brejo osem mesecev, prodam. Banič, Koroška vas 6, Novo mesto.
HRASTOVE PLOHE, suhe, prodam. Ana Murn, Partizanska 6, Novo mesto, telefon 23-878.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen kavč, dva manjša fotelja, klubsko mizico, večji tepih omarico za televizijo. Oglasite sc lahko vsak dan popoldne, razen sobote in nedelje, na naslov: Jože Falkner, Cesta Gubčeve brigade 4 a, Trebnje. Dopoldne lahko pokličete na telefon 44 -069.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (2,5 KW) prodam. Zagorc, Vrh 2, Šentjernej.
PRODAM jabolka (bobovci) na dre-> vesu. Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto.
PEC Z BOJLERJEM na trda goriva za kopalnico, dobro ohranjeno, kupim. Barbič, Dol. Straža 75, tel. 22-213 int. 240.
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE RIBNICA, na trda goriva, nerabljeno, prodam. Informacije na tel. 21 -075.
PRODAM novo ostrešje za hišo (10-12 m premera). Naslov v upravi lista (4474/82).
PRIKOLICO za živino prodam. Tel. 25-550.
PRODAM 2,5 m3 lesa za ostrešje. Konda, Volčičeva 35, Novo mesto.
PRODAM dve starinski kredenci in omaro v dobrem stanju. Anton Nemanič, Križišče 7, Velika Loka.
BARVNO TELEVIZIJO GORENJE selectomatic ugodno prodam. Polak, Mestne njive 10, Novo mesto (popoldan).
HI-FI Konwood Tuner KT 30, ojačevalec KA 30, 100 W okse ter nemški šotor za 4 osebe (2 spalnici 5 x 6 m), ugodno prodam. Tel. 71 781.
KUEPPERSBUSCH nov, za etažno centralno ogrevanje, ITPP 12.000 ccal, prodam. Cena 13.000 din. Tel. 84- 559, po 19. uri.
PRODAM ostrešje (12x10). Naslov v upravi lista (4475/82).
PRODAM kravo, 9 mesecev brejo, in 3000 do 4000 kg sladke krme, dva prašiča in droben krompir.
OZIMNICA
KZ „KRKA" TOZD BRAZDA PRODAJA JABOLKA IZ LASTNIH PLANTAŽ MA BRF.ZOVICI in sicer:
Vsak dan od 8. ure do 17. ure, v nedeljo od 8. ure do 12. ure.
Vrsta
Jonatan Zlati del. Jonagold Aidared Gloster
I. klasa sind.org. II. klasa Sind.org.
Cena
15.00 din
15.00 din
17.00 din
17.00 din
17.00 din
13.00 din
13.00 din
16.00 din
16.00 din
16.00 din
Cena
10.00 din
15.00 din
14.00 din
14.00 din
14.00 din
9.00 din
9.00 din
13.00 din .13,00 din
13.00 din
Za informacije se obrnite na telefon št. 21—756 in 21—544.
676/41-82
Pust iz Gornjega Globodola - Igorja, Marjeta Zupančič iz Dolenjskih Toplic - Tomaža, Mira Kovač iz Podgore Saša, Milena Bogovič-- Perko s Senovega - Roka, Marinka Martinčič iz Tomažje vasi -Jožico, Sonja Resman iz Regerče vasi Mitja, Štefka Lekše iz Drenovca - Aleša, Darinka Kralj iz
I
15 a vinograda pod Trško goro, Crešnjice (Rupe), prodam. Asfalt, elektrika na parceli. Ogled na parceli 17. 10. 1982 po 14. uri. Herinja vas 14, Otočec.
PRODAM ali dam (s 'prevzemom dveh starejših oseb) dobro ohranjeno gospodarsko poslopje z malim posestvom (vse okrog doma). Posestvo je na samem, ob potoku, lepa narava, pet minut do postaje, dostop z avtom do hiše. Franc Žagar, Daljnji vrh 1, mlin, Novo mesto.
LEP vinograd in sadovnjak na sončnem hribu, primerno za vikend, prodam. Jamnik Marija, Raka 34, Raka.
R A Z IM O
SEM 61-letna vdova s pokojnino in želim spoznati primernega moškega za skupno življenje. Alkoholiki izključeni. Šifra „Oktober“.
IŠČEM INŠTRUKTORJA matema-
, 'tike in slovenščine :za pčenca J. razreda. Tel. 25 6*'7, od 14. (Jo 15. ure.
^OBVESTILA I
OBVEŠČAM, da sem odprl obrt za izdelavo in popravila manjših lesnih izdelkov in oblaganje lesenih oblog. JOŽE KOCJANČIČ, Pa-deršiceva 21, 68000 Novo mesto, telefon (068) 24-275.
DRAGA in JOŽE ŠEREMET, Kristanova 8, Novo mesto, prepovedujeva povzročanje kakršnekoli škode na ograji, parkiranje avtomobilov in hojo po najini parceli v Regrči vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
MARJAN MARTINČIČ, Vrbovce 10, Šentjernej, preklicujem vse neresnične besede, katere sem izrekel zoper SILVO ZAGORC iz Stare vasi 1 in JOŽETA ŠKED-LJA iz Volčkove vasi 6 (oba pošta Šentjernej), in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
TEDENSKE TURISTIČNE INFORMACIJE št. 40/82
NOVO MESTO - Letošnji Labodov slikarski „Ex tempore" je v Novem mestu do 22. oktobra. Posvečen je 11. kongresu ZSMS.
Do 28. oktobra razstavlja slikarska dela v Dolenjski galeriji Franc Novinc.
V času od 30. septembra do 6. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Lidija Radkovič iz Dolnje Brezovice Natašo, Alojzija Staniša iz Vinje vasi - Tanjo, Branka Jaklič iz Metlike - Jožeta, Vida Blatnik iz Zloganja - Andreja, Jožefa Grm s Homa - Ireno, Marta Gačnik iz Trebnjega Klemena, Ljubica Murn iz Trebče vasi -Marka, Mirjana Dragičevič iz Metlike - Marijo, Ljudmila Butkovič s Senovega - Barbaro, Stanka Cvelbar iz Šentjerneja - Boštjana, Jana Šeni-čar iz Trebnjega - Vanjo, Antonija Satošek iz Črnomlja - Tejo, Marija
Dragomlje vasi Simona, Pepca Spasojevič iz Gabrja - Zdenko. Marija Mirtič iz Gržeče vasi - Sa-
iuoi lju iuuhv («•
bino, Jožica Špehar z Malega Slatm-ka - Irmo, Mojca Plečko iz Maribora - Roka, Marna Kohanič iz Pra-vutine - Maria, Ivanka Moravec iz Sečjega sela - Darjana, Marija Klemenčič iz Radovlje deklico, Amalija Plut iz Lašč deklico, Frančiška Starič iz Češnjic - deklico. Bernarda Požek iz Gorenjcev - deklico, Irena Bačar iz Mihovca " dečka in Ljudmila Glušič iz KapiJe vasi - dečka. Čestitamo!
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil nas dragi mož in oče
PAVEL BOGOVIČ
Mali Kamen 12, Senovo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišaice v Novem mestu, duhovniku za pogrebni obred. Posebna zahvala tov. Radu Lapuhu za poslovilne besede, godbi na pihala s Senovega, delavcem Pionirja iz Novega mesta in Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
V SPOMIN
FRANCIJA SIMONČIČA
iz Velikega Mraševa 13, Podbočje
Danes mineva žalostno leto, odkar si bil zadnjikrat v šoli, in 21. 10. 1981 si se zadnjič poslovil in za vedno odšel. Vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate na grob cvetje in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo.
NEUTOLAŽLJIVI: mamica, ati, brata Viktor in Davorin
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi ljubega moža, ateka, sina in brata
JOŽETA MOLANA
iz Anovca 15, Krško
smo dolžni prisrčno zahvalo vsem sorodnikom in znancem, predvsem zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu, dr. Fornazariču, dr. Pulaniču in prim- “r-Bajcu ter osebju Zdravstvenega doma Krško, ki so mu lajšali bolečine in se trudili, da bi nam ga ohranili pri življenju. Zahvalo smo dolžni vsem za ustna in pismena sožalja, sosedom, vsem govornikom ob odprtem grobu, pevskemu zboru, Gašilskemu društvu Zdole in Dolenja vaS ter duhovniku za opravljeni obred. Hvala vsem za podaijeno cvetje in vence.
V globoki žalosti njegova žena Dragica, roj. Pleterski, hčerka Mojca, por. Krošelj, sinova Andrej in Silvo, sestra Anica in brat Blažek z družinama, mama Ana in ostalo sorodstvo
Anovec, Zdole, Zg. Pohanca, 12. 10. 1982
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in brata
FRANCA JAZBECA
iz Skopic
5e najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Bogolinovim in Vegeljevim za nesebično pomoč, zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Brežicah za zdravljenje v času dolgotrajne bolezni, Gasilskemu društvu Skopice, tovarišema Škofljancu in Hotku za poslovilne besede, duhovnikom za opravljeni obred in za ganljive poslovilne govore.
Hvaležni smo tudi trgovskemu podjetju Emona -Posavje Brežice, 7. c razredu osnovne šole bratov Ribarjev, TOK Kooperaciji Agraria in mladinskemu aktivu Skopice za posebno pozornost in sočustvovanje.
ŽALUJOČI: žena z otroki in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 64. letu starosti zapustila draga žena, mama, babika, tašča, hčerka in sestra
MILICA MILIC
gostilničarka iz Adlešičev
iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni delovni organizaciji BELT Črnomelj, ZZB NOV Adlešiči, delavcem Kmetijske zadruge Adlešiči, kolektivu Vinske kleti Metlika za podarjene vence in cvetje, vaščanom Bojancev za nesebično pomoč in organizacijo pogreba, sosedom za neizmerno pomoč, tov, PožekOvi in tov. Cvitkoviču za ganljive poslovilne besede, pevkam iz Adlešičev ter župnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Budislav, sin Božo z ženo Ivico, hčerka Nada z družino, sin Niko z družino, mama, sestra Ljuba in Anka z družino.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš nekdanji sodelavec
FRANC FRANKO
upokojenec občinskega sodišča v Novem mestu
Zaslužnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
KOLEKTIV TEMELJNEGA SODlSČA V NOVEM MESTU
Čas je prišel za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe, ljubi oče, tukaj ni, da bi skupaj kam odšli.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas^e po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, stari oče, tast in brat
STANISLAV KOŽAR
iz Dol. Pirošice 12
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob smrti sestre, tete in sestrične
MARIJE KASTELIC
Muhaber 5, Novo mesto
se za pomoč v času njene bolezni iskreno zahvaljujemo Pleskovičevim in Gričevima ter vsem ostalim za spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, mož in brat
JANEZ ŽLOGAR
iz Bereče vasi, Suhor
Iskreno se zahvaljujemo številnim znancem, prijateljem, sosedom, govorniku, predstavnikom tt, ’ Gasilskemu društvu Suhor, godbi, sodelavcem in OOS, IMV Suhor, Mlinotestu Ajdovščina Instalacija Ljubljana, Beti Metlika, Savi Kranj, AMD Kranj ter vsem, ki ste nam rekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in kako drugače pomagali v teh težkih trenutkih slovesa. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: žena, osem otrok z družinami ter sestra z družino
r
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata in strica
FRANCA HUDAKA
iz Učakovcev 13
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni DO Belt za organizacijo pogreba, godbi na pihala ter župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: oče, mati, brat in sestre z družinami
Učakovci, Kanada
ZAHVALA
V deževnem nedeljskem jutru je po težki bolezni zatisnila oči naša dobra mama in stara mama
JOŽEFA ZUPANČIČ
roj. Fabjan malenska mama iz Podturna pri Dol. Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje •h spremstvo do njenega zadnjega doma. Najlepše se zahvaljujemo sosedom Avguštinovim za Pomoč v času bolezni ter predsedniku Društva upokojencev za poslovilni govor. Prav tako se •skreno zahvaljujemo župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: otroci Božena,Milka, Pepca, Sonja, Tone, Rajko z družinami, sin Feliks, snaha Metka z družino, sestri Albina in Rezka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 53. letu starosti smo izgubili našega dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA NOVAKA
iz Zabrdja pri Mimi
kkreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, nekdanjim sodelavcem in prijateljem za Podarjene vence, šopke in za kakršnokoli pomoč. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne “Olnišnice Novo mesto, pevcem in duhovniku za lepo opravljeni obred, kolektivom IMV Mirna, Kolinska Mirna, Kliničnemu centru Ljubljana in Društvu upokojencev Mirna. Še er|krat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnika v tako velikem številu premili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega ljubljenega moža, očeta, brata in svaka
ERNESTA KORENETA
iz Žigerskega vrha 31
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izražamo njegovim delovnim tovarišem iz Kmetijskega kombinata Sevnica, TOK Kooperacija, za vsestransko pomoč in podporo v težkih trenutkih. Hvala govorniku Alojzu Florjančiču za občutene besede slovesa ter župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: žena Tončka, otroka Cvetka in Erni, brat Stanko, sestri Jožica in Ani ter družine Puc, Kus, Korene, Požun in Blas.
V SPOMIN na naše drage starše
JANEZA IN MARIJO] SMRKE
iz Selške gore pri Mimi
5. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša skrbna in najdražja mama Ob tej priliki se spominjamo tudi dragega očeta, ki smo se od njega poslovili pred šestimi leti. Dom je ostal tih in prazen, naša srca pa še vedno spremlja boleč spomin na vaju. Hvala
vsem, ki se ju spominjate!
ŽALUJOČI: njuni otroci in vnuki
VIDA	K
Črni dnevi za črne obrtnike
Zaenkrat v javnosti le seznam 38 dolenjskih šušmarjev - Umetno žganje za dobro jutro - Največ avtokleparjev in zidarjev — Neulovljive zidarske skupine
Čeprav je povedala, da je - deveto leto na čelu organi-/ zacije, ki se ne more sama pomlajevati, vsak, kdor količkaj pozna Vido Kerin iz Podbočja, ve, da je s svojo še vedno izžarilno mladostjo močno zmeraj pomlajevala ne le svoje tovariše borce,
. marveč vse, ki jo še zdaj obiskujejo. Od nekdaj je rada delala z ljudmi funkcije se nas držijo kot berač plota,” se pošali saj ji navsezadnje dobro de, da ji ljudje zaupajo.
Dva mandata je vodila delegacijo podbočjanske . krajevne skupnosti za občinski zbor krajevnih skupnosti Zadovoljni smo s pridobit-
vami V Šutni, kjer smo bili na bajtarski kmetiji rojeni trije otroci, je bila prva pridobitev trgovina. Šola, ki so jo partizani med vojno požgali, da se ne bi vanjo vselili belogardisti, pa je drugi dosežek.“ Govori o pobudah vaščanov in njihovi pridnosti, da so si uredili z udarniškim delom in prispevki slabe gorjanske ceste in prišli do zdrave pitne vode. Pri novi osnovni šoli, ki so jo poimenovali po Gorjanskem bataljonu, se v Podbočju bohoti tudi lepa telo-? vadnica.
„Ljudje so zavedni, radi bi delati, a marsikomu tega zdravje več ne dopušča. Navzlic temu so borci po svojih močeh pomagali našim lovcem, ki so res veliko udarniško delali za Dom OF v Mladju, “ pripoveduje Kerinova Vida, kot ji pravijo znanci in prijatelji. Teh pa ima veliko še iz najtežjih
%
%
*
§
S
S
5
%
medvojnih let. Komaj 18 let stara je postala maja 1942 skojevka, bila izvoljena za sekretarja mladine, pa še po vojni je vodila SKOJ. Trije Podbočjani so sodelovali na prvi mladinski delovni akciji Brčko — BanovičL „Med vojno sem ves čas delala na terenu. Zbirale smo sanitetni material, hrano, pletle nogavice in rokavice za gorjanske bolnišnice. Mene so trikrat aretirali belogardisti, a niso mogli nič dokazati. Italijani so pobirali talce, ustaši požgali vas Planino in postrelili vse moške, “ niza spomine na medvojna leta. Po osvoboditvi se je takoj priključila mladinskemu pevskemu zboru. Dokler je pomagal učitelj Jože Jankovič, je zbor gostoval v Šentjerneju, Brežicah, Kostanjevici V Podbočju je bila živahna tudi ljubiteljska gledališka dejavnost, ko pa se je učiteljstvo, ki je bilo po mnenju Kerinove tedaj avantgarda, zamenjalo, je kulturna dejavnost presahnila.
Hiša terja celega človeka. Delo v družbenopolitičnih organizacijah ne sme povzročiti, da bi trpelo delo v gostilni, ki jo vodim že 33 let,” pravi Vida Kerin in razkrije svoje drugo ljubezen - kulinariško. Sama kuha in peče. čeprav so ji noge že precej opešale. Ajdov kolač, sirovi izdelki iz domače dolenjske skute, domače klobase, gobe, postrvi, domač koruzni kruh in seveda cviček pa so naslednji razlog, zakaj je pri Kerinovih tako prijetno domače in živahno.
PA VEL PERC
- 0 #
I
I
%
%
*
\
j
$
I
*
s
*
\
J
*
Nobena skrivnost ni, da tudi Dolenjska premore nekaj občanov, ki jim dopoldansko službovanje zagotavlja le urejen socialni status (temu primeren je tudi njihov prispevek v delu), popoldansko šušmaijenje pa prinaša lepe kupčke denarcev. Nezakonito obrtništvo je seveda v takih primerih zelo težko dokazati, saj občani šušmaije le redkokdaj prijavljajo, skoraj praviloma le takrat, ko so sami od taistega šušmatja, ki so ga najeli, opeharjeni. Navzlic temu je inšpektorjem novomeške UIS uspelo te dni pripraviti ob sodelovanju delavcev UNZ, usluž bencev uprave za prihodke ter ob pomoči „pravih“ obrtnikov, ki jim tovrstna konkurenca odžira zaslužek, seznam 38 dolenjskih šušmarjev .
Resda je ta številka še daleč od dejanske podobe, zato k njej še pojasnilo, da gre tokrat za privatnike, pri katerih vsi dosedanji ukrepi niso zalegli in ki so že tudi stari znanci sodnikov za prekrške. Zanimivo je slišati vzroke, ki so posameznike pripeljali na pot dodatnega zaslužka. Največ je takih, ki jim delovne organizacije niso izdale dovoljenja za popoldansko obrtno dejavnost, pa so se zato odločili za črno delo; nekaj je bivših obrtnikov, ki so se na ta način izmuznili. davčnim obveznostim, nekaj pa tudi takih, ki jim dopoldanski zaslužek ne pokrije vseh, ne povsem običajnih in vsakdanjih želja.
O slehernem s tega seznama bi lahko napisali svojo zgodbo. Zadovoljimo se le z nekaterimi. Črnomaljčan Leopold Matkovič je med tistimi, ki se skuša roki zakona
izmuzniti z menjavo obrti. Že pred časom so ga inšpektorji zalotili v vlogi avtokleparja, zato se je čez noč prekvalificiral v avtoličarja, danes pa je, denimo, eden večjih proizvajalcev betonskih zidakov. Iz njegovega dvorišča vsakodnevno vozijo naloženi tovornjaki.
Poglavje zase so črni vinotoči. V Novem mestu so tri tovrstne točilnice, največ v okolici IMV, ki sleherno jutro napojijo tudi po nekaj deset žejnih gostov. Jože Žibert, Danica Popovič in Ana Smole vsak dan že ob 5. uri zjutraj napajajo vsak na svojem koncu mesta ,,goste" z žganjem, za Žibertovo pa so inšpektorji ugotovili celo, da je narejeno iz špirita. Mogoče še to, da imajo pivci in točaji usten dogovor, da v primeru nenadnega obiska inšpektorjev vsak zase jadrno zbeži po najbližji poti. Zato ni bilo redko, ko so gostje lezli skoz okna, se zaklepali v kleti in se umikali pred inšpektorji. Le-ti so tako velikokrat ostali brez prič, ki bi postopek pripeljale do konca. Seveda, kje bi se pa potem nacejali!
Nekaj besed je potrebno še o zidarskih skupinah iz sosednjih republik. Te se selijo iz kraja v kraj,
KOSTANJEVA NEDELJA NA BOHORJU
Planinsko društvo „Bohor“ Senovo vabi 17. oktobra na ,,Kostanjevo nedeljo", ki bo kot običajno potekala pri koči na Bohorju. Za to družabno srečanje, kjer poleg pečenega kosta-; nja seveda ne bo manjkal niti mošt, so najavili prihod z avtobusom tudi hrvaški planinci iz zagrebškega planinskega društva Matica.
Medved na ribniški ulici
Kaj neki je mrcina iskala v mestu, lahko le ugibamo
T ####«#/#/###/######//#####/########/#//1
Sliši se neverjetno, a je čisto res. V soboto, 2. oktobra, ko bi morala biti mestna promenada po vseh pravilih že končana, se je okoli 21. ure zvečer na ulicah Ribnice pojavil medved.
Gosta, ki je iz neznanih vzrokov zapustil gozdno kraljestvo, sta najprej opazila zakonca Tone in Majda Selan. Ravno tedaj sta se skupaj z otroki vračala domov. Še sreča, da sta bila skupaj z otroki v avtomobilu. Nepovabljenega gozdnega gosta pa sta najprej opazila pri reki Bistrici v neposredni bližini Šuštarskega mosta. Medved je tako rekoč vzniknil iz reke in potem nadaljeval pot proti Čolnarski ulici, kjer Selanovi stanujejo. Kar malo so zastali Selanovi, toda medved je svoj sprehod po Ribnici nadaljeval proti nogometnemu igrišču.
Isti večer so medveda videli v Goriči vasi.
Da je bil medved v resnici na obisku v Ribnici, še zdaj pričajo odtisi njegovih stopinj. Ali sta bila na obisku dva ali en sam medved, bo ostalo uganka. Tudi lovci ne vedo povedati kaj dosti o vzrokih tako „visokega“ obiska. Menda medveda vleče hrana, pa tudi dolgotrajno deževje ga je prisililo, da si je začel tako zgodaj iskati zimsko domovanje. Toda če bo po mestih iskal toploto, se mu slaba piše. Glede preskrbe z gorivi, bi bilo bolje, ko bi ostal v gozdu. MILAN GLAVONJIČ
največkrat so celo neprijavljene in brez stalnega bivališča, vendar občani navzlic temu nasedajo in jim zaupajo gradnjo hiš, izdelavo fasad in podobno. Odveč je pripomniti, da so zaradi nestrokovnosti dela največkrat nekvalitetno in površno opravljena, toda naslova, na katerega bi občani naslovili pritožbe, iz prej navedenega razloga kratko malo ni.
Nezakonita obrt torej cveti, morda celo bolj kot kdaj poprej. Ne omejuje je namreč vse strožja zakonodaja poslovanja, zanjo ne veljajo sprejeti gospodarski ukrepi, za nameček smo tudi mi, povsem navadni smrtniki, tako velikodušni in odpustljivi do popoldanskih garačev. Kdo ve, kdaj bomo katerega od njih sami potrebovali!?
B. BUDJA
KOSTANJEVA POJEDINA NA DEBENCU
Na Debencu pri koči Plaz bo mirensko TVD Partizan priredilo ..kostanjevo nedeljo". Prireditev -zanjo vneto nabirajo kostanj, medtem ko je novo vino že pripravljeno - bo v nedeljo, 17. oktobra. Za dobro razpoloženje bo poskrbel tudi mirenski trio. Najbolj navdušeni jedci kostanja in pivci novega vina se bodo pri koči lahko zbrali že po 9. uri dopoldne.
IZ BANKE V PRIPOR
Novomeški miličniki so v ponedeljek pridržali 32-letnega Mirka Aleksiča in prav toliko staro Radmilo Jovanovič, oba iz Kraljeva in brez zaposlitve, ter 33-letnega ljubljanskega taksista Antona Kmetiča. Omenjena trojka se je tisti dan z osebnim avtom pripeljala v Stražo pred ekspozituro Ljubljanske banke. Pri menjavi večjih bankovcev za manjše so skušali na star rokohitrski način ogoljufati blagajničarko, vendar jim je poskus velike tatvine spodletel, zato so jo jadrno odkurili proti Beli krajini. Pri Metliki so jim pot prekrižali tamkajšnji miličniki. Dosedanja preiskava je pokazala, da so Mirko, Radmila in Anton na podoben način skušali priti do denarja že tudi v Ribnici.
SPOSOJENO TRNJE
— Kolikor vemo, zakon gravitacije še velja. Ne znamo pa si razložiti, zakaj nekateri, ki smo jih vrgli gor, nikakor ne padejo dol.
(Iz Ježa)
J £.'
v precepu neiznajdljivosti
Pri enem zadnjih, če ne zadnjem „slivarju", ki šc suši sadje v „ševnici"
Po hribih okrog Drušč v sevniški ičini sc tu in tam še pokadi iz »akšne.,,Sevnice", kot pravijo doma-'' ni sadni sušilnici. Prav na Velikih Malih Druščah jih je precej ohra-enih. Kar nekako preveč sramežljivi stojijo, varno odmaknjene od •talih gospodarskih poslopij in ' rmačije. Verjetno bi jih bil zob isa še bolj načel, če ne bi bile ■ nkrite s skromnimi strešicami. Sem tja se najdejo prislonjena na - spodarska poslopja iz šibja ali kar abota, velikim sitom podobna, ’rdi ravna sušila, kamor so včasih olagali sadje. Na manjših, ovalnih, \>b kakšnem domu sušijo tudi gobe.
Pri sedemdesetletnem Antonu Mlakarju iz Malih Drušč se kar dno kadi izpod sušilnice. Priletni ; ’ spodar hkrati pazi na dvoje
• rnjišč. Tistemu, nad katerim kuha ranje, je treba posvečati več skrbi,
. pač ne teče ne preveč ne prerito; kar precej korakov stran pa l ilaga kar metrska drva v jamo ood sušilnice. »Kuhanje žganja se
• orajda ne izplača več," potoži ta možakar.
Ja, včasih smo sušili vse od a, kakor je pač zorelo. Hruške,
, sebno maslenke, in celo tepke ter
• veda slive. Se prva leta po vojni m prodal tudi do 300 kg suhih ušk. Pred vojno so jih ceo z vozovi
vzili do Zagreba in še dlje. Da so se ■ huške dobro posušile, so morale -rti nad dobrim ognjem kakšne tri rti in noči, za slive je dosti do dva
dni," pojasnjuje. „Ni, da bi človek kaj preveč zadremal ali se izgubil po opravkih," pravi Mlakar in doda, da je žganjekuha ob tem ravno pravšnje opravilo.
Mlakar ima povsem preprosto sušilnico. Kuri v manjši jami, dim in vročina se dvigata do sušilnice po krajšem kanalu. Na sami sušilnici nima strehe. Slive so v primerni razdalji pokrite z deskami. Če vmes začne podati preveč vsiljiv dež, vse ' skupaj pokrije s polivinilasto ponjavo. Ob robovih so tesana bruna, zatesnjena s travno rušo. Občasno odgrinja deske in prebira plodove.
Za suhe slive ni organiziranega odkupa. Pri sevniškem kmetijskem. kombinatu (Mercator) pravijo, da veljajo za sušenje sliv strogi sanitarni predpisi. Posušene bi bito treba vlagati v nepredušno zaprte celofanske vrečke. S tem se, razen v utečeni industriji, noče nihče ubadati. Boja je manj težav s posušenimi maslenkami. Ali pa so bili včasih trgovci prodornejši, ko so suhe slive uspešno prodajali v skandinavske dežele, na Nemško in celo Ameriko? Takratna prometna sredstva so bila za nameček še neprimerno počasnejša in slabše opremljena. Mlakar pravi, da bo slive letos ponudil za bore štiri dinarje za kilogram. Marsikje za ta denar ne boste dobili niti svežih sliv.
Ni čudno, da mu je kupec lani, ko jih je dal celo le za tri dinarje, nekaj doplačal. Navsezadnje njihova
cena v maloprodaji nikakor ni od muh. Če jih boste z dokaj sreče izbrskali na kakšnem trgovskem pultu, se boste, žal, prepričali, da so drage kot žafran. Samo slivarstvo od tega nima nobene koristi. Je zato tudi kaj čudnega, da je nazadovalo, kot je? Letos pa je tako bogata
letina sliv.
n
alfred Železnik
PREŽIVET •(?) NAClN — Sedemdesetletni Anton Mlakar se zna sušiti na stari sadni sušilnici. (Foto: A. Železnik)
Od avtokleparjev pa vse do fivilj
Dolg seznam kršiteljev
Seznam nezakonitih obrtnikov štirih dolenjskih občin začenjamo z AVTOKLEPARJI IN AVTOLIČARJI:
Leopold Matkovič iz Tanče gore, ki se je poleg tega »specializiral" še za izdelovanje cementnih blokov, Anton Cvelbar iz Malih Poljan 16, Vojko Pilih iz Novega mesta, Milke Šobar 22, Anton Krevs z Dolnjih Kamec 28, Božidar Pirc z Vinje-, ga vrha 40, Vlado Povše iz Kle-novika 38 pri Škocjanu, Marjan Kikelj iz Šrebrnič 17, Henrik Zupančič iz vasi Krka 19, Slavko Barič iz Metlike, Ulica 1. maja 6;
MED ZIDARJI SO: Franc Novinec iz Novega mesti, V Brezov tog, Jože Simončič iz Cerovega loga 7 pri Novem mestu, Miha Anžlin iz Mačkovca 12 pri Dvoru, Darko Mušič s Straznega vrha 22 pri Črnomlju, Husein Lukovica iz Doboja ter Sadik Uzgmalli, Melit Musaj, Fadil Uzgmalli, Rashit Krasniči in Majdi Begaj, vsi s Kosova;
AVTOMEHANIKI:	Branko
Uhernik iz Otočca 48, Bogdan Kršna iz Škocjana in Jože Butara iz Trstenika 9 pri Mirni;
KROJAČI' IN ŠIVILJE: Nežka Lesjak iz Zbur 36 pri Škocjanu, Vili Poh iz Gubčeve 3 v Trebnjem, Majda Smole iz Stare ga vrha 40, Trebnje, in Jože |Miklič,_Trubarjeva 5 Trebnje?
TERACER: Anton Hrovat z Mestnih njiv 11 v Novem mestu;
STAVBNO KLEPARSTVO: Janez Berkopec z Dolnje Težke vode;
SODARSTVO: Alojz Krakar iz Žužemberka 61;
KOVAŠTVO: Jože Rešetič, Groblje 61, Šentjernej;
FRIZERSTVO: Nema Pan-gerč iz Velike Loke 65;
PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE: Momčilo Spasojevič, Gtogovac;
CRNI VINOTOČI: Ivan Lik Radovlja 22, Šmarješke Toplice, Jožefa Kovačič, Čužnja vas 18, Trebelno, ter Jože Žibert, Danica Popovič in Ana Smole iz Novega mesta:
JAVNI PREVOZI V CESTNEM PROMETU: Janez Rom-šek, Dolenja vas 9, Črnomelj.
MED KAJENJEM ZAGORELA POSTELJA
V ponedeljek je zagorelo pri Lon-garjevih v Češnjevku v trebanjski občini. Do požara je prišlo v sobi 54-letnega očeta Janeza. Ugotovili so, da je ta kadil, zaradi nepazljivosti pa seje najprej vnelo perilo, nato še postelja in omara. Na srečo je bila Žena dovolj prisebna, ogenj je pogasila in tako ni prišlo do večje škode.
SPOSOJENO TRNJE
Kakšen napredek smo naredili! Nekoč smo imeli karte, zdaj bomo imeli bone.
(Iz Večernjih novosti)
TEK NA DRSKI
V petek, 15. oktobra, bo na Drski tradicionalni poulični tek s startom ob 16. uri pred samopostrežno trgovino. Tekmovalci bodo tekli v enajstih skupinah in sicer otroci od 7. do 9. leta 1 krog (850 metrov), moški: Od 9 do 12. leta 1 krog, od 12. do 15. leta 2 kroga, od 15. do 20. leta 3 kroge, od 20. do 35. leta ter nad 35. letom 4 kroge. Tudi ženske bodo tekle v petih različnih starostnih skupinah, vendar za razliko od moških vse, razen od 15. do 20. leta, po en krog. Slednje bodo morale preteči 2 kroga. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja od 13,30 do 15,30 na startu.
Direktor z metlo v rokah?
V Hitrotkalu je škrtnilo. Deviz za uvoz ni bilo, zatorej tudi materialov ne.
„Ljudi ne bomo pošiljali domov. Če ni dela direktno za stroji, gaje v fabriki in okrog nje dovolj. Kdo si upa trditi, da tehnik ne zna držati zidarske žlice? Ali pa da ne bi znal inženir okopavati rožic v parku pred tovarno? “ je razglabljal direktor vseh direktorjev in se je dal na razpolago z besedami: „Tu sem, vaš sem, uporabite me.“ Še isto popoldne so imeli sestanek zi-daiji.
„Le kaj naj počenjamo z direktorjem vseh direktorjev? Ekonomist je. Če ga sprejmemo v našo skupino, nam lahko še telebi z odra. Kdo bo odgovarjal, če si pri tem raztrešči betico? “ je bil zoper vodja tovariš Opečnik.
Na drugem koncu dvorišča so sestankovale snažilke.
„Ta bi bila dobra! Direktor vseh direktorjev, pa z metlo v rokah," se je režala Francka Metlova.
„Smešno res to ni, da bi se človek valjal po tleh. Neroden je, to je vse. Polomil bi nam
vse metle, za nakup novih pa v tem stanju ni denarja. Naj gre k šoferjem! Menda premore izpit," je zaključila razpravo Tina Sirkova.
Prevozniki so razpravljali v garaži.
„Jaz sem proti. Papirje res ima, a je samo v enem letu trikrat karamboliral svoj in ženin avto: enkrat se je zaletel na semanji dan v kravo, drugič je zbil pešca na zebri, tretjič pa je pristal na njivi Jožiča Repiča. Zdaj pa naj mu zaupamo tovornjak, vreden nekaj milijonov!" ni podlegel prepričanju Tone Volančič.
„Da bi bil direktor vseh direktorjev začasni vratar? Odpade. Če je tako kratkoviden, da ne vidi vseh tistih, ki mu pred službo pred nosom pijejo žgane pijače, kako naj potem od takšnega človeka pričakujemo, da bo izsledil kakšnega dolgoprstneža!" je odbil predlog svojega stanovskega prijatelja vratar Ključič.
Podobnega, da, celo istega mnenja sta bila tudi poklicna gasilca.
„Naj ostane tam, kjer je. Še najmanj škode bo napravil," je postavil piko na i kurir Hit-rič, ko so mu predlagali, da bi lahko opravljal začasno kurirske posle.direktor vseh direktorjev.
TONI GAŠPERIČ
#
#
•
0
0
0
•
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••!