Štev. 145.
V Ljubljani, petek, 30. junija 1922.
Leto II.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— a pol leta Din 45’—
Uredništvo m upravnlštvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — telefon uredništva štev sO — Telefon = upravništva štev. 32S «■
CENE PO POŠTI;
za četrt leta Din 22’50 za en mesec Din 7’50
V upravi stane mesečno Din 7*- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Naplače premeščenim železničarjem.
Na vprašanje poslanca Gostinčarja Ba. železniškega ministra o zadevi doklad *a one železničarje, ki so bili službeno prestavljeni, pa ne morejo dobiti v novem kraju stanovanja in morajo vsled te-j* živeti ločeno od družine, je minister odgovoril sledeče:
Ministrski svet je s svojim rešenjem od 16. junija 1921, M. S. str. 21678-21 odobril, da se po potrebi službe prestavljenim železničarjem iz področja bivše Železniške direkcije v Ljubljani k direkciji državnih železnic Zagreb, ki imajo •vojo družino, za čas dokler v Zagrebu He dobijo potrebnega stanovanja za družino in vsled tega žive ločeno od svoje družine prizna pravica na naplačo za lojeno gospodarstvo v znesku polovice njihove navadne dnevnice za službena potovanja.
Tako rešenje, katero je prinesel ministrski svet na predlog g. finančnega ministra, ni odgovarjalo našim potrebam, ker se je tikal samo onih uslužbencev, ki »o bili iz področja ljubljanske direkcije Premeščeni v Zagreb, ali je mnogo uslužbencev, ki so bili tudi iz Ljubljane prestavljeni, pa ne v Zagreb, pač pa v druga mesta, pa se nahajajo uslužbenci, posebno Hrvati in Srbi, ki so bili prestavljeni is drugih krajev, in kateri bi v smislu te rešitve ne bi imeli pravice na označeno naplačo, kar bi ne bilo primerno in koristno za službo.
Da bi se odpravili ti nedostatki, sem izposloval drugo rešitev min. sveta od 21. julija 1921 1. (?) M. S. br. 24358-21, po kateri se prizna pravica na naplačo (na-knado) za dvojno gospodarstvo, vsem po potrebi službe premeščenim uslužbencem brez ozira odkod in kam so premeščeni, toda pod pogojem, da je vsak premščeni uslužbenec dolžan, da se takoj po prihodu v novi službeni kraj prijavi za stanovanje pristojnemu stanovanjskemu uradu in prinese potrdilo tega urada, da se mu družinsko stanovanje ni moglo nakapati.
Ta rešitev je bila dostavljena z akt. M. S. br. 29372-21 od 3. sept. 1. 1921, Vsem železniškim ravnateljstvom, pomorski oblasti v Bakru in računovodstvu mi podrejenega ministrstva radi nadaljnjega postopka po istem.
Kolikor mi je znano, pri direkciji ni potežkoč pri izplačevanju te naplače in tam se daje vsem, ki imajo do nje pravico.
Istina je, da ta naplača ni izplačana nekaterim uslužbencem podrejenega ministrstva, ki so bili pred dalje časom premeščeni v ministrstvo in imajo vse pogoje za prejemanje iste.
Zaradi tega je uputen akt računovodstva žel. ministrstva, da se istim potom pristojnega urada izvrši izplačilo na-plačila. Toda računovodstvo je z aktom od 26. sept. pret. 1. R. br. 7787 zahtevalo Poročilo o tem, iz katerega naj se izplačajo ta naplačila, ker o tem ni nič omenjeno v spredaj navedenih rešitvah ministrskega sveta, a brez tega ne more dati naloga za izplačilo naplače, niti poslati predmet kontroli na pregled.
Aktom podrejenega mi ministrstva pd 30. dec. pr. 1. br. 40.784/21 zahtevan jc po tem odlok gosp. fin. ministra, pa ker do sedaj še ni prišel odgovor na isto, sem jaz 22. t. m. pod štev. 15.526/22 poslal akt gosp. fin. ministru urgirajoč potrebni odlok in sem ga prosil, da čim Prej prinese svoj odlok.
Kadar sc bode dobil ta odlok, pod-potrebno, da se tem uslužbencem izplača ta naknada.
Primite itd.
Ministar Saobračaja, I. M. Stanič.
Iz tega odgovora se vidi, kako reša-va ministrski svet gotove stvari in kako gura ubogo kljuse po naših ministrstvih svoje uboge kosti, kadar prenaša iz ministrstva v ministrstvo po cele mesece stvari, ki bi morale biti rešene v 24 *)rah. Uboge železničarske pare pa naj Čakajo na to kar jim gre, zaradi dobre sli slabe volje kakega fin. ministrstva.
Draginjske doklade tobačnemu diliviten.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Finančni minister je podpisal predlog uprave tobačnega monopola, po katerem se zvišajo dra-
ginjske doklade tobačnemu delavstvu. Bil je pač skrajni čas.
Rnslfa nadaljnje gensssitn politiko.
Haag, 28. junija. Litvinov je izjavil, da bodo Rusi v Haagu vodili isto politiko kakor v Genovi, Glavno je, da ruska vlada dobi potrebne kredite. — Po genovski konferenci je ruska zakonodaja nadaljevala izpremembe v zmislu želja inozemskih vlad. Civilno pravo se je na novo uredilo ter se pred sodiščem do-
puščajo zagovorniki. Najvažnejši je odlok,"'ki zajamčuje varnost zasebne lastnine, v kolikor gre za stroje in podobno, ne pa za zemljišča. To pa velja samo za nove obrate in ne za prej obstoječe. Ako bi se kasneje kdaj izvršila zaplemba tudi novih obratov, je vlada obvezana plačati odškodnino.
Frotlč notranji minister?
Radikalci zahtevalo notranje ministrstvo.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Vaš dopisnik je izvedel od zanesljive strani, da bodo radikalci zahtevali mesto ministrstva za notranje zadeve za sebe in bi odstopili demokratom ministrstvo za javna dela ali pravosodno ministrstvo. Ker je sedaj na vrsti ravno razprava o posojilu in je kakor znano v radikalnem klubu proti njemu velika opozicija, je verjetno, da bodo demokrati to ministrstvo rade volje prepustili Radikalci namreč groze, da bodo sicer glasovali proti posojilu, ki bi v tem slučaju propadlo. Splošno se govori, da se
bo v slučaju, če dobe radikalci ministrstvo za notranje zadeve, vrnil Stojan Protic v radikalni klub in v vladi Nikole Pašiča prevzel ta portfelj. V tej smeri so že pod-vzeti koraki.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Danes bosta radikalni in demokratski klub imela seji o rekonstrukciji vlade. V demokratskem klubu vlada veliko razburjenje radi zasedbe ministrstva za notranje zadeve. Najresnejši kandidat demokratov je Ljuba Davidovic. Vendar je v tem radi zahteve radikalcev nastopila kriza.
Kriza radi pomilostitve SfeJIča.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Vesti o pomilostitvi Stejiča so belgrajske vladne kroge zelo razburile, kajti vlada je kralju predložila ukaz, da se Stejič ne pomilosti. Ministra Trifkovič in Pribičevič, ki sta v tej zadevi obiskala kralja na Bledu, sta se že vrnila v Belgrad in poročala ministrom o njunem uspehu. Vlada je razpravljala o tem, ali je ta korak smatrati za izraz nezaupanja celi vladi ali samo pravosodnemu ministru s strani kralja. Kralj je ministroma razjasnil stvar na ta
način, da je to popolnoma njegova zadeva in da se je samo poslužil pravic, ki mu jih daje ustava. Kljub temu se govori, da je stališče pravosodnega ministra dr. Marko-niča zelo omajano in da bo moral najbrže odstopiti. Iz popolnoma zanesljive strani se doznava, da sta ministra Pribičevič in Trifkovič uspela, da se Stejič ne pomilosti ne 10 let, kakor je kralj prvotno nameraval, temveč na 20 let. Končna odločitev vlade v tej zadevi bo padla na današnji seji.
Fašistovsiia grozodejstva fsSmtesfsem.
Kakor smo že poročali, so neznani storilci poškodovali italijanski vojni spomenik na Krnu. Doslej še ni dognano, ali so to storili neodgovorni pastirji ali kak najet provokater ali morda celo strela. Slovensko ljudstvo kot tako s tem dejanjem nima ničesar opraviti in ga obsoja. Na vsak način je bil storilec sovražnik Slovencev, kajti ležalo je na dlani, kake bodo za Slovence posledice spričo sedanjih razmer v Italiji. Dejansko so se stvari brez odlašanja polastili' fašisti, ki so kakor nekoč Turki pridivjali na Tolminsko, požigali in strahovali prebivalstvo. Izvršili so v kratkem te-le slavne čine:
Razbili so Volaričev spomenik v Kobaridu, sneli po trgu vse slovenske napise, jih znesli pod lipo pred župno cerkvijo, naložili dnu, ki so jih vzeli na cerkvenem dvorišču in nato vse skupaj zažgali. Potem so s kosi Volaričevega spomenika vprizo-rili okolu ognja divjaški ples. Ko je vse zgorelo — tudi lipa! — so se fašisti odpravili po trgu. Najprej so šli pred župnišče, kjer so rjoveli in zahtevali dekana Koršiča. Ker ga niso dobili doma, so hrumeli dalje, kričali, razbijali po vratih slovenskih trgovin, strahovali ljudi po slovenskih gostilnah in metali petarde. V Draščekovi gostilni so izpili tri sodčke piva, ne da bi kaj plačali. Nato so zahtevali tovorni avtomobil, s katerim so se odpeljali v Čedad.
Naslednji večer — 16. t. m. — je zopet prišlo v Kobarid 150 fašistov, ki so hoteli zažgati župnišče, a so to preprečili orožniki in financarji. Sedaj so fašisti izdali geslo: Na Drežnico pod Krn! Orožniki so z avtomobilom hiteli naprej in opozorili tamkajšnjega kurata Kalina in župana Berginca, naj nemudoma zbežita. Knialu nato — bilo je okrog polnoči — so pridrli fašisti, se ustavili v vaški gostilni ter jedli in pili. Potem so pozvali gostilničarja, naj jim pokaže župnišče in hiše, kjer stanujejo neki osumljeni pastirji. Gostilničar je zganil z rameni, češ, da ne razume, nakar so ga pretepli. Potem je nekaj fašistov odšlo
v župnišče in po vasi in takoj nato so zažareli kresovi. Gorelo je župnišče in en senik. Kmetje, ki so bili v gostilni, so hoteli iti gasit, a navzoči orožniki so jim za-branili izhod iz gostilne. Potem so se fašisti odpeljali nazaj v Kobarid in med potjo streljali. V Kobaridu so oblili župnišče z bencinom in zažgali. Ogenj so pogasili orožniki. Zjutraj so se fašisti odpeljali v Staro Selo, kjer so bili ljudje ravno v cerkvi. Dva fašista, katerih eden je držal v rokah bodalo, drugi pa vrv, sta vdrla v cerkev in tam na glas grozila in preklinjala. Drugi fašisti so s krampi vdrli v župnišče, razbili župniku Jarcu vse pohištvo, izpustili 501 vina, razbili in uničili vso opravo in knjige v prostorih bralnega društva »Svoboda« nato pa župnišče in »Svobodo« zažgali.
Vsi ti čini so se godili ob navzočnosti orožnikov, ki kljub temu niso ganili niti s prstom proti fašistom in tudi niso nobenega razgrajača aretirali. Politično dx*uštvo »Edinost« v Gorici je takoj sklicalo odbo-rovo sejo in sklenilo protest ter odposlalo deputacije v Trst in Rim. Sprejelo je še več drugih važnih sklepov in med drugim sklenilo, da se goriški Slovenci v političnem življenju naslone na vse tiste organizacije in skupine, ki se bore proti fašizmu. Goriški poslanec Šček in dež. odbornik dr. Besednjak sta si vse poškodovane kraje osebno ogledala.
»Goriška Straža« ugotavlja, da so s fa-šistovskim divjanjem v najožji zvezi videmski kapitalisti in veleposestniki, ki so sovražniki pokrajinske avtonomije. Dejansko se krnski dogodek na italijanski strani v prvi vrsti izkorišča za boj proti avtonomiji. Pravično stališče je tudi v tem slučaju zavzel nasproti Slovencem goriški »Popolo Frfulano«, ki je obširno opisal fašistovska grozodejstva na Tolminskem.
Pripomniti je še, da bi se bilo ljudstvo na Tolminskem postavilo fašistom v bran, k° bi ne bilo vedelo, da je v nadiški dolini pripravljenih 3000 fašistov z bombami.
Kuanta
»Novi čaš« v vsako hišo!
Irsha nstm
Kljub vsem oviram se je med irskimi in angleškimi zastopniki dosegel sporazum v besedilu nove irske ustave. Načrt določa:
Irska država je enakovreden član v družbi narodov, ki tvorijo britansko državo. Irska ima svoje lastno državno pravo. Narodni jezik je irski. Svoboda vesti, vere in govora je zajamčena. Pravice države do naravnih zakladov dežele so neprenosljive in se more zasebno izkoriščanje dovoliti le pod vrhovnim državnim nadzorstvom.
Parlament — oireachtas — obstoja iz krone ter poslanske zbornice in senata. Volivno pravico v poslansko zbornico imajo vsi polnoletni državljani, v senat samo nad 30 letne osebe. Prisego pa polagajo člani parlamenta v navzočnosti kraljevega zastopnika. Volitve se vrše temeljem proporca. V finančnih vprašanjih sklepa poslanska zbornica popolnoma samostojno, v ostalih vprašanjih sporazumno s senatom. Sklenjene zakone mora potrditi kralj. V vprašanjih armade ima izključno besedo parlament in Irska ni obvezana vdeležiti se kake vojne, izvzemši slučaj dejanskega sovražnega vpada. Za sklepanje raznih zakonov je določen referendum, posebno tudi za izpremembo ustave.
Najvišja izvršilna oblast je v kraljevih rokah in se izvršuje po načinu kakor v Kanadi. Na isti način se imenuje tudi zastopnik krone. Vlado tvori 12 ministrov, 8 od njih ne sme biti ob enem član parlamenta.
Jugoslavija a sporu z - Bolgarija.
Belgrad, 30. junija. (Izv.) Iz Sofije je prispel naš izredni poslanik Rašič, ki
ga je poklical v Belg rad minister za zunanje zadeve dr. Ninčič radi dogovora glede naše note Zvezi narodov kot odgovor na bolgarsko noto. Romunija in Grčija sta v tem vprašanju solidarni z državo SHS in bo nota tekom prihodnjih dni sestavljena in odposlana.
Današnja predborza-
Zagreb, 30. junija. (Izv.) Budimpešta 31.50, Berlin 89, Italija 14.80, London 1380, Newyork 308, Pariz 26.50, Praga 602, Dunaj 1.65, Švica 59.
Ziirich, 30. junija. (Izv.) Berlin 1.43, Holandska 252, Newvork 527.75, London 23.27, Pariz 44.10, “Italija 24.70, Praga 10.10, Budimpešta 0.51, Zagreb 1.65, Sofija 3.40, Varšava 0.1175, Dunaj 0.0275. n. a. K 0.02875.
Dunaj, 30. junija. (Izv.) Praga 368, Zagreb 60.75, Budimpešta 18.90, Varšava 4.16, Italija 900, Bukarest 1170, London 846, Newyork 19200, Pariz 1605, Švicfl 3650, Berlin 53, Holandsko 7400.
ffoHtični dogodki
-j- Tudi radikalci se cepijo. V radikalnem klubu se je začela pojavljati stru-“ ja zoper koalicijo z demokrati. Struja šteje 12 članov in grozi z izstopom iz kluba.
4- Ljuba Jovanovič o hrvatskem vprašanju in avtonomiji. »Prager Presse« dne 23. junija t. 1. prinaša pogovor svojega bel-grajskega poročevalca z bivšim ministrom in enim prvih mož radikalne stranke Ljubo Jovanovičem o stališču radikalne stranke nasproti raznim političnim vprašanjem,, ki so v Jugoslaviji tačas na dnevnem redu. O hrvatskem vprašanju je L. Jovanovič rekel v glavnem to-le: Hrvatsko vprašanje so le zadnje bolečine trialistične misli, ki je podlegla misli narodnega edinstva. Hrvatskega vprašanja ni več, ampak samo vprašanje najboljše ureditve naše države. Za naše razmere je mogoča le enotna država s široko upravno samoupravo. Delokrog upravne avtonomije se more razširiti še znatno preko meja, ki jih določa sedanja uprava in se bo moralo po mojem mnenju to tudi zgoditi. Res pa je, da so Hrvatje nezadovoljni, toda ta nezadovoljnost ni posledica sedanjih razmer in se mora ozdravljenje prepustiti času. Sicer so pa Hrvatje tudi med seboj needini in kar hoče eden, noče drugi. Mi moramo skušati zadovoljiti tiste, s katerimi se moremo najlažje sporazumeti (komodno sta-
»Novi Čas«, dne 30, junija 1922,
Štev, i45.
ilšče!). Toliko je gotovo, da med srbskimi politiki ni nikogar, ki bi hotel dovoliti, da bi ostali tako Srbi kakor Hrvati v prejšnjih avstroogrskih pokrajinah upravno razdeljeni v mejah, ki jih je postavil Dunaj, kjer je večina gospodovala nad manjšinami. (Ali je v sedanji državi kaj drugače?) — Nato je prešel Jovanovič na avtonomistično vprašanje in se skliceval predvsem na svoje gornje izjave o avtonomiji. O ustanavljanju avtonomističnega bloka v Jugoslaviji Jovanoviču ni ničesar znanega in po njegovem mnenju takih strank sploh ni. Avtonomistična misel da ima nekaj tal samo med Slovenci, a tudi tu da so avtonomisti v manjšini. Hrvatje so federalisti in proti j avtonomiji in Srbi tudi. O avtonomističnem ! bloku se torej sploh ne da govoriti. — Iz j teh izjav se jasno vidi, kako tudi najboljši Srbi v politiki nočejo niti videti drugačnega mnenja nego svojega, kamoli da bi ga priznali.
-f Ustanovni občni zbor samostojnega političnega društva »Edinost« za Goriško se vrši v četrtek 13. julija t. 1. v Gorici.
^Dnevni dogodki
c — Slavnost 25 letnice Društva sv. Jo-Sek v Tržiču, 15 letnice Orla in blagoslov nove orlovske zastave dne 2. julija. Po dosedanjih prijavah soditi obeta biti ta slavnost v Tržiču prav lepa. Salezijanska godba pride že v soboto popoldne ob 5. uri. Glavni prihod gostov je v nedeljo 2. julija z jutranjim vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 7. uri, pride v Kranj okrog 8. ure, tam se presede na tržiški vlak, ki pride v Tržič ob 9. uri. Za nazaj vozi reden vlak iz Tržiča v Kranj, ob 7.15 zvečer in ima zvezo v Ljubljano in na Jesenice! Poseben vlak pa vari v nedeljo 2. julija zvečer ob 9. urijiz Tržiča v Kranj, kjer ima zvezo s turistov-skim vlakom, ki gre iz Jesenic ob 9. uri in ppde v Ljubljano okrog 11. ure zvečer. Torej so zveze vlakov zelo ugodne! Radi izkaznic za polovično vožnjo velja to-le: Vsak udeleženec orlovskega tabora v Tržiču 2. julija, naj kupi vozni listek od liomače postaje do Tržiča! V Tržiču bo vsak dobil izkaznico za polovično vožnjo! Zato naj vsak vozni listek ohrani in ga ne sme oddati! V Tržiču se bodo izkaznice žigosale v potrdilo, da je dotični res bil na prireditvi v Tržiču! To se bo v Tržiču vsakemu preskrbelo: kje in kdaj, bo vsak
zvedel v Tržiču. Še enkrat vsabimo vse odseke, vsa društva, da storijo svojo dolžnost in v lepem številu pohite 2. julija v Tržič na Gorenjsko.
— V nedeljo na Vič! 20-letnica viškega kat. prosvetnega društva! Pričetek ob 16. uri.
Nogomet v Zagrebu. (Izv.) Včeraj se je vršila tekma med reprezentanco Jugoslavije in Češkoslovaške, ki je končala z rezultatom 4 : 3 v korist Jugoslavije, Tekma med reprezentanco Zagreb proti Praga je končala z rezultatom 2 : 2, vendar je bila v 17. minuti v drugi polovici prekinjena. Eden čeških igralcev .je razžalil sodnika, ki ga je vsled tega izključil od nadaljne igre. Vsi češki igralci so nato zapustili igrišče, ker niso hoteli dalje igrati brez izključenega tovariša, Sodnik je nato igro predčasno zaključil.
— Velika železniška nesreča bi se bila kmalu primerila danes zjutraj v Tržiču. Vlak, ki vozi ob 6. uri zjutraj iz Tržiča, se je vrh klanca nad Tržičem blizu križev utrgal. K sreči je zadaj bil drug stroj, ki je zadržal utrgane vozove, sicer bi bilo vse drobno. Vlak je bil poln ljudi. Vlak so je nato vrnil v Tržič, kjer so škodo popravili,
— Socialna zakonodaja na Češkoslovaškem. Češkoslovaški parlament je sklenil zakon, glasom katerega ostanejo službena in delovna razmerja začasa mobilizacije v veljavi. Istotako je bil sprejet zakon, s katerim se zakonite določbe, ki urejajo pravne razmere med delavci in delodajalci, razširijo tudi na Slovakijo in Karpato-rusijo.
£jublianskl dogodki.
lj Umrla je danes ponoči mati g. dr. Izidorja Cankarja. Naj počiva v miru! G. doktorju in vsem svojcem riajiskrenejše sožalje!
lj Novi sv. maši. V frančiškanski samostanski kapelici se je vršila danes nova sv. maša č. p. Ladislava Čurica iz bosanske frančiškanske provincije. — V nedeljo 2. julija pa ima ob 9. uri v tukajšnji frančiškanski cerkvi svojo prvo sv. mašo č. p, Branimir Marijič iz Mostara ' v Hercegovini. Govori mu definitor preč, p. Regalat Čebulj, — Mladima franjevce-ma obilo blagoslova božjega!
lj ČSane I, delavskega konsumnega društva opozarjamo na društveno sv. mašo, ki bo v nedeljo 2. julija ob pol osmih zjutraj na Rožniku.
lj Promocija. G, Mirko Pretnar iz Kranja bo v petek dne 30. junija ob 12. uri v veliki dvorani ljubljanske univerze promoviran za doktorja filozofije.
lj Ljubljanski Kroparfi, ki žele v nedeljo 9. julija zjutraj iti v Kropo in h Ka-pelci (povratek — kadar kdo hoče), naj se v nedeljo 2. julija priglase kaplanu Jerneju Hafnerju (župnišče sv. Petraj ustmeno ali pismeno. Za one, ki bi ne mogli hoditi iz Otoč v Kropo, bomo morebiti dobili brezplačno vozove v Podnart. Vabljeni ste vsi brez razlike, najlepše pa bo, ako gredo cele družine, ki se lahko zvečer vrnejo. Ker ne bero vsi časopisov dnevno, opozorite drug drugega na to obvestilo, da bomo 9. julija vsi v Kropi.
lj Akademski dom ima danes občni zb dr, na kar opozarjamo člane. Pred občnim zborom kratka seja načelstva.
lj Utonil je včeraj popoldne v Ljubljanici »na špici . okrog 20 let star mladenič, Baje je doma iz Kranja. Trupla do sinoči še niso dobili.
lj Stavka knjagoveškega delavstva. Prejeli smo sledeče obvestilo: Dne 27. t. m. je izbruhnila po knjigoveznicah v Ljubljani stavka celokupnega knjigoveškega delavstva. Stavka je bila delavstvu tako-rekoč usiljena. Cele tri mesece je pošiljalo delavstvo na delodajalce vloge, spomenice in prošnje, na katere je dohajal vedno negativni odgovor, Ustmena pogajanja so delodajalci dosledno odklanjali, poleg tega tudi nočejo priznati organizacije knjigoveškega delavstva. — Ženske izrabljajo knjigoveški delodajalci za vsako, še tako naporno delo, plačujejo jih pa tako, da jim je dostojno^življenje popolnoma onemogočeno. Obešati se morajo na žulje svojih staršev, če pa teh nimajo, morajo dobesedno stradati. Zadrugo knjigovezov za Slovenijo je organizacija knjigoveškega delavstva cel čas svojega delovanja kar preplavljala z obupnimi prošnjami, ki pa niso prinašale skoraj nobenega uspeha. Čisto umljivo je, da je moralo enkrat tudi knji-goveškemu delavstvu miniti trpljenje in da je prišlo do tega koraka. — Stavka knjigoveškega delavstva je borba za biti ali nebiti. — Človek vendar ne more biti obsojen na večno suženjsko življenje. —
Menda se bodo knjigoveški delodajalci se*
daj spametovali. Bil bi že tudi skrajni čas! — Y~interesu pravičnosti bi bilo želeti, da se ta spor kmalu poravna ugodno za delavce.
lj Ogenj na dolenjskem kolodvoru. Včeraj okoli 10. ure dopoldne je padla iskra iz lokomotive mimo prihajajočega vlaka na železniški voz, naložen s slamo za vojaštvo. Naenkrat sta bila dva vagona s slamo v plamenu. Na lice mesta došio Ljubljansko gasilno in reševalno društvo je ogenj pogasijo v treh urah. Pri ognju P ponesrečil Jakob Strgar na levi roki. Senj je že tretji slučaj, da je gasilec ponesrečil pri ognju na kolodvoru.
lj Senzacionalni aretaciji. 27. t. m. je v deželni bolnici umrla neka mlada žena. Pri obdukciji so zdravniki dognali, da ,je smrt nastopila vsled. slabo izvedene operacije, radi katere je nastalo zastrupljeni® krvi. O tem obveščeno državno pravdništvo. je odredilo najpodrobnejše poizvedbe, k1 so osumile nekega ljubljanskega zdravniška, da je na prigovarjanje izvedel operacijo in jo zgrešil. Osumljen je bil tudi neki drug gospod, da je kot dober prijatelj raj-nice nasvetoval operacijo za odpravo plfl§ da. Na odredbo državnega pravdnika je bila zaplenjena korespondenca rajnke io njenega, prijatelja. Osumljeni zdravnik in prijatelj rajnke sta bila nato zaslišana in 28. t. m. ob 2. uri zjutraj izročena v zapore okrajnega sodišča, Aretaciji sta vzbudili v Ljubljani silno senzacijo. Govore se naravnost neverjetne stvari. Če bi bile vse govorice resnične, bi morali nad moralo v Ljubljani obupati. Toliko je vendar jasno, da gotovi ljubljanski boljši:; krogi ne vidijo v zločinu odprave plodu prav nič slabega. Trdi se, da gotove osebe izvajajo odpravo plodu obrtoma in da stanejo take opera®-' je 2 do 4000 K in še več. Pač po socialni in denarni stopnji pacienta. Odločen korak, državnega pravdništva v korist povzdige laksne povojne morale je vzbudil v vseh krogih veliko odobravanje in ga tudi mi toplo pozdravljamo, ker vemo, da se bo preiskava izvedla odločno in bo pojasnila celo senfacionalno zadevo, eventualne krivce pa privedla pred sodni stol, da jih doleti kazen, ki jo za svojo ostudno dejanje zaslužijo.
izdaja konzorcij »Novega Časa«. (Jrednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Širite suni dnevnik „110111 CHS".
Pranje |e tetka delo;
olajSai sl ga In uporabljal
milo z znamko gazela
pi pi g o□ ap aonoD □ □ □ □ an
			
i « « » «1 * IM I* SB «• lA * # SB ižt -- f* « vi «i ® » i
Konsumenti!
Organizacija konsuraentov je danes bolj potrebna ko kedaj prej. Naša organizacija je
t Ljubljani, Kongresni trg 2.
Podružnice po vseh delih Slovenije. — Člani se sprejemajo v osrednji pisarni na Kongresnem trgu ali pri poslovodstvih posameznih podružnic.
Jadranska banka - Beograd.
Eelail&a glaoalca: Mm 3O,0QG.OOO"-. Rezerva: ilisi 15,000.000"—.
Podniiiilce:
fielSe, Caofaft, BnbrooDife, Mree§isiss>I, Jelša, KorUnla, Hoisr, RraaL l§šii»B!aiia, Bklaribor, ffietkoolf, Sarajevo. Spili, Šibenik, 2ss?eb.
Kaslrs ia ferzolao®r Jadranska.
flfllfranfl zaood:(	*
wmm siiEEi strte mm
iiz dorfteisi Street
ilesp Yorh Clfy
Tunel.
78
Roman. Spisal Bernhard Keflennann, — Poslovenil Peter Mlakar.
V Budimpešti ga ie čakala nova Jobova vesi: cor~ ner za bombaž se ni dal držali brez neizmernih izgub in agenl je holel vedeti, ali naj proda. S. Wootf se je obotavljal. Omahoval je, toda ne radi premišljanja, temuč radi negotovosti, še pred iremi dnevi je zaslužil milijone pri bombažu in vendar ni dal nobenega svežnja pod svojo ceno. Zakaj? Poznal je bombaž, kajti tri lela se je pečal samo z bombažem. Poznal je irg, uverpool, Chikago, New York, Rotterdam, New Orleans — vsakega posameznega mešetarja — poznat je zakon tečajev, se vsak dan potapljal v gozdove borznih številk, prisluškoval je s svojim tenkoslušnim ušesom preko sveta ter prejemal dnevno nebroj brezžičnih brzojavk, ki švigajo skozi zrak in jih samo tisti ujamejo in razberejo, ki so vešči šifer. Bil je kot sei-smograf, ki zaznamuje najrahlejše sunke in potrese, ter zaznal vsako nihanje na irgu.
V Budimpešti je sedel v ekspres proti Parizu in šele na Dunaju izdal agentu v Liverpoolu ukaz, naj proda. Izgubil je pri tem na krvi — zletela mu je v zrak trdnjava! — a nenadoma ni več imel poguma, cU» bi vse postavil v nevarnost.
Uro pozneje je že obžaloval ukaz, a se, ni mogel odločili, da bi ga preklical. Prvič v svojem delovanju ni več zaupal svojemu instinktu.
čutil se je utrujenega, brez moči kakor po kakšni
orgiji, brez odločnosti ter nečesa pričakoval. Bilo mu je, kakor da je zašel v njegovo kri strup, ki oslablja. Težke slutnje so se ga lotevale in včasi je imel rahlo vročico. Lotil se ga je polsen, a kmalu se je spet vzbudil. Sanjalo se-mu je, da govori na svojem aparatu v uradu z zastopniki velikih mest in vsi — drug za drugim — so mu klicali v telefon, da je vse izgubljeno. Zbudil se je, ko so se glasovi združili v en sam tožeč usoden zbor. Toda kar je slišal, ni bilo dragega nego drsanje vlaka, Id je na ovinku pritisnil zavore. Sedet je ter strmel v mrzlo svetiljko na stropu v kupeju. Nato je izvlekel ročni zapisnik ter začel računili. Med računanjem mu je zlezla v roke in noge ohromelost ter se počasi plazila proti srcu: ni upal zapisati izgube v Liverpoolu z nagimi številkami.
»Meni ni treba prodajati!« si je dejal. »Brzojavim, kakor hitro se vlak ustavi. Zakaj nimajo ti hribovci nobenega telefona v vlaku? Ako zdaj prodam, sem mrtev, če cin ne vrže štiriedsetih odstotkov in to je mogoče! Moram vse riskirati, lo je zadnja možnosti«
Govoril je ogrski! Tudi to je bilo čudno, kajli ponavadi je kupčije sklepal v angleščini, v edinem jeziku, v katerem sc more pravilno govoriti o denarju.
Ko pa se je vldk nenadoma ustavil, ga je ohromelost tiščala na blazino. Pomislil je, da je zdaj vsa njegova armada z vsemi rezervami v ognju. In v ,to bitko ni imel vere, ne! Glava mu je bila polna šlevilk. Kamor je pogledal, povsod so bile postavke, sedem, osem številčne lestve, vsote od neizmerne dolžine. Te šteyj*W: so bile vse L-.š pravkar tiskane, mrzle, iz že-
leza urezane. Te številke so se pojavljale kar same, spreminjale se poljubno, samovoljno nihale od strani dolgov na stran kreditov ali pa naenpoi izginjale, kakor da so ugasnile. Vrveč kalejdoskop, v katerem so zvenčale številke. Kakor luskinast oklep so trkljale na tla, čisto majhne ali so pa nenadoma žarele v gigantski velikosti same, temno grozeč v pustem, črnem prostoru. Oblile so ga s kurjo poltjo in bal se je, da ne znori. Tako velika in okrutna je bila njihova besnost, da je v svojem brezmočju plakai.
Do smrti izmučen je dospel v Pariz. Šele čez nekaj dni se je spet nekoliko umiril. Bilo mu je kakor možu, ki se brez vsakega znaka o bolezni nenadoma zgrudi na cesti ter vedno še s strahom misli na to znamenje razpada, četudi si je že čez nekaj ur opo-< mogel.
Čez teden dni je zvedel, da ga njegov instinkt ni varal.
t oliko da je prodal, je bombažni corner presek v druge roke. Neki konzorcij ga ie dobil v pest, teden dni držal ter ga prodal z milijonskim dobičkom.
S. Woolf se je penil od besnosti! Ako bi bil poslušal svoj instinkt, bi bil zdaj na trdnih tleh!
To je bil njegov prvi veliki pogrešek. A v pri* liodnjih dneh je napravil drugega. Cin je držal predol-: go. Tri dni predolgo in potem prodal. Dobiček je še vedno imel, a pred tremi bi bil dobil še enkrat toliko. Dobil je dvanajst odstotkov, pred tremi dnevi bi bil petindvajset. Petindvajset! in zagledal bi bil kopno! S. Woolf je sinel v obraz.