Moj zaklad.
In sam ne vem, zakaj,
in ne,  kako
da vzcvete v duši moji maj
takrat,
ko dušo mojo napojiš,
o Jezus tnili, moj zaklad!
In kadar iz kapele grem, po  širni  cesti  v  širni  svet, prav res ne vem, zakaj da se tako bojim, da te, o Jezus, moje vse, ne izgubim!
In skrbno,  varno skrivam  te, da nihče ne izve nikdar, kje hrani mojc te srce — ker če bi te  kedaj  izdal, bi lahko prišel kdo ter mi zaklad najljubši vkral.
Lipe Šentroški.