Štajerski TEDNIK Črna kronika Markovci z Na mostu čez kanal umrla enajstletna kolesarka petek, 1. 7. 2022 TADEJ PIŠEK Snemanje nove serije je še skrivnost 30. JUNIJ 2022 št. 26 stran 1 Aktualno Gorišnica z Šolska kuhinja po sedmih letih ponovno v roke zavoda  Stran 12 Ptuj, petek, k 11. jjulija lij 2022 COLOR CMYK  Stran 2 LLetnik ik LXXV z ššt. 50 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj z Za koliko se bodo podražili in zamaknili projekti, ki so v teku Investicije dražje, izvedba marsikje daljša SPOREE D SPORED Od 1. 7. TV-spored do 7. 7. 2022 KATE MIDDLETON Tudi zaradi tega jo obožuje ves svet Gradbena dela, ki jih izvajajo na območju ptujske občine, so ocenjena na 23,5 milijona evrov, delež MO Ptuj pa na 10,8 milijona evrov. Glede na dvige cen v gradbeništvu, kar je predvsem posledica podražitev materiala in energentov, a tudi špekulacij, bodo končni obračuni pri številnih projektih višji. Več na strani 3. Klemen Bučan: Od nekdaj sem si želel zabavati ljudi s Aktualno Ptuj z Voda brez soglasja vlade imenovan za v. d. bolnišnice  Stran 2 Politika Ormož z Prve podražitve že udarile po občinskem proračunu  Stran 5  Stran 8 Kronika Ormož z Požar na praznični dan: stanovalci še ne morejo v stanovanja petkova izdaja  Stran 12 Foto: ČG Pred začetkom šolskega leta z Poletna sezona na avtocesti z »Odlogov vpisa v prvi razred je skoraj malo preveč« Ponovno zapiranje priključka za Lancovo vas  Strani 6 in 7 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa.  Stran 3 www.tednik.si Turizem Slov. gorice z V vseh občinah ne pobirajo turistične takse Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 petek z 1. julija 2022 Gorišnica z Šolska kuhinja po sedmih letih nazaj v roke javnega zavoda Starši nezadovoljni s šolsko prehrano, vračajo se domači kuharji Osnovna šola Gorišnica se je pred sedmimi leti, kot edina v Spodnjem Podravju in ena izmed 13 šol v državi, odločila za zunanjega izvajalca šolske prehrane. Pogodbo, ki poteče konec avgusta letos, so takrat sklenili s francosko verigo Sodexo. Slednja se je pred tremi leti umaknila iz Slovenije, slovenska veja pa je prešla v roke njenih menedžerjev in se preimenovala v Sovito. Po prevzemu so nadaljevali s kuhanjem oz. prodajo kosil in malic na več lokacijah po državi, tudi v gorišniškem vrtcu in šoli. Foto: OŠ Gorišnica Kot je povedal ravnatelj Milan Šilak, so na novo zaposlili tri kuharje in dva pomočnika. Ravnatelj pred sedmimi leti: »Prenos na zunanjega izvajalca pomeni optimizacijo.« Na vprašanje, zakaj je OŠ Gorišnica dejavnost šolske kuhinje oddala zunanjemu naročniku, je ravnatelj Milan Šilak pred sedmimi leti odgovoril tako: »Intenzivno se ukvarjamo z izboljšavami pri sami organizaciji dela in pripravi prehrane v šolski kuhinji ter izvajamo ukrepe, ki omogočajo racionalizacijo ter večjo učinkovitost pri izvajanju podpornih dejavnosti. Posebno pozornost namenjamo sodobni pripravi in delitvi hrane ter zdravemu načinu prehranjevanja. Tako smo se decembra 2014 odločili, da opravimo presojo organizacije dela v kuhinji ter presojo kvalitete priprave obrokov z zunanjim izvajalcem, ki ima na tem področju veliko izkušenj in razpolaga z ustreznim kadrom. Razlog za to je bil med drugim tudi ta, da mora šola zagotavljati ustrezen zdravstveno higienski režim v kuhinji. V preteklosti smo imeli na tem področju težave in tako smo se znašli tudi na črni listi inšpektorata za varno hrano. Izvedli smo stroškovno analizo procesa priprave hrane za naš zavod, ki je pokazala, da proces lahko optimiziramo s prenosom v izvajanje zunanjim izvajalcem. Po opravljeni presoji smo ugotovili, da sami v prihodnosti ne bi zmogli izvajati prehranskih storitev na tako kakovostni ravni, kot to dejavnost izvajajo za to specializirana podjetja.« Dodal je, da so se v šoli srečevali še z drugimi težavami. Na primer, če sta dve od treh kuharic sočasno zboleli, se je pojavil ogromen kadrovski deficit in je bilo prehrano, kot je bila predvidena po razporedu, težko zagotoviti. Po mnenju nekaterih staršev pa se je v zadnjem času precej zmanjšala kakovost storitev v gorišniški šolski kuhinji. O tem so razpravljali tudi na svetu staršev, s pripombami pa so seznanili ponudnika storitev. Največja težava naj bi bila v raznovrstnosti in pestrosti pripravljenih obrokov. Zato so starši želeli, da bi šolska kuhinja ponovno prešla pod okrilje šole. »Tudi sami smo opažali, da v času epidemije ponudba ni bila več enaka kot v začetku našega sodelovanja, prav tako so bili kršeni nekateri dogovori. Zato smo sledili želji staršev in sprejeli odločitev, da izbranemu izvajalcu pogodbe ne podaljšamo,« je pojasnil ravnatelj Milan Šilak, ki je mnenja, da lahko ponudbo šolske prehrane nadgradijo samo s svojimi zaposlenimi, odslej pa bodo imeli nadzor tudi nad kakovostjo dobavljenih živil. Učencem ne bi radi ponudili samo bolj zdravih in kakovostnih obrokov, ampak tudi dodatne nadstandardne vsebine – kuharske delavnice in druge dogodke, kar pa je veliko enostavneje in lažje izvesti z lastnim kadrom. Podjetju Sovito plačevali povprečno po 200.000 evrov letno Podjetje Sovito (sprva Sodexo) je sedem let skrbelo za kader v kuhinji, nabavo živil, jedilnike, kuhanje in razdeljevanje obrokov ter odvoz ostankov hrane. Obroke so kuhali v prostorih šolske kuhinje in uporabljali vso opremo v lasti zavoda, za Foto: OŠ Gorišnica Šolska kuhinja bo po šestih letih ponovno prešla pod okrilje javnega zavoda. Plačila OŠ Gorišnica podjetju Sodex (kasneje Sovito) po letih Leto 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 (vključno z junijem) Strošek za storitev prehrane (v evrih) 209.771 188.112 229.303 231.636 166.160 182.239 117.861 Vir: Erar kar so mesečno plačevali najemnino v višini 770 evrov. Z denarjem, ki ga je osnovna šola prejela z naslova najemnine, so pokrili stroške plina, elektrike, vode … Osnovni šoli pa je Sovito vsak mesec izstavil račun za pripravljene obroke (za kosilo 2,70 evra, za malico pa 0,90 evra). V tej ceni so si obračunali strošek dela in surovin. Računi, ki jih je OŠ Gorišnica plačevala podjetju Sovito, niso bili prav majhni, kar je prikazano tudi v tabeli. Domača kuhinja za šolo ne bo cenejša Z zaposlitvijo lastnega kuharskega kadra in samostojne nabave prehrambnih surovin se stroški bistveno ne bodo zmanjšali. Na razpis za prosta delovna mesta se je javilo kar 58 kandidatov (25 za kuharje in 33 za pomočnike). Pet izbranih kandidatov bo začelo delati 1. septembra. Zaposlili so tri kuharje in dva pomočnika, kar naj bi šolo mesečno za plače z vsemi dodatki, malico in regresom ter potnimi stroški stalo približno 7.400 evrov, na letni ravno torej 88.000 evrov. Kot je povedal ravnatelj Šilak, pa so s šolskim ministrstvom že dosegli dogovor, da jim krije 1,34 zaposlitve kuharja, kar v denarju pomeni okrog 1.800 evrov mesečno. Preostali denar za plače bodo v šoli zagotavljali s prodajo prehrane oz. tržno dejavnostjo iz naslova kosil. Za nabavo surovin za kuhinjo pa bodo po oceni Šilaka porabili še okrog 140.000 evrov letno, če bi se ohranile sedanje cene. V primeru pričakovanih podražitev prehranskih izdelkov bo ta strošek seveda višji. Pod črto torej poslovanje »domače«, šolske kuhinje ne bo cenejše, kvečjemu dražje kot doslej, res pa je, da bodo učenci in vrtčevski otroci lahko jedli bolj kakovostne in raznolike obroke. Estera Korošec Ptuj, Podravje z Čeprav vlada soglasja ni podala, je svet zavoda imenoval direktorja bolnišnice Voda imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Ker Vlada RS ni podala soglasja k imenovanju Aleksandra Voda za direktorja ptujske bolnišnice, je svet zavoda v ponedeljek sklical sejo in ga imenoval za vršilca dolžnosti. Kako dolgo bo na čelu bolnišnice, ni znano, mandat sicer traja največ leto dni oziroma do imenovanja novega direktorja s polnimi pooblastili. Dokler bo svet deloval v sedanji sestavi, kakšnih velikih preobratov ni pričakovati, a neomajni so tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pravijo, da Voda njihovega zaupanja ne uživa zaradi mnenja Komisije za preprečevanje korupcije. Zaplet z imenovanjem direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je rešen, a le začasno. Precej pričakovano je svet zavoda v ponedeljek izbranega kandidata potrdil za vršilca dolžnosti. Voda je z delom nastopil danes, 1. julija. Predsednik sveta Danilo Lončarič pa je pojasnil, da so ga imenovali za leto dni oziroma do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili. Kot vršilko dolžnosti bi sicer lahko imenovali tudi dosedanjo direktorico Anico Užmah ali koga drugega, a je bilo to glede na dejstvo, da ima Voda naklonjenost (vsaj) petih od skupaj sedmih članov sveta, zelo malo verjetno. Užmahova tako ptujsko bolnišnico (za zdaj) zapušča. Glede na dejstvo, da ima ta zavod od zdaj le vršilca dolžnosti, je torej jasno, da bo razpis za prosto delovno mesto direktorja ponovljen. Brez soglasja pristojnega ministrstva imenovanje direktorja s polnimi pooblastili namreč ni možno. Kdaj bodo objavili nov razpis, je v prvi vrsti odvisno od odločitve sveta zavoda. Užmahova na vprašanje, ali se bo vnovič prijavila in kako komentira njihovo zadnjo odločitev, ni želela odgovarjati. Voda prepričan, da se bo izkazal V prihodnje je sicer možno pričakovati tudi spremembe v članstvu sveta. To je doslej bila precej pogosta praksa. Trenutna sestava je bila imenovana v mandatu prejšnje vlade, od skupaj sedmih članov Ministrstvo ni podalo soglasja k imenovanju zaradi mnenja KPK Iz ministrstva za zdravje so v sredo odgovorili, da Vode niso potrdili, saj da so bili seznanjeni z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije o kandidatu za direktorja SB Ptuj: »Na podlagi tega mnenja kandidat ne uživa zaupanja za imenovanje.« Foto: ČG sta dva predstavnika stranke SDS, po enega imata stranki SMC in NSi, medtem ko interese občine zastopa član Liste Andreja Čuša, katere del je tudi Aleksander Voda. Kako so zložene politične karte, je torej jasno. Še bolj kot to pa je pomembno, kako dobro bo bolnišnica delala pod taktirko novega v. d. direktorja. Kot pravi Voda, ga je svet v ponedeljek potrdil, ker je bilo treba zagotoviti kontinuirano poslovanje bolnišnice tudi po izteku mandata Užmahove: »Na seji maja 2022 so me izmed štirih prijavljenih kandidatov imenovali za direktorja, ker jih je prepričal moj program dela in razvoja bolnišnice v prihodnjih štirih letih, pri čemer je ta pro- Vlada RS Aleksandra Voda ni potrdila, kljub temu ga je kot v. d. direktorja imenoval svet zavoda. gram zastavljen za daljše časovno obdobje, kot bo trajal mandat vršilca dolžnosti. A ne glede na to verjamem v sodelavce, imam vizijo in strategijo razvoja bolnišnice, saj poznam njeno poslovanje do podrobnosti, ker sem zaposlen v bolnišnici že 31 let in sem prepričan, da se bomo s svojim delom izkazali kljub krajšemu časovnemu obdobju. Projektov, ki so zastavljeni za prihodnja leta, pa v času v. d. ne bomo mogli izpeljati.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 1. julija 2022 3 Ptuj z Za koliko se bodo podražili in zamaknili projekti, ki so v teku Investicije bodo dražje, izvedba pa marsikje daljša od planirane Gradbena dela na objektih in infrastrukturi, ki jih izvajajo na območju ptujske občine, bodisi iz občinskega denarja, bodisi državnih ali evropskih sredstev, so ocenjena na 23,5 milijona evrov, delež Mestne občine Ptuj pa na 10,8 milijona evrov. Glede na dvige cen v gradbeništvu, kar je predvsem posledica podražitev materiala in energentov, pa tudi špekulacij, bodo končni obračuni pri številnih projektih višji. Težave imajo gradbeniki tudi z dobavo materialov in iskanjem delovne sile, kar marsikje podaljšuje roke za dokončanje. Zamike pri izvedbah je sicer pričakovati predvsem na cestnih projektih: v Ulici 5. Prekomorske bodo delali mesec dni dlje, kot so predvidevali, na Slovenskoriški cesti roke podaljšujejo za kar dva meseca, do konca avgusta, tudi kolesarka na Rogozniški ne bo pravočasno končana. Kakšni bodo končni obračuni, na občini še ne vedo, a se zavedajo: »Morebitne podražitve lahko pričakujemo na vseh projektih v skladu s trenutno situacijo na trgu in nekatere so že napovedane. Te pogodbe so sklenjene s fiksno ceno s pogodbeno ceno na enoto mere. Povišanje pogodbene vrednosti je možno do 30 % pogodbene cene, pri čemer je treba upoštevati tudi druge okoliščine, ki povzročijo dvig pogodbene cene, kot npr. dodatna dela.« V najslabšem primeru bi torej občina lahko za vse projekte v izvedbi plačala nekaj milijonov evrov več, upoštevajoč zgolj del, ki se neposredno plačuje iz občinskega proračuna. A v vodstvu zatrjujejo, da na podražitve brez dokazil o upravičenosti ne bodo pristali. Najave zahtevkov za povišanje cen ponekod že dobili Ptujski del gradnje kolesark, urejanje Slovenskogoriške ceste, Ulice 5. prekomorske ter kanalizacije so Foto: ČG Tudi urejanje Ulice 5. prekomorske se bo zavleklo ... Projekti, ki so v izvedbi v MO Ptuj Ime projekta Vežica, rogozniško pokopališče Objekt NK Podvinci Slačilnice ŠD Rogozica Uprava vrtca Ptuj Stara steklarska, Vrazov trg Mestno obzidje Kolesarska steza Rogozniška Kolesarska steza Ptuj–Majšperk* Kolesarska steza Ptuj–Juršinci * Kolesarska steza Ptuj–Gorišnica * Kanalizacija Rabelčja vas Ul. 5. Prekmorske, 2. etapa Slovenskogoriška cesta Kanalizacijsko omrežje ** SKUPAJ Vrednost projekta 1.000.000 evrov 370.000 evrov 320.000 evrov 275.000 evrov 4.920.267 evrov 131.989 evrov 356.510 evrov 995.850 evrov 1.796.100 evorv 898.150 evrov 216.090 evrov 831.284 evrov 1.345.266 evrov 10.041.730 evrov 23.461.236 evrov Finančni delež MO Ptuj 1.000.000 evrov (100 %) 282.000 evrov (76 %) 320.000 evrov (100 %) 275.000 evrov (100 %) 2.214.125 evrov (45 %) 87.113 evrov (66 %) 356.510 evrov (100 %) 184.500 evrov (18,5 %) 694.640 evrov (38,7 %) 463.090 evrov (51,5 %) 216.090 evrov (100 %) 831.284 evrov (100 %) 377.379 evrov (28 %) 3.561.498 evrov (35 %) 10.863.229 evrov (46 %) Vir: MO Ptuj * Pri medobčinskih kolesarskih povezavah je vnesena le vrednost del, ki se nanašajo na območje MO Ptuj. ** Projekt se imenuje Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave; trenutno so na Ptuju odprta gradbišča v Žabjaku, Kicarju in na Zagrebški. Foto: ČG Rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste bo potekala še vsaj do konca avgusta. projekti, ki bi po trenutnih cenah mestno blagajno stali 3,2 milijona evrov (skupaj z ostalimi finančnimi viri pa 6,5 milijona evrov). “O vrednosti končnih obračunov je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, saj smo pridobili le najave zahtevkov za povišanje cen, ne pa konkretnih izračunov. Pri javnih naročilih je zaradi dviga cen veliko težav, saj dobivamo ponudbe, ki presegajo zagotovljena sredstva in jih moramo zavračati. Ni pa še povsem jasno, na kakšen način se bodo podražitve obračunavale. Verjetno po indeksu podražitev za posamezni mesec,” so na vprašanja, povezana z morebitnimi podražitvami teh naložb, odgovorili iz Mestne občine Ptuj. Skupaj so vse investicije, ki jih trenutno izvajajo na Ptuju, ocenjene na okrog 23,5 milijona evrov (skupaj z izgradnjo kanalizacijskih vej v okviru desetmilijonskega projekta). Končni znesek bo zagotovo višji, za koliko, je nemogoče napovedati. Županja: »Niso vsi zahtevki sprejemljivi« Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, pravi, da bodo trd pogajalec in da na višje zahtevke ne bodo kar tako Zaradi gradbišč ponekod veliki prometni zamaški Na Ptuju je in še bo v izgradnji približno 32 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja in 16 prečrpališč, kar bo omogočilo 700 novih priključkov. Dela trenutno potekajo na štirih odsekih, v Žabjaku, Kicarju, na Turniščah od železniške postaje proti igrišču in na Zagrebški cesti. Prav na slednji so nastajali zelo veliki prometni zamaški. Ob najbolj kritičnih urah se je zabasal most, krožišče in velik del Mariborske ceste. Ta teden bodo z deli na tej lokaciji na veselje številnih Ptujčanov in ostalih voznikov tam zaključili. Na Zagrebški cesti so zaradi izgradnje kanalizacije cesto od hišne št. 17 do 28 za velik del dneva popolnoma zaprli. »Ponekod nastajajo zamude, a to praviloma ni odvisno od nas. V nekaterih primerih, kot je Zechnerjeva cesta, se je občina odločila, da sočasno uredi meteorno kanalizacijo, zgrajena bo tudi javna razsvetljava, kar je vsekakor smiselno, ko je cesta že razkopana,« je zadeve pojasnil Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki izvaja omenjene naložbe. Prav navedeno naj bi bili ključni razlogi, da ponekod prihaja do zamud. »A drugače kot da del ali občasno celoten odsek ceste popolnoma zapremo, ne gre.« Največji del omrežja in priključkov bo zgrajen v Kicarju in Spodnjem Velovleku, sledijo naselja Žabjak in Nova vas, Turnišče z naseljem Sveti Rok, Sovretova pot, Štuki, Ob Dravi, Zagrebška cesta ter Anželova ulica. Nekaj priključkov bo izvedenih tudi na Maistrovi ulici in na Mestnem Vrhu. pristajali: »Čeprav se zavedamo, da se razmere na trgu praktično dnevno spreminjajo, to ne pomeni, da so vsi napovedani zahtevki samoumevni in sprejemljivi. Tudi v teh zadevah bomo, tako kot zmeraj, preverili upravičenost in postopali v skladu z veljavno pogodbo in zakonodajo.« Dženana Kmetec Podravje z Policisti pripravljeni na poletno gnečo na podravski avtocesti Ponovno zapiranje avtocestnega priključka Začenja se poletna turistična sezona in ponovno lahko pričakujemo večje število voznikov na cestah proti meji s Hrvaško. Da bi preprečili oz. omejili gnečo na regionalnih in lokalnih cestah, policija ob sobotah med 5. in predvidoma 14. uro napoveduje popolno zaporo avtocestnega priključka Lancova vas iz smeri Maribora, na priključkih Podlehnik in Zakl bodo promet urejali policisti. Mejni policisti imajo v mesecih, ko se prebivalci Evrope odpravljajo na poletne počitnice, največ dela. V juliju in avgustu mejne prehode prečka več kot tretjina vseh potnikov, in kot zagotavljajo v Policiji, so na povečanje prometa varuhi reda pripravljeni. »Z razporejanjem dodatnih policistov ob najbolj prometno obremenjenih dnevih, to je praviloma ob vikendih, bomo skušali zagotoviti nemoteno prehajanje državne meje in večjo pretočnost prometa čez mejne prehode. Vsekakor se bomo trudili imeti v času povečanega prometa odprto največje število stez glede na infrastrukturne zmožnosti in druge omejitve na posameznih mejnih prehodih.« Število potnikov na mejnih prehodih v lanskih poletnih mesecih (izstop in vstop) Gruškovje Zg. Leskovec Dobovec Rogatec Julij 955.923 102.035 138.234 112.414 Avgust 1.203.439 101.897 160.369 108.181 Skupaj v letu 2021 6.202.356 557.189 869.857 797.976 Vir: Policija Ob tem pa policisti predlagajo, da se vozniki na pot temeljito pripravijo in s pomočjo spletnega portala www.promet.si predhodno preverijo stanje na cestah in izberejo primerne alternativne poti. Kar pomeni, da se v primeru, ko so na avtocesti pred mejnih prehodom Gruškovje daljši zastoji, odločijo za prečkanje meje na manj obre- menjenih mejnih prehodih, kot sta Središče ob Dravi in mejni prehod Zavrč, je primer podala tiskovna predstavnica PU Maribor Anita Čelofiga. Kot že omenjeno, pa je gnečo pričakovati tudi na lokalnih in regionalnih cestah ter na avtocesti proti Gruškovju. Da bi se izognili prometnemu kolapsu in trumi vozil, ki se vijejo po lokalnih in regionalnih cestah, so se policisti z upravljavci cest ter občinami dogovorili za spremembo prometne ureditve. Na priključkih Zakl in Podlehnik bodo v juliju in avgustu ob sobotah od 5. do predvidoma 14. ure promet urejali policisti, ki bodo zagotavljali, da bodo vozniki, namenjeni v Republiko Hrvaško, pot nadaljevali po avtocesti, medtem ko bo na izvoznem priključku Lancova vas iz smeri Maribora v tem času vzpostavljena popolna zapora. »Voznikom še posebej na območju občin Videm in Podlehnik v času vikendov priporočamo uporabo avtocesti vzporednih regionalnih in lokalnih cest.« Policistom bodo po potrebi Foto: Črtomir Goznik pomagali tudi redarji ptujskega medobčinskega redarstva, je dejal vodja Robert Brkić. »Če bo potreba, bomo pomagali pri usmerjanju prometa v krožišču v Podlehniku ter v Žetalah, težava je namreč v navigacijah turistov, saj jih pogosto namesto na pravo pot zapeljejo na dvorišča domačinov,« je dodal. Kljub vsem ukrepom pa je iluzorno pričakovati, da gneče na cestah ne bo, zato policisti vse udeležence pozivajo k strpnosti in spoštovanju cestnoprometnih predpisov. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 1. julija 2022 Sveti Tomaž z Pogovor ob 16. občinskem prazniku Načrtovano uspešno uresničili V majhni gričevnati občini Sv. Tomaž, kjer ta čas praznujejo 16. občinski praznik, se veselijo tudi zaradi dveh velikih naložb, ki sta v teku. Osrednja občinska proslava bo to soboto, 2. julija, ob 20. uri, v kulturni dvorani. V občini je poleg družabnega utripa v počastitev občinskega praznika nadvse živahno tudi na investicijskem področju. Izvajajo dva večja projekta, ki ju brez državnih in evropskih sredstev nikakor ne bi mogli izvesti. Skupaj s sosednjima občinama Ormož in Središče ob Dravi nadaljujejo rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, ki samo za tomaževsko občino velja 2,5 milijona evrov. Za ilustracijo: to je več kot znaša celoletni občinski proračun. V teku je tudi milijonska obnova regionalne ceste skozi Sveti Tomaž z izgradnjo pločnika in javne razsvetljave. Občina prispeva dobro petino denarja. Omenjena investicija, katere zaključek je predviden letošnjo jesen, pomeni veliko pridobitev za večjo varnost vseh udeležencev prometa. »Vse s proračunom načrtovane investicije smo v celoti izvedli. Še več. Kar se je izkazalo kot nujno potrebno, smo dodatno postorili,« je zadovoljen prvi mož občine Mirko Cvetko. Nadaljevali so z vzdrževanjem javnih poti in občinskih cest. Tako so lani dokončali modernizacijo cestnega odseka Mala vas–Sejanci ter hkrati rekonstruirali dotrajano vodovodno omrežje. Prav tako so poskrbeli za prenovo dela vodovodnega omrežja v naselju Koračice, letos jih čaka še asfaltiranja cestnega odseka. Čez poletje načrtujejo obnovo atletske steze s tenis igriščem, saj so bili uspešni pri pridobitvi sofinancerskih sredstev Fundacije za šport. V posebno veselje pa jim je, da so našli investitorja, ki bo v samem središču občine zgradil poslovno-stanovanjski objekt. »Komunalno podjetje Ormož se je z nakupom občinske parcele zavezalo, da bo v roku treh let začelo graditi objekt in ga končalo do konca leta 2026. Načrt predvideva objekt z osmimi stanovanji in poslovnim prostorom. Ker gre za domače podjetje, verjamemo v resnost njihove namere ter da bodo podpisano realizirali,« nadaljuje Cvetko. Veliko pozornosti posvečajo tudi dostopnosti občanov do zdravstvenih storitev in zdravil. »Uspel nam je velik met, saj imamo vse Foto: Matej Lovrec Občina Sveti Tomaž dni v tednu stalnega zdravnika, ki iz dneva v dan pridobiva več pacientov. V roku dveh mesecev bo vrata odprla lekarna, ZD Ormož pa načrtuje še oddelek fizioterapije. Ob tej priložnosti se vodstvu ZD zahvaljujemo, da razumejo naše potrebe in želje ter nam pomagajo pri uresničitvi dolgoletnih želja.« Podlehnik z Praznik gasilcev GZ Videm, še posebej pa Podlehničanov V prihodnje jih čaka obnova objekta stare šole. »Pred časom smo pridobili gradbeno dovoljenje. Treba bo izdelati finančno konstrukcijo in se dogovoriti, kako k temu pristopiti, saj gre za velik zalogaj. Objekt bo namenjen izključno za potrebe lokalne skupnosti, načrtujemo tudi kon- ferenčno dvorano (poročno dvorano) ter večnamenski prostor za društva in občane. Računamo, da bo obnova izvedena do konca leta 2025,« napoveduje župan, ki ob tej priložnosti čestita vsem občanom in občankam ter si želi plodno sodelovanje tudi v prihodnje. Monika Horvat Gorišnica z Visok jubilej PGD Zamušani Gasilstvo je nikoli končana zaveza in obveza Slavili 70 let delovanja Začetki organiziranega gasilstva v Podlehniku segajo v leto 1972, ko so požarno varnost krajani izvajali z rabljeno opremo, pridobljeno od okoliških društev. Na dan državnosti, 50 let po ustanovitvi društva, so podlehniški gasilci slavnostno krstili in prevzeli novo gasilsko vozilo GVC 1. Za vozilo znamke MAN, ki omogoča prevoz osmih gasilcev in drži 3.000 litrov vode, so odšteli okrog 309.000 evrov, dve tretjini je prispevala občina, tretjino društvo. Načrte o razširitvi voznega parka so začeli snovati že ob odprtju novozgrajenega gasilskega doma pred sedmimi leti, letos so cilj tudi uresničili. Kot pa radi poudarjajo gasilci, je oprema brez usposobljenih in srčnih ljudi neuporabna. »Gasilci smo druščina ljudi različnih poklicev, izobrazb, mišljenj. Kljub raznolikost pa nas povezuje pripravljenost pomagati sočloveku, ki je naše pomoči potreben, ne glede na uro, dan ali letni čas,« je dejal predsednik društva Stojan Kojc. Predsednik GZ Videm Janez Merc pa je dodal, da je v gasilstvu prostovoljen le vstop v gasilske vrste. »Vse ostalo pa zahteva izjemno strokovnost. Izzivi, s katerimi se soočamo gasilci, še posebej v reševalni službi, so vedno zahtevnejši, tveganja vedno večja. Ob tem število intervencij iz leta v leto narašča. Naše delo je nikoli končana zaveza in obveza. Škoda je, da pomen in vrednost gasilskega dela mnogi spoznajo prepozno, nekateri pa nikoli.« Zagotovo pa so vlogo gasilcev v lokalni skupnosti prepoznali v občini Podlehnik. Župan Sebastian Toplak je ob tej priložnosti dejal: »Danes vse prepogosto štejejo le virtualni prijatelji, všečki in spletne delitve, vendar v tem virtualnem svetu ni prostovoljstva, prijateljstva, pripravljenosti pomagati drugim. Vi, gasilci, vse te vrednote še vedno živite in zagovarjate. Mi posamezniki vas zato potrebujemo, morda še bolj kot kadarkoli prej.« Gasilska zveza Videm povezuje šest gasilskih društev iz treh občin Videm, Žetale in Podlehnik. »V zadnjih letih smo v vseh društvih realizirali nabave gasilskih vozil, zadnjo v nizu teh investicij je izvedlo PGD Podlehnik, pred tem PGD Žetale, PGD Videm je letos prevzelo novo gasilsko črpalko, nadalje pripravljamo dokumentacijo za gradnjo gasilskih domov PGD Videm in Leskovec, PGD Sela pa že obnavlja svoj dom,« je še aktualne investicije naštel predsednik GZ Videm Janez Merc ob 26. dnevu gasilca GZ Videm. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič PGD Podlehnik z novo pridobitvijo – GVC 1 Prostovoljno gasilsko društvo Zamušani v občini Gorišnica deluje že 70 let. Visoki jubilej so obeležili s slovesno prireditvijo in gasilsko veselico. Ob tej priložnosti so namenu predali tudi defibrilator. Foto: arhiv PGD Zamušani Člani in članice PGD Zamušani z gasilsko mladino in pionirji Slovesnost se je začela s parado gasilcev in gasilk, zastavonoš s praporji, mladine in pionirjev ter nadaljevala na ploščadi pred gasilskim domom, kjer je zbrane nagovoril predsednik PGD Zamušani Bojan Vozlič. V svojem govoru je povzel zgodovino delovanja društva in izpostavil pomembne mejnike. Gasilska četa je bila v vasi ustanovljena leta 1952. Štiri leta kasneje so zgradili prvi gasilski dom. Vsa leta so nabavljali potrebno opremo in tehniko ter zgradili in kasneje adaptirali nov sodobni dom, ki še danes služi gasilcem in vaščanom. Nazadnje so leta 2020 pridobili nov gasilski kombi, ki se je izkazal kot dobra naložba. »Čeprav je PGD Zamušani srednje veliko društvo, je z vidika aktivnosti in povezanosti s krajem še kako pomembno, saj smo dejavni na področju operativne in preventivne dejavnosti, članom omogočamo usposabljanje, skrbimo za podmladek in širimo gasilsko miselnost. Ob vsem tem pa sodelujemo pri aktivnostih krajevne skupnosti. V preteklih letih smo ogromno prostovoljnega dela, energije in finančnih sredstev vložili v nabavo gasilske opreme in temeljito prenovo vaško-gasilskega doma. V teh 70 letih smo prehodili veliko poti, narejenega je bilo veliko dobrega dela, pomagali smo sočloveku, si bogatili um in duha z dobrimi deli ter pridobivali nova znanja.« Posebej ponosni so na dosežke tekmovalnih ekip, ki na različnih tekmovanjih dosegajo lepe rezultate. Sicer pa gasilci skrbijo tudi za povezanost ljudi in družaben utrip na vasi. Čestitke ob jubileju so izrazili podžupan občine Gorišnica Jožef Petek, predsednik GZ Gorišnica Sandi Obran ter predstavnik GZS Janez Liponik. Ob tej priložnosti so namenu predali defibrilator, ki ga je financirala občina. Prijateljskim društvom so podelili zahvale za sodelovanje ter posebni zahvali za prispevek članoma Martinu Vozliču in Davorinu Kolenku. Prireditev so obogatili s kulturnim programom, v katerem so prepevali in igrali talentirani mladi gasilci Lara Tušak, Matjaž Cajnko in Žiga Vozlič. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 1. julija 2022 5 Ptuj z Je prav, da je projektant hkrati tudi nadzornik? Dela na pokopališču naj bi potekala prepočasi Septembra letos bi glede na pogodbene roke morali zaključiti gradnjo vežice na novem ptujskem pokopališču. Za urejanje bo občina odštela približno milijon evrov, so pa že prejeli prve najave zahtevka za dvig pogodbene cene. Svetnica Marta Tušek opozarja, da bi morala občina bolje ščititi svoje koristi pri tovrstnih investicijah in bdeti nad potekom dela, saj dela tečejo prepočasi. Pri tem projektu izpostavlja še, da zelo verjetno prihaja do navzkrižja interesov. »Že nekaj časa opažam, da gre izvedba gradnje nove vežice in nadstreška na poslovilni ploščadi zelo počasi. Rok dokončanja je september 2022. Glede na dejansko stanje na gradbišču ta rok ne bo dosežen. Sledili bodo zahtevki za podražitve, kar je nedopustno. Nedopustno je tudi, da MO Ptuj nima za gradnjo tega objekta na samem gradbišču svojega predstavnika, ki bi ščitil interese investitorja,« so nekateri izmed pomislekov, ki jih je na občino naslovila Tuškova. Meni, da je treba zamenjati nadzornika, saj da pri tem prihaja do navzkrižja interesov. Kot pravi, bi nadzornik moral zagotavljati realen obračun izvedenih del in kakovost v okviru pogodbenih rokov, kar pa je v tem primeru težko pričakovati: »Nedopustno je, da je nadzornik Petra Žiher Sok, projektant pa podjetje SOKPRO, katerega soustanoviteljica, solastnica in direktorica je Tudi ta naložba bo na koncu verjetno dražja ... Ptujska občina je izvajalca gradbenih del zaprosila za pojasnila v zvezi z zamudami, ki nastajajo glede na zastavljeni terminski plan. Imeli naj bi zagotovilo, da bodo dokončali v pogodbenem roku, saj bodo temu projektu ustrezno prilagodili ostale gradbene aktivnosti. So pa že najavili zahtevek za dvig pogodbene cene zaradi zvišanja cen gradbenih materialov na trgu. Konkretnega zahtevka še niso posredovali. »Ko oziroma če ga prejmemo, ga bomo preučili in skladno z vsemi zakonskimi možnostmi tudi reagirali. V skladu z obligacijskim zakonikom je izvajalec upravičen do povišanja cene zaradi izrednih razmer na trgu. Razlika spremembe cene materiala do 10 % je riziko izvajalca, kar je nad to vrednostjo, pa razliko prevzame naročnik oz. investitor,« pravijo na MO Ptuj. sama. Tu nastopi navzkrižje interesov, kar ni v skladu z gradbeno zakonodajo in Zakonom o gospodarskih družbah.« Na občini pa v tem, da je nadzornica tudi soustanoviteljica podjetja, ki je vežico projektiralo, težav ne vidijo. Gradbeni zakon namreč ne navaja izrecno, da nadzornik gradnje ne bi smel biti hkrati projektant: »MO Ptuj je v postopku pridobivanja ponudb tako pozvala tudi projektanta, da lahko poda svojo ponudbo za izvedbo strokovnega nadzora. Prejeta ponudba je bila cenovno najugodnejša in kot taka edina prava izbira v postopku javnega naročanja.« Še več, to dejstvo investitor vidi kot dodatno prednost, saj da lahko nadzornik dosledno spremlja napredek in same spremembe med gradnjo ter se po potrebnih hitrih odločitvah posvetuje s sodelavci (projektanti), ki lahko podajo ustrezne rešitve. Za projektno dokumentacijo je občina plačal 20.552 evrov, vrednost strokovnega nadzora pa znaša 10.729 evrov. »Glede poštenja in realnega obračuna izvedenih del pa so vse skrbi odveč, saj se vse finančne zadeve tudi zapisniško večkrat evidentirajo (knjiga obračunskih Foto: ČG Izvajalec zagotavlja, da bodo dela končana pravočasno. izmer, situacije) in jih pregleda ter potrdi tudi predstavnik naročnika,« so pomisleke Tuškove kot neutemeljene ovrgli na ptujski občini. Občina vztraja: »Bdimo nad projektom« Omenjeni mestni svetnici se zdi sporno tudi to, da občina kot investitor sploh nima svojega predstavnika na gradbišču. A tudi to so na občini zanikali in zatrdili, da je predstavnik občine redno na gradbišču, za vsak investicijski projekt je namreč določena oz. pooblaščena oseba naročnika, ki je skrbnik pogodbe in se tudi udeležuje operativnih sestankov na gradbišču. Kaj pravi Zakon o graditvi objektov Kot gradbeni nadzornik lahko nastopa zgolj tista pravna ali fizična oseba, ki pri objektu, za katerega nadzor opravlja, ne sodeluje kot izvajalec gradbenih, obrtniških, montažnih ali drugih del oz. kot dobavitelj gradbenih materialov, naprav ali opreme. Nadzornik z izvajalci oz. dobavitelji tudi ne sme biti v nikakršni poslovni povezavi ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v zakonski zvezi ali z njim živeti v zunajzakonski skupnosti. Glavni izvajalec v primeru ptujske vežice je podjetje M. Z. Gradbeništvo iz Ptuja, ki pri prijavi na javno naročilo gradnje ni navedel podizvajalcev. Ti naj bi potekali tedensko. Do »napačnega razumevanja« pa naj bi prišlo, ker pooblaščene osebe investitorja ni navedene na grad- biščni tabli. Ko gre za gospodarske družbe oziroma javne subjekte, jih ni treba navajati. Dženana Kmetec Ormož z Prve podražitve že udarile po občinskem proračunu Sv. Andraž z Dopolnjen odlok o odpadkih Dražja prenova občinske stavbe in širitev cone Položnice tudi za vikendaše Tudi občina Ormož se tako kot drugi investitorji sooča s prvimi podražitvami. Projekt opremljanja cone bo dražji za skoraj 40 %, zaradi dodatnih del in podražitev pa se je za slabih 20 % zvišala tudi cena obnove občinske stavbe z upravno enoto. Dvigi cen v gradbeništvu tako vplivajo tudi na občinske projekte in posledično njihove proračune. Občina Ormož je zaradi tega morala popraviti nekatere načrtovane letošnje investicijske odhodke. Zaradi dodatnih del in podražitev so zagotovili dodatnih 172.000 evrov za energetsko obnovo občinske stavbe, ki se je povzpela na skoraj milijon evrov (brez dvigala), a si Andraški svetniki so na svoji zadnji seji občinskega sveta, ki je po dveh letih znova potekala v občinskih prostorih, govorili tudi o odpadkih. hkrati obetajo tudi 75.000 evrov več sofinancerskega denarja ministrstva za javno upravo. Precej dražja cona Še več, kar za 340.000 evrov oz. skoraj 40 % se bo podražilo širjenje ekonomsko-poslovne cone. Cena je poskočila na več kot 1,2 milijona evrov. Po besedah župana Danijela Vrb- Črtali več predvidenih naložb S potrjenim rebalansom letošnjega proračuna so črtali tudi tri večje projekte v skupni vrednosti okoli 2,7 milijona evrov, saj primernega razpisa ni bilo ali pa na njih niso bili uspešni. Med projekti, ki jih letos ne bodo izvedli, je dober milijon evrov vreden tehnološki, ker ustreznega razpisa za tovrstno naložbo ni bilo, po besedah direktorice občinske uprave Milene Debeljak pa naj bi bil naslednje leto. Za občane pa zna biti precej bolj boleče črtanje načrtovane 1,4 milijona evrov vredne izgradnje kanalizacije Velika Nedelja– Drakšl–Senešci–Vičanci, izpadel pa je tudi projekt skupno čezmejno delovanje enot zaščite in reševanja v višini 274.000 evrov. Ker jim za omenjene naložbe ne bo treba zagotavljati lastnega deleža, se bo občina tudi za približno milijon evrov manj zadolžila (namesto sprva načrtovanih 3,28 le za 2,27 milijona evrov). Svetnika Jožefa Cajnka je ob tem zaskrbelo, ali bo glede višanje oberstnih mer občina v prihodnje zmogla odplačevati kredite. Župan Danijel Vrbnjak je odgovoril, da za kaj takega ni bojazni. Foto: MH Za skoraj 40 % je predvidena podražitev širitve ekonomsko-poslovne cone Ormož, ki bo tako poskočila na več kot 1,2 milijona evrov. njaka je izvajalec zaradi enormnih podražitev materialov od podpisa pogodbe v skladu z zakonodajo upravičen do višjih cen. Največje povišanje predstavljata cena asfalta in transformatorske postaje, zaradi česar se bo projekt podražil za 285.000 evrov, še za dodatnih 55.000 evrov pa bosta dražja kanalizacija in vodovod. »Pogodbena cena asfalta je bila glede na sedanjo ceno dvakrat višja, tako da je izvajalec absolutno upravičen do povišanja. Dodatna sredstva se zagotavljajo tudi zaradi transfor- matorske postaje ter naftnih derivatov, stroška dela … Pogajanja sicer še potekajo, vsega jim tudi ne bomo potrdili in verjetno bo na koncu skupen znesek podražitve nižji, kot je predviden z rebalansom,« je dejal Vrbnjak in nadaljeval, da so izvajalci upravičeni do podražitev cen materialov in storitev, ki so se zgodile do pogodbenih rokov, ne pa izven teh. Kljub vsemu pa ocenjuje, da do večjih težav pri investicijah, ki so v teku, v prihodnje ne bi smelo priti. Monika Horvat Foto: SD Tudi lastniki andraških počitniških hiš, ki v njih nimajo prijavljenega stalnega bivališča, bodo po novem plačali za odvoz odpadkov. Pa ne o zbranih količinah v preteklem letu ali novih cenah za njihov odvoz, pač pa o dopolnitvi pet let starega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. V izvirnem odloku namreč v odvoz niso vključeni lastniki nepremičnin, ki v njih nimajo prijavljenega stalnega bivališča, po novem pa bodo. Tako bo poslej komunalna služba za vsako posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, zaračunala storitev za tretjino velikosti 80-litrskega zabojnika. Povprečna letna količina zbranih odpadkov iz andraških gospodinjstev je lani znašala 211 kilogramov na prebivalca, kar je za dobrih sedem kilogramov več kot v letu 2020, a še vedno 53 kilogramov manj od povprečja enajstih občin Spodnjega Podravja. SD Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 1. 7. 2022 petek z 1. julija 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj z Stavba na Vičavi 1 ima nov videz in vsebino Spodnje Podravje z V šolah se že pripravljajo na Veliko več kot le prenovljen objekt Več odlogov vpisa Markantna stavba na Vičavi 1 na Ptuju pod ptujskim gradom, ki je dolga leta propadala, je danes ena najlepših daleč naokrog. Lastnika podjetja Intera Davorin Gabrovec in Peter Ladič sta se s tem objektom spogledovala dolgo časa, konec leta 2019 sta ga kot edina dražitelja kupila na dražbi. Z mnogo truda in dela sta uredila prvi ptujski Tehnološki park. Za prenovo so porabili več kot dva milijona evrov. Izzivov, kako v zgodovinsko in spomeniško zaščiteni stavbi ohraniti avtentičnost, obenem pa vnesti moderno arhitekturo, je bilo veliko, a so bili pri tem izjemno uspešni. Polni dve leti sta lastnika podjetja Intera skrbno in zagnano delala na tem, da objekt pod ptujskim gradom oživita in mu vdahneta povsem novo zgodbo. Ves čas obnove so tesno sodelovali s konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), prenova je razodela številna arheološka odkritja. Arheologi so v kleti delali več mesecev, pod prvotnim tlakom so našli več kot dva metra debele zidove nekdanjega rimskega obrambnega stolpa, pa tudi številne ostanke lončenine, novce in nakit. Projekt prenove stavbe so prilagajali tako, da so ohranili rimskodobne zidove. »Želeli smo ohraniti mogočnost in dušo te hiše, ki že vsaj 100 let označuje mestna vrata na čudoviti zeleni lokaciji med Panoramo in grajskim gričem, obenem pa ji dati vsebino, ki ji bo dajala energijo še vsaj naslednjih 100 let,« pravi Ladič. Dejstvo, da je stavba spomeniško zaščitena, je seveda investicijo precej podražilo. Srečevali so se s številnimi ovirami, a sodelovanje z ZVKDS investitorja ocenjujeta kot uspešno in tvorno. To kaže tudi končni izdelek. Ves čas so Foto: ČG Notranjost objekta je navdihujoča, dejansko ponuja nekaj, česar v tem okolju še nismo videli. iskali kompromise in jih tudi našli. O tem Gabrovec pravi: »Zelo dobro smo sodelovali z zavodom, tako na nivoju najdišč kakor tudi pri usklajevanju zunanje podobe stavbe in lahko rečeva, da se vedno najde kompromis oz. ustrezna rešitev, ko obe strani izkažeta dovolj odprtosti in razumevanja med tem, kaj je zgradba predstavljala v preteklosti, in tem, kaj so naše želje in potrebe danes.« Občini prenovo predlagali že pred desetimi leti Ne država ne občina za stavbo, ki je nekoč bila del vojašnice, nista Foto: ČG Peter Ladič, Nuška Gajšek in Davorin Gabrovec Delavnice tudi za širšo javnost »Želimo, da Tehnološki park na Ptuju postane stičišče znanj in strokovnjakov, ki jih današnje obdobje potrebuje, hkrati pa privlačno okolje za tiste strokovnjake, ki bodo tako želeli ostati, se vrniti ali morda tudi preseliti na Ptuj. V prihodnjih mesecih bomo izvedli več delavnic in predavanj, namenjenih širši publiki. Teme bodo zelo različne: od popolnoma tehničnih (programiranje, marketing, prodaja …) do povsem življenjskih (branje kot del vseživljenjskega učenja, skrb za zdrav način življenja, prva pomoč, avtodomarstvo, domače pivovarstvo …). Skratka, veliko se bo dogajalo,« načrte predstavljata Gabrovec in Ladič. Vse se je začelo v družinski garaži Razvoj prvih spletnih strani in aplikacij je nekaj mladih Ptujčanov začelo leta 1999, v garaži staršev. Tri leta kasneje je bilo ustanovljeno podjetje Intera, takrat so se preselili v poslovne prostore na Osojnikovi 9 in začeli razvijati program Intrix. »Ko smo imeli produkt narejen in na trgu, smo iskali dodatno pomoč v prodaji. Leta 2005 se je Interi pridružil tudi Peter, ki je štiri leta kasneje prevzel vodenje podjetja, sam pa sem se posvetil razvoju novega produkta, ki je že v osnovi globalno zasnovan. Po nekaj poskusih lansiranja različnih produktov na trg smo leta 2012 ustanovili Databox, s katerim smo bili istega leta sprejeti v enega najboljših ameriških podjetniških pospeševalnikov TechStars. Preselili smo se v Boston. Danes ima Databox preko 140 sodelavcev iz 17 držav, Intera pa zaposluje 35 sodelavcev v Sloveniji in na Hrvaškem,« je dosedanji razvoj izjemno uspešne poslovne poti predstavil Gabrovec. primerno skrbeli. Šele po tem, ko je postala zasebna last, je bila deležna primerne pozornosti. Markantnost zgradbe in njena lokacija sta bili ključna faktorja, da sta se Ladič in Gabrovec odločila za nakup: »Smo v mestu in hkrati v naravi, obdani s parkom na eni strani in s ptujskim gradom na drugi strani. Je pa res, da smo to stavbo gledali že dalj časa in predlagali MO Ptuj skupen projekt prenove pred več kot 10 leti, a takrat ni bilo dovolj interesa, sami pa takrat nismo imeli možnosti za samostojno investicijo tega projekta.« Investicija je bila obsežna in zahtevna, kljub temu sta lastnika prepričana, da je bila odločitev za obnovo pravilna. Priznavata, da bi bilo lažje in ceneje graditi na novo, a sta vseeno želela ustvariti nekaj, kar bi lahko imelo pozitiven učinek na mesto Ptuj. Kot družbeno odgovorno podjetje želijo vlagati Foto: ČG Prvi ptujski Tehnološki park mestu in regiji ponuja nekaj povsem novega. v okolje, v katerem sta odraščala: »Sam projekt je predstavljal velik izziv, saj smo na eni strani želeli ohraniti avtentičnost zgradbe, na drugi strani pa vpeljati moderno arhitekturo glede na potrebe in današnje obdobje. Izzivi so del vsakega velikega projekta in včasih, glede na to, da je bila zgradba spomeniško zaščitena, marsikaj pa so pokazala še kasnejša izkopavanja., zagotovo podvomiš o smiselnosti te investicije, o rasti ceni materialov in dobavah pa najbrž ni treba izgubljati dodatnih besed. Na koncu sva vesela in ponosna, da nama je uspelo pripeljati projekt do konca in verjameva, da je to velika pridobitev tako za Ptuj kot za nas, ki tukaj ustvarjamo.« Možni ogledi stavbe Že v fazi načrtovanja so veliko časa namenili temu, kako bodo sobivali v novih prostorih, veliko sodelavcev je sodelovalo pri načrtovanju. »Ogromno je navdušenja vseh ekip ob vselitvi in prvih tednih dela tukaj, je pa res, da se še zmeraj moramo naučiti, kako sobivati v tako velikem številu na enem mestu in skupaj soustvarjati kulturo in skrbeti za dobro počutje vseh vključenih,« pravijo v Interi in Databoxu. Ker je veliko povpraševanja po obisku stavbe, so predvideni dnevi odprtih vrat, ko bodo izvajali vodene oglede po stavbi in predstavljali njeno zanimivo zgodovino. Dženana Kmetec Šolarji so že zakorakali v šolske počitnice. Šolsko leto 2021/22 je bilo nenavadno, saj je tudi tega zaznamovala epidemija covida-19. Pouk se je začel po modelu B, kar pomeni, da so ob upoštevanju higienskih ukrepov v šolske klopi sedli vsi otroci. Vlada je nato ukrepe prilagajala razmeram in jih letos postopno sproščala, tako da se je pouk zaključil brez njih. V šolah Spodnjega Podravja pa se že pripravljajo na novo šolsko leto. Razredi so oblikovani, prav tako je znano število odlogov in ponekod tudi že število učencev, ki se bodo šolali na domu. Starši imajo namreč možnost glede na zakonodajo otroka šolati doma, to odločitev pa morajo šoli sporočiti najkasneje do konca avgusta. Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se število otrok, ki se šolajo na domu, v zadnjih letih povečuje. Ta trend se je še dodatno razširil v času epidemioloških ukrepov, predvsem zaradi nošenja mask med poukom, testiranja itd. Pred leti so bili razlogi za šolanje na domu povsem drugi, na primer odsotnost učenca (potovanje, tujina) in zdravstvene težave. Tudi na osnovnih šolah Spodnjega Podravja je več staršev sprejelo odločitev, da bodo svoje otroke šolali doma. Glede na zbrane podatke se je v šolskem letu 2021/22 doma šolalo le nekaj učencev, v prihodnjem letu pa bo ta številka najverjetneje še nekoliko nižja. Kot je izpostavil Milan Šilak, so starši ugotovili, da je to res velik zalogaj in ni tako enostavno, kot so si mogoče nekateri predstavljali. »Od štirih učencev, ki so se šolali na domu, sta samo dva uspešno opravila zaključne izpite. Ocene je možno še popravljati, v primeru neuspeha pa je treba razred ponavljati in se obvezno vrniti nazaj v šolske klopi,« je pojasnil Šilak. Na Osnovni šoli Videm so trije učenci (4., 5. in 6. razred) na zaključnih izpitih pokazali zadostno znanje. Njihovi starši so sprejeli odločitev, da tudi v novem šolskem letu otroci najverjetneje ostanejo doma. »Upam in želim si, da bo nova vlada čim prej spremenila obstoječo zakonodajo glede šolanja na domu, ki je po mojem mnenju razvrednotenje učiteljskega poklica in ena velika anomalija v šolskem sistemu. To pa predvsem zato, ker po eni strani učitelj ne sme učiti predmeta, za katerega nima specializacije, starši oz. kdorkoli drug pa to lahko počne, in to brez kakršnihkoli tehtnih argumentov,« je kritičen Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, kjer so šolanje na domu Foto: ČG Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, meni, da so odlogi vpisa v prvi razred postali »modna muha«. Širovnik: »Odlogov vpisa v prvi razred je skoraj malo preveč« Na ptujski OŠ Mladika imajo letos sedem odlogov, kar je precej več kot v lanskem letu (tri). »Največkrat se starši odločijo za odlog zaradi čustvene oz. socialne nezrelosti otroka. Po drugi strani pa je res tudi to, da je v zadnjem času to postala 'modna muha' in je tega kar malo preveč. Razlogi staršev za to odločitev namreč niso vedno prepričljivi. Mi seveda staršem ugodimo, saj so oni tisti, ki svojega otroka najbolje poznajo. Če pa se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje, bo treba opraviti tudi dodatne raziskave glede tega. Osebno bi sicer staršem svetoval, naj morebiti otroka vpišejo v prvi razred poskusno, potem pa si še vedno lahko premislijo,« je pojasnil Širovnik in dodal, da zaradi odlogov nimajo večjih težav. Ministrstvo že pripravlja spremembe Ker so posamezni ravnatelji že podali pobude za spremembe izobraževanja na domu, namerava Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z Zavodom RS za šolstvo opraviti analizo stanja na področju izobraževanja na domu: »Področje ureditve izobraževanja na domu predvideva tudi aktualna koalicijska pogodba, in sicer predvsem v delu enakega izobrazbenega standarda ter enakega nadzora nad izvajanjem tovrstnega izobraževanja.« Zato na ministrstvu zato že načrtujejo spremembe Zakona o osnovni šoli. Štajerski TEDNIK petek z 1. julija 2022 petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 šolsko leto 2022/23 v prvi razred, manj šolanja doma Število odlogov vpisa v 1. razred v Sloveniji Šolsko leto Št. učencev 1. razreda Št. učencev z odloženim vpisom Delež učencev z odloženim vpisom (%) 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 18.210 19.128 20.100 21.625 21.579 22.152 21.718 21.751 20.796 21.438 974 1.031 1.170 1.492 1.623 1.770 1.996 2.187 2.397 2.643 5,3 5,4 5,8 6,9 7,5 8,0 9,2 10,1 11,5 12,3 Vir: MIZŠ Število odlogov vpisa v 1. razred v Spodnjem Podravju Osnovna šola (podružnica) Foto: ČG Kar nekaj otrok, ki so se v minulem šolskem letu šolali doma, se vrača v šolske klopi. uspešno zaključili trije učenci. Slednji se bodo v novem šolskem letu vrnili v šolske klopi. Na Osnovno šolo Hajdina so se med letom vpisali trije učenci, ki so se sicer šolali doma. Po besedah ravnatelja Mitje Vidoviča se bodo septembra vrnili k pouku v šolskih prostorih. Osnovna šola po veljavni zakonodaji učencu ne more zavrniti pravice do izobraževanja na domu. standard, kot ga zagotavlja program javne šole (zaključni izpiti ob koncu leta, ki jih opravlja na šoli). »Starši z izbiro tovrstne oblike izobraževanja v celoti prevzemajo odgovornost za izvedbo izobraževanja svojega otroka, tudi za izbiro obšolskih dejavnosti, in s tem tudi odgovornost za otrokov celostni razvoj,« so še zapisali na šolskem ministrstvu. Staršem razloga za to odločitev sploh ni treba navesti (morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako leto posebej). Med šolskim letom lahko izobraževanje na domu tudi prekinejo in se ponovno vključijo k pouku in obiskujejo šolo. Kot so pojasnili na šolskem ministrstvu, mora učenec z izobraževanjem na domu pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni Število otrok v Sloveniji, ki se šolajo na domu Šol. leto 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2019/20 2020/21 1. raz. 15 38 39 42 44 85 67 83 72 126 2. raz. 21 10 29 41 41 43 64 66 61 106 3. raz. 11 24 15 30 31 41 27 54 73 90 4. raz. 14 11 26 19 34 30 33 27 54 106 5. raz. 5 10 13 18 18 35 25 33 35 74 6. raz. 7 9 12 15 16 17 30 27 38 64 7. raz. 8 7 9 6 10 9 17 22 24 53 8. raz. 4 10 9 12 11 7 8 13 25 32 9. raz. 4 4 11 7 6 12 7 7 10 36 Mladika Ljudski vrt (Grajena) Breg Olge Meglič Ptuj Hajdina Kidričevo (POŠ Lovrenc) Cirkovce Starše Cirkulane-Zavrč Videm (Leskovec, Sela) Podlehnik Majšperk (Ptujska Gora in Stoperce) Markovci Gorišnica Dornava Ormož Velika Nedelja (Podgorci) Središče ob Dravi Sveti Tomaž Destrnik-Trnovska vas Sveta Ana (Lokavec) Cerkvenjak (Vitomarci) Št. vseh učencev 1. razreda (22/23) Št. učencev z odloženim vpisom (22/23) Delež učencev z odloženim vpisom (%) 45 108 29 45 40 42 31 34 30 45 13 45 40 52 33 26 40 17 16 39 38 45 7 8 0 6 4 4 0 0 2 5 0 7 4 5 2 1 4 0 0 6 2 5 15,5 7,4 / 13,3 9,5 16 / / 6,6 11,1 / 15,5 10 9,6 6,6 3,8 10 / / 15,3 5,2 11,1 Vir: OŠ Spodnjega Podravja (na dan 24. 6. 2022) Skupaj 89 123 163 190 211 279 278 332 392 687 Vir: MIZŠ Število otrok, ki se šolajo na domu v Spodnjem Podravju Osnovna šola (podružnica) Mladika Ljudski vrt (Grajena) Breg Olge Meglič Ptuj Hajdina Kidričevo Cirkovce Starše Cirkulane-Zavrč Videm (Leskovec, Sela) Podlehnik Majšperk (Ptujska Gora in Stoperce) Markovci Gorišnica Dornava Juršinci Ormož Velika Nedelja (Podgorci) Središče ob Dravi Sveti Tomaž Destrnik-Trnovska vas Sveta Ana (Lokavec) Cerkvenjak POŠ Vitomarci Št. otrok, ki se šolajo doma (21/22) Št. otrok, ki se šolajo doma (22/23) Št. vseh učencev (22/23) 3 3 3 1 3 0 0 4 5 3 0 4 1 4 1 0 0 1 0 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 4* 4* 3 0 4* 1 0 1* 0 0 1 0 1 0 0 0 0 388 937 310 388 310 368 222 312 244 460 124 358 382 405 246 246 351 320 160 162 350 243 323 65 Vir: OŠ Spodnjega Podravja (na dan 24. 6. 2022) * predvideno število učencev, ki se bodo šolali doma Foto: ČG Večina šol Spodnjega Podravja nima težav zaradi povečanja odlogov šolanja. Vedno več tudi odlogov šolanja Tako na ravni celotne Slovenije kot Spodnjega Podravja se je v zadnjih desetih letih precej povečalo tudi število odlogov vpisa v prvi razred. Gre za to, da lahko starši vpišejo otroka v šolo eno leto kasneje, torej s sedmimi in ne šestimi leti. Zakon o osnovni šoli v 45. členu namreč določa: »Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.« Na šolskem ministrstvu so pojasnili, da o odložitvi vpisa odloča ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije (šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj). Eden izmed razlogov za odložitev je mesec rojstva, nekateri otroci gredo namreč v šolo s komaj petimi leti – zaradi tega bi po mnenju nekaterih staršev zaostajali za sošolci, rojenimi v spomladanskih mesecih. »To ne sme biti razlog za odlog vpisa, saj tudi nekaj mesecev mlajši otroci zelo hitro dohitijo svoje starejše vrstnike oz. jih celo prehitijo. Je pa treba poučevanje prilagoditi otroku in njegovi stopnji razvoja,« je dejal Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina. Delež učencev z odloženim vpisom v osnovnih šolah Spodnjega Podravja je zelo različen, giblje pa se nekje med 5 in 15 odstotki, kar je primerljivo z drugimi slovenskimi osnovnimi šolami. Organizacijski problemi se lahko pojavijo na osnovnih šolah, kjer je na primer ravno zadostno število prvošolčkov za dva oddelka, zaradi odlogov pa nato razvrščanje v dva razreda pade v vodo. Na največji ptujski OŠ Ljudski vrt imajo letos osem odlogov: »To je odločitev oz. želja staršev, ki menijo, da njihovi otroci še niso dovolj zreli za vstop v prvi razred. Mi jim seveda v tem primeru vedno prisluhnemo in gremo naproti. Med šolanjem se nato izkaže, ali je bila ta odločitev smiselna ali ne,« je dejala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Turizem in podjetništvo 8 stran 8 petek z 1. julija 2022 Ptuj z Novo vodstvo Območne obrtniške zbornice Slovenske gorice z V vseh občinah ne pobirajo turistične takse Obrt in podjetništvo pred novo krizo Trnovska vas brez odloka, Destrnik ga je ukinil Letošnje leto je bilo v obrtno-podjetniškem sistemu volilno leto. Novo vodstvo ima tudi OOZ Ptuj. Predaja poslov med dosedanjim predsednikom Milanom Majerjem in novim predsednikom Hugom Carlijem je bila opravljena 24. junija. Vsak gost, pa naj bo domač ali tuj, ki prespi v Sloveniji, poleg prenočišča plača še turistično takso (TT), ki se nato steka v občinske proračune. Po spremembi Zakona o spodbujanju razvoja turizma leta 2019 so ponudniki nastanitvenih kapacitet dolžni obračunati in pobrati še promocijsko takso (PT), ki pa je namenjena Slovenski turistični organizaciji. Dosedanji predsednik OOZ Ptuj Milan Majer je ob odhodu povedal, da zbornico zapušča v dobri materialni kondiciji in s 617 člani. V osmih letih so se trudili biti dober gospodar in izpolnjevati sprejeti program dela, ki je vezan na poslanstvo zbornice in zapisan v statutu. Veliko je bilo terenskega dela, obiskov pri obrtnikih, ki so se predvsem v času epidemije koronavirusa srečevali s številnimi problemi, ki jih je bilo treba hitro in učinkovito reševati. Obnovili in posodobili so počitniške zmogljivosti v Luciji in Kranjski Gori ter stavbo, v kateri je sedež OOZ Ptuj. Ponosen je na opravljeno delo in na to, da niso beležili osipa članstva; v osmih letih je zbornico zapustilo okrog sto članov, večinoma je šlo za upokojitev in za obrtnike, ki niso imeli naslednikov. Nekaj novih se je včlanilo tudi v koronskem času, ker so potrebovali pomoč. Članstvo v zbornici namreč prinaša obrtnikom številne ugodnosti, le prepoznati jih je treba. Člani OOZ Ptuj so vrhunski podjetniki in obrtniki, na katere so upravičeno ponosni, je poudaril Milan Majer. Na področju izobraževanja so v zadnjih štirih letih izvedli 116 dogodkov z 2097 udeleženci, več strokovnih ekskurzij, na drugih dogodkih je sodelovalo 2325 udeležencev, svetovanj »v živo« je bilo 2820, nekaj tisoč pa preko telefona in po elektronski pošti. Kot spot točka pa so izvedli skoraj 1500 postopkov, več kot 700 postopkov pa je bilo izvedenih v okviru obrtnega registra. Foto: Občina Lenart, Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah V največji slovenjegoriški občini Lenart imajo manj nočitvenih kapacitet kot v precej manjši občini Sveti Andraž. Turistična taksa je tako čisti prihodek občine, ki lahko zbrana sredstva porabi za projekte, ki krepijo konkurenčnost lokalnega turizma, kamor po Zakonu o spodbujanju turizma sodi vse od informiranja obiskovalcev, urejanja in vzdrževanja turistične signalizacije, spodbujanja razvoja celovitih turističnih proizvodov do razvoja in vzdrževanja javnih površin ter organizacije prireditev. Epidemija oklestila zaslužek Foto: Črtomir Goznik Prvega julija mandat predsednika OOZ Ptuj začenja Hugo Carli. Na fotografiji z dosedanjim predsednikom OOZ Ptuj Milanom Majerjem (levo), ki je ptujsko obrtno-podjetniško zbornico vodil zadnjih osem let. Za dobro delo in sodelovanje se je Milan Majer zahvalil dosedanjim članom upravnega odbora in strokovni službi zbornice ter sekcijam. Vsa leta njegovega vodenja je OOZ Ptuj dobro sodelovala tudi z OZ Slovenije, še posebej s predsednikom Branko Mehom in direktorjem Danijelom Lampergerjem. V tem času sta večkrat obiskala OOZ Ptuj, tudi posamezne uspešne obrtnike na Ptujskem, se udeležila vseh pomembnih dogodkov ob njenih jubilejih (ob 45-letnici in 50-letnici ter letos še razvitja novega obrtniškega prapora). Milan Majer je novemu vodstvu zaželel uspešno delo. Le-ta mandat začenja v obdobju energetske krize in nastajajoče draginje. Pritiski na dvig cen so veliki, cene dvigujejo vsi dobavitelji, dvigovati jih bodo morali tudi obrtniki in podjetniki, ker sicer ne bodo mogli preživeti. Direktor OOZ Ptuj Boris Repič je povedal, da obrtniki in podjetniki s Ptujskega ta čas sicer še dobro poslujejo in da so dobro prebrodili tudi kovidno krizo. V tem času so svoje poslovanje racionalizirali, poiskali notranje rezerve, ki pa jih v tem trenutku ni več. Za večjo promocijo obrti in podjetništva Novi predsednik OOZ Ptuj Hugo Carli se je za dobro delo zahvalil dosedanjemu vodstvu in strokovni službi. Le-to želi nadaljevati in ga krepiti. Poseben poudarek bo na promociji obrti in podjetništva, s katero se bo ukvarjal novi odbor za promocijo, ki se bo še posebej trudil za članstvo mladih, je dodal. Obrt in podjetništvo bodo promovirali tudi v šolah, prav tako primere dobre prakse. Vse obrtniške dogodke bodo predstavljali na spletni strani. Pomembno področje dela bo tudi zeleni prehod in digitalizacija ter pridobivanje novih članov. Novi predsednik OOZ Ptuj si bo prizadeval za aktivno delo vseh članov v organih zbornice in strokovnih sekcijah. Od tega je odvisno, kako uspešni bodo in kako uspešno se bodo soočili s problemi, ki jih v času energetske krize in draginje ne bo malo. MG Višino turistične takse z odlokom določi občina, višino promocijske pa država in znaša četrtino vrednosti turistične takse v občini. Če je turistična taksa dva evra, bo moral gost za promocijsko dodati še pol evra, torej bo skupaj plačal 2,5 evra. Občine so iz naslova turističnih taks v zadnjih dveh letih gotovo pobrale manj denarja, kot bi ga brez epidemije. Zlasti visok primanjkljaj so beležile turistične občine, h katerim pa slovenjegoriške ne sodijo. V občini Lenart, kjer imajo enega samega ponudnika nočitev, in sicer Hotel Šiker z 10 sobami in 24 posteljami, so odlok o turistični taksi sprejeli leta 2018. »Za nastanitev mora oseba plačati 0,92 evra turistične takse na dan, temu pa dodati še 0,23 evra za promocijsko takso, torej plača skupaj 1,15 evra. V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila v višini 50 odstotkov, ta znaša 0,46 evra na dan, promocijska taksa 0,12, skupaj torej 0,58 evra,« so nam pojasnili v lenarški občinski upravi. V zadnjih petih letih so zbrali 11.387,50 evra turistične takse, kar predstavlja približno 2.280 evrov na leto. Sveti Andraž z več posteljami kot Lenart V občini Sveti Andraž imajo za goste skupaj na voljo 29 postelj, od tega 20 na turistični kmetiji Pri kapeli in devet na Turistični kmetiji Marte Druzovič. Odlok o turistični in promocijski taksi so sprejeli ko- nec septembra 2018: prva za prenočitev na osebo znaša 1,20 evra na dan, druga pa še 0,30 evra, skupaj torej 1,50 evra. Kadar je zavezanec dolžan plačati le 50 odstotkov turistične takse, je ta ocenjena na 0,60, promocijska 0,15, kar skupaj pomeni 0,75 evra na dan. Leta 2018 je občina s turistično takso zaslužila 72,44 evra, leto kasneje nič, leta 2020 102, lani pa 229,20 evra. V občini Benedikt imajo za obiskovalce na voljo 48 postelj, turistično takso pa pobirajo, odkar so maja 2018 sprejeli ustrezni odlok. Na osebo znaša 1 evro na dan, skupaj s promocijsko (0,25 evra) mora gost plačati 1,25 evra na dan. Lani so obeh taks zbrali v višini 1.256 evrov. V občini Cerkvenjak razpolagajo z nekaj več nočitvenimi kapacitetami kot v Benediktu, in sicer imajo skupaj 59 ležišč pri treh nastanitvenih ponudnikih. Skupna vrednost obeh taks je 1,80 evra, od tega znaša turistična 1,44, promocijska pa 0,36 evra. Določili so tudi obvezne pristojbine za mladoletne otroke v starosti od 7. do 18. leta: zanje je treba skupaj plačati 0,90 evra obeh taks, od tega 0,72 za turistično takso in 0,08 evra za promocijsko takso. Odlok velja od septembra 2018, v zadnjih štirih letih pa so zbrali dobrih 17.000 evrov: leta 2018 1.262, leta 2019 3.368, leta 2020 5.860, leta 2021 pa 6.838 evrov. Sprejetje odloka ni vedno smiselno … Občina Trnovska vas sodi med tiste slovenske občine, ki so se odrekle pobiranju turistične takse, in sicer zato, ker uradno nimajo prenočitvenih kapacitet in ne sodijo med turistične občine. »Pred tremi leti je tekla debata na občinskem svetu, ali odlok o turistični taksi sprejeti ali ne, na koncu pa je prevladalo mnenje, da sprejetje odloka za občino iz že omenjenih razlogov ne bi imelo nobenega finančnega učinka, zato smo z njim sklenili počakati,« je pojasnil trnovski župan Alojz Benko. Kakšne so prenočitvene kapaci- Med epidemijo večina gostov iz Primorske in Notranjske Na turistični kmetiji Lovrec v Jiršovcih v občini Destrnik imajo na voljo 30 postelj, bodisi v apartmajih bodisi v sobah. Med epidemijo se je močno spremenila struktura gostov, je povedal David Lovrec. »Takrat smo gostili skoraj izključno Slovence, zlasti iz Primorske in Notranjske, ki so koristili turistične bone. Pred tem so pri nas v 98, celo 99 odstotkih bivali tujci, zdaj, ko se je veljavnost bonov iztekla, pa spet zaznavamo, da se v 60, 70 odstotkih že vračajo tuji gostje, zlasti Poljaki, Čehi, Avstrijci, Nemci in Madžari, ki se tu največkrat ustavijo za dan ali dva, nato pa svojo pot nadaljujejo do ciljne destinacije.« Foto: TK Lovrec Na Turistično kmetijo Lovrec v Jiršovcih se po epidemiji, med katero so tam zaradi turističnih bonov večinoma bivali domači gosti, vračajo tujci, zlasti tranzitni. tete in koliko turistične takse letno zberejo v občini Juršinci, nam ni uspelo izvedeti, saj je župan Alojz Kaučič na dopustu, novi direktor občinske uprave Viljem Mar pa bojda nima pooblastil za dajanje izjav medijem. Iz javno objavljenih dokumentov izhaja, da so juršinski svetniki prvi odlok o turistični taksi sprejeli že leta 1998, nato pa ga leta 2007 nekoliko spremenili in višino takse določili v točkah, ki je za vse kraje v občini enotna in znaša pet točk, ena točka pa je vredna 0,0918 evra, torej znaša 0,459 evra na dan. … zato ga ukinejo Občina Destrnik je odlok o turistični taksi sprejela junija 2018, novembra 2020 pa ga je razveljavila. »V vseh letih delovanja občina ni imela bistvenih prihodkov iz naslova turistične takse, saj z izjemo dveh ponudnikov nimamo nastanitvenih kapacitet. Ocenjujemo, da ima naše območje potencial za razvoj turizma, vključno z razvojem turističnih nastanitvenih kapacitet, zato glede na trenutne razmere in njihov negativni vpliv na gospodarstvo želimo spodbuditi razvoj turizma na takšen način, da turistične ponudnike v naši občini razbremenimo tako finančno kot administrativno. Razveljavitev odloka ne bo imela bistvenih posledic, saj smo v letih 2018 in 2019 pobrali samo 680 evrov turistične takse,« so v času koronakrize zapisali v obrazložitvi. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 9 Ljudje in dogodki petek z 1. julija 2022 9 Ptuj, Grajena z 24. Dan gasilcev OGZ Ptuj in praznik PGD Grajena Destrnik z Odprtje obnovljene ceste in novo gasilsko vozilo Nova oprema za reševanje in pomoč ljudem »Ne bo jim več treba skakati v jarek« Na dan državnosti je na igrišču OŠ Grajena potekalo praznovanje gasilcev, 24. Dan gasilcev OGZ Ptuj, v katero so vključeni gasilci MO Ptuj in občin Hajdina, Markovci, Cirkulane ter Zavrč. Izvedli so parado gasilcev in gasilske tehnike, skupaj z uradnim prevzemom nove gasilske avtocisterne PGD Grajena z vso potrebno zvočno in svetlobno signalizacijo. V okviru prireditev ob občinskem prazniku so pred dnevi pri Turistični kmetiji Lovrec v Jiršovcih slovesno odprli prenovljeni cestni odsek. Foto: Črtomir Goznik Prejemniki gasilskih plamenic I., Ii. In III. stopnje ter gasilskih odlikovanj I., II. In III. stopnje. Foto: Črtomir Goznik Odlikovanji za posebne zasluge sta prejela Marin Kaisersberger (član PGD Gerečja vas) in Štefan Zelenko (član PGD Podvinci). „Današnji čas prinaša vedno nove izzive in terja vedno hitrejšo odzivnost ter sodobne in učinkovite načine reševanja ter nudenja pomoči pomoči potrebnim. To zahteva visoko stopnjo usposobljenosti naših operativnih gasilcev in sodobno opremo,“ je ob uradnem prevzemu nove gasilske avtocisterne izpostavil predsednik PGD Grajena Boštjan Breg. MO Ptuj je za nakup novega gasilskega vozila prispevala 200.000 evrov, PGD Grajena pa dobrih 78.580 evrov, ki so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki. Z novim vozilom so sicer že lani zamenjali 32 let staro gasilsko vozilo. V enem letu, odkar je v njihovi garaži, so opravili že 20 intervencij. Na svečani predaji so se zahvalili vsem, ki so jim pomagali pri nakupu tega potrebnega sodobnega vozila za intervencije. »Dan gasilca je za gasilce dan humanitarnosti in pomoči za vsakega, ki jo potrebuje,« pa je na grajenski svečanosti poudarill predsednik OGZ Ptuj Edvard Pušnik. PGD Grajena, ki deluje 65 let, je druga največja operativna enota takoj za ptujsko. Gasilci so stalnica, na katere se lahko vedno zanesemo Slavnostna govornica na 24. Dnevu gasilcev OGZ Ptuj in prazniku PGD Grajena je bila ptujska županja Nuška Gajšek, ki se je tudi sama pridružila gasilski organizaciji. Poudarila je, da dobrega gasilca odlikujejo številne lastnosti: vztrajnost, predanost, požrtvovalnost, strpnost, preudarnost, družbena odgovornost, delavnost, iznajdljivost, odločnost, lojalnost, poštenost itd.Gasilci ne glede na vse, kar se dogaja v družbi in okrog nje, ostajajo stalnica, nanje se vedno in povsod lahko zanesemo,je povedala. Zahvalila se jim je njihovo izjemno delo, ki ga opravljajo na področju zaščite in reševanja ljudi in premoženja ter jim čestitala ob prazniku in novi pridobitvi. Visoka gasilska odlikovanja za opravljeno delo Na svečanosti je predsednik Sveta Podravske regije in član UO Gasilske zveze Slovenije Janez Liponik spomnil, da so v vseh gasilskih društvih OGZ Ptuj v 27 letih vsaj dvakrat menjali vozni park, ponosni pa so tudi na 41 inštruktorjev in 22 predavateljev, ki izkazujejo izjemno veliko strokovnost. Čine in spričevala so podelili že 52. generaciji za opravljene izpite. Dragomir Murko, vodja Območne izpostave Uprave za zaščito in reševanje Ptuj, je gasilce pozdravil tudi v imenu regijskega štaba civilne zaščite. Slovesnost na Grajeni so sklenili s podelitvijo gasilskih odlikovanj in plamenic za uspešno opravljeno delo v preteklosti. Podelili so tudi dve odlikovanji za posebne zasluge, ki sta ju prejela Martin Kaisersberger (član PGD Gerečja vas) in Štefan Zelenko (član PGD Podvinci). Grajenski gasilci pa so se zahvalili tudi donatorjem za pomoč pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za nakup nove sodobne avtocisterne. MG Foto: Črtomir Goznik Slovesen blagoslov nove gasilske avtocisterne je opravil p. Andrej Feguš. Na fotografiji s ptujsko županjo Nuško Gajšek, predsednikom in poveljnikom PGD Grajena Boštjanom Bregom in Silvom Plancem ter šoferjem Borisom Bregom. Cesto so razširili, saj je bila zaradi gostega prometa preozka, ob njej zarisali kolesarsko pot in postavili javno razsvetljavo. Kot je dejal podžupan Marjan Lovrec, bo zdaj uporaba tega dela ceste bistveno varnejša, saj »pešcem, kadar je mimo pripeljal avto, ne bo več treba skakati v jarek«. Na tej relaciji vozi šolski avtobus, vse bolj pa je priljubljena tudi med pohodniki in kolesarji. Sicer gre za lokalno cesto, ki povezuje Destrnik in Trnovsko vas. V štirih letih so na Destrniku obnovili 12 najbolj kritičnih cestnih odsekov v dolžini dobre štiri kilometre in v skupni vrednosti nekaj čez pol milijona evrov. Foto: arhiv občine Destrniški župan Franc Pukšič je skupaj z mladimi pomočnicami prerezal trak in del ceste v Jiršovcih tudi uradno predal v uporabo. Gasilci z novim vozilom denarja so s prodajo 28 let starega gasilskega avtomobila prispevali gasilci, razliko pa je primaknila Ob slovesnem prevzemu gasilskega vozila so člani PGD Destrnik pripravili svečano povorko, nato pa zaslužnim članom podelili še zahvale in priznanja. Sodobno gasilsko pridobitev so gasilci kupovali po fazah, izdelali so ga v podjetju Webo. Novi gasilski avto ima oznako GVC 16/25 in predstavlja minimalni standard za PGD II. kategorije. Nekoliko je podaljšan, ima večjo kabino za posadko in opremo za reševanje tudi v tehničnih intervencijah. Investicija je stala skoraj 280.000 evrov. Skoraj 175.000 evrov oziroma 63 % je šlo iz občinskega proračuna. Nekaj Novo gasilsko vozilo PGD Destrnik. republiška uprava za zaščito in reševanje. SD Foto: PGD Destrnik 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 9VH]DYURËHSROHWQHGQLŋY 4FHQWUX3WXM 9 YURËLK SROHWQLK GQHK ER RELVN 4FHQWUD QDMYHËMHJD QDNXSRYDOQHJD VUHGLŕËD QD 3WXMX SRVNUEHO ]D YVH NDU SRWUHEXMHWH ]D RGKRG QD SRËLWQLFH DOL SROHũDYDQMH QD GRPDËLWHUDVL3ROHWQLSRSXVWLSULQDŕDMRŕHSRVHEHMXJRGQHFHQHL]ELUDSDMHL]MHPQR ERJDWDLQUD]QROLND94FHQWUX3WXMERVWHREYVWRSXYSROHWQLGRSXVWQLŕNLËDVQDŕOL YVHQDHQHPPHVWXòRGQDWLNDËHYGROHWDOVNLKYR]RYQLFLQYVHYPHV V edini prodajalni Pittarosso v Sloveniji – v Qcentru Ptuj – so samo œƒ ˜ƒ• œ‹āƒŽ‹ ‡‡ ˜‡« ‘– ͷǤͶͶͶ ‘•‘ ‘„—–˜‡ǡ ‹ Œ‹Š †‘„‹–‡ ā‡ œƒ ‡‘ ‘† ͺǡͿͶ †‘ ͷͶ ‡˜”‘˜Ǥ•–ƒŽ‘ ’‘—†„‘ ƒŒ†‡–‡ ‡† ‹œ†‡Ž‹ǡ œƒ ƒ–‡”‡—†‹Œ‘˜•‡†‘ͻͶά’‘’—•–ƒǤ   ‡–”— ˜ƒ• «ƒƒ ‡†‹ƒ ’”‘†ƒjalna Sinsay ƒ e–ƒŒ‡”•‡ǡ –ƒ ’ƒ ƒŒ†‡–‡ ˜•‡ǡ ƒ” ’‘–”‡„—Œ‡–‡ œƒ ‘†‘ ‹ „”‡œ•”„‘ ’‘Ž‡–Œ‡ Ȃ ŽƒŠ‘–ƒ ‹ ’‹•ƒƒ ‘„Žƒ«‹Žƒ œƒ ’‘ŠƒŒ‘˜ƒŒ‡ ’‘ ‡•–‹Š —Ž‹ ƒŠ ƒŽ‹˜‡«‡”‹•’”‡Š‘†‘„‘”Œ—Ǥ œ„‹”ƒ–‡ ŽƒŠ‘ ‡† ”ƒœŽ‹«‹‹ ‘†‡Ž‹ ‘’ƒŽ œƒ ‡Ž‘ †”—ā‹‘ ‹ ”ƒœŽ‹«‡ ’‘•–ƒ˜‡ǡ ‘„ –‡ ’ƒ „‘•–‡ ’”‡† ‘†Š‘†‘ƒ‘”Œ‡’”‹Œ‹ŠƒæŽ‹æ‡ ˜•‡ǡƒ”„‘’‘Ž‡’惎‘’‘Ž‡āƒ˜ƒŒ‡ ƒ’Žƒā‹Ǥ‡†•‡œ‘•ƒœ‹āƒŒƒ’ƒ ’”‹ƒæƒŒ‘懋œŒ‡‘—‰‘†‡ ‡‡Ǥ V edini prodajalni Sportsdirect ˜ ‘†”ƒ˜Œ— „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹ œƒ ˜•‡ 撑”–‡ ƒ˜†—懐 ‡ Ȃ ’”‹ Œ‹Š ’‘ —‰‘†‹Š ‡ƒŠ†‘„‹–‡˜•‡œƒ˜”‘«‡ ’‘Ž‡–‡ †‹ ‹ 文˜‹Ž‡ 撑”–‡ ƒ–‹˜‘•–‹ǡ ‹ ˜ƒ „‘†‘ ”ƒŒæƒŽ‡ ’‘Ž‡–‡ †‹ Ȃ ‘† 撑”–‹Š ‘„Žƒ«‹Ž †‘‘„—–˜‡‹‘’”‡‡Ǥ  –”‰‘˜‹‹ Mana ŽƒŠ‘ ˜•ƒ‘ •”‡†‘ ‹œ„‹”ƒ–‡ ‡† ‘˜‹‹ ’‘Ž‡–‹‹ ‘•‹Ǥ,ƒ•Œ‡ǡ†ƒ•˜‘Œ‡‘ƒ”‡ƒ’‘Ž‹–‡–—†‹‘捋Ȃ‘„ƒ—’—†˜‡Š ƒŽ‹ ˜‡« ‘•‘˜ ƒŒ‹  ˜ƒ• ˜ –”‰‘˜‹‹ ƒƒ «ƒƒ ͸Ͷά ’‘’—•–Ǥ  ƒ‹ ‹ƒŒ‘–—†‹拔‘‹œ„‘”‘–”‘捋Š‘„Žƒ«‹Žœƒæ‡„‘ŽŒ—†‘„‡‹„”‡œ•”„‡ ’‘Ž‡–‡ †‹Ǥ „ ƒ—’— †˜‡Š ‘•‘˜ ƒŽ‹ ˜‡« ’ƒ ’‘†ƒ”‹Œ‘ æ‡ ͸Ͷά ’‘’—•–Ǥ  ‹œ†‡Ž‹ ‹œ Drogerije Tuš „‘•–‡ ˜ tem poletju dame zasijale v vsej •˜‘Œ‹Ž‡’‘–‹Ǥ”‹Œ‹ŠƒŒ†‡–‡‹œ†‡Ž‡ œƒ˜”Š—•‘œƒæ«‹–‘’”‡†•‘«‹‹ āƒ”‹ǡ • ’‘‘«Œ‘ ƒ–‡”‹Š „‘ ˜ƒæƒ ‘āƒ œƒæ«‹–‡ƒ ’”‡† ’‘捑†„ƒ‹ ‹ ’”‡œ‰‘†Œ‹ •–ƒ”ƒŒ‡ǡ ‘„‡‡ ’ƒ „‘ œƒ•‹ŒƒŽƒ • ’‘’‘Ž‹ „”‘ƒ•–‹ –‡‘Ǥ ‘Ž‡‰ •‘«‡ ‘œ‡–‹‡ ˜ ”‘‰‡”‹Œ‹ —æ †‘„‹–‡ æ‡ ‘†‡ „”‹•ƒ«‡ ‹ –‘”„‡ œƒ ƒ ’Žƒā‘ǡŽ‘«‡‹•Ž‡†‹ ‡–‡”ŠŽƒ†‹Ž‡–‘”„‡Ǥ Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 1. julija 2022 Ptuj z Ana Dvoršak, uspešna mlada flavtistka Tednikova knjigarnica Koncert Festivalsko poletje začenja z zvočnimi in barvitimi intervencijami tudi v najstarejšem slovenskem mestu. Zato je na mestu tudi v tej knjižni in knjižničarski rubriki nekoliko osvetliti primerno branje za počitnikovanje in udeleževanje koncertov, razstav, kinopredstav. Prav branje, tako sproščujoče in zabavno, je najbolj prikladno za vse starosti in priložnosti. Saj veste, dragi bralci Knjigarnice, da lahko berete kjerkoli, kadarkoli in karkoli, pa tudi s komerkoli. S pomočjo knjig lahko odpotujete, ne da bi prestopili prag domače hiše. S knjigo lahko odtavate v preteklost, tudi v prazgodovinske čase, če se vam tako zahoče. S knjigo lahko vandrate skozi vesolje, lahko ste dobre volje na vseh kontinentih, lahko pa švistnete v prihodnost. S knjigo lahko doživite mnoga življenja in podoživite še tako nenavadna občutja, ljudi in kraje. Hja, s knjigo lahko izkusite vse mogoče in nemogoče poklice, morda izveste nenavadne resnice, ali pa dobite navdih, ker vam zgodbe omogočijo pravi možganski prepih. Biti knjižni turist je najcenejša in najenostavnejša oblika dopusta! In to brez ogljičnega odtisa in brez potovalne mrzlice, da o »rajzefibru« in popotni utrujenosti sploh ne zgubljamo besed. Ob tem priporočamo, da se ne izgubite v teh poletnih dneh v kakšnem takšnem kraju, kot ga je omenjal eden najbolj priljubljenih pesnikov Tone Pavček (1928–2011): V kraju, od nas dva koraka, ki smo mu rekli GLUHOTA, kraljevala sta čudaka: resen dolgčas in pustota. Tam nihče ne mara glasbe ne piščali, gosli, frule, še za krst ali za svatbe delajo se resne mule. Bi, prijatelji, živeli v takem svetu? Bi? Nikoli! Tudi če bi vse, vse smeli in le petke imeli v šoli … Glasbila bodo tudi naše mesto napolnila, kakor jih je polna pesniška knjiga, ki je izšla že pred časom (2005) v založništvu Buča (Šmarje-Sap) v zbirki Slovenske slikanice, številka dve. Slikanica, prečnega formata in z velikimi tiskanimi črkami, je pravzaprav zgodba v verzih, ki duhovito upovedujejo pomen glasbe. Koncert je njen naslov, pod njim je navedeno: Tone Pavček za slikanico Dušana Muca. Pravzaprav gre za slikovno zgodbo slikarja, ilustratorja in kostumografa Dušana Muca (1952) z naslovom Živalski orkester, ki jo je Pavček upesnil in naslovil Koncert. Slikanica, z urednico Tatjano Pregl Kobe, je izšla s pomočjo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. Blagozvočno spremno besedo je prispevala pisateljica Janja Vidmar: Ni naključje, da je v knjigi prav muc tisti, ki prvi pritegne zvok v Gluhoto. Kajti barve in volumen doživljajo v podobah slikarja Muca pravi razcvet, izrazitost in pomen. In metrika ter urbani, hudomušni značaj Pavčkove poetike znova izzvenita v estetsko dovršeni melodiji. Žametne tačice in nagajivi parkeljci iz razglašenih strun v naših srcih izvabljajo prijetne občutke. Zatorej prisluhnimo koncertu, ki je ganljivo ubran tudi brez dirigenta. »Glasba je zame užitek, sprostitev, navdih« Učenka flavte Ana Dvoršak z Destrnika je zaključila višjo stopnjo osnovnega glasbenega izobraževanja na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. 15. junija pa je z odličnim uspehom zaključila tudi osnovno šolo. Na valeti je tudi igrala na flavto, predstavila se je z lastno skladbo Na krilih Evterpe. Šolanje bo nadaljevala na II. Gimnaziji Maribor, popoldne pa še pouk flavte na Konservatoriju za glasbo Maribor. V osmem letu svojega dosedanjega glasbenega izobraževanja si je na tekmovanjih priigrala dve zlati plaketi, v vseh osmih letih pa skupaj devet zlatih in eno srebrno plaketo. Pod mentorstvom Ernesta Kokota na OŠ Destrnik-Trnovska vas je letos prejela še zlato državno in srebrno mednarodno plaketo na glasbeni olimpijadi ter zlato plaketo za raziskovalno nalogo: Čudoviti svet orglanja. „Želeli smo združiti glasbo in fiziko, zato smo pri tej nalogi sodelovali trije, skupaj s sošolko Katjo Kos sva se bolj posvetili umetnosti, sošolec Anže Horvat pa fiziki. Iskali smo temo, pri kateri bi lahko oboje združili. Izbrali smo orgle, ki so sicer glasbeni instrument, v katerem pa se skriva tudi veliko znanja fizike in tehnike. Raziskovali smo, kaj vse vpliva na frekvenco uglasitve, da je to odvisno od različnih materialov, ki jih uporabimo, in tudi od temperature prostora, v katerem stojijo orgle. Prišli smo do zanimivih rezultatov, ki smo jih tudi dokazali z meritvami. Za orglarja v Sloveniji ni šole, mojstri delajo orgle po izkušnjah,“ je Ana povedala o raziskovalni nalogi. Ana se je za glasbo navdušila ob poslušanju skupine Navihanke in orkestrov. Vedno pa je bila flavta tista, ki jo je najbolj privlačila. Pri izbiri instrumenta so jo domači z navdušenjem podprli in naredili vse, da je lahko obiskovala glasbeno šolo. Ko jo je začela obiskovati, je imela še prekratke roke za flavto, vse druge ponujene instrumente je odklonila, ker je bila odločena, da bo flavta ostala njen instrument. Zato je raje, kot bi se je odrekla, eno leto obiskovala samo teorijo, da je prišla do želenega instrumenta. Prva plaketa že pri osmih letih Ana se je na prvem tekmovanju preizkusila že v drugem razredu flavte. Prvo zlato plaketo je prejela pri rosnih osmih letih. „Tek- Foto: Črtomir Goznik Ana Dvoršak z mentorico Lijo Frajnkovič, ki je na svojo učenko zelo ponosna. Ana Dvoršak je v osmih letih za igranje na flavti na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejela devet zlatih plaket in eno srebrno. movanja so bila vedno moj izziv, zato sem se jih tudi vedno udeležila. V predtekmovanje je treba vložiti veliko vaj, veliko truda, ki pa je na koncu poplačan s priznanji. Imela sem odlično mentorico, pomembno je, da me je v pravih trenutkih podprla, vodila in usmerjala. Nadvse pomembno pa je, da pri nastopu sam sebe poslušaš, kako kaj zveni, da se glasbi v celoti predaš. To prinese uspeh, to začuti tudi občinstvo. Glasba je zame užitek, sprostitev, v njej najdem navdih za vse ostalo, kar delam. Flavta je moj prosti čas, igranja nanjo ne jemljem kot obvezo, ampak kot nekaj, kar me veseli, osrečuje,“ je povedala Ana, ki je odločena, da bo ljubezen do glasbe širila še naprej. Kaj natančno bo delala, ta trenutek še ne ve. Zanimajo jo tudi naravoslovni predmeti. Tudi zato se je vpisala na II. Gimnazijo Maribor, ker si želi odpreti več poti, da se bo o svoji prihodnosti, ko bo prišel čas za to, tudi lažje odločila. MG Žetale z Deset devetošolcev pomahalo v slovo Osnovnošolska leta – bila so lepa Sreda, 15. junij, je bila tudi za deseterico žetalskih devetošolcev zadnji šolski dan. Preden smo se še zadnjič ozrli po razredih Osnovne šole Žetale, v katerih smo pridno nabirali znanje vsa naša osnovnošolska leta, smo se polni lepih spominov in ponosni na uspehe, udeležili še tradicionalnega sprejema na občini Žetale. Ob odsotnosti župana Antona Butolna nas je tokrat sprejel podžupan Matjaž Kopše. Srečanje je bilo svečano, a tudi pristno in domače. Podal nam je obilo lepih misli in nasvetov ob prehodu na naslednjo raven izobraževanja ter nas tudi pogostil. Zaželel nam je veliko uspehov na vseh področjih, ki nas čakajo v prihodnosti. Polona Fideršek, Lucija Foto: Občina Žetale Direktorica občinske uprave Simona Bauman, podžupan Matjaž Kopše in deseterica žetalskih devetošolcev Božičko, Ajda Korez in Jakob Černejšek so dobili tudi knjižne nagrade za odličen uspeh vseh devet let. Osnovnošolska leta so minila. Bila so lepa, najlepša izkušnja nabiranja znanja z našimi učiteljicami in učitelji, s katerimi smo bili kot družina. Zato se bomo vedno s hvale- žnostjo ozirali na skupaj prehojeno pot, na kateri smo postavili temelje naše učenosti. Jakob Černejšek, 9. razred Sveti Tomaž z Sprejem najboljših učencev Pri županu peterica odličnjakov Tudi tomaževski župan Mirko Cvetko je v teh dneh opravil enega lepših dogodkov in sprejel osnovnošolce, ki so vsa leta izobraževanja zaključili z odliko. En sam naj gode v našem svetu, a če sta dva, samo v duetu. Tako pravi pesnik o harfi (Tisti iz Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu, ki si jo lahko ogledate v oknu hiše Prešernova 11!). Harfa je glasbilo za izbrane dame. Njim zvenijo milo strune skoraj same … Naj vam bodo barviti, z dobrimi zgodbami obliti in prijetno zvočni poletni dnevi! In ne pozabite na poletni odpiralni čas v vaši najbližji knjižnici. Liljana Klemenčič Peterica odličnjakov, to so Larisa Kosi, Matic Munda, Žan Pevec, Janez Sirc in Simon Štuhec, je vse razrede (od tretjega dalje) opravila s povprečjem ocen nad 4,5. Župan jim je ob tem dosežku čestital in dejal, da glede na njihov dar in dosedanji uspeh pričakujejo, da bodo dosegli čim več in s svojim znanjem bogatili domačo skupnost. V zahvalo za trud jim je že na zaključni prireditvi, valeti, podaril spominska darila. Odhajajočim učencem je tudi ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad zaželela veliko uspeha in motivacije na njihovi nadaljnji poti Foto: Občina Sv. Tomaž Odličnjaki v družbi razredničarke Barbare Colnarič, ravnateljice Irme Murad in župana Mirka Cvetka ter da bodo tisto, za kar se bodo odločili, z veseljem opravljali. Upa, da jim je šola dala dobre temelje za nadaljnje izobraževanje. Sprejema so se, poleg njihove razredničarke Barbare Colnarič, udeležili tudi starši. Občina je poskrbela tudi za pogostitev. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 1. julija 2022 stran 11 11 Spodnje Podravje z Koliko mladoporočenci odštejejo za najlepši dan v življenju Za poročni dan 13.000 evrov in več Potem ko je epidemija pretekli dve leti mnogim zaljubljencem prekrižala načrte glede porok, ti sedaj želijo nadomestiti zamujeno. Letos se odvija pravi poročni bum, namesto epidemioloških ukrepov pa poročna slavja sedaj krojijo podražitve. Po podatkih ptujske upravne enote je bilo leta 2019 sklenjenih 212 zakonskih zvez, leta 2020 159 in lani 187. Letos je bilo doslej prijavljenih že 170 porok, kar je skoraj toliko, kolikor so jih zabeležili v celotnem lanskem letu. Do konca leta pričakujejo še kar nekaj prijav. Po njihovi oceni letos pričakujejo okoli 250 porok, kar bi bilo več kot pred tremi leti, pred epidemijo. »Vsekakor se pozna, da je bilo v lanskem letu zaradi epidemiološke situacije precej porok prestavljenih na letošnje leto,« pritrdijo. Za kar osem parov, ki so se letos poročili, je bil najbolj srečen dan sreda, 25. maj. Navadno je ob sredah manj porok. Najbolj zaželene so še vedno sobote. Sicer pa bo tudi letos največ porok v poletnih mesecih. Najbolj zasedeni termini so junij, julij in avgust, ko morajo hkrati zagotoviti dve ekipi – dva pooblaščenca za sklenitev zakonske zveze in dve matičarki – ker so poroke na različnih lokacijah. »Imamo dva uradna prostora: poročno dvorano na magistratu na Ptuju in poročno dvorano v dvorcu Sternthal v Kidričevem, poleg tega pa je precej porok še zunaj uradnega prostora, na podlagi pridobljene odločbe Upravne enote Ptuj,« so še pojasnili. Vse se draži Če so se pari še v začetku leta spraševali, ali bodo epidemiološki ukrepi dovoljevali izvedbo porok oz. v kolikšnem obsegu, pa jih ti – za zdaj – ne skrbijo. Skrbijo jih podražitve, ki seveda vplivajo tudi na organiziranje njihovega najlepšega dne v življenju. Po besedah Katje Poljanec, ki se ukvarja z organiziranjem porok na ptujsko-ormoškem področju, so podražitve opazne na vsakem koraku. Draži se vse, od menijev hrane, cvetja, materialov … Podražili so se tudi najemi poročnih oblek: »Cene so od 600 evrov dalje, zaradi česar se neveste raje odločijo kar za nakup obleke, ker je razlika v ceni majhna.« Precej so narasli zneski za glasbo in seveda hrano. Slednja predstavlja tudi največji strošek. »Eden izmed parov mi je povedal, da sta za hrano za 130 ljudi (brez pijače) odštela 6.000 evrov. Cene menijev se sicer precej razlikujejo.« Najbolj občutno pa so se podražile cene cvetlic, težave so tudi pri dobavi določenih materialov za dekoriranje. Tudi pri najemu poročnega organizatorja bolj preudarni Če so nekdaj mladoporočenci sami poskrbeli za organizacijo celotne poroke, pa so že nekaj časa priljubljeni poročni organizatorji. Načrtovalka porok pravi, da organizacija celotne poroke, ki vključuje organiziranje civilnega in cerkvenega obreda, vabila, naprsnike in celotno dekoracijo s šopkom vred, stane največ 4.000 evrov. »Vse je odvisno od želja. Nekateri si želijo minimalistično dekoracijo, drugi razkošno. Zaradi vseh podražitev pa precej parov išče načine za zmanjšanje stroškov. Opaziti je, da se zato odločajo le za delno organizacijo poroke, na primer samo za civilni in cerkveni obred ali samo za namizno dekoracijo,« opaža sogovornica. Najdražja poroka stala 25.000 evrov Foto: pexels.com Podražilo se je vse, tudi najemi poročnih oblek. Kljub temu za en sam poročni dan pari odštejejo preko desettisoč evrov. Poroke so velik finančni zalogaj. »Povprečna poroka za 120 ljudi stane 13.000 evrov in več. Za poroko, ki sem jo organizirala pred kratkim in je bila nekje na srednjem nivoju, je par odštel okoli 18.000 evrov,« pove in doda, da je letošnja Foto: KP Katja Poljanec pravi, da so priljubljene poroke na prostem. Poroke so sicer velik finančni zalogaj. Po besedah organizatorke porok je zanjo treba odšteti 13.000 evrov in več (za 120 oseb). Najdražja poroka, ki jo je letos organizirala, je stala 25.000 evrov. najdražja poroka, ki jo je organizirala, stala 25.000 evrov. Trendi: glasbena presenečenja, lokacije na prostem Nekateri pari so za svoj nepozabni dan pripravljeni odšteti veliko, spet drugi manj. Mlado- poročenci radi presenetijo tudi z znanimi glasbeniki. »Zelo so popularni. Na letošnjih porokah so denimo peli: Nina Pušlar, Eva Boto, Kvatropirci, Uroš in Tjaša. Glasbena presenečenja so navadno na cerkvenih obredih ali pri tortah oz. poročnem plesu.« Številni mladoporočenci se sicer najraje odločijo za poroke na pros- Foto: KP V Ormožu letos načrtujejo 43 porok Višja svetovalka Albina Lukner z ormoške upravne enote je dejala, da so imeli v letu 2019 43 poročnih obredov, v letu 2020 31, v letu 2021 pa 38. Do sredine letošnjega junija je bilo sklenjenih že 20 porok, do konca leta pa jih imajo rezerviranih še 23: »Večina poročnih obredov se je letos odvijala v aprilu, maju in v prvi polovici junija. Za naprej so rezervirani poročni obredi enakomerno za vse vikende do sredine septembra.« tem. Bolj kot matični uradi so priljubljeni gradovi, samostani, parki, tudi ptujsko igrišče za golf, kjer se celotno slavje odvija pod šotorom v naravi. Tisti, ki samo za prizorišče poročne zabave niso pripravljeni odšteti več tisoč evrov, pa raje izberejo minimalistične dvorane v okolici. Kar se tiče barv dekoracije, je trenutno najbolj aktualna nekakšna mešanica med vijoličasto in umazano vijoličasto. Kot dekorativni elementi so še vedno zaželeni poročni oboki, glavni cvetlični 'akter' pa je tudi letos evkaliptus. Glede namiznih cvetličnih dekoracij so sicer bolj zaželeni manj razkošni aranžmaji, a čez celo mizo, opaža sogovornica. Po njenih besedah se je letošnja sezona porok začela zelo zgodaj. Več porok je beležila že aprila, precej bolj zasedena pa sta v primerjavi s poprej tudi druga polovica avgusta in september. Če želite privarčevati, pa Katja svetuje, da se v določenih primerih odpoveste kakšnim manj potrebnim dodatkom oz. ne zapletate pri vabilih, prevoznih sredstvih in bujnih dekoracijah na avtomobilih. Monika Horvat Ptuj z Srečanje krvodajalcev KO RK Rogoznica Priznanja za humanitarno poslanstvo in srčnost Krajevna organizacija RK Rogoznica je aktivna že okrog 60 let. Med 160 člani jih je okrog polovica krvodajalcev. Ob slovenskem in mednarodnem dnevu krvodajalcev so organizirali srečanje, na katerem so jim podelili priznanja. Marija Kajzer Voda, ki v KO RK Rogoznica skrbi za organizacijo krvodajalskih akcij in je tudi sama aktivna krvodajalka, saj je doslej kri darovala 30-krat, se je krvodajalcem zahvalila za njihovo humanitarno poslanstvo in srčnost: „ Hvala vam, da s svojo krvjo omogočate, da marsikatera življenjska zgodba teče dalje.“ S priznanji se je KO RK Rogoznica krvodajalcem zahvalila za 10-, 20-, 30-, 50- in 60-krat darovano kri. Posebna priznanja s steklenko pa so prejeli krvodajalci: Marjan Cajnko, Janez Golob in Danijel Petrovič, ki so kri darovali že 100krat, in Martin Potočnik, ki je kri daroval 120-krat. Prejemnikom priznanj sta na srečanju čestitala tudi Aleksander Solovjev, predsednik območnega združenja RK Ptuj, in Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj. „To je največja dobrota, ki jo človek lahko da drugemu človeku. Kri je življenje, to je tudi odnos posameznika do humanitarnega dela. Prvič sem kri daroval leta 1973 v takratni JNA. Zadnjič pa sem jo daroval leta 2018,“ je povedal Martin Potočnik, ki je kri daroval 120-krat. Tudi Marjan Cajnko je kri prvič daroval med služenjem vojaškega roka. Takrat niti ni pomislil, da gre za humanitarno dejanje. Šele pozneje se je začel zavedati pomena krvodajalstva za življenje. Danes je ponosen, da ima že svojega naslednika, vnuka, ki je tudi že trikrat daroval kri. Andrej Polanič je priznanje prejel za 60-krat darovano kri. Tudi on je prvič kri daroval v vojski. Krvodajalstvu je ostal zvest tudi po odsluženju vojaškega roka vse do danes. Marija Škrjanec je kri darovala že 30-krat. „To je poseben občutek, ko vidiš, da nekdo kri potrebuje in mu ti lahko pomagaš s term, ko jo daruješ,“ je povedala. MG Foto: Črtomir Goznik V KO RK Rogoznica ima krvodajalstvo že dolgoletno tradicijo. Ob slovenskem in mednarodnem dnevu krvodajalcev so se jim zahvalili s priznanji. Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 12 petek z 1. julija 2022 Črna kronika 12 Markovci z Šolske počitnice so se začele s tragedijo Na mostu čez kanal umrla enajstletna kolesarka V občini Markovci, na regionalni cesti med Ptujem in hrvaško mejo, se je v torek zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubila 11-letna deklica. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, je po doslej znanih ugotovitvah mlada kolesarka na mostu čez kanal reke Drave izgubila oblast nad kolesom in padla na vozni pas. Ravno v tistem trenutku je mimo, v smeri proti Hrvaški, pripeljal tuji voznik tovornega vozila in jo povozil. Deklica je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesrečnega dogodka. Policisti dodatna obvestila o prometni nesreči še zbirajo. Po neuradnih informacijah naj bi se deklica skupaj s sošolko vračala iz Markovcev proti domu. Na mostu potekajo sanacijska dela Vse do mostu čez kanal v Novi vasi je za kolesarje posebej urejena kolesarska steza, nato pa je speljana po vozišču. Most je ozek, prečkanje pa je še dodatno oteženo zaradi gostega prometa, predvsem tovornega, ki se dnevno vozi po tej cesti proti Hrvaški. Prometna varnost na tem območju je v tem trenutku še nekoliko slabša zaradi sanacijskih del na mostu, ki vključujejo tudi izgradnjo manjkajočega pasu kolesarske steze od Stojncev proti Spuhlji. Promet je urejen s semaforjem izmenično enosmerno. Foto: EK Na tem mestu na mostu, kjer so že prižgane svečke, je po dosedanjih ugotovitvah nesrečna mlada žrtev izgubila nadzor nad kolesom in padla pod tovornjak. Foto: EK Žalna zastava pred OŠ Markovci nemo priča o tragediji, ki je v črno zavila celotno občino. Enajstletnica, ki je v nesreči izgubila življenje, je zaključila peti razred Osnovne šole Markovci. Pred šolsko stavbo so že izobesili žalno zastavo. Po besedah ravnatelja Ivana Štrafele jih je novica o nesreči popolnoma pretresla in šokirala. »Vsi učenci in delavci šole ter vrtca žalujemo za našo učenko, ki jo bomo neizmerno pogrešali. To je prav gotovo eden izmed najtežjih in najbolj žalostnih dogodkov, ki se šoli lahko zgodi. Sočustvujemo seveda z njeno družino, sorodniki in prijatelji.« Temu se pridružuje tudi župan Milan Gabrovec, ki družini izreka sožalje ob tej tragični izgubi. Na cestah PU Maribor je tako letos umrlo že 10 oseb v osmih prometnih nesrečah, kar je za dve več kot v enakem obdobju lani. Estera Korošec Število prometnih nesreč na regionalni cesti v Markovcih Klasifikacija in posledice Prometne nesreče Posledice Skupaj S hudo telesno poškodbo Z lažjo telesno poškodbo Z materialno škodo Skupaj Huda telesna poškodba Lažja telesna poškodba Brez poškodbe 2017 13 1 4 8 28 1 10 17 2018 9 1 1 7 15 2 1 12 Skupaj 2019 5 2020 5 2021 7 1 4 8 5 7 3 4 11 1 7 7 5 6 Vir: PU Maribor Letos do 28. junija so policisti na regionalni cesti (št. 228) na območju občine Markovci obravnavali tri prometne nesreče. Od tega eno prometno nesrečo s smrtnim izidom, eno s hudimi telesnimi poškodbami in eno z materialno škodo. Ormož z Drama na praznično soboto Iz gorečega objekta evakuirali več oseb Na praznični sobotni popoldan se je v centru Ormoža odvijala prava drama. Zagorelo je v kletnih prostorih večstanovanjskega objekta na naslovu Ptujska cesta 13, gasilci so iz objekta evakuirali več oseb, ki so ostale ujete. Na srečo se je požar zaključil »le« z materialno škodo, nihče pa ni bil poškodovan. »Naenkrat je strašno počilo. Pomislila sem, da je potres in zbežala po stopnicah do vhodnih vrat, potem pa se v stanovanje nisem mogla več vrniti, ker je bilo v trenutku vse v dimu. Tega ne moreš verjeti, če ne doživiš. Strašno. Panika, še danes sem vsa vznemirjenja. Klet je popolnoma zgorela, uničeni so spodnji prostori, na srečo pa se požar ni razširil. Moje stanovanje je zaradi dima vse sivo, okna so poškodovana. Iz objekta smo se morali začasno izseliti. Grozno je, ko moraš nekam iti, pa si star … Nekateri stanovalci so bili precej šokirani. Sedaj smo se že pomirili. Nič ne moreš …,« pove ena izmed 20 stanovalcev, Margareta Trop Žampar, ki se je sama rešila, medtem ko so gasilci evakuirali več drugih stanovalcev, ki so ostali ujeti v zadimljeni stavbi. »Tisti, ki so bili najvišje, so skozi okna klicali na pomoč, naj jih rešimo,« opisuje dramatične trenutke. Stanovalci so prve noči preživeli pri sorodnikih, prijateljih. Tisti, ki živijo v mansardi, so se že lahko vrnili domov. Večina pa jih je še vedno pri sorodnikih, prijateljih ter v občinskem hostlu. Med njimi tudi Margareta, ki je prve dni preživela v stanovanju pri snahi. »Ne moreš biti v stanovanju, kajti vse smrdi. Plina nimamo. Tudi vode ne smemo uporabljati, ker so plastične skih objektov. Intervencija je bila še posebej zahtevna, ker je šlo za reševanje človeških življenj. Materialna škoda je ogromna, celotni kletni prostori so uničeni. Toda najpomembnejše je, da smo vsi živi in zdravi,« je še dejal Kovačič in posebej pohvalil občane, ki so jim prinašali vodo in sokove ter se za pomoč in podporo zahvalil še tamkajšnji občini in Civilni zaščiti. Policiji ni uspelo odkriti vzroka požara, so pa izključili tujo krivdo. Monika Horvat cevi v spodnjih prostorih uničene. Saj nam bodo zamenjali okna, vrata, ampak predno bo vse urejeno, bo trajalo nekaj časa. Najpomembnejše je, da smo vsi živi in zdravi in da se nikomur ni nič zgodilo,« pogumno razlaga skoraj 78-letna gospa, ki je ob tem še posebej pohvalila gasilce. Ena najzahtevnejših intervencij Vodja izjemno zahtevne intervencije Damjan Kovačič iz PGD Ormož je dejal, da so v zgolj štirih minutah po pozivu prispeli na kraj požara in začeli reševata: »Začeli smo v kletnih prostorih, kjer pa je bilo delo zelo oteženo. Temperatura je bila zelo visoka. Ker so bili v objektu stanovalci, smo dodatno aktivirali gasilske enote ter se odločili za evakuacijo, kajti življenja so na prvem mestu. Stavba je bila že hudo zadimljena. Ljudi smo evakuirali s pomočjo gasilskih lestev, v višjih nadstropjih pa s pomočjo košare. Rešili smo sedem ljudi ter tri psičke.« Reševanje ljudi je trajalo pol ure, z intervencijo pa so končali ob pol enih zjutraj s požarno stražo. V akciji je pomagalo 61 gasilcev iz sedmih gasilskih društev. Z ognjem so se bojevali približno uro. »To je bila najbrž najzahtevnejša intervencija v zgodovini našega društva, kar se tiče večstanovanj- Foto: PGD Ormož Gost črn dim se je valil nad objektom … Foto: PGD Ormož Ako je drugi dan malega srpana grdo, še 40 dni bo mokro. Intervencija je bila izjemno zahtevna. Gasilci so s pomočjo lestve in košare evakuirali sedem stanovalcev in tri kužke. Večina stanovalcev se v objekt še ni mogla vrniti. Danes bo pretežno jasno, popoldne bo zapihal jugozahodni veter. Zvečer bodo v severovzhodni Sloveniji krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, ob morju okoli 22, najvišje dnevne od 30 do 36 °C. OBETI: V soboto bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod nekaj nizke oblačnosti. Vročina v notranjosti Slovenije bo prehodno nekoliko popustila. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Kolesarstvo Majnik do medalje na državnem prvenstvu Stran 14 Bernarda Jurič Luksuz pravega Balkana, ki ga ljudje več ne poznajo Stran 15 stran 13 Nogomet V Cirkulane se je vrnil Damjan Vogrinec Stran 15 Boks Slovak na Češkem boljši od Slovenca Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Futsal z Kevin Caf »V športu je veliko lepih trenutkov, pridejo pa tudi takšni, kot si jih ne želimo« Po res lepem uspehu – osvojenem 3. mestu v 1. slovenski futsal ligi ter uvrstitvi v finale pokalnega tekmovanja – je bila z ljubitelje futsala na Ptuju toliko težje razumljiva vest, da ekipe FC Hiša daril Ptuj v naslednji sezoni ne bodo nastopile v nobenih tekmovanjih, ne s člansko ekipo, ne z mlajšimi selekcijami. Podoben šok je bil to tudi za igralce, Kevin Caf o tem pove: „Res je, vsi smo bili ob omenjeni vesti šokirani, saj ni nič kazalo na takšen scenarij. Pred nekaj tedni smo bili na zaključni večerji po sezoni 2021/22, delali smo načrte za naslednjo, se pogovarjali o tem, kdo bo ostal in kdo ne, zato je bila vest predsednika in uprave za vse res zelo presenetljiva. Še danes to težko dojemam, v podobnem položaju pa so tudi moji nekdanji soigralci, s katerimi se veliko pogovarjamo preko socialnih omrežij. Rad bi poudaril, da smo se igralci med seboj odlično razumeli, bili smo res dobri prijatelji, prava klapa. Iskreno po- Pihler k velikemu nogometu Thomas Pihler je bil kapetan FC Hiša daril Ptuj in tisti, ki je soigralcem sporočil vest o razpustitvi ekipe. „Vest mi je sporočil predsednik Robert Koderman, sam sem jo nato posredoval drugim. Težko rečem, kakšni so glavni vzroki, dejstvo pa je, da je iz leta v leto težje sestaviti mlajše selekcije in da je bilo v klubu premalo ljudi;“ je dejal Pihler in razkril še svoje načrte. „Kakšnih posebnih načrtov še nimam, najverjetneje bom še naprej igral za Grajeno, kar sem počel tudi doslej.“ vem, da v tem trenutku še ne vemo točno, kakšno pot bomo ubrali naprej.“ Zaton kluba je toliko težje razumljiv, ker je šlo glede na rezultatske uspehe za zgodovinsko sezono za FC Hiša daril Ptuj. „To je morda celo najbolj zanimiv vidik vsega, saj smo dosegli največ, kar smo lahko v danih okoliščinah, obenem pa smo si že postavljali cilje, kako jih v naslednji še preseči. Na žalost jih sedaj ne bomo mogli niti napasti, kot rečemo v športnem žargonu,“ je dejal Caf. »Trenutna najbolj realna opcija je vrnitev k velikemu nogometu« Spregovoril je tudi o možnostih nadaljevanja športne poti. „Moja trenutna najbolj realna opcija je vrnitev k velikemu nogometu, v NK Ormož. Z njimi sem se že pogovarjal, nekatere stvari glede naslednje sezone smo že tudi dorekli. V futsalu kakšnih različnih možnosti niti ni, na razpolago ni veliko klubov. Sam sem vratar, Foto: Črtomir Goznik Kevin Caf: „Rad bi poudaril, da smo se igralci med seboj odlično razumeli, bili smo res dobri prijatelji, prava klapa. Iskreno povem, da v tem trenutku še ne vemo točno, kakšno pot bomo ubrali naprej.“ katere imajo klubi v svojih vrstah po dva ali tri, zato je toliko težje. Za začetek torej veliki nogomet, nato pa bom videl, kam me bo pot zanesla.“ Za nekatere igralce pa se bodo zagotovo odprle tudi možnosti za nadaljevanje športnih poti v futsalu, konec koncev je bližnji klub Meteorplast Šic bar. „Z njimi je najbližje vratar Klemen Anžel, a tudi on je sedaj staknil poškodbo kolenskih križnih vezi, tako da je v precejšnji negotovosti. Tudi Urban Senekovič Tenis z Wimbledon 2022 Wimbledon (nagradni sklad 47 milijonov evrov), rezultati: 1. krog: Tamara Zidanšek – Panna Udvardy (Madžarska) 4:6, 6:7 (1), Kaja Juvan – Beatriz Haddad Maia (Brazilija) 6:4, 4:6, 6:2; 2. krog: Kaja Juvan – Dalma Galfi (Madžarska) 7:5, 6:3; 3. krog: Kaja Juvan – zmagovalka dvoboja Heather Watson (VB)/Qiang Wang (Kitajska) dvojice: 1. krog: Juvan/Zidanšek – Harrison/Santamaria (ZDA) Jože Mohorič V kombinaciji končala tik pod stopničkami Tamara Zidanšek je v Wimbledonu med posameznicami izpadla v 1. krogu. z Madžarko Panno Udvardy (100.), kar je bil zagotovo ugoden žreb, a rdečem kartonu na polfinalni tekmi v Dobovcu nismo več slišali in videli. Zelo je bil razočaran tudi trener Robert Grdović, ampak toka dogodkov to ne bo spremenilo. V športu je veliko lepih trenutkov, pridejo pa tudi takšni, kot si jih ne želimo in eden takšnih se je zgodil nam na Ptuju. Ni pa izključeno, da se naše poti ne bodo še kdaj prekrižale,“ je zaključil Caf. Ples z Ana Ekart in Vincenzo Chianese Kaja slabo popotnico obrnila sebi v prid V Londonu se najboljši teniški igralci in igralke sveta (z izjemo ruskih in beloruskih) merijo na tretjem letošnjem turnirju za grand slam. Na prestižnem Wimbledonu letos za nastopajoče ne bo ATP in WTA točk, nagradni sklad pa znaša vrtoglavih 47 milijonov evrov. Na turnirju na travnati podlagi so med posamezniki nastope začeli trije Slovenci: Tamara Zidanšek (60.), Kaja Juvan (62.) in Aljaž Bedene (200.). Nobeden izmed omenjenih na turnir ni prišel z dobro popotnico, tako npr. Juvanova na pripravljalnih turnirjih na travi ni dobila niti enega samega dvoboja, le malenkost boljša sta bila v tem oziru Zidanškova (svetla točka je bila osvojeni turni med dvojicami s Perezovo v Hertogenboschu) in Bedene. V Londonu se je glede tega zgodil preobrat le pri Juvanovi, ki jo ob igrišču spremlja trener Zoran Krajnc. Juvanova je v uvodnem krogu pripravila eno največjih presenečenj prvega kroga, saj je izločila odlično Brazilko Beatriz Haddad Maia (28.), ki je imela razmerje zmag in porazov na travi v tej sezoni izjemnih 13:1! Za 21-letno Ljubljančanko pa to ni bila prepreka, ki bi se je ustrašila, z zelo dobro predstavo je Brazilko v odločilnem nizu pustila celo pri dveh osvojenih igrah … Manj uspešna sta bila v uvodnih nastopih med posamezniki Bedene in Zidanškova, oba sta igrišči zapuščala sklonjenih glav. Tami se je merila bi bil zanimiv za Ljutomerčane, a mu zaradi dela na kmetiji zmanjkuje časa za športno udejstvovanje.,“ je dejal Caf. Za nekatere druge slovenske klube pa so morda zanimivi hrvaški igralci, ki so bili dodana vrednost ekipe FC Ptuj. „Patrik Pasariček si je kar hitro našel novi klub, okrepil bo Dobovec. Nikola Badnov je že sam izjavil, da bo zaradi družinskih obveznosti prenehal s futsalom, z Vladom Andrijaševićem pa se po prejetem ji tega ni uspelo potrditi na igrišču. V prvem nizu je povedla 4:2, a nato obstala in dovolila tekmici šest zaporednih iger – 4:6, 0:2. V nadaljevanju je izid poravnala (2:2) ter z breakom (5:4) servirala za niz. Priložnosti ni izkoristila in Madžarka je niz privedla do podaljšane igre, kjer je povsem prevladovala. Priložnost za preboj v 2. krog je Zidanškovi tako splavala po vodi ... Varovanka Zorana Krajnca je bila uspešna tudi v 2. krogu, ko je bila njena tekmica Madžarka Dalma Galfi (89.). V dvoboju preobratov je Juvanova povedla 3:0, nato pa je Galfijeva v trenutkih navdiha osvojila pet iger zapored (3:5). Pri izidu 4:5 je 23-letnica iz Veszprema servirala za niz in imela pri vodstvu 40:0 kar tri vezane žogice za niz. Kaja je vse ubranila, nato pa izkoristila psihološko prednost in najprej izenačila na 5:5, nato pa ekspresno zaključila niz – 7:5. Nadaljevanje je bilo le formalnost, Galfijeva po zapravljeni priložnosti enostavno ni zmogla več enakovrednega boja, čeprav se ni predala vse do konca ... Juvanova je tako vsaj ponovila lanski dosežek iz Wimbledona, za preboj v osmino finala pa jo čaka zmagovalka dvoboja med Kitajko Qiang Wang in Britanko Heather Watson. JM Ob zaključku sezone sta se Ana Ekart in Vincenzo Chianese udeležila velikega mednarodnega tekmovanja v Italiji. Tekmovanje je potekalo v obmorskem mestu Cervia. Zaradi velikega števila tekmovalcev se je tekmovanje začelo že v sredo, 22. 6., s standardnimi plesi. Ana in Vincenzo sta tekmovala v članski kategoriji in med 225 pari osvojila odlično 8. mesto. Naslednji dan je potekalo tekmovanje v latinskoameriških plesih, kjer sta si priplesala 16. mesto. Po dvodnevnem odmoru sta v nedeljo Ana Ekart in Vincenzo Chianese odplesala še kombinacijo in osvojila vrhunsko 4. mesto! Zmagal je par iz Japonske, sledili pa sta dvojici iz Moldavije in Ukrajine. Peto mesto je zasedel nemški par, šesto pa nizozemski. Kombinacijo je plesalo 60 plesnih parov. „Z rezultatom sva zadovoljna, čeprav je bilo dosegljivo tudi tretje mesto. Zahvaljujeva se vsem, ki so naju spremljali v Cerviji in vsem, ki so nama sledili preko spletne povezave, kjer je bil na voljo neposredni prenos,“ sta sporočila Ana in Vincenzo. Naslednje večje tekmovanje, ki se ga bosta udeležila, bo najverjetneje potekalo v Kopru jeseni, tako da se že veselita podpore domače publike. UR Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Šport 14 petek z 1. julija 2022 Kolesarstvo z KK Perutnina Ptuj Majnik do medalje na državnem prvenstvu Izmed mlajših in starejših mladincev je najboljšo uvrstitev dosegel Jon Pritržnik, ki je osvojil 4. mesto med mlajšimi mladici U-17. Rezultati tekmovalcev KK Perutnina Ptuj: - dečki C: 9. Luka Lampret, 12. Gal Hrastnik, 35. Maks Nahberger; - deklice C: 1. Kaja Adam, 2. Živa Bohak, 6. Štumperger; - dečki B: David Adam, 5. Maj Bohak, 8. Nik Vidovič; - deklice A: 2. Hana Jeromel; - dečki A: 3. Miha Bošnik, 4. Nik Muršec; - mlajši mladinci: 4. Jon Pritržnik, 10. Nik Golob; - starejši mladinci: 5. Ino Gorjanc, 7. Jure Majnik. Državno prvenstvo v vožnji na čas V četrtek, 23. 6., so se pri Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj s starejšimi in mlajšimi mladinci odpravili na Dolenjsko, v Novo mesto, kjer je potekalo državno prvenstvo v vožnji na čas. Na 14,4 km dolgi razgibani trasi, ki ni dopuščala nobenih napak, je vse skupaj otežil še veter. Tako je pri mlajših mladincih iz ptujske vrste Jon Pritržnik zasedel končno 7. mesto, Nik Golob je pristal nekaj mest nižje, na 10. mestu. Jonu je do stopničk zmanjkalo 20 sekund. Zmagal je Erazem Valjavec iz kluba RC KAC. Pri starejših mladincih je dolgo časa vodil Matic Erjavec (KK PP), nato pa je njegov čas za kar 40 sekund izboljšal klubski sotekmovalec Jure Majnik. Tako so imeli Ptujčani po dobri polovici dirke tekmovalca na 1. in 2. mestu. Do konca sta Jureta vendarle uspela prehiteti dva kolesarja, to sta bila Natan Gregorčič (Pogi team) in Jaka Marolt (KK Kranj). Kljub temu je bil Majnik zelo zadovoljen tudi s tretjim mestom na zmagovalnem odru. Erjavec je na koncu pristal na 8., Ino Gorjanc pa na 11. mestu. V petek je Jan Tisaj (KK PP) tekmoval na hrvaškem državnem prvenstvu v vožnji na čas in postal hrvaški podprvak. stran 14 Dirka St. Ruprechter Radsporttage v Avstriji Nik Muršec pa je odlično nastopal na dvodnevni dirki v Avstriji. V soboto je kolesarje čakal gorski kronometer, ki ga je prepričljivo dobil mladi ptujski kolesar. Nedeljski krožni kriterij je tako Nik začel kot favorit in v 24 krogih suvereno odbil vse napade. Ponovno je slavil zmago in postal skupni zmagovalec dirke. Pred mladimi ptujskimi kolesarji je sedaj močna mednarodna etapna dirka KIDS TOUR OF SLOVENIA, ki se bo odvijala na Dolenjskem. UR »Veseli me, da držimo korak z najboljšimi« Foto: KK PP Jure Majnik (KK Perutnina Ptuj) je na državnem prvenstvu v vožnji na čas osvojil 3. mesto med starejšimi mladinci. 4. Pokal Tadeja Pogačarja – Komenda: Hana Jeromel in David Adam zadržala majici Kar petkrat so kolesarji KK Perutnina Ptuj stali na stopničkah na 4. Pokalu Tadeja Pogačarja, ki se je dan kasneje, v petek, odvijal v Komendi. Kaja Adam je v kategoriji deklic C ponovno zmagala, Živa Bohak je bila tik za njo na 2. mestu. Tudi tretja predstavnica ptujskega kluba Hana Jeromel je z 2. mestom pri deklicah A ponovno stala na stopničkah in s tem obdržala vodilno majico v Pokalu. Enak uspeh je v kategoriji dečkov B dosegel David Adam in prav tako zadržal majico vodilnega. V najstarejši kategoriji dečkov A je svoje prve stopničke v Pokalu Slovenije s tretjim mestom osvojil Miha Bošnik. »Jure že celo leto dela zelo dobro, kar potrjujejo tudi njegovi rezultati na dirkah. Ne nazadnje je tudi na domači dirki na Ptuju suvereno opravil s konkurenco in si privozil prestižno zmago, ki je pomembna za naš klub in prostor, v katerem delujemo. Medalja na DP je seveda presežek, naš klub v tej mladinski kategoriji že dolgo ni imel kakšnega kolesarja na stopničkah. V preteklosti smo že osvajali tudi naslove državnih prvakov, a konkurenca je iz leta v leto močnejša in veseli nas, da držimo korak z najboljšimi,« je o dosežku Jureta Majnika dejal Marjan Kelner, direktor KK Perutnina Ptuj. Opazno je, da imate močan podmladek tudi pri dekletih. »Nimamo jih veliko, a so vse v samem vrhu. Z nizanjem dobrih rezultatov je začela Hana Jeromel, potem so se ji pridružile še druge. Pri dekletih gre večinoma za družinske povezave, tudi njihovi bratje so kolesarji. Tukaj bi pohvalil delo trenerjev, ki so prav tako zaslužni za dobre dosežke vseh tekmovalcev, tako fantov kot deklet,« je o tem povedal Kelner. Kolesarstvo z Pred Dirko po Franciji Martin Hvastija: »Drugi so za Pogačarjem in Rogličem dve stopnički nižje« Nekdanji poklicni kolesar Martin Hvastija je v pogovoru za STA izrazil prepričanje, da je Primož Roglič edini, ki lahko na prihajajoči Dirki po Franciji premaga dvakratnega zaporednega zmagovalca Toura Tadeja Pogačarja. Slovenska zvezdnika sta največja favorita na dirki, ki se bo začela v petek v Koebenhavnu. „Želim si čist boj mož na moža, pričakujem pa, da bo zmagal eden od obeh favoriziranih Slovencev. Poznam Tadeja Pogačarja in želim si, da osvoji še nekaj Tourov, po drugi strani pa bi rad videl, da vzame kakšnega tudi Roglič. Kaj več pa težko napovem,“ je v uvodu dejal 52-letni kolesarski funkcionar ter strokovni komentator prenosov kolesarskih dirk na nacionalni televiziji. Poudaril je, da pri Rogliču ne gre za to, da mu dirka po Franciji ni usojena, sploh po zadnjih dveh izdajah, ko je leta 2020 ostal brez zmage po zadnjem kronometru in ko je lani moral zaradi dveh padcev predčasno sestopiti s kolesa. „Sam ne bi tako tragično gledal na vse skupaj. Če izpustimo vse, kar se lahko v treh tednih zgodi, od 'atomske bombe' do covida-19, takšni in drugačni padci, da ne omenjam ostalih faktorjev in višje sile, je le Roglič sposoben parirati Tadeju Pogačarju. Nesporna favorita sta, ne ker sta naša, ampak ker je to dejstvo. Vsi ostali so dve stopnici nižje,“ je pred začetkom francoske pentlje pristavil Hvastija. Tudi Danca Jonasa Vingegaarda, sicer Rogličevega moštvenega kolega, ne vidi v boju za skupno zmago. „Vingegaard še nikoli v življenju ni premagal Tadeja Pogačarja. Pustimo tisti vzpon na Ventoux lani, trenutek slabosti in velika prednost, zaradi česar ga Tadej ni lovil za vsako ceno. Vingegaarda spremljam že sedem, osem let v vseh mlajših kategorijah in nikoli ni uspel kljubovati Pogačarju. Ob polni formi in pravem zdravstvenem stanju Tadeja, v boju mož na moža, vat na kilogram na klanec, to ni mogoče,“ je prepričan. Skrbi pa ga tudi več različnih ciljev, s katerimi se na Tour podaja ekipa Jumbo-Visme. Dirkanje za zeleno in rumeno majico ni težava na enotedenskih dirkah, na tritedenskih pa tako lahko pride do velikih razpok znotraj ekipe. „Oni nimajo dileme, ampak trilemo znotraj ekipe. Mislim, da je to zavajanje, češ 'za nas je pomembna ekipa, zmaga ali Vingegaard ali Roglič'. To ni res. Roglič je edini, ki lahko premaga Pogačarja, a zgolj s 100-odstotno podporo, ki pa je zaradi več ciljev znotraj ekipe ne more imeti,“ je dejal Hvastija. Na drugi strani je ekipa UAE Team Emirates sestavljena zgolj z enim ciljem, da Pogačar še tretjič na Elizejskih poljanah obleče rumeno majico zmagovalca Toura. „Nikoli sicer ne moreš izključiti vseh faktorjev. Zato je zmaga na Touru, kot je to storil Miguel Indurain petkrat in tisti, ki ga ne smemo omenjati (Lance Armstrong, op. a.), sedemkrat, nekaj zelo težko dosegljivega. Dejstvo je, da ima Pogačar za razliko izpred dveh let Foto: Črtomir Goznik Pro Tour ekipe so Dirko Po Sloveniji izkoristile za sklepne priprave na Tour. okoli sebe super ekipo, sestavljeno iz dobrih kolesarjev, pametno narejeno, motivirano in predvsem totalno podrejeno njemu.“ Kaj pa ostali favoriti? „Kdorkoli od ostalih lahko zmaga zgolj v primeru višje sile, ali da obeh Slovencev ni,“ je pristavil in omenil tiste, ki kotirajo visoko na stavnicah, a jim slednje ne pripisujejo veliko možnosti. To so po njegovem mnenju Rus Aleksander Vlasov, Italijan Damiano Caruso, Avstralca Jack Haig in Ben O'Connor, Francoz Romain Bardet, Kolumbijca Rigoberto Uran in Nairo Quintana, ter trojec Ineosa, Britanca Geraint Thomas, Anglež Adam Yates in Kolumbijec Daniel Martinez. Zaradi izrazite vloge favoritov slovenskih kolesarjev in številnih dirk, ki sta si jih podredila po svoje, bi lahko postalo kolesarstvo dolgočasno. S to oceno se Hvastija ne strinja. „Seveda marsikoga to moti. Spomnimo se nazaj, ko je tisti, ki ga ne imenujemo, zmagal sedemkrat, je bil Tour tudi 'dolgočasen'. Ko je Sky dominiral, je prišlo desetletje dolgočasnosti. To, kar se zdaj dogaja, je atrakcija v primerjavi z uspavanko iz Skyjevih let in je zanimiva zgodba. Zakaj? Ne zato, ker sta naša, ampak ker sta si tako blizu po telesnih predispozicijah in tudi zato, ker je Tadej nepredvidljiv. On napada po instinktu, preseneti celo samega sebe, kaj šele športne direktorje in ostale, ki gledamo od zunaj, ko odloča dirke s svojimi napadi na točkah, kjer se že 50 let niso odločale.“ Seveda ni pozabil niti ostalih Slovencev, pomudil pa se je predvsem pri Mateju Mohoriču in Janu Tratniku, ki bosta poleg Luke Mezgeca zaokrožila slovensko peterico na Touru. „Če gledamo malo sebično skozi oči Mohoriča in Tratnika, upam, da bo dvojec Jack Haig-Damiano Caruso čim prej 'iz igre', čeprav se sliši grdo. Da se razumemo, Bahrain-Victorious je lahko na zmagovalnem odru. Predvsem Jack Haig je baje dobro pripravljen. Iz našega stališča bi bilo Foto: Črtomir Goznik Marjan Kelner, direktor KK Perutnina Ptuj: »Ogled Toura v živo je nepozabna izkušnja! Vsak športnik vidi svoj šport v drugi luči, ko ga v živo spremlja na največjem odru, to pa je za kolesarstvo prav Dirka po Franciji.« Marjan Kelner, KK Perutnina Ptuj: »Kateri bo na vrhu, niti ni pomembno, da je le eden izmed njiju« Kakšen pa je vaš pogled na prihajajočo Dirko po Franciji in na razmerje moči med Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem? Marjan Kelner: »Vsi dosedanji rezultati in vse napovedi kažejo na to, da sta to res največja favorita za končno zmago, temu pritrjujejo tudi stavnice, ki ju vse po vrsti uvrščajo na vrh seznama kandidatov za zmago. Nikakor pa ne smemo pozabiti na faktor sreče, ki ima prav tako zelo velik vpliv na razplet. Dirka traja 21 dni, v tem času mora biti kolesar popolnoma zdrav, kar je že za nas na običajnih delovnih mestih težko dosegljivo, kaj šele na dirki 200 vrhunskih kolesarjev po običajnih cestah, v vseh vremenskih pogojih, po več ur na dan v območju visokega srčnega utripa … Še enkrat poudarjam, da sta res favorita, a spomnimo se samo lanske dirke, ko je Rogliča izločil 'tretji faktor', padec in poškodba. Nikoli ne bomo izvedeli, kako dobro je bil takrat pripravljen, morda dovolj dobro tudi za zmago. Moje prepričanje je, da bi si morali kot Slovenci in ljubitelji kolesarstva želeti le to, da je eden izmed njiju na vrhu, kateri bo to, pa niti ni pomembno.« Pogačarja smo imeli priložnost v živo spremljati tudi na dirki Po Sloveniji, kjer je bilo kar nekaj vrhunskih ekip. Marjan Kelner: »Ekipe iz Pro Toura v zadnjih letih dirko Po Sloveniji izkoriščajo za sklepne priprave na Tour de France, oz. je to zanje zadnji test pripravljenosti. Po dirki sem konkretno za Tadeja prebral, da je zelo malo minut vozil z maksimalno močjo, kar pomeni, da je izredno superioren ali pa konkurenca vendarle ni bila na njegovem nivoju. Ob tem se je treba jasno zavedati, da je Tadej z naskokom svetovna številka 1, tistih s številko 2, 3, 4 ali 5 pa tukaj ni bilo. Je pa v vseh odločilnih trenutkih vseeno pokazal svoje zmogljivosti.« Obstaja želja, da si Tour ogledate v živo? Marjan Kelner: »Ogled Toura v živo je nepozabna izkušnja! Vsak športnik vidi svoj šport v drugi luči, ko ga v živo spremlja na največjem odru, to pa je za kolesarstvo prav Dirka po Franciji. Gre za najbolj obiskano športno prireditev na svetu, ki je vrhunska v vseh pogledih. Seveda tudi letos obstaja želja po ogledu v živo, nič pa še ni odločenega.« JM lepše in bolj zanimivo, če bi imela Mohorič in Tratnik čim prej proste roke. Mohorič je dokazal, da zna zmagati etapo na Touru, tudi Tratnik bi jo znal, če bi dobil priložnost. To je odvisno od hierarhije v ekipi,“ je še proti koncu dodal strokovni glas nacionalne televizije med prenosi kolesarskih dirk. sta Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 Šport, reportaže petek z 1. julija 2022 Vrnil se je Damjan Vogrinec 15 Damjan Vogrinec: »Pritegnil me je ambiciozen projekt« Foto: Črtomir Goznik Boštjan Zemljič je s Cirkulančani v sezoni 2021/22 osvojil 5. mesto v 3. ligi – vzhod. iz Avstrije pa prihajata še dva igralca, Gašper Veligošek in Nik Čater – oba sta bila nekdaj člana mlajših selekcij celjskih klubov. Članom bomo prik- ljučili vsaj dva mladinca, še z nekaterimi igralci pa se dogovarjamo. Ekipa bo konkurenčna za vrh,“ je dejal Milošič. Novi trener bo igralce zbral v prvi polovici julija, Varežani pa že imajo dogovorjene praktično vse pripravljalne tekme. „Najprej igramo s Podvinci (16. 7.), sledijo Beltinci (23. 7.), Grajena (27. 7.), Starše (30. 7.), Drava (2. 8.) in na koncu generalka z Odranci (7. 8.),“ je spisek brez oklevanja potrdil novi trener Damjan Vogrinec. V nadaljevanju se je dotaknil vrnitve v trenerske vode: „S Cirkulanami sem res imel tih dogovor, da se slišimo ob vrnitvi in tako je tudi bilo – oboji smo se držali dogovora. Nekoliko sem že pogrešal adrenalin ob igrišču, pritegnil pa me je tudi ambiciozen projekt. Želja je, da smo pri vrhu, čim bližje prvemu mestu in prav to je tisto, kar je pretehtalo. Okostje ekipe ostaja nespremenjeno, z majhnimi spremembami bomo ostali konkurenčni. Prednost je tudi Foto: Črtomir Goznik Novi trener je Damjan Vogrinec, ki se je vrnil v klub, kjer je že deloval. ta, da ekipo dobro poznam.“ Tekmovanje v 3. ligi bo v naslednji sezoni močno zaznamovano s klubi iz MNZ Ptuj. „Moje mnenje je, da tako zanimive lige že dolgo nismo imeli in je tudi hitro več ne bo. Drava je v svetu nogometa prepoznavno Pleterje z Bernarda Jurič z novo uspešno kolesarsko zgodbo Luksuz pravega Balkana, ki ga ljudje več ne poznajo Bernarda Jurič, vzdržljivostna kolesarka iz Pleterij, je junija uspešno prekolesarila gorsko kolesarsko dirko na Balkanu, od Sežane do Risana (Kotor) v Črni gori. Na poti je bila od 3. do 12. junija, prevozila je 1392 km, garmin pa je pokazal tudi 29.205 premaganih višinskih metrov. Po devetih dneh, dveh urah in 42 minutah je kot prva iz Slovenije prikolesarila na cilj. Dirko je sicer začelo 100 udeležencev iz 24 držav, v kategoriji solo se je Juričeva uvrstila na 16. mesto, med ženskami pa na tretje. Prvo balkansko gorsko dirko, ki jo Bernarda opiše kot najbolj razburljivo nepodprto gorsko kolesarsko dirko na Balkanu, je sicer zaključilo 51 kolesarjev. Po Balkanu je sicer že veliko kolesarila, a je bila ta trasa tako zanimiva in drugačna, da se je odločila, da jo bo prekolesarila. Letos se je že udeležila turnega vzpona na Ararat, ki pa ga ni končala zaradi vremena, za prvi maj pa je obkolesarila Korziko. Lani je kolesarila v Kirgiziji, na „svileni cesti“, ki pa jo je morala 300 km pred ciljem končati zaradi hudih opeklin ustnic. Sicer pa je pozimi aktivna na smučeh, poleti pa na kolesu. „Gibanje je zame tako pomembno kot zrak in voda – to je moj moto. Več aktivnosti, kot jih imam v naravi, bolje se počutim, manj kot je motilcev okrog mene, bolje funkcioniram,“ je poudarila. Na balkanski gorski dirki je Bernarda vozila sama, tako kot zahtevajo pravila takih dirk, to pa ji tudi najbolj ustreza, da se lahko posveti spoznavanju okolja, naravi – in sebi. Kolesarila je po najbolj odmaknjenih poteh Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Tokrat je imela v torbah malo več zaščitne kozmetike za ustnice. „Kot vedno na mojih avanturah niti tokrat nisem imela rezervnih oblačil zase, imela pa sem nekaj rezervnih delov za Dendija, ki je odlično zdržal še eno noro avanturo, za kar se lahko zahvalim mojemu serviserju Alenu, samo enkrat sem morala menjati zavorne ploščice. V skladu s pravili dirke in ničelno toleranco do bližnjic nisem opravila nobene predhodne rezervacije prenočišča. Naredila pa sem si seznam krajev na trasi dirke oz. v njeni bližini. Vas Ulog v Bosni je bila zelo zanimiva: pričakuješ skromno trgovinico, da si kupiš malo kruha in kakšno salamo, naletela pa sem na kar dve gostilni, stran 15 Boj za igralce med našimi tretjeligaškimi klubi – Dravo, Cirkulanami, Podvinci, Zavrčem in Vidmom – je precejšen, igralski kader je omejen. „Tudi naše igralce so klicali iz raznih sredin, a smo na srečo klub, ki vedno izpolni dogovorjene obveznosti do igralcev, tako da naši igralci vedo, pri čem so,“ je dejal Milošič. Nogomet z NK Cirkulane Nogometaši Cirkulan so sezono 2021/22 v 3. slovenski ligi vzhod končali na 5. mestu, njihov izkupiček na 26 tekmah sezone je bil 12 zmag, 7 remijem in 7 porazov. Kmalu po končani sezoni so se razšli s trenerjem Boštjanom Zemljičem. „Z Boštjanom smo se razšli v prijateljskih odnosih, brez vsakršnih zamer. Na njegovo mesto smo postavili Damjana Vogrinca, ki se tako vrača v ekipo, s katero je imel največje uspehe in na katero je najbolj navajen. Z njim smo se pred dvema letoma razšli v prijateljskih odnosih in z dogovorom, da se ob ponovnem aktiviranju trenerske kariere slišimo. Ko smo poleti slišali, da bo znova začel trenirati, smo ga seveda poklicali in se hitro sporazumeli,“ je pojasnil Jože Milošič iz NK Cirkulane. Nato je podal nekaj aktualnih igralskih sprememb. „Glede odhodov je za zdaj jasno to, da odhajata Sven Golub in David Živić. Z igranjem nogometa je zaradi poškodbe prenehal Staš Mlakar, dlje časa bo zaradi operacije odsoten tudi Žan Sitar. Na drugi strani smo v svoje vrste dobili Alena Kraševca iz Gerečje vasi, COLOR CMYK me je udarilo po zadnjici. Na vsakem ovinku sem se ustavila, sestopila s kolesa, ga potiskala nekaj metrov, da me ni odpihnilo v dolino. Kako mi je bilo slabo, ko sem kolesarila proti Nikšiću, bruhala sem kot vidra!?! A milosti ni bilo, odpeljati sem morala še zadnjih 77 kilometrov. Ustavila sem se pri prvi lekarni in kupila tablete proti slabosti. V načrtu sem imela nekaj ur spanja, nato pa čim prej proti cilju, kjer me je čakala sestrična Mojca z možem. Zaspala sem kot ubita in prespala prvotni načrt, saj je bilo spanje – tokrat na postelji – bistveno drugačno kot tista prejšnja, v zvonikih, ko me je zvon zbujal vsako uro, prvič pa sem sploh mislila, da je potres. Očitno je telo potrebovalo takšen spanec. V nedeljo sem kot prva iz Slovenije, po devetih dneh, dveh urah in 42 minutah prikolesarila na cilj,“ je balkansko pot še enkrat podoživela Bernarda. Še ena pot z mnogimi spomini in doživetji Foto: zasebni arhiv Bernarda Jurič z Dendijem, ki je odlično vzdržal še eno noro avanturo, za kar gre zahvala serviserju Alenu. ena je bila sicer zaprta, odprta pa je nudila odlično oskrbo z alkoholom. Na startu v Sežani so me prvič prišli pozdravit in zaželet srečo tudi moji sodelavci in urednik knjige 12.000 kilometrov greha Venčeslav Japelj. Imela sem kar malo treme in začutila sem breme odgovornosti, da dirko tudi končam,“ začetek poti in občutke ob tem opiše Bernarda. Zahtevna tura z visokimi temperaturami, veliko blata in orkanskim vetrom Na mejni prehod pri Babnem Polju se je pripeljala med zadnjimi. Pot jo je nato vodila čez Risnjak in Velebit, kjer je bila čez dan temperatura 46 stopinj. Prek Risnjaka je vozila ponoči, zaradi opozoril o medvedih je pospešeno potiskala pedale. Sledila je vožnja prek Narodnega parka Una, nato po pohodniški poti Via Dinarica in spust v Knin, kjer je vstopila v Bo- sno in Hercegovino. Najnižja točka v Bosni je bil Mostar, ki je predstavljal tudi prvo postajo z nekaj več civilizacije. „Nato sem zavila v dolino Sutjeske in naprej po pragozdu Perućica. V Bosni pa je bila, kar zadeva vreme, res 'čista jeba'; obilne padavine in veliko blata, še sreča, da so bile pri roki veje, s katerimi sem si pomagala pri čiščenju blata s koles. A ko si pogled odmaknil od blatne ceste, si ugledal res noro lepo pokrajino. Čudovita Zelengora v mojih očeh, ki v glavi ostaja za vedno zapisana kot divjina izjemne lepote. Divjina narave brez znakov sodobne civilizacije daje tem goram posebno vrednost. Počasi sem zapustila BiH in prikolesarila v Črno goro, kjer sem se na Durmitorju povzpela na najvišjo točko dirke, prelaz Sedlo, 1869 metrov nad morjem. Če si bom slovensko pot zapomnila po tem, kako sem se izgubila, hrvaško po peklenskem soncu, bosansko po dežju in blatu, si bom črnogorsko po orkanskem vetru in slabosti, ki se me je lotila. Veter me je dobesedno ustavil, kolo mi je obrnilo, tako da Na poti Bernarda ni srečala veliko domačinov, tisti, ki jih je, pa so ji o nekdanji skupni domovini Jugoslaviji in o Sloveniji govorili z leskom v očeh – moški seveda o lepotah Slo- venk. Tako žive spomine še imajo starejši na čas druge svetovne vojne, nekaterim so se ob pripovedovanju orosile oči. Tudi Bernardi, ob tem so ji misli odtavale v osnovo šolo, k zemljepisu in zgodovini, predmetoma, ki ju je oboževala. Spomnila se je svoje učiteljice Metke Kodrič – zgodovino je bila vedno vprašana prva in tudi pohvaljena, kljub temu da ni razumela vseh tistih bitk, ki so se zgodile na tem območju, pravzaprav jih še danes ne, pove. Tjentište je pomemben kraj v Dolini herojev ob reki Sutjeski, tam je potekala ena najtežjih bitk druge svetovne vojne. „Tudi moja dirka je bila najtežja prav v teh koncih, na Popovem Mostu sem zjutraj skoraj jokala od obupa,“ pove. Tudi takrat je vedela, da bo – ne glede na vse, kar jo je še čakalo na poti – cilj dosegla. Če bo uspelo drugim, bo tudi njej. Z vsakim potiskom pedala je bila bliže cilju. „Začela sem vonjati morje, izza ovinka se mi je prikazal Kotor. Ustavila sem se, zaprla oči in obraz nastavila soncu, da posuši ves znoj. V cilju sem. Pozdravijo me vzkliki: Bernarda, Bernarda, Bernarda! Izklopila sem sledilec, ustavila garmina, ki je pokazal 1.392 prevoženih kilometrov in 29.205 premaganih višinskih ime in je ne glede na sestavo vedno magnet za gledalce, še posebej v tej tretjeligaški druščini. Ptujčani preprosto morajo naskakovati vrh, vsi drugi pa tudi imamo svoje načrte,“ je zaključil Vogrinec. Jože Mohorič metrov,“ Bernarda opiše še zadnje trenutke pred ciljem in prihod na sam cilj, zadovoljna, da ji je ponovno uspelo, ker je disciplinirana in motivirana in ker ne išče bližnjic. Bernarda zna odgovoriti tudi največjim dvomljivcem Zanimivo bi bilo sedaj videti obraze tistih delavcev, ki jih je srečala v Snežniškem gozdu, kjer se je na začetku poti malo izgubila in ki so jo zvedavo spraševali, kam neki se podaja. Ko jim je odgovorila, da v Črno goro, so bili najprej tiho, nato pa so bruhnili v smeh in jo vprašali, ali ve, kam se podaja. „Ti si nora: če prideš v Črno goro, si jaz odrežem ...,“ je slišala. A Bernarda ne bi bila Bernarda, če enemu od dvomljivcev ne bi odgovorila v njegovem tonu, da naj si ne odreže ničesar, ker mu (organ) utegne še priti prav ... Tudi na mejnem prehodu pri Babnem Polju sta jo slovenski in hrvaški policist pogledala z nekakšnim občudovanjem, a sta ji v bistvu želela „svetovati“, da naj se raje vrne domov, ker ne ve, kje je Črna gora. A to so tista doživetja, ki se še posebej vtisnejo v spomin, ki pa jih bo Bernarda še kako znala uporabiti v kateri od svojih naslednjih knjig. A še prej jo čaka 1.700 km dolga pot po Aljaski, kamor se bo podala avgusta. MG Foto: zasebni arhiv Na trasi balkanske dirke ni srečala veliko ljudi, domačinov, saj je vodila po najbolj odmaknjenih poteh, kjer tudi po 200 in več kilometrih ni bilo nobene možnosti za oskrbo. Bernarda se je kar nekajkrat vprašala, kako je to sploh še mogoče na začetku tretjega tisočletja. Sicer pa je pri njej vedno tako, na vsaki dirki vozi sama, da se lahko posveča spoznavanju okolja, naravi in sebi. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 Šport, rekreacija 16 Mali nogomet z 14. Memorial Srečka Tominca R.C. Trcko zasluženo pred vsemi Na praznično soboto, 25. 6., je na Selih potekal vsakoletni turnir v malem nogometu, ki ga Športno društvo Selan organizira v spomin na Srečka Tominca. Lepo poletno vreme je na Sela privabilo lepo število gledalcev, ki so bili priča dobro organiziranemu in kakovostnemu športnemu spektaklu. Na igrišču so se odvijali zelo zanimivi dvoboji številnih enakovrednih ekip, pestro pa je bilo tudi ob igrišču. Na turnirju je sodelovalo 18 ekip, ki so bile po žrebu razdeljene v šest skupin. Iz vsake je v izločilne boje napredovala po ena ekipa ter dodatni najboljši drugouvrščeni ekipi. Že v skupinskem delu so bili gledalci priča odličnim predstavam, kar je bila dobra popotnica za tekme v izločilnih bojih. Kar nekaj zelo kakovostnih ekip se je žal moralo iz tekmovanja zaradi izenačenosti posloviti že v skupinskem delu tekmovanja. Po napetih četrtfinalnih bojih so se v polfinale prebile ekipe ADK Zmajevi, ŠD Selan-Avto Sitar, R.C. Trcko, in Caffe club 911. V finalu so igralci R.C. Trcko delo opravili že v prvem polčasu, ko so domačinom zabili kar tri zadetke in si s tem tla- Zmagovalna ekipa turnirja na Selih – R.C. Trcko kovali pot do osvojitve turnirja na Selih. Nagrade sta ob najboljših ekipah prejela tudi najboljši strelec in vratar turnirja. Največ zadetkov na turnirju je dosegel Jaka Vajda, ki prihaja iz domače drugouvrščene ekipe, naj vratar pa je postal Urban Senekovič iz zmagovalne zasedbe R.C. Trcko. Rezultati: četrtfinale: ADK Zmajevi – Prishtina 2:1, ŠD Selan Avto Sitar – Guma Bar 5:3, Caffe club 911 – Ostroško FC 2:1, R.C. Trcko – ŠD Jablanci 4:1; petek z 1. julija 2022 polfinale: ADK Zmajevi – ŠD Selan Avto Sitar 3:5, Caffe club 911 – R.C. Trcko 0:1; tekma za 3. mesto: ADK Zmajevi – Caffe club 911 (po kazenskih strelih Caffe club 911); finale: ŠD Selan Avto Sitar – R.C. Trcko 1:3. Vrstni red: 1. R.C. Trcko 2. ŠD Selan – Avto Sitar 3. Caffe club 911 4. ADK Zmajevi R.C. Trcko: Urban Senekovič, Matevž Kukovec, Marcel Vindiš, Niko Vajda, Urban Goričan, Marko Brest, Bojan Klemenčič; ŠD Selan – AVTO SITAR: Žiga Zupanič, Nejc Rober, Jaka Mesarič, Žan Plajnšek, Alen Plajnšek, Jaka Vajda, Robert Kurež. UR Boks z Aljaž Venko Slovak na Češkem boljši od Slovenca Aljaž Venko, član Dejan Zavec Boxinga, je imel konec tedna na Češkem svojo osmo profesionalno borbo. Drugič je ring zapuščal poražen … Na Češkem je v bližini meje z Nemčijo potekal boksarski večer, v eni izmed 11 borb je nastopil 28-letni Aljaž Venko (7 borb, 5 zmag, 1 neodločen izid, 1 poraz). Njegov tekmec v super srednji kategoriji je bil tokrat Robert Racz (28 borb, 25 zmag, 3 porazi), 26-letni Slovak iz mesta Lucenec v bližini meje z Madžarsko. Dve leti mlajši Slovak ima za sabo veliko večje število profesionalnih borb in odličen izkupiček. Še posebej je fascinanten podatek, da je kar 22 zmag od dosedanjih 25 dosegel predčasno, s K.O. Venko se je takšnemu zaključku izognil, še več, Slovaku je nudil odličen odpor, a je bil v točkovnem zbiru slabši in sodnik v ringu je dvignil roko v zrak Slovaku. »V pripravah na dvoboj sem se seveda zavedal, da gre v primeru mojega tekmeca za pravega bombarderja, saj je skoraj vse dosedanje zmage dosegel predčasno. Zavedal sem se, da je možna njegova nadvlada, a do tega v samem ringu ni prišlo – tukaj so zagotovo prišle do izraza tudi moje izkušnje iz amaterskega in profesionalnega boksa. Borba je bila tako bolj kot ne izenačena, imel sem celo občutek, da bi lahko odšla na eno ali drugo stran. Sodniki so se odločili za Slovaka,« je dejal Aljaž Venko, ki ga je na Češkem spremljal trener Jawhar Jaballah. JM Drugo mesto je osvojila domača ekipa ŠD Selan Avto Sitar. Fotozapis Foto: Črtomir Goznik stran 16 Fotozapis Olimpijski dan na OŠ Ljudski vrt Kar dva sprejema na hajdinski občini OŠ Ljudski vrt in OKS-ZŠZ – regijska pisarna Ptuj sta izvedla prireditev Olimpijski dan. Ob tem so izvedli rekreativni tek, ki se ga je udeležilo približno 500 otrok. Prireditev je bila obarvana z zgodbo nekdanjega učenca in udeleženca olimpijskih iger v Tokiu Kristjana Čeha. Ta se sicer v četrtek ni mogel udeležiti dogodka, saj je imel v sredo še tekmovanje v Estoniji, prišel pa je v petek, ko je bil prisoten na proslavi ob dnevu državnosti. Na občini Hajdina so imeli v preteklih dneh precej pestro glede sprejemov uspešnih športnikov. Najprej sta župan Stanko Glažar in predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj sprejela ekipo Skorbe – veteranske državne prvake v nogometu v kategoriji nad 35 let, nekaj dni kasneje pa še Uroša Krajnca, zmagovalca mednarodne footgolf tekme Slovenian footgolf Open – Ptuj FIFG 500. JM Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 1. julija 2022 stran 17 17 Juršinci, Slovenija z Novi razstavni prostori Puhovega muzeja Še en poklon geniju tehniške zgodovine Letošnji dan državnosti je bil za člane Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci velik dan. Skupaj jih je 128, ki jih je povezala ljubezen do kulturne in tehniške dediščine. Vsak izmed njih ima najmanj eno Puhovo vozilo ali še več, vsi skupaj pa ohranjajo in pripovedujejo edinstveno zgodbo dediščine starodobnikov v slovenskem prostoru, upravljajo Puhov muzej, ga vzdržujejo, ohranjajo in predstavljajo domačim in tujim obiskovalcem. Hkrati pa ohranjajo spomin na genija tehniške zgodovine Janeza Puha. Najstarejše kolo, ki ga hranijo v društvu, je iz leta 1911, Puhov motor S4 pa je iz leta 1935. 25. junija so povabili na evropsko srečanje Puhovih vozil in na odprtje novih prostorov Puhovega muzeja ob 160. obletnici rojstva Janeza Puha. Društvo jih je v zadnjih dveh letih gradilo izključno s prostovoljnim delom. Vložili so več kot 6.000 delovnih ur. Za pomoč so se na odprtju novih prostorov Puhovega muzeja zahvalili donatorjem, gospodarstvenikom in podjetjem iz okolice, domačim obrtnikom iz Juršincev ter občini Juršinci in tovarni Magna Steyr Puch, zlatima donatorjema pri tem projektu. „Objekt smo ovrednotili na 180.000 evrov, v ureditev razstave pa smo dodatno vložili še 50.000 evrov. Pravega odgovora na to, koliko so vredni razstavni predmeti, nimam. Zagotovo pa so neprecenljive vrednosti. Puhova dediščina nima cene,“ je povedal predsednik Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci Vlado Slodnjak, ki je nadvse ponosen, tako kot vsi drugi člani, da je danes Puhov muzej najbolj obiskana turistična točka v tem delu Slovenskih goric. Vsako leto ga obišče nekaj tisoč obiskovalcev. Takega muzeja, kot ga imajo v Sakušaku, v Sloveniji ni. Foto: MG Najstarejši motor je bil Puch A 1903, serijska številka 20, dvajseti motor, ki ga je Janez Puh izdelal v začetku svoje kariere. Foto: MG Rudi Slaček (gonilna sila pri gradbenih delih, tudi pri starem delu muzeja), Vlado Slodnjak (predsednik) in Marjan Petek (podpredsednik). Foto: MG V novih razstavnih prostorih Puhovega muzeja je v sliki in besedi predstavljeno življenje in delo Janeza Puha, njegovi izumi, izdelki (kolesa, motorji, avtomobili), tovarna v njegovem času in danes, zakladnica njegovih 19 patentov, ki so bili patentirani v uradu na Dunaju. V spodnjem delu razstavišča si je mogoče ogledati še najstarejši Puhov avtomobil, ki je bil izdelan med letoma 1914 in 1920, nato pa predelan v gasilski avtomobil (na fotografiji). Še podrobneje je Puhova zgodba opisana v zgornjem delu razstavišča, skupaj še z dvema največjima Prlekoma. Miklošičem in Trstenjakom, ki se ji pridružuje še zgodba Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha, s kolesi in motorji. Zelo so ponosni tudi na sodelovanje z Bistro, Tehničnim muzejem Slovenije, ki skrbi za ohranjanje tehniške kulturne dediščine. Listino o tem so podpisali junija letos, prvi rezultat tega sodelovanja pa je že mogoče občudovati na razstavi, kjer je na ogled gasilsko vozilo, ki je bilo predelano iz najstarejšega Puhovega avtomobila, izdelanega med letoma 1914 in 1920. Dogovorili pa so se že tudi o izmenjavi logotipov društva in muzeja, tako da bosta muzejske vstopnice poslej krasila logotipa obeh muzejev. Junijski datum pa nosi tudi listina o sodelovanju z Ustanovo dr. Antona Trstenjaka, ki je društvo že tudi finančno podprlo. Vse od začetka delovanja društva pred 22 leti pa dobro sodelujejo tudi z Magno Steyr Puch, ki je naslednica nekdanje Puhove tovarne. Poma- gali so jim tudi pri ureditvi novega razstavišča. Društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci je z odprtjem novih razstavnih prostorov še dodatno obogatilo vedenje o slovenskem tehniškem umu, ki je bil dolgo neupravičeno spregledan. Sodelovanje z Bistro in Ustanovo dr. Antona Trstenjaka pa je samo stopnica višje na tej poti. MG Foto: MG Sakušak je bil 25. junija razstavišče starodobnih Puhovih vozil iz cele Evrope. Letos jih je bilo okrog 500, največ pa motorjev. Prvo srečanje starodobnih vozil so člani Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha organizirali že leta 2001, potekalo je pod imenom Juršinci 2001. Pozornost obiskovalcev so pritegnili tudi starodobni avtomobili. Foto: MG Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 1. julija 2022 Evropa, Slovenija z Glede na podatke Eurostata smo Slovenci pravi poligloti Več jezikov znaš, več veljaš Raziskava, ki jo je Evropski statistični urad opravil pred nekaj leti, kaže, da smo Slovenci lahko ponosni na svoje znanje tujih jezikov; med nami naj bi namreč bilo kar 37,7 odstotka takih, ki govorijo najmanj tri tuje jezike, s čimer se uvrščamo na zavidljivo četrto mesto v Evropi. Nejeverni Tomaži zdaj gotovo posmehljivo zmigujejo z glavo, češ, to pa res ni nič takega, zlasti če pod znanje tujih jezikov štejemo jezike nekdanje skupne države: hrvaščino, bosanščino, srbščino, črnogorščino in makedonščino, ki imajo danes status samostojnih jezikov in ki jih večina med nami še vedno razume. Morda je v tem nekaj resnice, saj Eurostat ne razkriva, ali so pri statistiki upoštevali sposobnost sporazumevanja v vseh naštetih jezikih bivše Juge, a glede na ostale podatke jih očitno niso. Kajti kot je razvidno iz jezikovnega zemljevida, imajo naši sosedje Hrvati bistveno nižji delež poliglotov, in sicer zgolj 6,2 odstotka, še slabšega pa Bosanci z 0,7 odstotka, ki so se tako znašli na samem evropskem dnu. Bolje so se odrezali Makedonci z 9,7 odstotka, z 20,5 odstotka pa so se nam najbolj približali Srbi. Na vrhu Luksemburžani, na dnu Bosanci Edina država, kjer se z znanjem najmanj treh tujih jezikov lahko pohvali več kot polovica (51,2 %) prebivalcev, je Luksemburg, žepna državica, ki tudi sicer velja za eno najbolj razvitih v EU. Dejstvo je, da narodi z manjšim številom prebivalcev ponavadi govorijo več tujih jezikov, saj njihovega razume malokdo. Lahko bi torej rekli, da manjša kot je država, večji poligloti so njeni državljani. A tudi to ni nujno pravilo. Prvo mesto Luksemburga ne preseneča, če vemo, da ima država tri uradne jezike: francoščino, nemščino in luksemburški jezik, torej znajo vsi, ki so tam zaključili osnovno šolanje, vsaj omenjene tri jezike, mnogi pa poleg tega govorijo še angleško. Že v osnovi so večjezični tudi v Švici, kjer imajo celo štiri uradne jezike: francoščino, nemščino, ita- lijanščino in retoromanščino, zato tam najmanj tri jezike obvlada 36,5 odstotka prebivalcev. Ta stopnja pa ni tako visoka (26,9 %) v Belgiji, kjer so uradni jeziki nizozemščina, francoščina in nemščina. Absolutnim zmagovalcem Luksemburžanom sledijo Skandinavci, predvsem Finci s 44,9 odstotka poliglotov in Norvežani s 43,7 odstotka. Zanimivo, da Švedska z zgolj 19 odstotki ne dosega niti približno podobnega rezultata, se pa s 25,7 odstotka »dobro držijo« finski bratje Estonci. Med evropske poliglote lahko prištejemo še Slovake (28 %) in Dance (24,6 %). Dve tretjini Britancev govorita samo angleško Na drugi strani lestvice so se znašli »veliki« narodi z močno ekonomijo, a slabim znanjem tujih jezikov. To je razumljivo, saj se jim za komunikacijo s svetom ni treba učiti tujih jezikov, ker drugi govorijo njihovega. Med Italijani, Francozi, Britanci, Irci in Španci je tako le od 4,4 do 5,6 odstotka populacije, ki razume več kot tri jezike, medtem ko Nemčija z 10,4 odstotka nekoliko dviguje ugled velikih zahodnih Vir: Eurostat Delež poliglotov v Evropi držav. Kar težko je razumeti, da povprečja v omenjenih državah ne popravlja pisana paleta različnih narodov, ki živi v njih. Če pogledamo na vzhod Evrope, vidimo, da se tam s številom poliglotov vsekakor ne moreta pohvaliti ne Romunija z 0,9 ne Poljska z 2,8 odstotka. Po navedbah Eurostata kar 65,4 odstotka Britancev ne govori niti enega tujega jezika. Sledijo jim Romuni (64,2 %), Madžari (57,6 %), pa tudi več kot polovica Bolgarov. Na tem seznamu so še Irci (49,2 %), Španci (45,8 %) ter skoraj 40 odstotkov Francozov, 34 odstotkov Italijanov in skoraj tretjina Poljakov. Pred prenekaterim evropskim narodom je torej še veliko dela, preden bodo dosegli enega od ciljev Evropske unije, po katerem naj bi vsak Evropejec poleg maternega govoril še dva tuja jezika. Senka Dreu Slovenija z Kako uspešni smo z vpisi svetovne kulturne in nesnovne dediščine Devet mojstrovin na Unescovem elitnem seznamu V registru nesnovne kulturne dediščine je na novo vpisanih pet enot: priprava mlinčevk, vezenje po štetih nitih, vezenje po narisku, izdelovanje suhorskih pirhov in pridelava bučnega olja, značilnega za štajerske in prekmurske oljarne, kjer je skoraj obvezni del kulinarike vsakega gospodinjstva. Kategorijo nesnovne kulturne dediščine, ki vključuje »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine«, je Unesco sprejel leta 2003, štiri leta kasneje jo je ratificirala tudi Slovenija, torej gre za razmeroma mlado kategorijo. 107 kandidatov, štirje na cilju Preden lahko neko tako znanje ali izdelek sploh nominiramo za vpis na Unescov seznam, razlaga- Foto: arhiv M24 Potencialni »kandidati«, značilni za Podravje, ki še čakajo v registru za vpis, pa so med drugim jasličarstvo, babištvo, peka potic, raba hišnih imen, ljubiteljsko gledališče, vleka ploha, slamokrovstvo, streljanje z možnarji, Foto: KZP V naši najstarejši oljarni Oljarni Fram, ki deluje vse od leta 1750, še vedno stiskajo bučno olje iz ročno nabranih semen in ga pražijo na nižji temperaturi od običajne. Bo ta tradicionalna pridelava kdaj del Unescovega seznama nesnovne dediščine? Vse bolj cenjeno bučno olje V obrazložitvi za vpis bučnega olja v nacionalni register nesnovne dediščine piše, da gre za pomemben del kulinarične tradicije na Štajerskem in v Prekmurju ter delu Koroške. V preteklosti je veljalo za dodatek jedem, v sodobnosti pa se je njegova uporaba razširila, zato je postalo cenjen in iskan regionalni izdelek. Rabo in pridelavo bučnega olja povezujejo s turizmom, promocijo in trženjem turističnih krajev v SV Sloveniji, kjer nastajajo novi proizvodi z bučnim oljem, ki je vse bolj nepogrešljivo tudi pri peki in vaniljevem sladoledu. jo na Unesco Slovenija, ga je treba razglasiti za nesnovno dediščino posebnega državnega pomena in ga tudi vpisati v nacionalni register. Vpis v register je torej neke vrste predpriprava za končni cilj: postati del Unescove elite, kar prinaša prednost pri pridobivanju javnih sredstev, prepoznavnost in večji obisk, torej tudi večji zaslužek. Trenutno je v nacionalnem registru 107 enot, od katerih je štirim uspel preboj na Unescov seznam živih mojstrovin: škoeloškemu pasijonu, obhodu kurentov, klekljanju čipk ter veščini suhozidne gradnje, znanja in tehnike. Potencialni »kandidati«, značilni za Podravje, ki še čakajo v registru, pa so med drugim jasličarstvo, babištvo, peka potic, raba hišnih imen, ljubiteljsko gledališče, vleka ploha, slamokrovstvo, streljanje z možnarji, pritrkavanje, pletarstvo, izdelovanje kurentij, godbeništvo, priprava prleških gibanic in obhodi pustnih oračev. Uspešen hrvaški model S petimi vpisanimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi na Unescov seznam se naša država glede na velikost in število prebivalcev uvršča med najbogatejše varuhe zakladov človeštva, trdijo na Unesco Slovenija. Srbija, denimo, ima prav tako pet vpisov, je pa po drugi strani precej uspešnejša Hrvaška, ki ima na seznamu kar 10 znamenitosti. A Hrvati so še bolj aktivni na področju nesnovne dediščine. Na tamkajšnjem ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da so se zadeve lotili drugače, kot to počnemo v Sloveniji, kjer prihajajo predlogi za nominacije »od spodaj«, torej iz lokalnega okolja. »Hrvaška že vrsto let, še posebej od ratifikacije Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine leta 2005, intenzivno izvaja dejavnosti valorizacije, popisovanja, dokumentacije in promocije nesnovne kulturne dediščine. Tako smo doslej v nacionalnem registru zbrali 210 nesnovnih kulturnih dobrin, od katerih je med Unescove bisere že uvrščenih 21, ta rezultat pa pripisujemo odličnemu sodelovanju strokovnih služb, od ministrstva za kulturo, njegovega direktorata za varstvo kulturne dediščine, hrvaškega Unesca, komisije za nesnovno dediščino do različnih znanstvenih institucij z nosilci teh tradicij.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek z 1. julija 2022 petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Vračali se boste nazaj in boste v prenesenem ali dejanskem pomenu prepojeni s preteklostjo. Na drugi strani se bodo spomini kopičili in sami boste ugotovili, da je v pregovoru: »od trnja do zvezd« mnogo resnice. Ljubezenska pravljica se bo razvijala in odnos vas bo v marsičem bogatil! BIK ... ZAMORSKA MAČKA (21. 4. – 20. 5.) Energije vesolja bodo na vaši strani in strmite po tem, da se dokažete, to vam bo ne nazadnje tudi uspelo. Prava oaza energije bo dom, kjer se korak za korakom lotite prenove. Besede bodo močne in določene obremenitve lahko daste iz sebe v pisani obliki izražanja. Cercopithecus erythrogaster Telo je dolgo 44 do 46 cm, rep pa od 59 do 61 cm. Tehta od 2 do 4,5 kg. Dnevna opica ima temen obraz z rožnatim gobčkom, ki ga obkrožajo beli zalizci. Prsi in trebuh so navadno rdečkasto rjavi, po čemer je vrsta tudi dobila ime. Pri nekaterih osebkih je spodnja stran telesa siva. Samica je podobna samcu, le da ima siv trebuh in okončine. Hrani se s sadjem, pa tudi z žuželkami, listi in pridelki. Po navadi živi v majhnih skupinah, ki jih sestavlja 4-5 osebkov. Velja za redko živalsko vrsto. Razširjenost: Nahaja se v Nigeriji in Benitu. Živi v vlažnih deževnih gozdovih in mokrih predelih suhih tropskih gozdov, pa tudi na kmetijskih zemljiščih. EAK - Zevsov sin, sodnik v Hadu, GALLAGHER, Noel - britanski pevec, NERINA - vrtna narcisovka južnoafriškega porekla DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Naredili boste nek načrt, ki bo obrodil sadove. Finančno stanje se bo počasi in zagotovo izboljšalo. Vleklo vas bo v družbo in med prijatelje – tam boste pozabili na čas. Zanimivo je, da se ukvarjate z analiziranjem dogodkov in da o marsičem tudi poglobljeno razmišljate. RAK (21. 6. – 22. 7.) Podravje z Isaac Palma kljub zapletu na Melodijah morja in sonca Po koncertih na obisk v Argentino Priljubljeni pevec iz Argentine, ki je s petjem očaral slovensko občinstvo, po epidemiji vendarle načrtuje obisk domovine skupaj s hčerko, ki starih staršev iz Južne Amerike še ni videla. Zadnja dva meseca pa je reševal zaplet z nastopom na Melodijah morja in sonca (MMS), saj bi skoraj zgubil priložnost, da znova zasije na velikem odru poletnih popevk. »Načrtujemo potovanje v Argentino, a še vedno čakamo z nakupom vozovnice za najboljšo ceno. Letalo do Argentine se je podražilo za dvainpolkrat! Razlike v cenah so tudi za tisoč evrov, zato se z nakupom kart še ukvarjam. Sicer pa potovanje načrtujemo septembra, ko bo v Argentini ravno pomlad,« je najprej povedal Isaac in dodal, da sta stara starša vnukinjo že videla, ko je bila stara komaj dva meseca: »To je bilo pred epidemijo, ko sta nas obiskala v Sloveniji. Isabella tako še ni bila v Argentini. Se pa doma pogovarjamo tudi špansko, da bi se naučila, čeprav seveda govori bolje slovensko. Vendar se s španščino trudi in se zelo veseli. Ravno včeraj mi je povedala, kako je vesela, da bo spoznala dedka in babico in se z njima pogovarjala špansko.« Poleti Isaaca čaka kar nekaj koncertov. Nedavno je v Kopru na odru stal z znanimi glasbeniki. »Koncert se imenuje Glasbena čarovnija in zelo sem vesel, da sem poleg in delim oder z Manco Špik, Erosi, Markom Škugorjem in Klapo Intrade. Vsi so zame legendar- Nekoliko nenavaden teden je pred vami in mnogo stvari se bo dogajalo na spontan način. Vezali vas bodo spomini na stvari, ki ste tako ali drugače že prerasli. Skozi svet sanj lahko odkrivate, kaj naj se odvija vaša pot. Nekdo izrazito trka na vaša vrata in ugotovili boste, da je to ljubezen! LEV (23. 7. – 22. 8.) Obdajala vas bo ljubezen in doživeli boste svoj razcvet. Mnogo ljudi vam bo namenilo prijetno pohvalo in tako se boste počutili, da ste med zvezdami. Zanimivo je, da bo določenim stvarem treba priti do dna in tako pridete tudi do zaključkov in uporabnih rešitev. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Šimen Župančič/M24 ni, na odru sem se počutil odlično. Pogrešal sem oder in vidim, da so koncerte pogrešali tudi ljudje. Nastopil pa bo tudi na Melodijah morja in sonca, kjer je leta 2017 zmagal. A letos ni šlo brez zapletov. »Nastopil naj bi s Klapo Semikanta, te podatke najdete tudi na spletu, a to ne drži več. Pred dvema mesecema se je namreč začela neka čudna zgodba, Klapa Semikanta se ni mogla prijaviti, imeli so težave in nastop z mano so odpovedali. Seveda nisem želel izgubiti priložnosti za nastop na MMS, začel sem reševati situacijo, zato tekmujem sam, ampak s podporo skupine Il Divji. Oni bodo z mano na odru, čeprav tekmujem sam. Po nastopu pa z Il Divjimi pripravljamo skupni projekt, izdali bomo pesem in videospot.« Eva Jandl Spremljala vas bo intenzivna energija in povečana mera samoiniciativnosti. Korak za korakom sledite naprej in tako pridete do principov, ki jih od nekdaj zagovarjate. Izpolnila se vam bo lahko srčna želja. Prijatelji in družba bodo vino življenja, več let jih poznate, toliko slajše bo! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Teden boste v nekem prenesenem pomenu besede preplesali in se predajali užitkom, ki jih ne bo manjkalo. Ljubezen bo nekaj zelo intenzivnega, želja po svobodi bo močna in vendar vam bo partner postavil meje. Glasba, ples in poletne noči vam bodo pisane na kožo. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Delu in delovnim obveznostim za zdaj še ni videti konca, kar je po svoje zelo spodbudno. In na drugi strani bo čas, da se sprostite, poveselite in da na določene stvari pogledate bolj sproščeno. Partnerjevi modri nasveti vam bodo koristili. V pogledu službe bo šlo po principu prijetno s koristnim. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Počasi in vztrajno se bliža poletje, čas zabav in zabavnega življenja. Imeli boste zelo močno vero in tako širili dobro voljo ter zaupanje. Izrazito vas bo zaznamovala želja po drugačnem razmišljanju, svobodi in plemenitosti. Spremljala vas bo študioznost in rešitve za boljši jutri! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Resen teden je pred vami, prav gotovo ne boste pričakovali nemogočega, ampak se zavedali, da se počasi daleč pride. Vztrajnost je prijetna lastnost in se vam bo ne nazadnje tudi obrestovala. Iz preteklosti se bo pojavila neka oseba, s katero boste morali razčistiti in reči bobu bob. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Reka življenje drvi naprej in razpeti boste med številnimi možnostmi in priložnostmi. Verovati se velja slepega idealizma. Čeprav je resnica ta, da vam bo ljubljena oseba naklonjena in vam pomagala po najboljših močeh. Služba: nakazan je nek skupni projekt! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Kazalci usode se vrtijo in čas beži. Toda to še ni razlog, da ne bi upali slediti svojim sanjam in se na pravilen način predali užitkom. Odpravite se po nakupih, kajti pri tem boste imeli srečno roko. Spremembe so sestavni del življenja in zaradi tega nujne. Srečen dan: sreda. Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 1. julija 2022 Zdravstveni nasveti Sindrom zapestnega prehoda oziroma sindrom karpalnega kanala Sindrom karpalnega kanala oz. sindrom zapestnega prehoda je obolenje, ki nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu. Zanj so značilni mravljinci v rokah in tudi bolečine v zapestju. Karpalni kanal oz. zapestni prehod je ozek in neraztegljiv prehod v zapestju. Karpalni kanal na hrbtni strani omejujejo zapestne kosti, na dlani pa toga vezivna plošča, ki ji strokovno rečemo transverzalni karpalni ligament. V njem so mediani živec in tetive – upogibalke prstov, ki so ovite v tetivne ovojnice. Da bi si bolnik olajšal težave, nemalokrat spreminja položaj roke, jo dviguje v zrak ali pa jo hladi pod mrzlo vodo. Bolečine v zapestju lahko sevajo tudi proti komolcu. Mravljinci v rokah se lahko pojavljajo tudi čez dan, zlasti pri določe- nih opravilih. Pojavijo se lahko med vožnjo avtomobila ali kolesa, med uporabo računalniške miške ali telefona, pri držanju knjige ali časopisa in podobno. Ko sindrom karpalnega kanala napreduje, bolnik v prizadeti roki ne more zadržati predmetov. Spremeni in poslabša se občutek za dotik, zmanjša pa se tudi groba moč prizadete roke. V kasni fazi mravljinčenje v prizadeti roki izgine, pride do izrazitega usihanja mišic na bazi palca. Tedaj moč roke močno oslabi, palec pa postane okoren in nefunkcionalen. Sindrom karpalnega kanala lahko dokaj enostavno prepoznamo s kliničnim pregledom. Ob pregledu vas bomo najprej povprašali o vaših zdravstvenih težavah. Zanimalo nas bo, ali se vam pojavljajo mravljinci v rokah, bolečine v zapestju in ali vam iz rok padajo predmeti. Vprašali vas bomo, katera zdravila jemljete in ali imate morda alergije. Sledi usmerjen klinični pregled obolelega področja ter pregled medicinske dokumentacije, ki ste jo prinesli s seboj. Če ste morda opravili EMG-preiskavo, vas prosimo, da izvid prinesete s seboj. Ob koncu pregleda vam bomo pojasnili vzrok težav in vam predlagali ustrezno zdravljenje. Predstavili vam bomo pričakovane izide zdravljenja ter možne zaplete. EMG-preiskava je nujna pred odločitvijo o zdravljenju. Pred predvideno operacijo boste v branje in podpis prejeli privolitveni obrazec, kjer bodo pojasnjena Foto: pexels.com Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi utesnitve medianega živca v karpalnem kanalu. Utesnitev medianega živca zmoti prevajanje impulzov po živcu. To povzroča motnje občutkov za dotik, toploto in hlad, motnje potenja ter mišično prizadetost obolele roke. Pojavijo se mravljinci v roki in bolečine v zapestju. Mravljinci v rokah lahko bolnika prebudijo večkrat na noč. Mravljinčenje se širi po prvih treh prstih prizadete roke in zajema tudi palčevo polovico prstanca. Mezinec navadno ni prizadet. vsa najpogostejša tveganja, ki so povezana s posegom. Sindrom karpalnega kanala ponavadi najprej zdravimo konservativno. Ukrepi vključujejo: • izogibanje opravilom, ki izzovejo simptome, kot so mravljinci v rokah ali bolečine v zapestju; • redno uporabo zapestne opornice: ponoči in tudi čez dan pri tistih opravilih, pri katerih se pojavijo mravljinci v rokah. Uspeh zdravljenja ocenimo po 1–2 mesecih. Če po tem času mravljinci v roki izginejo, bolečina v zapestju pa se umiri, konservativno zdravljenje nadaljujemo in stanje kontroliramo čez nekaj mesecev. Kako poteka operacija karpalnega kanala v SB Ptuj Operacija karpalnega kanala poteka večinoma v lokalni anesteziji in v brezkrvju. Za zagotovitev brezkrvnega operativnega polja vam pred posegom na podlaket ali nadlaket namestimo manšeto (esmarch). Po ustrezni pripravi operativnega polja naredimo 2–3 cm dolg kožni rez na dlanski strani zapestja in odmaknemo podkožna tkiva. V dnu rane si prikažemo transverzalni karpalni ligament in ga vzdolžno v celoti prekinemo ter tako odpremo karpalni kanal. Mediani živec tako sprostimo, dodatno pa prekinemo tudi vse zarastline okoli živca. Nato sprostimo esmarch in v rani zaustavimo vse krvavitve ter zašijemo kožo. Operacija karpalnega kanala traja približno 10 minut in poseg ponavadi ni boleč. Po posegu prejmete dve tableti lekadola, podamo pa Foto: Črtomir Goznik Prim. doc. dr. Teodor Pevec, dr. med., svetnik vam tudi ustna ter pisna navodila za okrevanje. Približno pol ure po posegu greste lahko v spremstvu druge osebe domov. Roka naj do prve kontrole počiva v trikotni ruti nad nivojem srca. Vsakodnevno razgibavajte prste, kot vam je naročil kirurg. Ponavadi je blaga bolečina po operaciji prisotna le prva dva dni, zaradi česar svetujemo jemanje analgetika po potrebi (npr. lekadol 1–2 tableti). Če je bil živec med operacijo v celoti sproščen, vam prsti preko noči prenehajo mrtveti. Če ste imeli pred operacijo na konicah prstov moten občutek za dotik, se bo ta občutek povrnil šele čez nekaj mesecev, ko se bo živec regeneriral. Če pa je sindrom karpalnega kanala povzročil hudo in trajno poškodbo medianega živca, se občutek za dotik tudi po operaciji ne povrne več. Prva kontrola je 2.–4. dan po operaciji. Šive odstranimo 10.–14. dan po operaciji. Prvi mesec po operaciji je treba operirano roko razgibavati po navodilih. V tem času roke ne uporabljamo za fizična opravila. Bolniški stalež v večini primerov traja mesec dni. Operacija karpalnega kanala je rutinska in varna operacija. Ob skrbno izvedenem posegu so zapleti redki. Najpogostejša, vendar zelo redka zapleta sta krvavitev in okužba rane. Med izjemno redke, vendar v strokovni literaturi opisane zaplete štejemo tudi poškodbo medianega in ulnarnega živca ter njunih vej in poškodbo ulnarne arterije ter njenih vej. Pooperativna brazgotina je pogosto občutljiva na pritisk in povzroča zategovanje ob skrajnih gibih zapestja, kar lahko traja več mesecev po posegu. Stanje zdravimo z masažo brazgotin, razgibavanjem in ustrezno fizioterapijo. Možen je tudi pojav slabše moči v operirani roki, ki se sčasoma spontano popravi. Čakalna doba Pri večini kirurgov, ki se ukvarjamo s to boleznijo, traja čakanje na pregled okoli enega mesca, operacijo pa nato večinoma opravimo v roku enega meseca. Prim. doc. dr. Teodor Pevec, dr. med., svetnik Iz Doma upokojencev Ptuj Krepimo svoj um Staranje je del življenja; je neizogiben proces posameznikovega telesnega in duševnega spreminjanja. Začne se z rojstvom in poteka vse življenje. S staranjem pride tudi do marsikaterih sprememb in upadov, zato je dobro, da ko smo v pokoju, ostajamo aktivni na vseh področjih – ne samo fizično, temveč tudi psihično. Spreminja se mišično-skeletni sistem, upadati pa začnejo tudi naše kognitivne funkcije. To so umske sposobnosti, h katerim prištevamo vse možganske procese, ki sodelujejo pri razumevanju, procesiranju in shranjevanju informacij. Primeri kognitivnih funkcij so spomin, govor, branje, pisanje, pozornost. Znano je, da je treba tudi v starosti skrbeti za »zdrave« možgane. Z možgani je namreč tako kot z mišicami: le-te ob redni uporabi ohranjajo svojo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubijo svoje že pridobljene sposobnosti. Ena izmed kognitivnih intervencij, razvita z namenom preprečevanja ali zakasnitve kognitivnega upada, je kognitivni trening. Delovni terapevti v sklopu svojih obravnav pogosto izvajamo kognitivni trening. Koncept le-tega predpostavlja, da naši možgani ohranjajo plastičnost tudi v starejšem starostnem obdobju in da se s tre- ningom lahko ali izboljša ali ohranja naše kognitivno funkcioniranje. Glavni namen kognitivnega treninga je torej izboljšanje ali ohranjanje kognitivnih sposobnosti, kot so spomin, pozornost, stopnjevanje koncentracije, hitrost procesiranja informacij ter prostorska zaznava. S tem pa omogočimo daljšo samostojnost pri izvajanju vsakdanjih aktivnosti. Obstaja več vrst kognitivnega treninga. Ob razcvetu tehnologije se pogosto uporablja trening s pomočjo računalnika, za najbolj preprosto izvedbo pa potrebujemo le svinčnik in papir. Pomembno je le, da na začetku prilagodimo zahtevnost aktivnosti ter jo sčasoma tudi stopnjujemo, saj je le tako viden napredek. Rešujte križanke, uganke, kvize ... Možgane lahko dobro ogrejemo in krepimo z različnimi be- sednimi nalogami, kot sta npr. iskanje in zapisovanje besed na določeno črko (npr. čim več besed, ki se začnejo na črko Ž). Nalogo lahko stopnjujemo tako, da se poskusimo spomniti čim več besed, ki imajo določeno črko na koncu besede. Besedne naloge lahko stopnjujemo tudi tako, da poskusimo napisati čim več besed, ki so sestavljene na primer iz šestih črk (npr. novice). Primerna oblika aktivnosti so tudi križanke, reševanje ugank ali kvizov. Kognitivni trening lahko izvajamo tudi s pomočjo različnih iger, pri katerih se vključijo tudi druge osebe. Ena izmed takšnih je igra človek ne jezi se. Ne le, da gre za igro, ki jo dobro poznamo in je zabavna, temveč z igro vadimo in ohranjamo fino motoriko ter spomin za števila. Primera družabnih iger, s katerima krepimo spomin, sta tudi igra spomin, sestavljanje besed iz črk, za razvedrilo in misel- Foto: arhiv ŠT ne funkcije pa lahko igramo tudi karte, domino in šah. Aktivnosti, kot so računanje, branje knjig ali časopisa, reševanje sudokujev, sestavljanja sestavljank, prav tako omogočajo izboljšanje kognitivnih funkcij, kot sta spomin in pozornost, ter vplivajo na naše dobro počutje. Za trening naših možganov pa je pomembno tudi dodatno angažiranje, torej da se preizkusimo v nečem, česar še ne poznamo, kar ni rutina. Poskušajmo najti nekaj novega, kot je na primer učenje tujega jezika, preizkusimo se v kakšnem novem hobiju, novi aktivnosti. Lahko se naučimo uporabljati tudi digitalno tehnologijo, kar lahko v starosti pripomore k vseživljenjskemu učenju, hkrati pa pridobimo tudi novo znanje in spretnosti. Na koncu pa ne smemo pozabiti, da je v starosti ključnega pome- na zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, kar pa dosežemo tako, da poskrbimo za zdravo prehrano, dovolj spanca, dovolj gibanja, socialno udejstvovanje ter izogibanje stresu, saj vse to pozitivno vpliva na naše duševno zdravje, spodbuja možgansko nevroplastičnost in zmanjšuje kognitivni, fizični ter funkcionalni upad. Nuša Lovrenčič, diplomirana delovna terapevtka Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 petek z 1. julija 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob 20.00 Naročila: tajništv tvoo družbe d Radio-Ted ednik nik Pt Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažoo je je zgo zgolj 15 evrov, za nar naroočnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija www.radio-tednik.si Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨ Ž ¤Ž˜Ž—”“¡“’œ —”“ “’ šœ£¤“ ŽĻ“”œ¨ Ļ“” ¡Ž¤Ž– ¤ –—œ£¤“ဘ www.te w.tednik.si œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œk¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž£œ¡œš  š“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si ÁzhóJ« («J !0zXR Á«0zÈÁkXR Ati je moj junak! à0nXk(«xh0«!0n0Jz XzxXnz!àXkn Konec sanjskega zakona Á ¨0³Áz0«³0z0( ¨ȒɀȸƮȇƺȅǣȇǔƏȸǸɎɖ k predsedniku ¨«0³«0#zX #kàX(ànX# RƮǣǴƺɿƏȇǴȇƏǴǼƺȵɄƺƳƏȸǣǼȒ vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 4,49 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ ‫ ׎א‬³à0óXnzXR POLETNIH RECEPTOV Testenine za hitra poletna kosila, ȅȒȸɀǸǣʁƏȸǴƏǕȒƳȇƏȸɖǼƏƳƏً ƫɖȸǣɎȒǣȇɿƏȅȸɿȇǴƺȇƺɀǼƏƳǣƬƺ IXn ñ I(«ِÁ xóJ«È· àzXk ÁƺȒȸǣǴƺɿƏȸȒɎɀȒɮȸƺɀȇǣƬǣɎȒǼƏʁƫƏ ȵȸƺƳǝɖǴɄȒȸƺɀȇǣƮȇȒɀɎǴȒ ñXh³k(X0Á à‫ד‬Ƴȇƺǝ‫ג‬ǸǕȅƏȇǴǣȇɮƺƮƺȇƺȸǕǣǴƺ xÁ0hx R «X# Xñ(n X J«IXh xȒǝȒȵƺƳǣǴƏ‫ي‬ȇƺƳȒǸȒȇƮƏȇƏɄǸȸƫǣȇƏ ȒǸȒǼƺɀƏȸɀǸƺȅʁǣɮǼǴƺȇǴɖǣȇɖɀȵƺǝǣǝ Vsak četrtek! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 COLOR CMYK stran 22 petek z 1. julija 2022 Poslovna in druga sporočila 22 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 24. 6. 2022 Podjetje SiDG na območju Ptuja, Ormoža in Murske Sobote takoj zaposli štiri gozdarje sekače in dva gozdarja traktorista. Novim sodelavcem nudi zaposlitev za nedoločen čas, stimulativno plačilo, ki vključuje tudi izplačilo nagrade za poslovno uspešnost in 13. plačo, dodatno pokojninsko zavarovanje, možnost sklenitve kolektivnega nezgodnega zavarovanja za zaposlene in družinske člane ter dodatno kolektivno zdravstveno zavarovanje. Gozdarji bodo delali na najsodobnejši gozdarski mehanizaciji. K prijavi SiDG vabi gozdarje sekače in traktoriste, ki imajo vsaj tri mesece delovnih izkušenj in ustrezno poklicno izobrazbo ali pridobljen ustrezen certifikat NPK, so samostojni in motivirani za delo. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. PRODAMO - stanovanjska hiša (1967), Ptuj, Brstje, 191m2, ]HPOMLåĆHP2, Cena: (85 DOL  www.re-max.si/Poetovio Od njega se bomo poslovili v družinskem krogu v torek, 5. julija 2022, ob 12.30 na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11.30. učenci in delavci OŠ Markovci Žalujoči: žena in sin z družino Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate živijo in solze tvoj grob rosijo. ZAHVALA ob boleči izgubi drage partnerice, mame, hčerke, sestre, botrice za višjega svetovalca za naloge urejanja prometa. Celotno besedilo javnega natečaja, z vsemi pogoji za zasedbo delovnega mesta, je dostopno na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na spletnem naslovu: http://www.sou-info.si/, kjer je priložen tudi obrazec, s katerim se kandidat prijavi na razpisano delovno mesto. Zadnji rok za prijavo je 13. 7. 2022. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. S SPODNJE HAJDINE 25A pogrešali te bomo, javni natečaj BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Rene Glavnik Tiana Štern objavlja UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek Globoko pretreseni se poslavljamo od učenke naše šole. Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. OSMRTNICA Po svojem kraljestvu sem šla in sonce je šlo z menoj, po svojem kraljestvu sem šla in potok je pel z menoj … Po svojem kraljestvu sem šla od doma v sosednjo vas. Klanjali so se otroci: »Kraljica, ostani pri nas!« (N. Maurer) Več informacij na spletnih straneh SiDG in Zavoda za zaposlovanje. Za morebitna vprašanja pokličite na telefonsko številko 041 837 440. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. 23 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) Imela sem biserno krono iz mladega teloha, imela ogrlico zlato iz cvetov regrata, imela sem prstan z očesom cvetoče marjetice, imela sem žezlo srebrno iz vrbove mačice. STORITVE stran 23 Oglasi in objave petek z 1. julija 2022 Mali oglasi COLOR CMYK Mire Šegula 1962–2022 IZ MOŠKANJCEV, STANUJOČA BIŠEČKI VRH 10 B KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. ENO leto stare kokoši nesnice prodam. Kmetija Korpar, Osluševci 30, Podgorci. Tel. 040 611 231. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, za sv. maše in ostale darove. Hvala govornici za poslovilne besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo ter pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala še vsem, ki so nam v tej težki bolezni pomagali in jo obiskovali. Še enkrat vsem hvala. Njeni najdražji Ni te več na dvorišču, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. PRODAM štiri bikce. Tel. 051 808 957. SPOMIN PRODAM domača kokošja jajca, kokoši so pašne. Cena 2,00 EUR za 10 kosov. Po dogovoru dostava do Ptuja. Tel. 041 328 720. 1. julija mineva 10 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in pradedek KUPIM dve telički, stari okrog 3 mesece. Tel. 031 416 548. www.novareha.si Franc Majcen IZ KICARJA 57, PTUJ Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. SPOMIN Včeraj, 30. junija, je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ivan Mesarič UL. 5. PREKOMORSKE 4, PTUJ Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Življenje sploh ni tisto, kar se zdi. Je le korak na poti k večnosti. SPOMIN Mineva pet let, odkar si nas za vedno zapustil, dragi Franc Cafuta IZ VAREJE 22B 25. 9. 1947–1. 7. 2017 Čas mineva, žalost in bolečina ostajata. Tvoji www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 1. 7. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 petek z 1. julija 2022 Cirkulane z Sprejem za dojenčke in minimaturante Ormož z Sprejem novorojencev Vsak dojenček prejme 200 evrov V občini veseli naraščaja V občinah Spodnjega Podravja so se v zadnjem mesecu zvrstili številni svečani sprejemi naj- V ormoškem grajskem parku je bilo minulo soboto nadvse živahno in razigrano. Park so prepboljših učencev, pa tudi vseh tistih, ki bodo septembra prvič prestopili velika šolska vrata. lavili najmlajši občani in njihovi starši, saj je občina poskrbela za nepozaben sprejem novorojencev in zabavo z napihljivimi igrali, animacijami, poslikavami obrazov in torto velikanko. Foto: MH Po dveh letih premora zaradi epidemije so pripravili sprejem novorojencev in nanj povabili kar tri generacije otrok, letnike 2019, 2020 in 2021 ter njihove starše. Foto: občina Cirkulane Občina je z majhno pozornostjo nagradila najmlajše v občini. Tudi v Cirkulanah je županja Antonija Žumbar bodočim prvošolčkom zaželela, da jeseni pogumno zakorakajo v prve šolske dni. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je minimaturantov letos 20, kar je za pet več kot v minulem šolskem letu. Cirkulansko osnovno šolo bo jeseni obiskovalo okoli 167 učencev. Na občini pa so letos po dveh letih ponovno pripravili sprejem za najmlajše, in sicer za 15 otrok, ki so se rodili v lanskem letu. Po besedah Žumbarjeve tako malčkom kot njihovim staršem želijo predvsem veliko zdravja in dobrega počutja drug ob drugem. Občina Cirkulane že tradicionalno ob rojstvu otroka družine nagradi z enkratnim zneskom v višini 200 evrov, kar je v letu 2021 zneslo 4.050 evrov. V zadnjih petih letih so za tovrstno pomoč namenili nekaj manj kot 15.000 evrov, skupno pa se je v tem času rodilo 84 otrok. EK Zadnji dve leti zaradi epidemije županovega sprejema novorojencev niso mogli pripraviti. Zato so tokrat nanj povabili kar tri letnike otrok, rojene 2019, 2020 in 2021, in njihove starše. Prijetnega dogodka se je udeležilo približno 80 najmlajših občanov, celo popoldne pa se je v parku zabavo še več, okoli 200 otrok. V občini so veseli vsakega rojstva. Kot je povedala ormoška podžupanja Irma Murad, si priza- devajo za zagotavljanje čim kakovostnejših pogojev za mlade družine in otroke. Med drugim vlagajo v vrtčevske in šolske objekte, čaka jih »le« še obnova miklavškega vrtca. Da se bodo še naprej trudili, zagotavljali kakovostne pogoje in vlagali v potrebno infrastrukturo ter prirejali tovrstne družabne dogodke, je dejala tudi direktorica občinske uprave Milena Debeljak, ki je še opravičila odsotnost župana Danijela Vrbnjaka zaradi že vnaprej pla- niranih neodložljivih obveznosti. Sledila sta podelitev spominskih daril in fotografiranje, nato pa sladkanje s torto. Celo popoldne je potekal Rožmarinkin festival z raznoraznimi animacijami in napihljivimi igrali, po sprejemu novorojencev pa je sledila še otroška gledališka predstava Cirkus Abradakarba. Prijeten dogodek je organiziral občinski Javni zavod za turizem, kulturo in šport v sodelovanju z občino. Monika Horvat gniti u ni uspelo dvi ik zn ra p em enem državn , mi še ob nob kot do pol droga. ek ov čl li a m Ker sem zastave višje hodim *** a se samo spre ljivci. d , li vi ra zd in i od repojen s cepiv pocrkajo vsi šk Jaz sem tako p a takoj ovene ves plevel in tu, p , nocoj po ženinem vr *** nanila: „Dragi oz j a tr u zj a lk jdražja pitbu mi je moja na oč divje muckala.“ ko l, ži je a n o n Sem se čist se bova pa celo gor. *** še kar spravlja h ji ki , or n je i v ni nora, tist Gora odpadko štekajo. *** čedalje slabše se o ik tr ek el ni za ši hiši in raču la pa s Vtičnice po na *** a golaža, konča eg ln li vo d re p s kuhanjem era se je začela m starih zamer. ri ka ka rs a h Njegova ku pogrevanje Foto: občina Cirkulane Letos je v občini Cirkulane 20 minimaturantov. AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Operna noč, arheološka razstava, Bazeni energije Končuje se prvi teden šolskih počitnic za osnovnošolce in srednješol- zbirko na Mestnem Vrhu. Vinska pokušnja izbranih vin bo jutri potekala ce. Danes se iztekajo tudi poletne ulične delavnice v Mestnem parku na tudi v Grajski vinski kleti. K obisku s številnimi razstavami vabijo tudi ptuPtuju v organizaciji CID-a Ptuj. Ob 12. uri bodo v ptujskem gradu odprli jske galerije in razstavišča, dve razstavi sta na ogled tudi v Knjižnici Ivana arheološko razstavo z naslovom Zgodba o štirih damah – Prazgodovina Potrča Ptuj. Spodnjega Podravja. Zvečer pa bo na Panorami težko pričakovani operni Letošnja glavna tema svetovnega dneva kopanja, 22. junija, je bila spektakel, na katerem pričakujejo nekaj tisoč obiskovalcev iz Slovenije in Ozdravljajmo skupaj. Na svetovni dan kopanja je Skupnost slovenskih natujine. Od danes do nedelje vabi Kino brez stropa na dvorišču za kinom, ki ravnih zdravilišč predstavila novo kolesarsko pot. Gre za pot, ki povezuje bo z izbranimi filmskimi predstavami v tem času razvajal celo letošnje po- slovenska naravna zdravilišča, lokalno gastronomsko ponudbo, kolesarletje. Ljubitelji kakovostnih vin bodo zagotovo danes obiskali tudi vino- jenje po čudovitem naravnem okolju in trajnostno naravnano naravnano teko Kobal, kjer že od srede potekajo vinske degustacije. Na degustacijo gostoljubnost. Krožna pot se začne v Ljubljani in popotnika najprej usmeri vin in ogled kleti so v tem tednu že tudi povabili v Ptujski kleti. na sever, proti Kamniško-Savinjskim Alpam, nato proti vzhodu, preko ŠtaV Termah Ptuj bodo jutri gostilni Bazene energije, največjo študentsko jerske do goric nad Panonsko nižino v skrajno SV delu Slovenije, kjer se zabavo na bazenih v Sloveniji. Tudi jutri dopoldne bo potekal tematsko voden ogled Ptuja s turističnim vodnikom, ki ga pripravlja Zavod za turizem Ptuj. Na Mestni tržnici bo jutri gostovala Kuhna v mestu (nekdanja Kuhna na dvorišču) s ponudbo izbranih kulinaričnih dobrot in glasbenimi utrinki. Svojevrstno doživetje predstavlja tudi voden ogled rovov pod ptujskim gradom, kamor se je mogoče podati jutri popoldne. Sledila bo pustolovščina za družine in otroke – Pobeg iz ptujskih rovov. Z najboljšo vinsko kapljico območja Slovenskih goric in gibanicami v nedeljo vabi k obiFoto: Črtomir Goznik sku Stara preša z vinogradniško Svetovni dan kopanja je letos potekal pod geslom Ozdravljajmo skupaj. obrne proti jugu, se zapelje skoraj do južne meje in se nato vrne v prestolnico. V 16 dneh popotnik tako obišče Kamnik, Ljubno ob Savinji, Rečico ob Savinji, Velenje, Zreče, Maribor, Lenart, Sveto Ano, Moravske Toplice, Ljutomer, Jeruzalem, Ptuj, Čatež in Brežice, Kostanjevico na Krki, Novo mesto, Laško, Celje, Šentjur in Žalec. Dnevne etape so dolge okrog 40 km. Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je ob predstavitvi poti povedal: »Naši člani se trudijo, da bi zadostili standardom Slovenia Green in da bi omogočili tudi potovanja brez emisij. Prepričani smo, da je kombinacija kolesarjenja in programov wellnessa v slovenskih naravnih zdraviliščih zmagovalna kombinacija za pare, družine in popotnike vseh vrst.« Na vprašanje o tem, koliko je stara Folklorna skupina Vinka Koržeta Cirkovce, da že 100 let, pravilnega odgovora nismo prejeli. Danes sprašujemo, kateri znani ptujski trgovec z vinom je bil prvi predsednik Olepševalnega društva Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 8. julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri znani ptujski trgovec z vinom je bil prvi predsednik Olepševalnega društva Ptuj? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.