18 9 1
S TIRID E S E TI JUBILEJ
19 3 1
The Oldest and Most Popular Slovenian Newspaper in United States of America.
AMERIKANSKI
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 37.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 21, 1931.
LETNIK (VOL.) XL
. _ . va v Evropi-Pred izgredi v Parizu
»
PRI TRGOVINI V EVROPI IGRA POLITIKA VAŽNO VLOGO. — DRŽAVE POSPEŠUJEJO NAKUPOVANJE PRODUKTOV V PRIJATELJSKIH DRŽAVAH. — ČIMDALJE BOLJ SE RAZVIJA IZMENJEVALNA TRGOVINA.
Pariz, Francija. — Sedanji Iffk tyjfj J sy » r» f | rtr*
položaj trgovine med država- iiUlflUlilU 1 1 uH mi v Evropi spominja na predvojne razmere med Avstrijo in Srbijo, ko je hotela Avstrija svoji politični sovražnici Srbiji škodovati tudi na gospodarskem polju, kjer je le mogla. Poleg tega, da je postavilo skrajno visoko carino na ves uvoz iz Srbije, je še srbsko blago ožigosala kot nezdravo. Tako je v posebnih" sanitarnih predpisih označila prašiče iz Srbije kot bolne in njih meso neužitno.
Podobno se godi zdaj, da politika igra najvažnejšo vlogo pri vprašanju, iz katere države se naj uvaža kako blago Med Cehoslovaško in Ogrsko n. pr. ni posebnega prijateljstva in tako Čehoslovaška ovira uvoz iz Ogrske na ta način; da ukazuje, da mora biti vsaka klavna živina, kakor tudi mast in moka, uvožena od tamkaj, podvržena najtemeljiteje preiskavi. — Nasprotno1 je stališče Francije napram Rumuniji. Dočim bi bila pšenica iz kake druge dežele enako dobra, ali pa še boljša, kakor je rumunska, vendar Francija na vso moč podpira nakupovanje žita v Rumuniji, ker je ta pač njena zaveznica. — Nemčija se zopet protivi u-vozu surovega masla iz Danske in nasprotno pospešuje uvoz istega produkta iz Finske, češ, da je 'bolj sanitarno'.
Čim dalje pa se v Evropi bolj razvija smisel izmenje-valne trgovine; najbolj je razširjeno to v srednji Evropi. To gre na tak način, da gospodarski krogi na pobudo svojih vlad sklepajo pogodbe z gospodarskimi podjetji drugih držav, da pod gotovimi pogoji zamenjajo svoje blago; tako uvaža industrijska dr&ava v poljedelsko svoje stroje, za kar ji poljedelska država vrne z živili. Tudi Liga narodov se zavzema za ta sistem, kajti, ako bi bil splošno uveden, bi se s tem Evropa osvobodila konkurentov iz prekomorskih dežel.
'OČE DOMOVINE
PRIPRAVLJAJO
Za 25. februarja je Moskva odredila svetovne komunistične demonstracije. — Pariška policija čuječa in pripravljena.
Pariz, Francija. — Celo tukajšnja policija pričakuje; da bo prihodnja sreda, 25. febr., krvav dan, in po časopisju skuša na lep način javnost pripraviti na dogodke, kateri se ne bodo mogli preprečiti. Za ta dan se namreč glasi povelje iz Moskve, naj stopijo komunisti po vseh deželah na plan in izvedejo svoje prevratne poizkuse.
Dočim se pariški komunisti izza noči 23. avgusta 1927, ko je njih druhal zasedla skoraj celo četrt mesta, a bila nato j temeljito tepena, niso upali pokazati svojih glav na dan, je glede letošnjega 25. febr. policija v resnih skrbeh in odreja najobsežnejša varnostne priprave. Poleg navadnih policijskih in orožniških patrulj je policijski prefekt. naprosil za 900 mož rezerve, ki bi bili nastanjeni na centralnih mestih, odkoder bi jih hitri avtomobili lahko odpeljali, kjer bi bila potreba. Poleg tega bo na razpolago okrog 10,000 mož rednih vojaških čet, ki pa bodo nastanjeni po predmestjih in bodo poklicani na pomoč le v najskrajnejši sili.
Natančnega načrta za nastop komunistov policija nima. Znano je le, da bodo omenjenega dne sklicali svoje pristaše na cesto in bodo skušali izzvati izgrede. Eventuelni "mučeniki" v pretepih s policijo bi dali nato povod za resnejšo vstajo par dni pozneje, ko bi policija ne bila več čuječa. — Komunistični voditelji se odkrito bahajo. da bodo 25. februarja pokazali Parizu vso svojo moč.
KRIŽEM SVETA
Vsakemu Amerikancu je dobro znano ime mr>ža, katerega predstavlja gornja slika. George Washington, veliki državnik in prvi predsednik Zedinjenih držav, zasluži, da se n jegovo ime stalno proslavlja, zJasti še oh obletnic njegovega rojstva, katero bomo praznovali jutri, 22. februarja.
BANOVEC SE PONESREČIL
Operni pevec S. Banovec v avtomobilski nesreči.
RAZSTAVA V BERLINU
V Berlinu bila otvorjena mednarodna razstava avtomobilov.
—	Berlin, Nemčija. — Na javni dražbi, kjer so Se prodajale stvari prinfca Friderika Leopolda, je bila tudi ura, ki jo je nosil &e Friderik Veliki. Kupil jo je bivši cesar Viljem za znesek $1060.
—	New York, N. Y. — Izdelani so načrti za nov nebotičnik v Brooklynu, ki bo imel 42 nadstropij in bo stal nad 7 milijonov dolarjev. V njem bodo nastanjeni uradi javne knjižnice.
—	Hankov, Kitajska.— Radi velikih sneženih viharjev se je zakasnilo poročilo o veliki nesreči, ki m je pripetila preteklo nedeljo na železnici Pei-ping-Hankov, pri kateri je bilo 36 oseb ubitih.
—	Belgrad, Jugoslavija. — Kakor se poroča, je jugoslovanska vlada imenovala dr.f Ivana Schwegela za jugoslovanskega poslanika v Washingtonu. Dr. Schwegel je v ponedeljek resigniral iz kabineta, v katerem je bil kot minister brez resorta.
Iz Jugoslavije.
UBOJ PRI DOMAČI ZABAVI V SLOVENSKIH GORICAH.
—	ŽRTEV VOGLARENJA. — ZGODBA O STOTAKU.
—	SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE.
Žalosten konec domače zabave
REV. FRANC X. BAJEC UMRL
Ravno ob zaključku lista smo prejeli "Special Delivery" obvestilo iz Rice, Minn., sledeče vsebine:
"Danes, 18. februarja ob pol 2. uri popoldne je preč. gosp. Franc X. Bajec umrl doma v St. Paulu. Pogreb bo v pone* ieljek ob 9. uri. V svojem življenju je naredil veliko dobrega za naše rojake, posebno se v Jolietu in Clevelandu!
Blag mu spomin!
Udani
Rev. John Trobec."
Op. ured.: Več o preč. gosp. pokojniku pride v prihodnji številki.
PREISKAVA NA POLICIJSKI POSTAJI
Chicago, 111. — Mali žarek v korupcijo med tukajšnjo policijo je posvetil preteklo sredo, ko je državni pravnik nenadoma napravil preiskavo na policijski postaji v Englewood. Sedem tamkajšnjih policistov je bilo pripeljanih pred poroto in dognalo se je, da so se dajali podkupovati od lastnikov raznih butlegerskih podjetij, igralnic itd. Porotniki so bili mnenja, da bi navadni policisti sami ne mogli tega izvrševati, in zato se je policistom obljubila, da bodo nekaznovani, ako izdajo svoje višje, pod katerih zaščito so korupcijo uganjali. Vendar pa do zdaj ni hotel še noben policist o tem izpregovoriti.
Cleveland, O. — Našega o-pernega pevca Svetozar Ba-ndvca zasleduje zadnje čase prav zla usoda. Komaj par tednov je minilo, odkar je prestal v.bolnici operacijo na slepiču, že je bil v avtomobilski nezgodi občutno poškodovan. V nedeljo, 15. febr., je peljal g. Majdič, ki je prišel iz New York a na Banovčev koncert v Forest City, Pa., našega pevca z avtomobilom na 26 milj oddaljeno železniško postajo v Scranton, Pa., odkoder je nameraval pevec odpotovati v Cleveland. Vsled padlega snega in dežja je bila cesta med Forest City in Scranton po ne nadno nastopivSem mrazu vsa poledenela. Tri milje pred ci ljem je začel avto z vso naglico drčati po malem klancu, se parkrat zavrtel, nato pa treščil z vso silo v obcestni brzojavni drog. V hipu je bil avto razbit, Banovca pa je vrglo z vso močjo v steklena vrata. Drobci stekla so mu prizadejali zevajoče rane po celem čelu, medtem, ko je lastnik avtomobila ostal na čudežen način razen malih prask in u-darcev, nepoškodovan. Vsega v krvi so Banovca odpeljali k najbližjemu zdravniku, kjer so mu nudili prvo pomoč, odtod pa v bolnico v Scranton, kjer so mu izprali in zašili zarobljene rane na glavi. Sreča v nesreči je bila, da je Banovec kljub večjim poškodbam čudelžlno ušel hujši katastrofi, kajti le za las je manjkalo in steklo bi mu razrezalo desno oko, nad katerim ima Banovec globoko rano. Po izvršeni operaciji je Banovec kljub zadob-Ijenim poškodbam in precej-
Berlin, Nemčija. — V četrtek je bila tukaj otvorjena pod protektoratom predsednika Hindenburga mednarodna avtomobilska razstava, katera je največja, kar jih je bilo do zdaj v tem mestu. Med inozemskimi tvrdkami stoje Ame-rikanci na prvem mestu. Cene razstavljenih avtomobilov se sučejo med $400 in $16,000. Pozornost vzbuja nove vrste motorno vozilo, ki sestoji iz dveh delov. Na prvem delu je prostor za motor in voznika, na zadnjem delu pa za tovor, oziroma potnike. Iznajditelj trdi, da je s tem vozilom kre-tanje v velikanski meri olajšano.
-o-
IZGREDI V MOSKVI
Riga, Latvija. -— Po poročilih potnikov, ki so prispeli semkaj, so se v Moskvi v delavskih distriktih dogajali v soboto in nedeljo resni izgredi, pri katerih so množice razbile več pekarij. Ojačene policijske patrulje so končno upo-stavile red. Rabuke so se pričele, ko so nekatere pekarije skrahirale in niso mogle prebivalstva v svojih okrožjih založiti s kruhom. List Pravda potrjuje ta poročila in dostavlja, da bodo uradniki, ki so to stanje povzročili, strogo kaznovani.
Vaš sosed še nima'A. S. zakaj bi ga ne nagovorili, da si ga naroči?
ZA OČIŠČENJE BORZE
Springfield, 111. — Nekateri senatorji so napravili preiskavo na chicaški borzi in ugotovili, da se na njej prodajajo mnoge ničvredne delnice. Izdelali so resolucijo, ki jo bodo predložili zbornici, v kateri zahtevajo, da se z borze spravijo take delnice in se obvaruje občinstvo pred sleparijami.
URADNIK SKRAHIRANE BANKE ARETIRAN
Chicago, 111. — Po dolgem iskanju je preteklo sredo policija končno dobila v pest podpredsednika bivše Exchange State banke, Ogden Ave. in j Van Buren St., katero je dr-ižava zaprla 21. nov. 1. 1. Aretirani podpredsednik, L. A. King, je obdolžen, da je skupno s predsednikom, H. H. Luckenbill, zapravljal denar vlagateljev. Predsednik se še skriva, dočim je njegov sokrivec zdaj prišel v roke pravice.
ZA POSPEŠEVANJE SLO-
V sredo, dne 28. jan. zvečer je priredila posestnica Ana gula v Sakovšaku v ptujskem delu Slov. goric domačo zabavo, kakoršne so tam v navadi. Na zabavi se je zbralo precej znancev, sorodnikov in prijateljev. Med njimi sta bila tudi 331etni Ivan Šegula in 261etni Leopold Čeh. Po obilo zaužitem vinu je prišlo med njima do prepira in kmalu tudi ,d<> pretepa. V tem je pobesneli Šegula potegnil nojži in pričel z vso silo napadati Čeha. Na vzoči so ju skušali pomiriti in so ju tudi spravili narazen, i vendar je bilo že prepozno novega jcer je šegula prizadejal Čehu take l-ane po glavi in telesu, da je na izkrvavitvikmalu nato umrl. Cela stvar je bila- naznanjena orožnikom. Šegula je pa takoj po zločinu pobegnil, vendar so ga orožniki že drugi dan prijeli in odvedli v Ptuj -o-
sebi pištolo in je hotel ustreliti. Poprej ga je pa eden že mahnil z vso močjo čez trebuh, da se je Gorenc zgrudil na tla. Napadalec je seve zbežal. Ko se je Gorenc po dolgem času zavedel, se je s težavo spravil domov, kjer je v par dneh podlegel težkim poškodbam.
-o-
Čudna zgodba o stotaku
Iz Zagorja pišejo, da je tr-žiška občina že avgusta meseca 1. 1. razglasila, naj se do-tična oseba, ki je izgubila sto-tak, zglasi. Priglasilo se jih je pa kar trinajst, ki so povedali, da so tam in tam izgubili sto tak. Ljudstvo je pač revno, in stotak se pozna. Dobil ga je seveda le eden, vendar kot najdenino je moral utrpeti 10 odstotkov, katere je dobila "poštena" najditeljica. Vse bi bilo dobro, da bi se ne bila neka trgovka spomnila, da ji je po odhodu one "poštene" naj-diteljice iz njene trgovine izginil stotak iz predala. Sum je naznanila orožniku in ta je zadevo vzel resno v roke. Izkazalo se je pa, da je v več drugih trgovinah bilo ravno isto in da so vedno po odhodu deklice
Smrtna kosa
Na Bizeljskem je umrl Rud. Raktelj, tamošnji župnik, star 70 let. — V Ljubljani je umrl Josip Pleša, strojevodja drž. železnic, star 46 let. — V Liscih pri Celju je umrla Terezija Kasper, posestnica iz Vu-zenice, stara 66 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Gantar, bivši uslužbenec pogrebnega zavoda, star 77 let,
-o-
Radenska Saltina V preteklem letu so razpe-čali v tu- in inozemstvo nad 3,000,000 steklenic zdravilne Radenske vode.
-o-
šnji izgubi krvi zapustil bolnico in še isti večer odpotoval v Cleveland.
VANSKE GLASBE
Chicago, 111. — Dne 3. febr. se je v Chicagi ustanovilo u-druženje "Friends of Slavic Music in U. S." Prisotni so bili generalni konzuli Jugoslavije, Čehoslovaške in Poljske, dalje predstavniki več slovanskih organizacij, kakor tuli mnogo odličnih Amerikancev. Cilj tega udrulženja je, da se seznani tukajšnja publika s slovansko glasbo, in da se pomore talentiranim slovanskim di-jakbm glasbe, da se izpopolnijo v svojem poklicu. Začasnim predsednikom organizaci je je bil imenovan znani finančnik S. Insull. V odboru je dalje mnogo odličnih slovanskih, kakor tudi ameriških o-sebnosti, med njimi tudi jugoslovanski konzul, g. Kolornba tovič. Organizacija namerava prirejati koncerte najboljših slovanskih skladateljev.
one deklice pogrešali stotak. Preiskava je nadalje dognala,, da je deklica čez mero trosila | denar in kupovala sladkarije.} Ko jo je slednjič orožnik obsuli s kopo vprašanj, mu je vsa solzna priznala, da je res kradla stotake. Punčka je še mladoletna in ni niti šoli odrastla. Najzanimivejše pa, kakor poročajo je to, kako bo z ostalimi 12, ki bi tudi radi prišli dc svojih stotakov.
Nesrečno voglarenje
Zadnjo nedeljo v januarju se je vršlo veselo ženitovanje pri posestniku v vasi Podlipa na Raki. Zvečer se. je, kakor po navadi, zbralo tam precej fantov, ki so po stari navadi voglarili. Pa je pot nanesla mimo tudi posestnikovega sina — 251etnega Alojzija Goren-ca iz Dolge Rake. Nič hudega sluteč se je tudi on pridružil fantom. Fantje pa, ki so bili že precej vinjeni, se spogleda-jo in nekdo mu zastavi pot s i kolom. Gorenc je pa imel pri
Odlikovan
Od kralja je bil odlikovan z zlato dvorsko medaljo Ivan Stir, lovski in ribiški čuvaj pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Odlikovanje je dobil za zasluge, izvršene kraljevskemu dvoru v dobi letovanja na Bledu.
-o-
Nesreča pri Celju V Spod. Hudinji pri Celju je v opekarni pritisnil železen voziček 241etnega delavca Ig. Znideršiča in mu težko poškodoval prsni koš.
-o-
Tragična smrt starke Iz hiše št. 5 na Ormoški ce-■ stl v Ptuju ni bilo starke Ane ; Zelenkove več dni na izpre-> gled. Sosedom se je to čudno i zdelo, zato je šel eden pogle-. dat. Zagledal je starko mrtvo , | na divanu, na tleh pa skledo ijz ostanki zgorele žagovine. — •jStarka je najbliže postavila lJj goreče žaganje v sobo, da si i nekoliko ogreje stanovanje.
-	Nazadnje se je revica zaduši-
-	la v dimu.
-o-
i-	Velik mlin pogorel
i- V Kisaču, v okolici Novega c Sada, je pred kratkim pogorel mlin Stavre Novakoviča. Goreti je začelo v oddelku za čiščenje žita. Škoda je cenjena na pol milijona.
——o-
Nesreča na Pohorju Pri smuških tekmah na Pohorju se je ponesrečil 261etni delavec Franc Štibler iz Čin-žata pri Fali. Zlomil ai je nogo
-o-
Šola za redarje V Belgradu bodo ustanovili v kratkem policijsko redarsko šolo, ki bo obsegala šestmesečni teoretični in praktični tečaj za policijske agente in redarje.
Jol-m Smalč	Q-31
227 V.Poplar St. Ch i sheIn,Minn.
BfrlW 8
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 21. februarja 1931
AMERIKANSKI SLOVENEC
jgrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. ^ lis« Ustanovljen leta 1891, _
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkoy. in dnevov po praznikih,
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: $849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 0098
f
Naročnina:
..$5.00 - 2.50 _ 1.50
Ca celo leto -Za pol leta _ £a četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto----------$6.00
Za pol leta__________3-00
Za četrt leta---------------------------1-75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Adress of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year —..............-
For half a year
......$5.00
____2.50
________ 1.50
For three mpnths
Chicago, Canada and Europe:
For one year ----------------------------------$
For half a year
Odkod to, da dandanes ni več poštenja v političnem ia javnem Iživljenju, menda ni treba odgovarjati. Pomanjkanje morale in poštenja sta glavna vzroka. Da pa slednja vladata voditelje, je vzrok pomanjkanje moralne odgovornosti v dušah voditeljev. Ako pa čuta moralnosti ni na odgovornih mestih, kaj naj se pričakuje? Denite tigra ali pa volka med Cvce — kaj se bo zgodilo? Ali bo tiger ali pa volk čuval ovce, da se jim ne bo ničesar zgodilo? Evo, tako je tudi v današnji družbi. Ljudje, ki po svoji poštenosti in pravičnosti najmanj spadajo na vodilna mesta — sede na vodilnih mestih in vladajo. Ljudje, ki so sužnji korupcije, vladajo in zato cvete v današnji dobi zločinstvo, kakor še nikoli ni v zgodovini sveta.
Zato pa slava možem, kakor je bil George Washington, mož poštenja in pravičnosti! Prosimo Boga, da bi nam nebo fialo zopet takih mož, kakor je bil Washington — mož poštenja in pravičnosti!
Geoi'ge Washingtonu pa večna slava in spomin!
kratkim so napravili plesno veselico v šolski dvorani. Za ves čisti prebitek omenjene veselice so potem kupili pri tukajšnjih domačih groseristih raznega groserijskega blaga, katerega so potem razdelili med tukajšnje revne družine, med katerimi so tudi take, kjer že po celo leto nihče ne dela in so zares v hudih stiskah. Vse hvale vredno je tako plemenito delo in vsa hvala in priznanje gre omenje-
For three months ..........................
16.00 3.00 1.75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, So kedaj Imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredm-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo Številko v tednu je Čas dočetrtka dopoldne.-Na dopise brez podpisa se ne ozira.-Rokopisov Uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at (Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____
—--—------ r
George Washington
V mesecu februarju slavimo spomin dveh velikih Amen-fcancev, dveh velikih mož, državnikov, ki sta polagala tej novi zemlji fundamentals temelje, na katerih se je razmahnila v velikanski napredek mogočnosti in bogastva.
To sta moža George Washington in Abraham Lincoln.
Dne 22. februarja je rojstni dan George Washingtona, prvega predsednika Združenih držav. Letos pade ta dan na nedeljo in Amerikanci ga bodo proslavljali v ponedeljek, 23.
februarja.	,, .
Spomin na George Washingtona je zelo važen, on je
začetnik in eden izmecl glavnih ustanoviteljev Združenih dr-žav. Ustanovitelje pa povsod časte, in ne bilo bi prav, ko bi se ne spominjali tudi ustanoviteljev Združenih držav, zlasti 1 a še njih glavnega ustanovitelja, zmagovalca v revoluciji, prvega predsednika Združenih držav, George Washingtona.
George Washington je prvi list v zgodovini Združenih držav. Začetek pravega svobodnega razvoja se^začenja -z njegovim imenom in gre v njegovem duhu naprej do vedno večjih in večjih uspehov. Zgodovina pripoveduje, kako neustrašen in odločen duh je bival v Washingtonu. To potrjuje dolga doba petih let, ko je vodil Washington revolucionarje skozi najhujše in najtežje poskušnje trpljenja, v naravnost cbupnem boju, ko je izgledalo, da ne bodo v stanu ničesar o-praviti proti tako mogočnim in številnim zatiralcem. Bili so to črni dnevi trpljenja, ki b;i vzeli pogum marsikomu in mu štrli njegov odpor in voljo. Washingtonu vse te poskušnje niso vzele, ne strle njegove odločne volje. Vztrajal je, navduševal svojo vojsko, bojeval se naprej in skozi najhujše trpljenje in poskušnje je dospel do zarje boljših dni, do zarje svobode, do končne slavne zmage nad zatiralci te zemlje.
George Washington stoji radi tega kakor živ spomenik v zgodovini Združenih držav. Njegova neupogljiva volja in odločnost ga dičiti kakor nedosegljivega velikana. Njegovo stališče za pravičnost in poštenost v vsem političnem in javnem življenju pa ga diči kot nedosegljivega moža poštenjaka, ki je v svojem nastopu za pravico in poštenost zastavil svoje življenje in vse, kar je imel.
Taki značaji, kakor je bil George Washington, se ne rodijo vsak dan, niti vsako stoletje ne. Redki so, vrlo redki so. Zlasti današnji spačeni svet jih nima. boval svet mož Washingtonovega tipa!
VSI NA POLITIČNI SHOD!
Chicago, III.
V pondeljek večer dne 23. februarja se vrši v šolski dvorani sv. Štefana na 22. in Lincoln cesti veliki politični shod, katerega sklicuje Slovenski kandidat za aldermana v 21. wardi, Mr. Anton J. Duller. Na tem shodu bo slovenski kandidat predložil javnosti svoj program, katerega bo izvajal po izvolitvi. Vsi slovenski volilci ne glede h kaki politični stranki pripadajo, so prošeni, da se tega shoda v obilnem številu udeleže. Pridite, da čujete kandidata in njegov program. Na programu bo več odličnih slovenskih in drugih govornikov. Zato vsi na plan in dan v ponedeljek večer! Shod se prične točno ob pol 8. ure zvečer.
Sklicatelji. -O-
VABILO NA SV. MISIJON V SO. CHICAGI
So. Chicago, 111.
Srečni in zlati' čas svet'ga
mis'jona, O da smo učakali tudi ga mi.
(Mi«, pesem.) Kakor ste že mnogi farani, menda že vsi slišali par nedelj nazaj v cerkvi oznanilo, bomo imeli v naši slovenski cerkvi sv. Jurija sveti misijon. Sveti misij on začne že v nedeljo, dne 22. februarja pri prvi sv, mali ob 8. uri in traja celi teden, do prihodnje nedelje, 1. Kako bi danes potre-i marca zvečer, ko bo slovesno Potrebuje jih krvavo I zaključen.
svoje cerkve, bo prišel čas, kc bomo v miru živeli. Najlepši in naj pripravne jši čas sprave in zboljšanja je pa čas sv. mi sijona, katerega nikar ne pre-zrimo. Udeležiljm« se ga pol-noštevilno in z veseljem, da bo obrodil sadove, katerih borne vsi veseli.
Kakor izvem od č. gospoda misijonarja, se bo ta sv. misi-jon začel popolnoma drugače, kakor so bili misijoni do sedaj: Father misijonar ima za ta sv. misijon pripravljene posebne pesmi in je naročil, naj pevci pridejo.v soboto večer v cerkveno dvorano, da bomo te pesmi z njim poskusili. Kakor ste mogoče brali v tem listu o raznih misijonih, ki so se vršili Sirom Amerike v zadnjem letu, ste lahko videli, kako so se povsod navduševali za posebno izbrane misijonske pesmi, katere je marsikje, še posebno tam, kjer je komaj pešeka Slovencev, naučil peti sam g. misijonar. Zato je pisal, da ielv d;; bi tudi pri nas uspeh*sv misij^na .ne bil manjši kakor drugod in prosi pevce, da bi vsi prišli v soboto večer ob 8. uri v cerkveno dvorano na kratko vajo. —N.
-T—O-
KAKO JE BILO "NA DAN SODBE" V INDIANAPOLISU
nemu klubu in njegovemu odboru, posebno predsedniku i Mr. Feliks Blažiču, za njegovo požrtvovalnost.— Dolžnost naša je, da ta klub ob vsaki priliki in priložnosti podpiramo. Pokažimo se za naprej pri vsaki njihovi prireditvi in na ta način pokažemo, da upoštevamo njih dober namen, kei lačne nasititi je telesno dobro delo usmiljenja.
Omenjeni West Side Club ima tudi veliko veljavo pri mestnih očetih, kar je dobro znamenje, da se bo dalo v bodoče še veliko storiti v korist naše naselbine, zato ga vsem tukajšnjim rojakom prav toplo priporočamo, da ga upoštevajo in po svojih močeh podpirajo. Pozdrav vsem bralcem tega lista.
Jennie Gerbeck.
TUDI V MONTANI NI HUDE ZIME
njegova lastna domovina, ki tudi težko zdihuje vsled neiskre- j Marsikateri zmaja z glavo, nosti in nepoštenja v točasnem političnem življenju te velike j kaj je pa spet tega potre-ii) bogate zemlje. Kako bi bili dandanes potrebni možje |ba- KaJ	bo Pa koristil?
Washingtonovega tipa ameriškim velemestom, kjer je zločinstvo tako silno razpasenov kakor kaj takega še ne pomni zgodovina sveta., Toda ta bogata zemlja točasno' nima tako velikih mož poštenosti, nima molži take odločnosti, ki bi se upali in ki bi znali nastopiti, da bi ugnali zločinstvo in istega iztrebili. Zakaj ne? Ali nimamo tudi danes sredstev, katerih bi re lahko poslu žili pri takem nastopu? O dovolj jih je! Toda zlato je v teh Časih, ko korupcija cvete bolj kakor kedaj v zgodovini, težje od poštenosti in pravičnosti. To odtehta slednji dve, da morata čepeti kakor prevžitkarici pod mizo, dočim se korupcija, raketirstvo, zločini vseh vrst šopirijo v o-spredju- Da, tako je, in tužna nam majka!
Odgovor na to bi bil ta, da misijon ti bo toliko koristil, kolikor boš sam hotel. Za lase Bog nobenega v nebesa ne vleče. Vsakemu je na prosto voljo dano kaj stori, in vsak bo za se odgovor dajal, ko pride dan sodbe. Seveda je v marsikaterih rečeh tu pa tam kaj narobe, da lahko in upravičeno kdo pozabavlja, vendar če se bomo Slovenci skupaj držali
Indianapolis, Ind.
Preteklo soboto večer smo imeli zopet priliko videti lepo igro, ki se je igrala v šolski dvorani. Igri je bilo ime "Na dan sodbe". Igralci so svoje vloge prav izrstno izpeljali, za kar jim vsa čast.. Občinstvo je dvorano napolnilo, kar je pač najlepši dokaz, kako se nasi rojaki zanimajo za igre in dramatične prireditve, pa naj bodo te v korist cerkve ali pa v prospeh društev. — V naši naselbini imamo med drugimi tudi nek nov klub, ki je bil u-stanovljen nekako pred poldrugim letom. Klub se imenuje West Side Club in je bolj političnega značaja, vendar vrši zelo dobra in plemenita dela v naši naselbini. Pred
Walkerville, Mont
Cenjeni g. urednik! Ker vam ravno pošiljam enega novega in sicer celoletnega naročnika, naj tudi obenem napišem mal dopis iz daljne Montane.
Kakor povsod, tako se po svojih močeh tudi tukaj zanimamo za 401etnic.o A mer. Slovenca. Po mojem mnenju in po mnenju veliko drugih, je to najboljši slovenski list v Ame riki. Je poduči j iv in prinaša vsakovrstne novice iz starega kraja in novice iz širne Amerike. Torej naročniki, le pridno ga berite, ker sem prepričana, da dobite iz njega veliko užitka, pa tudi lepe povesti, kakor n. pr. sedanja povest "Hči cesarja Montezume". ki je jako lepa in napeta povest. Upam. da bo Amer. Slovenec zana-prej še več takih priobčil.
Kar se tiče novic je to, da imamo tukaj jako milo zimo. Snega ni veliko in je že precej toplo, tako, da ljudje že delj časa ne pomnijo tako lepe zime. — Z delom se pa ne moremo pohvaliti, ker delavce še vedno odpuščajo od dela, namesto da bi jih jemali na delo. Nekateri delajo po dva tedna, tretji teden pa počivajo. Pa je to vendar boljše kakor nič. Veliko jih je, ki dela sploh ne morejo po nobeni ceni dobiti, zato je pa tukaj bolj slabo ko dobro. — Pozdravljam vse naročnike Amer. Slovenca.
Mary Kotze, zast.
Pridobite "Amer. Slovencu" za 0 letnico novega naročnika!
KAJ PIŠE ZASTOPNICA IZ CONNEAUT
Conneaut, O.
Da se tako dolgo nisem oglasila v tem priljubljenem listu, je vzrok, ker sploh ni bilo tukaj veselih novic, žalostnih pa nisem hotela poročati. — Meseca decembra lanskega leta se mi je hudo ponesrečil moj petletni sinček Henry, ko je padel z njegovega 'trycikelna' na železniško progo in si na dolgo prebil čepinjo. Zdravje se mu je še precej hitro vrnilo, hvala Bogu in Mariji, in je zdaj drugače popolnoma zdrav, le kost se mu se ni vsa zarastla skupaj, ker je imel preveč ven odbite. Upam, da se mu sčasom vse zaraste, ker je še mlad.
Pred enim mesecem se je poročil rojak John Malečkar v slovenski cerkvi v Collin-woodu. Nevesto si je izbral v Collinwoodu, Miss Molly Walters. Zdaj živita tukaj pri družini Penko na 16th Street. No-voporočencema Iželimo mnogo sreče v novem stanu in božjega blagoslova.
Težko je obolel Mr. Anton Stegovec in si je moral iskat zdravja v bolnici. Počasi se mu je zdravje zopet vrnilo v toliko, da se je zopet podal na delo. — Več tednov je že tudi bolan na domu Mr. J. Ljubi.— Mrs. Albin Sedmak je tudi bolezen položila na bolniško posteljo. Vsem bolnikom želimo da se jim kmalu povrne ljubo zdravje. — Vsled izredno mile zime, ki jo imamo letos, je zelo veliko ljudi prehlajenih in bolezen influenca je precej razširjena. Mnogo jih je že tudi podleglo za pljučnico. Ne sicer Slovencev, pač pa drugih narodnosti. — Po tako mili zimi je že nastopilo pravo pomladno vreme in drevesa so že začela odganjat.
V soboto, na dan sv. Valentina, je obhajal Mr. Valentin Mam svoj god zdrav in vesel v krogu svoje družine. Da bo
bi bilo dobro tudi za nas, da bi izvolili tak odbor, kot ga
ima St. Clair Rifle and Hunting Club v Clevelandu, da bi nam preskrbel rnasino za mešanje kart, da bi šlo hitreje. Pa bi tudi potem nihče ne mogel vseh ta'boljših sebi "odta-lat". Rudeča kapa bi bila tudi zelo potrebna, da bi jo imel na glavi oni, ki deli in bi ne bilo vedno toliko prerekanja, kdo je' zadnji "talal".
Danes, ko to pišem, je pustni torek. Pa je v resnici pust. Še posebno zato, ker se tako slabo dela, da res ne manjka več veliko, pa bi bila ona pesem resnična: Tralala, hopsa-sa, pustna nedelja — lan sem bil špeha sit, letos pa zelja.— Včeraj sem brala, da je v Evropi 18 milijonov več žensk kakor moških. Meni se zdi, da nas je v Conneautu tudi mnogo več žensk kakor moških, pa če verjamete ali pa ne. — Prepričate se lahko sami po tem, kar bom sedajle napisala. Koliko je neki že bilo dopisov v slovenskih listih iz naše naselbine, ki bi jih moški napisali? Kaka ženska se že še tu pa tam vsake kvatre enkrat oglasi, moški pa še vsako prestopno leto pri nas koraj-že ne dobi, da bi spravil en dopis skupaj. Zato pa ženske tukaj brez vse skrbi zakriči-mo: toliko je nas, da se ne bojimo vas. — Pozdrav vsem, ki so se dolgočasili s temi vrsticami. A. Berus, zastopnica.
"NOVICE IZ LA SALLA"
La- Salle, 111.
Dragi g. urednik:— Upam, da dovolite temu dopisu mali kotiček v predalih A. S. Naslov dopisu sem dal "Novice iz La Salla" in istega dal med ušesa. To zato, ker sem istega povzel iz tete Prosvete, katero zadnje časfi neka nezadovoljnost šraufa. Ravno sem preči-tal njen duhovit dopis, nad katerim še je bleščal naslov "No-
vice iz La Salla". Mislil sem, pa večja sreča, sem mu šla še no. hvala Bogu, zdaj bom zve-
jaz voščit. Mrs. Mani je ob tej priliki nanosila na mizo toliko dobrih stvari, da če bi bila ostala tam en teden, bi imela dovolj jesti. Poleg drugih dobrot so bile na mizi tudi lepe sveže rudeče jagode in sveži paradižniki. Ko sem šla domov, sem se ozrla po vrtu, da bom ugledala, kje rastejo jagode in drugo, da bi si jih nabrala, pa nisem opazila nič zelenega. Najbrže so Marnovi z listi vred vse pobrali, ker ni bilo nikjer nič zelenega videti. — Ta dan je postal Mr. Val. Marn naročnik Amer. Slovenca. Hvala ti Tine, upam, da boš z listom zadovoljen.
Drugi dan, v nedeljo popoldan, smo se zopet zbrali na njegovem domu Mr. Penko z drulžino, Mr. Malečkar in njegova boljša polovica in vsa naša družina. Štirje so za kratek čas vrgli karte, jaz sem pa o-pazovala, kje bo večja sreča in zraven premišljevala, kako
del kaj novic. Berem in berem, pa najdem napisano tudi tole: "Drugega kandidata ne poznam osebno, ne po njegovih delih, zato tu ne morem navesti njegovih vrlin, opozarjam pa njegove pristaše, da taktika, ki so jo pod vzeli, jim ne dela nobene časti . . ."
Dalje se je tudi prijetno oddahnil in povedal novico, da je prenehal slovenski radio-program. Dalje še pristavi prav veselo v svoji razigrani duši, da to stvar lahko pojasnita župnik Ambroži« in pa pater Hajnšek.
To so novice, katerih vzrok, da so prišle na beli dan, pa bi lahko mogoče pojasnil dopisnik Deržič. No, ja, je že pojasnil . . . Jaz pa bom še pojasnil vzrok nezadovoljnosti med gotovo peščico ljudi, ki iz same ljubezni do bližnjega ne morejo navesti ne vrlin, ne kaj drugega o "drugem kandida-(Dalje na 3. strani.)
gJill'itlMlfflliiinilililllM
* PODLISTEK
Edgar Wallace:
VRATA IZDAJALCEV
Roman
(Dalje.)
—	O njem hočem vedeti samo to, kakšen je v uniformi. 7A večkrat sem ga fotografiral od vseh strani. Seveda nima o tem niti pojma. Ste se kdaj sestali z Ladi Cynthie kot 1-1 allow o!l ova nevesta?
—	Da, — je odgovorila Diana nestrpno pričakujoč pojasnila, kam meri.
—	Torej si nista docela tuji? To jc važno. Zares ne vem, zakaj bi Šestindvajsete-ga ne mogli obedovati v Toweru?
—	Toda ... to je docela izključeno, — ;je trdila Diana.
—	Vedel sem, da porečete tako, — je dejal Trayne smeje.
—	Recimo, da bi res obedovala v Toweru. Kakšno korist bi imeli vi od * ga ?
— je vpra&ala Diana nervozno.
-— Kaj ne veste, kakšno nevarnost bi nakopali z obedom v Toweru na mojo glavo, če bi morda padel sum na Grahama?
—	Zagotavljam vas, da sem premislil vsako podrobnost, — je dejal Tiger mirno. — Zadostuje, da se udeležite obeda. Zdaj pa poslušajte, Diana, — upam, da ae ne jezite, da vas kličem kar po imenu, —- je pripomnil in se priklonil.
Diana je z nestrpno kretnjo pokazala, da zdaj ni čas za kavalirstvo.
—	Londonski Tower je eden naših najzanimivejših anahronizmov, — je dejal Tiger. — Tam so ukoreninjene navade še iz srednjega veka in ena njegovih posebnosti je geslo, katero rabijo ponoči. In to geslo moram poznati. Šestindvajsetega zjutraj bom vedel, da je to ena štirih besed, toda katera je, to se določi 'šele v zadnjem hipu.
Diana ga je. smeje pogledala.
—	In kdo mi pove to geslo? —■ je vprašala sarkastično.
—	Polkovnik, — je odgovoril Trayne. -— V Tower pridete ob sedmih in oblečeni boste za obed.
—	A pet minut ceiz sedem bom zopet
zunaj, — je dejala smeje. — Vi ne poznate Lady Cynthie.
—	Ko pridete v polkovnikovo stanovanje, — je nadaljeval Trayne, ne da bi se zmenil za njene pomisleke, — se obrnete na slugo, ki vas morda pozna, in on obvesti o vašem prihodu polkovnika.
—	Lady Cynthie, — ga je prekinila Diana.
—	Polkovnika, — je ponovil Tiger mirno. — Lady Cynthie ne bo doma. Eno uro pred obedom bo poklicana nekam na o-bisk. Nikar se ne bojte. Lady Cynthie Ruis-lipove ne bo v Toweru, pač pa bo doma polkovnik. Morda bo malo presenečen ali celp v zadregi, ko vas zagleda. Porečete mu, da je vam nekdo telefoniral in vas povabil na obedv in da mislite, da je bila Lady Cynthie. Presenečen bo. Namignete mu, da ste preložili važno sejo, samo da bi se mogli odzvati vabilu. Ne preostane mu nič drugega, nego povabiti vas na obed. A vaša stvar bo — skomignil je z rameni — kako spravite iz njega geslo. Ob desetih ga poprosite, naj vas spremi domov. Polkovnik je izredno galanten in ustreza vam, kajti Lady Cynthie mu že v naprej sporoči, da se'vrne šele po polnoči.
—	Ste prepričani, da se bo vse tako zgodilo? — je vprašala Diana nervozno.
—	Prepričan sem, ker uredim vse to sam, — je odgovoril Trayne. — Ko stopite iz Towera, se vam približa prodajalec novin, kateremu odgovorite "nočem", če bo geslo samo ena beseda, "hvala nočem", če bosta dve besedi itd. Če se ne motim, bo geslo eno naslednjih štirih lastnih imen: Newport, Cardiff, Monmouth ali Bristol. Zapomnite si ta imena in zadržite polkovnika, dokler bo le mogoče. Ko se pa poslovi od vas, pojdite spat in sanjajte o čem zelo prijetnem.
Diana je stopila k oknu in pogledala zamišljeno na cesto. Srce ji je močneje utripalo, čim je pomislila na nevarno pustolovščino. In prvič v življenju se ji 50,000 funtov ni zdelo posebno mnogo. Ali bi ne bilo bolje skesati se? Za Grahama se ni brigala. Graham Hallowell je pomenil za njo samo odgovornost in skrb, pa naj je sedel v ječi ali ne. Rada bi bila vedela, če bi privolil v ločitev, ako bi . • •
—	Preveč mi to ne diši, — je začela in nekaj jo je prisililo, da se je obrnila.
Soba je bila prazna. Tiger Trayne je bil pravočasno odšel.
XII.
Petdeset tisoč funtov! Skušala je razpi-hati svoje navdušenje za pustolovščino. — Princ iz Kishlastana je bil sicer plemenit, vendar je pa vedno kazal znake slabega značaja. To je bil mož brez trdnega prepričanja, ki bo nedvomno pustil Dianine vire usahniti, čim se osVeti ljudem, ki so ga prezirali.
Diana si ni belila glave z razmišljanjem, ali stori dobro delo ali pa prekrši zakone. Razmišljala je samo o nevarnosti ali bolje rečeno o nevarnosti pustolovščine. —• Imela je nejasen in neprijeten pojem o zločinu, kateremu pravijo veleizdaja in za katerega je določena stroga kazen. In vendar — saj je igrala le neznatno vlogo in vedela je, da jo bo znal Travne tako kriti, da njena sokrivda nikoli ne pride na dan.
Samo nekaj je trdno sklenila. Ne pogleda v knjižico, katero Graham ponoči prebira, in, ne dovoli, da bi ji podrobno razločili načrt.
(Dalje prih.)
-o-
"Amer. Slovenec" slavi letos 40 let dela in obstoja.
Stran 3
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 21. februarja 1931
slovenske družine. Zato vsi, ki čutite slovensko, vsi slovenski delavci, prav vsi pojdite na volilni dan volit in glasujte y.x Louis Bregacha, za mestnega Commissionerja. Pokažite se, da ste Slovenci! Pokažite s-, da znate ceniti slovenskega kandidata. Ne dajte se begati, ker s tem, ako se bote dali iz-begati, bote samo razcepili slovenske glasove.
Storimo tako in s torn borne tudi najbolje pojasnili, da se ne strinjamo s tistimi, ki jih jt slovenski radio tako hudo vznemirjal.
Pozdravljam vse rojake v La Salle in na Oglesby, kakor tudi po .celi Ameriki,
Poročevalec.
Stepli so se
V Rečici ob Savinji go se stepli fantje. Pri pretepu je eden tako dobro zamahnil po nosu SOletnega Žagarja Alojzija, da je 'moral v bolnico.
Baragov svetilnik
Tajnikov urad: REV. B. AMBROŽIČ, c/o JOE KOBAL 1901 W. 22nd Street, Chicago, 111.
Glasujte za JOSEPH R. BARBIAN za Aldermana 21. warde.
Indorsiran po vojnih veteranih 21. warde in od neparti-zanskega kluba.
ljubljanski škof
pišejo.
Takoj po novem letu smo pisali g. škofu v Ljubljano in ga obvestili o namerah Baragove Zveze. Zlasti smo mu poročali o naših namenih, da bi o priliki izleta K. S. K. Jednote priredili v Ljubljani Baragovo slavnost, katere višek bi bila izročitev prošnje škofu za po-spešenje Baragove beatifikaci-je. Težko smo pričakovali škofovega odgovora, prejeli smo ga pa skoraj z obratno pošto.
Ljubljanski g. škof, dr. Gregor Rozman, pozdravlja naše namere in je z veseljem pripravljen zastaviti svojo avtoriteto, da bo proslava v Ljubljani kar najsijajnejša. Že sedaj mislijo v domovini na to, da se Baragovo ime popularizira in zanese med narod do zadnje gorske koče. Družba za razširjenje sv. vere je pod spretnim vodstvom dr. Ehrli-cha organizirala unionsko proslavo v Ljubljani na dan sv. Treh Kraljev, sedaj se bodo pa lokalne proslave vršile po raznih krajih domovine.
Skoraj si ne moremo misliti kaj lepšega, kot je zastavljeno v tej tako lepi zadevi. V Ljubljani kot središču domovine je bila prva proslava, ki je imela namen prižgati prvi kres, prvi plamen. Od tod se bo ogenj navdušenja širil po deželi, ki se bo kmalu vsa znašla v objemu te vzvišene ideje. Do prihoda Amerikancev bo vse krasno pripravljeno. Takrat se bo pa zopet koncentriralo v Ljubljani — stara in nova domovina in bosta segli v roke pod zastavo Baragovega imena.
Nobenega dvoma ni, da bo { tista naša skupna slavnost nad g vse pomenljiva in tisti dan bo -spadal med najodličnejše dne- r ve našega katoliškega življenja. Naš verni narod bo zbral g tisoče svojih zastopnikov pred g svojim škofom in bo zaprosili j. vladiko: Dajte, pohitite Vi, ki g ste naš glasnik pred sveto Sto- x lico, dajte, pohitite in izposluj- 5 te nam svetnika — Friderika t Barago!	. i
Tako so se sprožile priprave. g Lepše se niso mogle. V podrobnostih bo treba še mnogo j urejevati. Kako se bo stvar na- j
daljevala, bomo poročali. ;
:|i * *
baragova zveza in k. s.
k. jednota.
Baragova Zveza je sicer no- < va organizacija, vendar prav 1 za prav ni nič nova. Saj ni nič drugega kot malo bolj organizirana ideja, ki je živela med ' nami že poprej v raznih organizacijah, postavljenih na ka- ; tol. program. Jasno je, da je v j vseh teh organiziranih skupinah že od nekdaj moral živeti duh Baragov. Zato je tudi ideja Baragovih proslav in je delo za Baragovo beatifikacijo moralo najti v njih tak odmev kot ga je v resnici našlo.
Baragova Zveza nima drugega namena ko strniti vse tisto, kar je bilo že poprej enotno, v še bolj tesno enoto. S tega stališča se Baragova Zveza ne more imenovati nova organizacija, temveč je samo malo bolj glasen povdarek tega, kar smo že itak imeli.
K. S. K. Jednota je bila vedno ena najbolj izrazitih predstavnic katoliškega udejstvova-nja med nami, torej tudi Baragovih idej. Do konkretnega izraza na zunaj je to prišlo lansko leto, ko je K. S. K. Jednota prevzela pokroviteljstvo marquettske in calumetske slavnosti. Nismo si torej mogli drugače misliti, ko da bo K. S.| K. Jednota tudi letos sprejela'
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za srčae bolezni
Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave.
Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street
Tel. Rockwell 3364
Uradno ure: 5 <1 9.	ranm »red: oh
stediiU 9. do 11. dop.; olj sobotah 1 do 4. pop. ' "..........—, | .......
A* «
\
IZVOLITE
ZA ALDERMANA V 21 WARDI
John J. Lagodny
Mr. Lagodny je pošten in vesten mož in vreden vsega zaupanja za ta važni urad. V Žl wardi rabimo dobrega poštenega moža za aldermana in to in tak mož je Mr. Lagodny. Priporočam vsem volilcem, da na dan primarnih volitev dne 24. februarja oddajo zanj svoje glasove. Ne pozabite nanj in gotovo glasujte zanj!
Dosedanji alderman 21. warde, Dennies A, Horan, se je izrazil o Lagodnyu tako le: "Da se bo izvršilo delo, katere-1 ga sem jaz začel in pa da pridejo načrti, ki sem jih zasno-1 val za zboljšanje raznih stvari v našem wardu do svoje veljave, zato prosim prebivalce 1 21. warde, da izvolijo za al-; dermana John J. Lagodnya." 1 (Oglas naročen po Mr. Jack Scbwabu)
Kakovost
Točnost
Poštenost
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street,
ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.
Naznanilo in zahvala
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem, in znancem žalostno vest, da je nemila smrt ugrabila iz naše srede ljubljenega soproga oziroma sina in brata
Naznanilo in zahvala.
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je, previden z sv. zakramenti za umirajoče, za večno v Gospodu zaspal naš soprog, oziroma oče,
PREKO HAMBURGA
Simon Sluga
ki je nenadoma in nepričakovano preminul dne 8. februarja 1931, star komaj 38 let. Rojen je bil v Strasgonjci, okraj Ptuj na Štajerskem. V Ameriko se je izselil pred 25 leti. Pogreb se je vršil 12. februarja iz farne cerkve sv. Janeza Ev. na Mineral in So. 9. cesta, Milwaukee, Wis. s peto črno mašo darovano po č. g. župniku Rev. L. Gladek. Pokojni je bil član društva Sloga št. 1, J. P. Z.
Tem potem izrekamo najiskrenejšo zahvalo Ž. g. župniku za opravljene pogrebne obrede, molitve in ganljivi govor ob pokojnikovi rakvi. Najtoplejša zahvala vsem darovalcem vencev, vsem vdelcžencem pogreba in za brezplačne automobile. Iskreno zahvalo izrekamo vsem pevcem, ki so globoko v srce segajoče na-grobnice peli ob rakvi na domu, v cerkvi pri sv. maši in na grobu.
Prisrčno zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem za maše za-. dušnice za pokojnega, pogrebniku J. Jelencu za vsestransko točno postrežbo pri pogrebu in vsem sobratom društva Sloga št. 1 za njih vdeležbo in oskrbo pri pogrebu, kakor tudi vsem drugim vdeležencem pogreba.
Lahka mu bodi tuja žemljica.
Žalujoči ostali:
ROZI SLUGA, soproga; ELIZABETA UHAN, mati; JOHN UHAN, očem; JULIUS, VINCENC, brata; ANGELA, ANTONIJA, sestri; TEREZIJA KRAPŠE, teta.
M ilwatikee, Wis., v februarju 1931.
Frank Zupančič
z znanimi, hitrimi parniki
HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN
Retina tedenska odplutja. ZMERNE CKN'E z vsemi deli Jugoslavije. Pripravne železniške zveze
Tudi oilulutja znanih kubinskih [■»mikov s
ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND
Slavna kuhinjk in mtiimkijaUiva slu.ibsi v vseli razredih.
Za navodila vtrnišajte kateregakoli lokalnesa smatopiaku ali
ki je bolehal več mesecev. Doma je bil iz fare Ambrus.
Dolžnost me veže, da se prav lepo zahvalim vsem, ki so kaj za nas storili v tem žalostnem času preizkušnje. Hvala vsem, ki ste prišli pokojnika obiskat, ko je ležal na bolniški postelji; enako tudi tistim, ki ste ga prišli kropit. Zahvaljujem se društvu sv. Jožefa št. 7, dr. sv. Ane in dr. Krščanskih mater, ki ste hodile devet dni molit za pokojnika. Hvala vsem, ki ste darovali vence ali pa za sv. maše; ni mi mogoče vseh imenovati, ker bi morda katerega izpustila. Hvala mojim zetom za vse, kar ste storili za me v tej žalostni uri. Bog povrni vsem stotero.
Ti pa, dragi soprog in oče, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti.
Bela žena s koso zamahnila in odvzela te je nam. Bog dodeli naj ti sv. raj. V miru božjem tam počivaj.
Žalujoči ostali:
MARY ŽUPANČIČ, soproga; MARY, KAROLINA, ALOJZIJA, GIZELA, FRANCES, hčere; FRANK, EDWARD, ANTON, sinovi; JIM, JOHN, bratje.
1'ueblti. Colo., v februarju 1931.__-.
HAMBURG-AMERICAN LINE
vrt N. MIC H Ki AN AVE.
CHICAGO
ideje Baragove Zveze za svoje ideje.
Tako se je tudi zgodilo in kar se je zgodilo, je celo preseglo naše pričakovanje. K. S. K. Jednota je pristopila kot članica k Baragovi Zvezi in je poslala lep dar $90.00. S tem je dala najlepši zgled vsem svojim podrejenim društvom, zgled, ki govori bolj glasno kot bi mogla govoriti še tako zgovorna beseda.
Letos prireja K. S. K. Jednota izlet v stari kraj. Naravna je bila misel, da bi se ob tej priliki poskušalo zanesti naše lansko navdušenje za Barago tudi na drugo stran morja. Jednota naj bi zopet igrala pri tem odlično vlogo.
Na polletni seji v Jolietu pred nekaj tedni je Jednota o tem razpravljala in nedolgo tega smo imeli priliko brati v Zapisniku, kako lepe rezultate je rodil dotični razgovor. K J S. K. Jednota se je tako tesno oprijela idej Baragove Zveze, da se zdi, kot bi se Jednota hotela identificirati z Baragovo Zvezo. Svojemu novemu duhovnemu vodji je naročila, da stori veliko delo in potisne celokupno Jednoto prav v najbolj prve vrste pri delu in v boju za Baragovo stvar. Z nobeno stvarjo bi ne mogla nas Baragovcev bolj razveseliti in gotovo tudi ne samega Barage kot ravno s tem korakom.
Sedanji Jednotin Duhovni vodja kar gori za vzvišenost idej, ki so izrasle iz naše katoliške zavesti in so prišle do vidnega izraza v dejstvu, da se je ustanovila Baragova Zveza. Najmanjšega dvoma ni, da je s tem korakom Jednota silno pripomogla k pospešenju našo skupno pot in da smo se približali končnemu cilju prav znatno.
Skoraj mi sili v pero, da bi še kaj več zapisal. Toda ako bi se spustil bolj v podrobnosti, bi utegnil narediti vtis, da . spravljam nadosebno zadevo £
■	na polje osebnosti. S tem bi pa zašel s prave poti, zakaj osebnosti ne smejo igrati nobene ^ uloge pri tako resni in vzvišeni '
1 stvari.
Jednotina društva naj slede * 1 lepemu zgledu svoje matere in hitro pristopajo v Baragovo ( Zvezo. Lahko bomo pozabili , na vprašanje, naj li še ostane ,
■	Jednoti privesek "Kranjska" ali ne, dovolj nam je dejstvo,
. da je naša skupna mati vsa— [Baragova Jednota.
Tajnik BZ. j
i}; tjs ifc
| pismo s calumeta, mich. s
Gospodu tajniku Baragove j - Zveze. — Priloženo boste na-j j šli ček za $2.00, to je pristop-J nina k Baragovi Zvezi, ki jo j pošilja bratovščina Srca Mari-j jinega na Calumetu, Mich. Vpi-1 šite torej naše društvo v Baragovo Zvezo, ki ima tako vzvišene namene.
Iz srca želimo, da bi kmalu dobili veliko število članov iz vrst naših katoliških društev. Posebno nas bo veselilo, kadar bomo videle lepo vrsto calu-metskih katoliških društev v članski knjigi Baragove Zveze., Upamo, da se bo to prav kmalu zgodilo.
Zeleč Vam in Baragovi Zve-' zi veliko božjega blagoslova v imenu vsega društvenega članstva ostajam vdana Mary Gregorich.
* *i' *
slovenes ali slovenians?
Podpredš, Baragove Zveze, Mr. Joseph Gregorich, je napi-; j sal v zadnji izdaji BZ nekaj zanimivih vrst o tem vprašanju. Pokazal je na prav neo-
kretno dejstvo, da smo Sloven-[1 ci znani v Ameriki pod tako 1 mnogimi različnimi imeni. Ko C je pregledoval literature o Ba- >' ragi, pravi, je šele prav spo- 1 znal, na kako različna imena c je zunanji svet krstil Slovence. 1 Precej dolge litanije imen na- t števa sam ,pa niti ni prišel do I konca.	^
Res je to stvar, ki ovira naše poznanje v zunanjem svetu. Ako hočemo, da bomo kaj veljali pred tujci, ne smemo trpeti, da bi nas vsaka knjiga, I da bi nas vsak kraj zmerjal < pod drugim imenom, ki ni na- 1 še ime.
Mr. Gregorichu in drugim, ki se temu raznoimenskemu narodu čudijo in ne vejo, kako je do tolikih imen prišlo, bodi i povedano, da je vse to pač razumljivo iz zgodovine in iz zgo- -dovinskih razmer, v katerih je slovenski narod preživel precej žalostnih stoletij. Pokojna Avstrija, ki je bila naša mačeha skozi dolgo dobo našega narodnega življenja, je bila vesela te zmešarije v našem imenu in je po svoje prav rada še pomagala, da bi se še bolj zme-jšali.
Danes je mnogo lažje ko pred nekaj desetletji, da se da-jmo Ameriki spoznavati le pod edino pravim imenom: Slovenci. Nerazumljivo čudno in strašno žalostno se mi zdi, da v mnogih krajih po Ameriki še žive Slovenci pod imenom, ki bi moral biti zanje prav grda psovka: Austrians ... Ne čudim se, da so to ime za Slovence zanesli v to deželo naši prvi naseljenci. Neodpustijivo je pa, da ga v teku let in desetletij niso izkoreninili vsaj tisti, ki so bili poklicani za voditelje Slovencev. Tužna jim majka!
Kadar govorimo sami o sebi v materinem jeziku, se ne smemo imenovati z nobenim drugim imenom ko: Slovenci smo. Pod tem imenom in samo pod tem se moramo tudi predstavljati zunanjemu svetu. Proga-njajmo imena, ki niso naša in ki nas nič manj ne časte kot ako bi nam kdo rekel, da smo j cigani. . .
Ako Amerikanci ne bodo mogli takoj razumeti, zakaj so ' nas včasih kako drugače imenovali, jim bomo morali pač | razlagati vzroke za to in po-| jasnjevati našo preteklost. Saj bodo razumeli .
Slovenci torej. Kako se bo
pa to povedalo v angleškem je-
, ziku, v to se na bom spuščal.
Naj presodijo taki, ki jim je
angleški jezik bolj domaČ. A-
ko je izraz "Slovene" pravilen
tudi kot pridevnik (adjective),
. ostanimo pri tem in pustimo
' "Slovenians", da ne bodo me-i '
šali ameriških glav.
* S? *
žalostna novica
Rev. Aleksander Urankar, urednik Baragovega Svetilnika, se je pretekli teden ponesrečil pri vožnji z avtomobi-
lom. Zlomil si je ievo roko in I leži v bolnišnici sv. Antona v j: Chicagi. Za čas njegove bolez-1: ni je moral spet stari urednik priskočiti na pomoč. Bog daj, da bi se pretrgana roka zopet kmalu spravila v pravi red in bi dovolila Rev. Aleksandru prevzeti zopet uredniško službo.
BARAGA BRIEFS (Joseph Gregorich)
One winter's night, many , years ago, shrill Indian yells . echoed through the dense for-. est. A group, staggering, reeling, heavily under the in-, fluence of "fire-water", made i way to a log hut. Father Bar-i aga awakened and warned by i the yells, bolted his door and
■	windows just before the
■	drunken horde arrived.
; For hours, the blood-thirsty
-	Indians, instigated by enemies
t of Father Baraga, besieged (
•	the hut, yelling and trying to č -, force in their way which only v
-	their drunken condition pre- g
•	vented. Then it seemed as £ ! though his cabin would be- •
-	come his funeral pyre.
But Father Baraga placed ) his faith in the hands of One 1
-	who can subdue the most ir- 1 I responsible of mobs. The In- 5
-	dians tired, dispersed, and ->y U i the Grace of God, Father Bar- t i aga was saved.	1
z" ' i f"	■■'< * *	1
i POROČILO POM. TAJNIKA : i	(Jos. J. Kofeal)
Kar začudil sem se, ko m; *
-	je prinesel Mr. John Gottlieb j1 i ček za $25.00 in rekel, da je r , to članarina za Družbo sv. t j Mohorja, Chicago, III. Tukaj £ i se javno zahvalim za veliko- " 3 dušno darilo gori omenjeni * ! drulžbi. Družba sv. Mohorja 1 i še ni nikdar, kadar gre za ka- 1
■	toliško stvar, odrekla pomoč. * " Zatorej jo toplo priporočam i
■	vsem rojakom in rojakinjami
I v Chicagi, ki še ne spadate t
-	zraven, da pristopite.	i
Do sedaj imam dva člana, j 1 ki sta se izvrstno pokazala in } 1 sicer: JSK. Jednota v Jolietu -3 $50.00 in Družba sv. Mohorja ] v Chicagi $25.00.	1
>. Od zadnjega poročila so se 3 > sledeča društva in društvene , " edinice oglasile, da hočejo . s stopiti v vrsto Baragove zveze. , 25. Dr. sv. Štefana št. 1 KS. j KJ., Chicago, 111., poslal Jos. Gregorich, $10.00, — 26. Družina oo. frančiškanov pri sv. Štefanu, Chicago, IU., poslal Rev. RJurn, OFM., $10.00. — 127. Dr. Jezus Dobri Pastir št. j 32 KSKJ., Enumciaw, Wash., poslal John Polajnar, $5.00.— 28. Družba sv. Mohorja, Chicago, 111., poslal John Gottlieb, $25.00. — 29. Dr. Friderik Baraga št. 93 KSKJ., Chis-holm, Minn., poslal John J. Sterle, $5.00. — 30. Dr. sv. Družine št. 3 DSD., La Salle, 111., posl. Very Rev. Ambrožič, $5.00.—31. Dr. sv, Družine št. 136 KSKJ., Will ar d. Wis., po-
slal Ludwig Perušek, $5.00.— s 32. Bratovščina Srca Marijine- č ga, Calumet, Mich., poslala d Mrs. Mary Gregorich, $2.00. v Skupaj $67.00. I -o--C
IZ SLOV. NASELBIN ^
(Nadaljevanje z 2. strani.) ^
" b
tu". I seveda ne morejo I Saj ^
na dve strani človek v isti sapi vendar ne more hvaliti, za- ^ to se "ne more". Kaj treba pojasnjevati, ko vendar vemo, g zakaj "ne morete". Ce pa še poveste to, da bo 21. februar- v ja socialist, klub imel prire-ditev in da bo ves dobiček še) v kampanjski sklad za mestne volitve, je menda več kot do- . volj. Izvoljenec socialističnega kluba pa itak vemo, kdo je. Oh, pejte no, toliko kunšni smo pa že. In če še to povem: da bo tista peščica gotovih ljudi na volilni dan precej razočarana, potem sem povedal vse "novice iz La Salla", ki so se zgodile in ki se še bodo. Tako torej, naj bom prerok še jaz.
Glede slovenskega radio-, programa pa to-le: Dopisnik, ki omenja, da to stvar lahko pojasnita imenovana dva čč. gospoda, že tudi dokaj odkrito pove vzrok. In" i treba ni ko- ' mur drugemu ničesar pojasnjevati. Sam je pojasnil vse. Za stavkom ". . . lahko pojasnita zakaj.", je naredil piko, kajti nadaljevati stavka ni, , mogel od samega veselja, ker . radio programa ni več. Šmen-tano veselje pa prihaja od tega, ker je bilo vodstvo slovenskega programa v rokah mo-. ža, kak()ršnega peščica tistih j ljudi, ki sedaj uživa veselje radi prenehanja programa, rada ne posluša. Eto ti! Vse je jasno — vse pojasnjeno!
^ K temu pa naj pojasnim, še to-le: V La Salle kandidira v mestni zbor za 'Commissionerja' naš rojak Mr. Louis Bre-gach. On je pošten sin slovenskih staršev Mr. in Mrs. Joe Bregachove družine, katera je bila vedno ena izmed prvih v naši naselbini. Zlasti Mr. Bre-gach se je neprestano udej-1 stvoval na društvenem polju
•	kot uradnik in kot član. Bil je
■	že večkrat član cerkv. od-
•	bora in je kot tak znan vsem
■	lasallskim Slovencem. Njegov
•	sin Louis Bregach. ki kandidi-I ra v mestni odbor, je zmožen
-	jezika, ker je tukaj rojen, je
•	pošten in pravičen in ako bo » izvoljen, bo gotovo gledal, da
bodo tudi Slovenci dobili več
-	kredita pri mestu, kakor so ga
-	imeli doslej. Delal bo pošteno
-	in se bo zavzemal za delovne
-	ljudi, saj je sam sin delavske
VOLILCEM 21. WARDA SI
Jeseph ZUnWk
2001 West 18th Street, Chicago, 111. KANDIDAT za ALDERMANA 21. warde
ŠE PAR BESEDI SLOVENSKIM VOLILCEM
S temi besedami se danes
1	zadnjič obračam pred primarnimi volitvami na slovenske volilee 21. warde. Moj program je znan vsem iu obljubljam, da bom istega izvajal pošteno in pravično, da bom
[zastopal 21. warde častno in se boril za vse, do česar je na-
•	ša warda upravičena dobiti od mesta. Gledal bom, da se bodo izboljševanja vršila v naši
t wardi in da bo vladala po.V :
•	host in pravičnost. Trudil se-
-	bom, da si bom zaslužil pevio-
-	no vaše zaupanje, ki mi ga bo-
-	ste dali na dan volitev. Gleda1
>	bom tudi, da bo mestno delo,
>	kolikor ga bo prišlo na našo / wardo pravično razdeljeno."
Prepričan sem, da bodo slo-
-	vensko-amerikanski velilci na .i dan primarnih volitev dne 24.
2	februarja previdno in hiteli-
-	gentno volili in s tega stališča a se priporočam volilcem.
v Povedal sem vam že, da sem [. v tej wardi vzgojen in da bi-i; vam tu že nad 50 let. Zato e lahko povdarim, da poznam o 21. wardo in njene potrebe, a Storil bom vse, kar je v moji f, moči, za blagob.it ljudstva, a ako me ljudstvo izvoli, o . Volite v torek, dne 24, fe-e bruarja! Volite za aldermana e	Joseph Zienteka!
Sobota, 21. februarja 1931
AMERIKANSKI SLOVENEC
-jg^MlllMMWIIIIMIIIipip
PISANO POLJE
SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
ZGODOVINSKA POVEST, Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
ČUDNA ZRAČNA ZAPREKA
Francosko letalo s pošto iz Casablanke v Alžirju za Da-k*ar v Senegambiji je te dni nepričakovano zašlo v gost oblak kobilic. Moralo je pristati, ker se je ustavil projfeler. Letalec in motor, ki sta bila zabasana
$20,000 FARMA NA PRODAJ ZA $17,000.
Samo 4 milje izven Denver-ja z lepo moderno hišo in drugim gospodarskim poslopjem. Zemlje je 18 akrov jako rodovitne, na koji je 175 jablan, 7 črešenj, jagode, maline in detelja. Za nadaljna pojasnila se obrnite na lastnika.
CHARLES BOSICK, 3016 Elizabeth, Denver, Colo.
■■1MII1M1WM*'111"111"1
jo bil kdaj ljubil, ko je bila živa, in to pomeni veliko. Spominjal sem se je v sijaju njene mladosti, ko je bivala na dvoru svojega očeta, spominjal sem se pogleda, s katerim me je bila pogledala, ko je stopila zraven mene na žrtvenik, in tistega drugega pogleda, ko je zoprvala cesarju Kuitlahui, ko me je hotel usmrtiti. Zdelo se mi je, da še enkrat slišim njen krik grenke žalosti, ko je razkrila truplo mrtvega deteta, najinega prvorojenca, in vidim meč v njeni roki, ko je stala nad Tla-skalancem.
Mnogo reči mi je prišlo v spomin v tisti žalostni jutranji uri, ko sem čul ob truplu svoje žene Otomi. Resnica je bila v njenih besedah, nikdar nisem bil pozabil na svojo prvo ljubezen in pogosto sem želel videti hjen obraz. Ni pa bila resnica, ko je rekla, da nisem imel ljubezni do nje. Močno sem jo ljubil in bil zvest v svoji prisegi do nje, da, šele tedaj, ko je bila mrtva, sem se zavedal, kako silno sem jo bil vzljubil. Resnica je, da je bil velik prepad med nama, ki se je z leti razširil, prepad krvi in vere, kajti dobro sem vedel, da se ni mogla popolnoma odreči svoji stari veri; in resnica je, da me je obšla velika groza, ko sem jo videl dajati takt pri žrtvovalni pesmi, in mi je nekoliko časa bila mrzla. A vse te reči bi ji bil sčasoma odpustil, kajti izvirale so iz njene krvi in narave, in kar je še več, poslednje in najgorše ni zagrešila iz svoje lastne volje; ako sem pustil vse to na strani, je še vedno ostalo mnogo, kar sem lahko Častil in ljubil v spominu na to nad vse krasno, kraljevsko žensko, ki mi je bila mnogo let zvesta žena. Tako sem mislil v tisti uri in tako mislim še dandanes. Rekla je, da se ločiva za vedno; vendar jaz upam in verujem, da ni tako. Gotovo najdemo vsi odpuščen je in kraj, kjer morejo oni, ki so nam bili na zemlji bližnji in dragi obnoviti tovarištvo.
Naposled sem vstal in vzdihnil, da bi poiskal pomoči; ko pa sem vstal, sem začutil, da sem imel nekaj okoli vratu. Bila je ovratnica z velikimi smaragdi, katero mi je bil dal Guatemok in ki sem jo jaz dal svoji ženi. O-besila mi jo je tja, ko sem spal, in ž njo koder njenih dolgih las. Oboje pojde z menoj v grob.
Položil sem jo v staro grobnico sredi kosti njenih očetov in trupel njenih otrok, dva dni pozneje pa sem z Bernalom Diazom odjezdil v Mehiko. Ob vhodu v prelaz sem se obrnil in se ozrl še enkrat po razvalinah Mesta smrek, kjer sem bil preživel toliko let in kjer so bili pokopani vsi, ki sem jih ljubil. Dolgo in resnobno sem zrl nazaj, kakor se v zadnji uri ozira človek na svoje minulo življenje; zdajci mi je Diaz položil roko na ramo in rekel:
"Sedaj si sam, tovariš," je rekel; "kakšne načrte imaš za prihodnost?"
"Nobenih," sem mu odgovoril, "samo smrt."
"Nikari tako ne govori," je rekel, "ej, saj imaš komaj štirideset let; saj še jaz ne govorim o smrti, ki jih štejem petdeset in več. Poslušaj me : ali imaš v domači deželi, na Angleškem, prijatelje?"
"Imel sem jih."
"V tistih mirnih krajih ljudje dolgo živijo. Pojdi, poišči jih; jaz ti preskrbim vožnjo do Španske."
"Hočem razmišljati o tem," sem mu odgovoril.
(Dalje Drih.)
Prememba naslova
Slovenskemu občinstvu naznanjam, da sem se te dni preselil na novi naslov. Dosedaj sem bival na 2210 So. Damen Ave., odsedaj naprej pa je moj naslov:
ANDREW GLAV AC H
CHICAGO,, ILL.
1910 WEST 22nd STREET,
Tel. Canal 5889
Vsem rojakom se priporočam v naklonjenost. Na razpolago sem vsem, kakor doslej. Dobite me vsak čas na telefon, ponoči in podnevi. Vedno bom skušal postreči vsem v vseh takih ozirih, ki se bote obrnili na me. — Automobile imam na razpolago za vse slučaje.
Tel. stanovanja Pullman 4374
Telefon pisarne Central 0888
FRANK R. DRASLER
— SLOVENSKI ODVETNIK —
Opravlja vsa odvetniška dela.
134 N[. La Salle Street, Soba 724. Sedmo nadstropje CHICAGO, ILLINOIS.
! Kadar potrebujete premog — Ali kadar se želite preseliti, pokličite nas. I Točna in poštena postrežba. CENE ZMERNE.
J. ŽELEZN1KAR	J. MAROVICH
2112 West 23rd Place	2140 West 21st Place
! Telefon: Caanl 3681.	CHICAGO, ILL,
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Roosevelt 34O8 Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
NAJBOLJ MODERNI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V MILWAUKEE
JOHN R. JELENC
827 So. 2nd St. (poprej 347 Reed St.)
(V ZVEZI Z W. I- GKONEWALDU) Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Organ Service.
Pokličite telefon: Hanover 4497	Kilbourn 1644
V uradu	Na domu
gču svetovne zgodovine, ali zgodi se, da neki "priprost delavec", ki gotovo kakega katekizma še od zunaj ni videl, in
0	bistvu vere nima niti pojma, zasmehuje vero na način, kakor bi n. pr. duhovniki bili sami bebci, on pa, da jih mora o — veri poučiti ... In stvari segajo do najbolj kočljivih vprašanj o eksistenci Boga, duši, posmrtnem 'življenju, stvarjenju . . . segajo v skrivnosti najbolj delikatne metafizike, in tak "delavec", ki nima temelja, nima šol, zna le usta odpirati do ušes, "rešuje" taka vprašanja, kakor bi orehe grizel, in grize res na vse
. strani kakor kako ščene.
G. Molek to dobro pozna in . razume in pri tem je prizadet . v prav veliki mei*i tudi on sam. . Prav odtod, ker je prizadet . on sam, vpije v gozd, da iz . njega odmevajo — krukarski . bumeranki in polemikarski j kruki.
. ' Ko bi on rekel, da so to bebci, duševni revčki, nevedneži, . bi se še požrlo, ako bi n. pr. t kak Tone Podgoričan delal in . se koračil, da on o veri več ra-. zume, kakor kak duhovnik.
Ampak beseda "kruk" vsebu-. je nameravano goljufanje, spridenost, ki je vedoma v o-
1	peraciji, in velik kos nadutosti mora biti v človeku, ki ima
. sebe za poštenjaka od pet do glave, druge pa za enake — . kruke prav do zadnjega kotič-
ka v srcu. » Na Ogburnovo in Molekovo sliko o "kmetskem domu" itd. c se morda pri priliki še povr-•j nem. Zdaj ne gre za to.
Člankar meni končno: j "Višja šola je all right, če je v pravih rokah. Vsakdo bi jo moral obiskovati — in enkrat jo tudi bo (ali je to tudi utopija?) — in škoda le, ker je danes mnogim zaprta. S tem pa še ni rečeno, da je vse znanje samo v šolah. Kdor ima priložnost in veselje do učenja, se lahko okoristi z njim tudi zunaj regularnih šol. Vsaka dobra knjiga je šola; vsako dobro predavanje je šola in dobro opazovanje vsakdanjih dogodkov je gola, Praksa je najboljša šola tudi za profesorje, ki so šolani!"
Pritrdim, a pritrdim s pridržkom. Knjiga je lahko .šola, se razume, predavanje nekako, delo isto tako , . . ampak bistveno je pri vsem tem, da je vse to tudi res "dobro", odgovarja resnici, sloni na pravi podlagi. Knjiga je lahko tudi pornografična, predavanje golo hujskanje, šola "življenja" lahko šola najbolj cinične kriminalnosti, saj se bo g. Molek težko hotel sprijazniti s predavanji etc. ruskih komunistov, ki se ne morejo dosti temeljito zgražati nad kakimi — socialpatrijoti.
Pravijo, da tisti bumerang včasih nekako prileti nazaj, in udari tistega, ki ga je zagnal.
-o--
Vaš sosed še nima A. S. za,kaj bi ga ne nagovorili, da si ga naroči?
POSTAVNE LISTINE
Rojakom se priporoča
v slabih časih je hranilna vloga v sigurni banki
za tu in stari kraj vam napravi
FRANK ERMENC
Funeral Director and Embalmer
EDINI SLOVENSKT POGREBNTK
Anton F. Kozleuchar
_ JAVNI NOTAR —
TISKARNA
vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue,	We*t Alli«, Wu.
V MILWAUKEE, WIS. g
401 Grove Street. | Phone Hanover 876
a
IIIIIIIIUIHUlIllUltllllUlIllIIIUIIIIIIIIIUIClIlUlIimUDUlfflUlfflt«
K ASP AR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE	CHICAGO, ILLINOIS
Tam ti postane ona divjakinja, ki ti je bila družica, kneginja padle cesarske rodovme, fantastičen spomin, in vsa ta čudna, dogodkov toli polna leta ti bodo samo kot polnočne sanje. Samo tvoja ljubezen do mrtvih otrok bo vedno živela, nje boš moral vedno ljubiti ponoči in podnevi, in hrepenenje po njih, tisto hrepenenje po mrtvih, od katerega ni nic strašnejšega, ti bo sledilo do groba; in jaz sem vesela, da bo tako, kajti jaz sem jim bila mati in ž n jimi boš moral tudi nekoliko misliti name. Šamo toliko mi je prepustila Lilija in samo v tem bom zmagala nad njo, zakaj vedi, Tjule, noben njen otrok ne bo živel, da bi oropal tvoje srce spomina na one, ki
sem ti jih jaz dala."
"Oj, opazovala sem te dan in noc; videla
sem v tvojih očeh hrepenenje po obrazu, ki si ga bil izgubil, in po deželi svoje mladosti. Bodi srečen, oboje boš zopet videl, zakaj boj je končan in Lilija je bila premočna za mene. Moči me zapuščajo, le malo ti imam še povedati. Midva se ločiva, morebiti za vedno, zakaj kaj naju še veže kakor duše najinih mrtvih sinov? Ker'ne maraš več zame in da bi bila najina ločitev še bolj popolna, se odpovedujem sedaj v svoji smrtni uri tvojim bogovom in poišcem svoje, dasi mislim, da ljubim tvoje in sovražim bogove svojega ljudstva. Ali je kaka zveza med njimi? Ločiva se, morebiti za vedno, vseeno te pa, prosim, misli dobro o meni, zakaj ljubila sem te in te še ljubim; bila sem mati tvojih otrok, s katerimi se kot kristjan zopet snideš. Ljubim te sedaj in za vedno. Vesela sem, da sem živela, ker si me poljubil na žrtveniku in sem ti pozneje rodila sinove. Tvoji So in moji; sedaj se mi dozdeva, da sem samo zavoljo tega čutila nagnjenje do njih, ker so bili tvoji, in oni so ljubili tebe, ne mene. Vzemi jih — vzemi njihovega duha, kakor si vzel vse. Prisegel si, da bo naju samo smrt ločila; držal si svojo prisego po črki in po duhu. Sedaj pa odhajam v palače solnca, da poiščem. svoje ljudstvo, in tebi, Tjule, s katerim stem živela mnogo let in videla mnogo žalosti, katerega pa nočem več imenovati moža, ker si mi to prepovedal, rečem, ne norčuj se iz mene pri Liliji. Govori o meni kolikor moreš malo — bodi srepen jn — zdravstvuj!"
Govorila je vedno bolj slabotno in jaz sem jo poslušal ves osupel in prestrašen; svetloba jutranje zore je počasi prodrla v sobo. Razsvetlila je belo postavo moje žene Otomi, ki je sedela na stolu tik poleg postelje, in videl sem, da so ji roke visele nizdol in da ji je glava počivala zadaj na stolu. Planil sem pokonci in ji pogledal v obličje. Bilo je bledo, mrzlo, iz njenih ust ni prihajala sapa. Prijel sem jo za roko; tudi ta je bila mrzla. Šepetal sem ji na ušesa, poljubljal čelo, a ona se ni ganila, mi ni odgovorila. V sobi je postalo svetlejše; tedaj sem spoznal vse. Otomi je bila mrtva, usmrtila je bila samo sebe.
Pila je neki strup, čigar skrivnost je znana samo Indijancem, strup, ki učinkuje počasi, brez bolečine in pušča duha neomrače-nega vse do zadnjega. V tem, ko je v njej u-gašalo življenje, je bila govorila tako žalostno in bridko. Sedel sem na posteljo in srepo zrl vanjo. Nisem jokal, zakaj v meni ni bilo solz, in mojega miru ni moglo vzruvati več, kakor sem že rekel, najsi sem občutil še take boli. In ko sem zrl vanjo, me je obšla velika mehkost in žalost in ljubil sem Otomi bolj sedaj, ko je bila mrtva pred menoj, kakor sem
je več ur mukoma snaižil vijak | z mrčesom in šele potem je lahko nadaljeval pot.	<
DRUŽBA SV. MOHORJA
V CELJU	<
izda za leto 1932 sledeče
knjige:	'
1.	Koledar za 1. 1932.
2.	Večernice: Stražni ognji.
3.	Irenej Friderik Baraga. i
4.	Zgodovina slov. naroda. 10 zv.
5.	Kuharica	1
6.	Da spoznamo!
Cena knjigam je $1.00 (en I dolar). Naročnina naj se pošlje i čim preje. Za naročnino oziro- < ma knjige jamčim.
J. M. TRUNK, 424 W. 2nd St., Leadville, Colo
Pač tudi — odmevi.	t
Člankar, pač g. Molek, je napisal v Prosveti št. 4 članek "Odmevi z zborovanja znanstvenikov". Odmeva sicer le 1 dr. Ogburn, ne morda tudi dr. : Millikan, ki je rekel, da je ma-terializem out of date, ampak to me ne briga. Mogočno pa odmeva tudi g. Molek sam. "V zbor učenih stopi glava . . ." Argot. Ampak prav, da se ne baha ali samohvali. To je O.K. Molekov jek ali odmev se glasi :
"Naslednje vrstice se ne smejo smatrati za kakšno ba-haištvo ali samohvalo, niti najmanj ne, pač pa naj smatrajo za obujanje spomina vsem o-nim, ki so lahko pozabljivi.
V Ameriki nas je nekaj delavskih časnikarjev, ki niso visoko študirani ljudje. To se pravi, da nismo šli skozi tiste j — saj veste, katere visoke šole. To je že znano vsemu Izraelu, saj je zato poskrbljeno v 1 raznih pisanih kotih, iz katerih razni visokoštudirani mož- ( je mečejo svoje krukarske bu- ' merange. Kljub temu — in ; kljub vsemu brbljanju visoko- ! študiranih zofistov (po doma- ; če: polemikarskih krukov) — pa si neprenehoma upamo pi- . sati o znanstvenih rečeh; n.pr. 1 . o stvareh iz naravoslovja in socialnih znanosti. Naša pre- ! drznpst je v tem, ker smo pogledali v te stvari zunaj šolskih zidin in se skušali poglobiti vanje. To je vse, kar jo vredno omeniti o tej zadevi."
Naslov je sicer prikrit, am- s pak dosti jasen. Ako g. Molek s vidi okoli sebe .humbugarje in 11 kruke, je.to njegova zadeva. Omenil bi pri tem samole, da je kruk človek, . ki dobro ve, \ da je pač kruk, in kljub temu : dela krukasto. Meni je malo * na tem, kaj kdo o meni misli, 1 tisti, ki misli, bo imel težje i J stališče, ko se bo pokazalo, ali t
i je bil kdo kruk.
Meritorično bi g. Molek I ... stvar lahko razumel, ko bi ho- r * tel. Nihče ne bo branil kake- t mu neštudirancu, da govori in piše o stvareh, katere je te- c meljito spoznal in se jih pri- c učil brez kake šole, ker kake ( posebne šole za te stvari niti 1 treba ni, pač pa jih je spoznal f in se z njimi seznanil v šoli izkušnje in življenja. Priprost ( delavec more postati lahko iz- f boren sociolog, znamenit poli- 1 tik, lahko celo diplomat, toraj 1 pravi strokovnjak, in če tak < delavec brez posebnih šol na- i piše nekaj o tem, česar se je ] \ priučil v šoli izkušnje in živ- ] ljenja, bo to gotovo pač stro- ] kovnjaSko in dobro.
Ampak g. Molek dobro ve, j za kaj gre navadno pri nas. i
Nekdo je hodil v kako va- i ško šolo in se je le s težavo na- ; učil čitati in pisati. Morda ima nekaj talentov, nekaj nadar- • nosti, ampak navadno še več nadutosti. Pride sem v Ameriko. Razmere nanesejo, da poleg krampa pi'ime za pero, kar j) je na sebi vrlo dobro, in napi-, še kak dopis. Ker so kje dopisov lačni, dopisnika malo pohvalijo, je prav, ampak navadno mu zraste greben in neka nadutost se pomnoži do skrajne skrajnosti. Tak dopisnik misli, da je on glava, kakršne Amerika, slovenska A-merika, še ni videla, in od dopisa o kakem delu in slabih časih in vremenu in kurjih očeh preide "dopisnik" na "višja" polja, saj misli, da je on glava comme il faut, kakr-j Sne ni... in tako se pripeti po- j gostoma, g. Molek naj le bla-j govoli nekaj številk v Prosveti! pogledati nazaj, da tak človek s predrznim in nadutim in ciničnim zasmehom čenča nekaj ' o rojstvu, Kristusovem, sredi-
PRAVI PRIJATELJ