ZARjB j« v Ljubljani, Frančiškanska nliea St S (tiskarn* I. nadstr.). Uradne ure za stranko so od 1(X d* 11. *opoWn,. in (>d 3. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj la fraaniko» Rokopisi se ne vračajo. Nefraukirana pisma se n« r • sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poSiljanjem na dom aa Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 41)0, mesečna K T50; za Nemčijo celoletno K 2T60; za • ! »stalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : I Posamezne številke po 6 vin. Stev. 264. V Ljubljani, v torek dne 23. aprila 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznlkoA .• .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVJflŠTVO se nahaja v Šelenbui-govi ulici štev. 6, !L, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ........— Reklamacije lista so poštnine proste. ........ Leto II. Politika in otročarije. Dunaj, 21. aprila. . Stopetdeset hrvaških dijakov jc napravilo izlet v Belgrad, kjer so jih Srbi sprejeli zelo slovesno in z velikim navdušenjem. V tem Solem dejstvu tiči globok pomen in nekaj zelo zadovoljujočega, ker je dogodek sam ob sebi zgovorno znamenje, da je končno vendarle Premagan tisti absurdni, nenaravni, le vsled sovražne sugestije mogoči antagonizem med Hrvati in Srbi, ki je bil v jugoslovanskem vpraša-nju najtemnejša pega in najžalostnejši mo-jijent. Vsa sila in vse politične neprilike niso to-'Jko slabile jugoslovanstva kolikor besno, v lv-'ii>, naravnost blaznih oblikah izražano sovraštvo dveh plemen, ki ju pravzaprav ne loči n>c druzega kakor ime in nekoliko drobnarij brez ^‘obokega pomena. Ce so ljudje, ki govore en Jezik ne le po kakšni konvenciji, po kakšnem do-sovoru, pod kakšnim zunanjim pritiskom, temveč kljub politični, deloma tudi verski in kul-urni ločitvi, en narod, tedaj so Hrvatje in ^rbi nedvomno en narod, ne glede na to, da vdomačilo pri enih srbsko, pri drugih hr-asko ime. Da se je ta skupnost razbila v dvoje avidezno različnih narodov, je storilo obema eznansko škodo na političnem, še bolj pa na PJturnem polju, ter je porodilo strašne posle-,ce> ki so jih čutile dolge, dolge generacije. Dnt ^ *ega s*abšča se izlet v Belgrad in glavne teze belgrajskih slovesnosti lahko pozdravijo, jg aJ odkritosrčno zbližanje Srbov in Hrvatov in vre^no °d marsikaterih dobrih volitev 1 od marsikaterega lepega zakona. Seveda ne 0 noben realni politik zamenjaval dejstev in ■•ttiptomov. Dijaški izlet v Belgrad in vse kar ]e bilo z njim spojeno, ni riič gotovega, nič dojenega, ni političen akt, temveč je le dogo-"ek> ki je nedvomno v zvezi s političnim položeni, tudi v zvezi z drugimi dogodki podobna in enakega značaja, dogodek, ki ga je H razumeti kot Posledico razvoja na Hrva-Kem in v Srbiji, dogodek, ki tudi sam učinkuje m, . 0 ss'e’ k°likor je tiči v njem samem. Nič in nič več. zari Fake. slovesnosti, kakršne so se odigrale ,ia(< C*n* v Belgradu na kolodvoru, pred ko-.0ln’ pred vseučiliščem, v gledališču in dru-po-,a ?° .lnestL|, se sestavljajo iz raznih delov, Vore1 'v/' °.bsegajo razne besede in razne go-.• 'casi je vse skupaj v logični zvezi, po- senip 'M tega ni- z,asti tanl’ kier ista navdu- Hient 0 vlogo, vplivajo vsakovrstni mo- Veri !’ ° kateril' ne ,110re živ krst natančno po-nif ako 50 se Porodili. Kjer vodijo take ma- I “staeije političarji po poklicu, je včasi težko kako daleč sega resnično čuvstvo, kje se j^eenja strankarska matematika, in kje je komedija. Pri takih mladinskih izbruhih je pa naj-K,?® najti razliko med premišljenim in nepremišljenim. . l^red balkonom kraljevskega konaka, na del iem ie sta* ^eter s svojimi princi, ne da bi *al kaj druzega, kakor da je parkrat salutiral, v* med drugim zaslišal klic: »Živio jugosla-fion Petar!<< Za nas ie ta klic tako brez- in nie»iben, da bi se mu enostavno nasmehljali na^e bi izgubili nobene besede zaradi njega. Ali ]}«* .?e.Je lia Dunaju »vodilen« in »merodajen« odk m ^e- po.grabii onil1 Par besed kakor da je tan;1^ llajskrivnostnejšo resnico o katastrofi »Tiča«, in je iz onega, bržčas zelo osamljenega vzklika hotel kovati kapital zoper Hrvate, torej pomagati absolutizmu. Nepoznavanje jugoslovanskih jezikov in njihovih lastnosti je že pogostoma povzročilo »afere«, katerih v resnici nikjer ni bilo. Tudi tukaj je mogoče, da daje »N. Fr. Pr.« onemu vzkliku značaj, ki ga najbrže sploh nima. Zakaj navsezadnje jc Petar res jugoslovnski kralj, in tisti, ki ga je tako pozdravil, ni morda niti v sanjah mislil apostrofirati Karagjorgjeviče kot Savojce. Ali bodisi kakorkoli — vzklik je bil precej otročji, zakaj če bi Jugoslovani pričakovali boljšo bodočnost od kateregakoli kralja, bi bilo bolje, da bi sploh opustili misel na svojo bodočnost. Cesar si ne bodo znali in mogli Jugoslovani ustvariti in priboriti s svojo močjo, tega jim ne prinese noben Petar, Ferdinand ali Nikita, in cilji, za katerimi je Jugoslovanom stremiti, nimajo svojega podstavka v belgraj-skem konaku. Dejansko nimamo tukaj opraviti s politično manifestacijo, temveč s povsem očitno otročarijo. Mladim dijakom, v katerih kipi temperament tako burno, da ga živi, a vendar gotovo še nedozoreli razum ne more krotiti, ne more takega mladostnega izbruha zameriti, kdor je dolžan trezno soditi in resno delati. S tem, da označi otročarjo pravo ime, je storjeno vse, kar je treba. Ali nič boljšega kakor otročarija je izrabljanje takega brezpomembnega momenta v političnem glasilu, ki hoče biti svetoven list. Razlika pa je ta, da je bil vzklik v Belgradu naiven, njega eksploataciji v organu javnosti pa se ne more prisoditi ta razbremenjevalna okolščina. Zurnalistično razvlačenje take v hipu porojene besede, ki v hipu zopet zamre, je navadna de-nunciacija, tem grša, ker je izrečena v času, ko se more njen avtor zavedati, koliko hudega lahko povzroči z njo. Dunajske volitve. Dunaj, 21. aprila. Pojutršnjem se prično volitve za dunajski občinski svet. Vse mesto in vsa država ve, da gre pri teh volitvah za življenje in smrt krščansko socialne stranke, le ona sama pod Damoklejevim mečem je videti, kakor da ne razume svojega položaja in usode, ki se ji približuje. Čudno in prečudno je, kako so bogovi to stranko udarili s slepoto, kako je njej, ki se je šestnajst let izdajala za najbolj ljudsko stranko na Dunaju, neznano razpoloženje prebivalstva in volilcev, kako še vedno zaupa svoji nekdanji popularnosti in sili magistranih sleparij, kako brezbrižno pričakuje zmago, kakor da ji je sam Bog poslal proroka in razobesil znamenje na nebu. Tujec, ki pride na Dunaj, res komaj opazi, da se pripravlja v tem mestu bitka, ki morda prekucne vse politične in gospodarske razmere. Bile so na Dunaju že volitve veliko manjšega pomena, ko so bili vsi zidovi že tedne prej prelepljeni s samimi volilnimi lepaki najogromnej-šega formata, tako da so plakati industrije, trgovine in zabavišč izginjali poleg njih. In po ulicah se je čutila atmosfera volilne agitacije skoraj fizično, 'l ega zdaj pravzaprav ni. Včeraj n. pr. je bil Dunaj v znamenju »rumene narcise«, imel je svoj »Blumentag«, kamor si se obrnil, si srečaval dekleta, ki so po deset vinarjev prodajala umetne cvetlice za siromašne otroke in £Mile ZOLA: Rim. Zak ? as*n° jo je gledal in jo poljubil na lase, 'Jrua, rfkla resnico'> nikdar ni ljubil nobene tjao ; 1)rav se n' motila v prepričanju, ie n , 'ne ved*io nien, čim se mu vda. Odkar ga *»>vala v tej sobi, je z radostjo spoznala v žanr Zc?,let dete, katero je bila ljubila pod oran-vJ |/|*c Montefiori. Ohranil si je nedvomno otroxi7 IJ°slabšanja plemena nekaj nenavadno otrJ*^a, kakor se vračajo zelo stari narodi v bami ^.°b°- V svoji postelji se je igral s podori, *c.r ie po c-ele ure gledal fotografije, kate-stai le n,!orai smejati. Se nesposobnejši je poti v,;!,trplie;,lie’ zallteval J'e od nje, da mora bi-liuhp? •• 111 ^a mora Prepevati, a zabaval jo je z Iy eziijivostjo svoje sebičnosti, ki ga je navajali L-Je f nj° sanjal 0 življenju same radosti. čne’m . ,)0’ bosta skupaj živela v šolnin ‘‘ pa ne bosta imela ne dela ne skrbi, Potn, il;rtna’,~ tu.d,‘ čc, sf z,ruši svet> ne bo treba U(-hti, da bi sla gledat! Ooslpri S r' me pa* da se je ^spod abbe na-ce]. ZalJubll v Rim«, je Dario naenkrat za- Dl'itrclil|erre’ k‘ je tioslei moiče posIuša|, ie rad »I o je res«. *iedet« n1110 Vani Pravili«, se je oglasila Bete tr i >>^'C *10^e č*ovek razumeti in ljubiti Rim, tii0 v ,a. časa, mnogo časa. Ce bi bili ostali sa-ždai ll,aist 'Jni, bi bili odnesli slabo mnenje; Dopo]1’3, na koncu dveh dolgih mesecev, smo n , °«nia tn>rrii; nikdar več ne boste mislili 'ps brez nežnosti«. On J a dražestna, očarujoča, ko je dejala to. Ijal 0ye vnovič poklonil. Ali sam jc že razmiš- Ko or h*11’ ztie*° se 11111 ^c’ da rešil u^anko. 1Ue človek v to mesto, prinaša sam svoj Jii0llj,. »eboj. zasanjan, od domišljije tako ople- 11 Rim, da ga mora resnični Rim silno razočarati. Da dobi fantazija časa za novo delo, je zaradi tega treba gledati vse reči take, kakršne so, le skozi čudovito krasoto preteklosti, pa počakati, dokler ne nastane navada, dokler se ne ublaži povprečna resničnost. Celija je vstala in se poslovila. »Na svidenje, draga moja. In poroka bo kmalu, kajneda, Dario?... Saj veste, preden mine mesec, hočem biti nevesta. Da, da, svojega očeta že prisilim, da priredi veliko soarejo... Oh, kako bi bilo lepo, če bi mogli biti obe poroki obenem!« Bilo je dva dni pozneje, ko jc Pierre po dolgem izpreliodu po Trasteveru, kateremu je sledil obisk palače Farnese, čutil, da se mu odpira strašna in otožna resnica o Rimu. Že večkrat je preromal Trastevere, kjer je bedno prebivalstvo privlačilo njegovo ožaloščeno ljubezen do revežev in trpinov. Oj. ta kloaka bede in nevednosti! V Parizu je bil videl gnusne kote v predmestjih, cele vrste hiš polne groze, kjer je človeštvo kupoma gnilo. Ali nič ni niti približno dosegalo te trohnobe v brezskrbnosti in nesnagi. Kadar so bili v tej solnčni deželi najlepši dnevi, so skrivljene, stlačene, kletem podobne uličice ledenele v vlažni temi; zlasti strašen je bil duh, oduren duh, ki je mimoidočemu stiskal vrat, izvirajoč iz kislega sočivja, žaltavega olja, prihajajoč od človeške živine, ki je bila natlačena tukaj med svojim gnojem. Tukaj jc bilo najti nepravilno, staro zidovje, zmedeno, kakor ga ljubijo romantični umetniki, s temnimi, zijajočimi vrati, ki se pogrezajo pod zemljo, zunanja stopnišča, ki se vzpenjajo do mračnih nadstropij, lesene balkone, ki jih je le čudež držal v ravnovesju v praznem prostoru. Tu je bilo videti napol porušena pročelja, ki so se morala podpirati s stebri, umazana stanovanja, v katerih se je videla nesnaga skozi razpoke, uborne branjarije, in vsa pod milim nebom napravljena kuhinja lenega naroda ki ne mara zakuriti ognja, javni kuharji s polento in z ribami, plavajočimi v za družine brez pristrešja. Kupčija je bila velikanska — menda so stržili okrog 300.000 kron. In človeku se je zdelo, kakor da nima Dunaj nobenih drugih skrbi. Ali kdor natančneje opazuje, spozna, da se delajo priprave za velik boj. Po uradih, ki izdajajo volilne legitimacije, je živahno vrvenje; delavci, ki niso dobili svojih volilnih dokumentov, so danes napolnili uradne prostore. Po vseh okrajih vidi človek zvečer v bližini znanih gostiln, po katerih prirejajo stranke svoje shode, velike policijske rezerve, ki pa navadno nimajo več opravka, ker se krščanskim socialcem stara taktika razbijanja shodov ne obnaša več. Po hišah hodijo agitatorji od stanovanja do stanovanja; ni ga volilca, da ga ne bi osebno obiskali. In nikakor ni dvomiti, da je zvezda krščanskih socialcev pobledela. Pojdi sem, pojdi tja — pridi v kraje, kjer ti včasi niso bile varne kosti kosti, če nisi vstopil s pozdravom »Hoch Lt eger«, pa ne slišiš več krščansko socialne ! vale. Včasi niso mogli natakarji naročiti dovolj krščansko socialnih listov, danes leži ta papir po kavarnah skoraj nedotaknjen, in tobaka rnarji pripovedujejo, da ni več kupčije z njim. Pri vsem tem se ni krščansko socialna stianka toliko naučila kolikor abecedar, in še vedno se zanaša na sugestijo svojih praznih, že davno obrabljenih fraz. Še vedno kliče »Das ciiristliche Volk von Wien«, še vedno je vsota njenih volilnih argumentov »Auf gegen den jiidi-sc.:c!i Freisinn, auf gegen deri roten Umsturz!« Bile so na svetu stranke, ki so propadle; poginile so v ljutem, obupanem boju; padle so krvaveče iz smrtonosnih ran, z mečem v roki; o krščansko socialni stranki pa se ne more reči nič druzega, kakor da se pogreza v lastnem Platu, da klavrno izdihuje na gnojišču. Izlet v Dardanele. Grmeči obisk, ki je ž njim italijansko bro-dovje počastilo dardanelsko obalo in vznemirilo evropsko javno mnenje, je bil kratek; nenadno, kakor iz morske pene rojeno, se je pokazalo pred Dardanelami in oddalo brezuspešne salve na turške utrdbe — nenadno, kakor da se je pogreznilo v morje, se je umaknilo v italijansko vodovje. Da je iz 27 bojnih ladij sestavljeno brodovje neopaženo prevozilo Egejsko morje, široko cesto trgovinskega prometa z Levante. in nepričakovano prav glasno potrkalo na dardanelska vrata, je vse-kako sijajen manever italijanske mornarice. Ampak kaj je bil operativni smoter dar-danelskega izleta, je še zmerom uganka. Italijansko oiicialno poročilo razglaša, da je italijansko brodovje nameravalo izvabiti turške ladje na široko morje in jih v pomorski bitki razbiti. Da bi italijanska vlada s pomorsko zmago rada pregrnila svoje očitne neuspehe v Tripolitaniji in pripravila hujšajočemu vojnemu navdušenju v domači deželi novega živeža, je že verjetno. Ampak, abotna je misel, da bi se za bitko nesposobno turško brodovje dalo izvabiti na piano morje, izvabiti iz varnega zatišja v Marmarskem morju; in vodstvo italijanske mornarice bi bolehalo na neozdravljivi naivnosti, če bi se udajalo takim upom. Efekt italijanskega izleta je skromen; nekaj razkajenega smodnika in pa potrgani podmorski kabli, ki spajajo Egejsko otočje s celino. Končno poškodovana italijanska bojna la- dja — na turški strani zatrjujejo, na italijanski strani jo taje. Tak beraški uspeh ni bila vredna vožnja pred Dardanele. Kaj je na govorici, ki je francoskega izvirka. da je italijansko brodovje nameravalo šiloma prodreti do Carigrada, v tihem dogovoru z Rusijo, ki je hotela izsiliti prosto pot skozi Dardanele za svojo črnomorsko brodovje se ne da dognati. Gotovo je le toliko, da je Italija hotela pokazati svojjo premoč na Egejskem morju, s katero ustavi lehko vso levantsko trgovino, načne dardanelsko vprašanje in zbudi nevarne homatije na Balkanu. Italijanskega brodovja izlet pred Dardanele je v obliki grožnje izražen apel na miroljubno Evropo, da omehča Turčijo za italijanske mirovne pogoje. NOVICE. Zadnje pismo vojaka samomorilca. Pri osmem pešpolku v Brnu je kompanija, kjer se zdi, da je nesrečna ljubezen epidemična bolezen. Ustrelili so se v kratkem času nič manj kakor štirje vojaki in kakor je znano, je vojaških samomorov vedno kriva le nesrečna ljubezen. Zlasti tedaj, ako je storil samomorilec vojaškim oblastim dobroto, da je umrl brez pisanja na svojce. Te dobrote pa ni storil infanterist Josip Dolinsky, ki se je bil pred kratkim ustrelil. J osip Dolinsky je služil pri kompaniji, ki je tako vneto gojila samomorilno statistiko. Preden se je ustrelil, je pisal materi naslednje pismo: ~Draga mati! Pozdravljam Vas vse najsrčneje. Ne odpišite mi nič več, ker menim da ne bom več v Brnu. Storil sem strašen sklep; hotel sem ustreliti našega nadporočnika, česar pa nisem izpolnil, ker sem se bil domislil Vas in sramote. Zategadelj sem sklenil, da spravim samega sebe s sveta. Brez zamere. Obenem se zahvaljujem za vse, kar ste mi napravili. To velja tudi za druge. Z zadnjim pozdravom na vse Vaš sin Josip. — Moj sklep je trden, ker ne maram služiti čez vojaško dobo ali končati v Mollers-dorfu. Sekiranje je strašno!« Komentar k temu pisanju prepuščamo čitatelju. * Zmagovita stavka. V Trstu so stavkali litografi že poldrug mesec. Delodajalci so ves čas trmasto odbijali popolno izpolnitev zahtev stavkujočih ter ponujali le drobtine zboljšanja. Litografi pa so solidarno vztrajali v boju in so uklonili delodajalce. Dne 21. t. m. se je dosegel sporazum, stavkujocim so se dovolile sko-ro vse zahteve. Dne 22. t. m. se je zopet zače- lo redno delo. * Torij X Iz Wiesbadna poročajo: O učinkih torija X, dosedaj nepreskušane mečne radioaktivne substance, so na kongresu za notranjo medicino kliniki Hies in Kraus (Berolin), in Nor-den (Dunaj) podali zelo zanimive podatke. Ta preparat je tako močno radioaktiven, da že razredčene raztopnine povzročajo najmočnejše radioaktivne učinke. Naravnost čudovito je, kakšne izredne učinke povzroča torij v človeškem telesu. Splošno se trdi, da torij število belih krvnih te-letc zmanjšuje, da zmanjšuje znatno tudi krvni pritisk in da jako ugodno vpliva na presnavljanje, dihanje in delovanje srca, ravno tako na za-strupljenje krvi in slabokrvnost. Druga stran je seveda ta, da izredna množina žareče energije, ki jo pustimo delovati na pac jenta, lahko tudi škodljivo učinkuje. Po pravici je naglašal prof. Kraus, da se je našla prirodna sila, katere uporaba v zdravilne svrhe za enkrat še ne prihaja v poštev. Neobhodno potrebno je, da se ta vele- sinrdljivem olju, prodajalci kuhane zelenjadi, ki razkladajo nazrakuohlajenoogromno peso, zeleno, cvetnjačo in špinačo. Slabo sekano meso po mesnicah je bilo videti črno; živalski vratovi so bili posuti s strjeno krvjo in so bili videti kakor izpuljeni. Peki so imeli kruh kakor okroglo kamnja za tlak, nakupičen na deskah; uboge branjevke so razkladale pred svojimi z osušenimi in na niti nabranimi rajskimi jabolki ovenčanimi vrati le papriko in pinjole. Vabljive so bile le prodajalne delikatesnikov z okajenim mesom in vsakovrstnim sirom, ki je s svojim ostrim duhom nekoliko ublažil cestni smrad. Loterijske pisarne so se menjale z beznicami; na vsakih trideset korakov je bila krčma, in napisi so z velikimi črkami trdili, da se točijo tukaj le izbrana vina rimskih graščin Genzano, Marino, Frascati. In po vsem okraju so mrgolele tolpe polnagihotrok, ki jih je razjedala golazen. Silno mahajoče in kričeče ženske z razpuščenimi lasmi, v ponočnih jopicah, v spodnjih krilih, trdili od same masti, so nepremično sedele na klopeh pod roji komarjev, ki so jih bodli in izjedah. Neprenehoma so prihajali in odhajali mali osli. ki so vlačili vozičke, možje so s pestmi gonili purane, nemirni turisti, ki jih hipoma obkrožijo tolpe beračev. Krpači čevljev so mir- no delali na trotvarju; pred vratini male krojač- nice je visela stara, z zemljo napolnjena posoda, v kateri je cveteladebelolistnica. In pred vsemi okni, z vseh balkonov, na vrveh, ki so bile razpete čez cesto od hiše do hiše, je plapolalo perilo, neizrecne krpe, liki simbolične zastave gnusne bede. Življenje polno lenobe, življenje polno gibanja. Pierre je čutil, kako se je njegova brato-Ijubna duša upirala v neskončnem sočutju. Da, vsekakor, porušiti je treba te bolne, okužene okraje, v katerih čepi ljudstvo že tako dolgo kakor v zastrupljenih ječah. Da, treba je ozdravljenja, treba je porušenja, naj se tudi ugonobi stari Rim in naj se hudujejo umetniki. Trastevere je že zelo izprernenjeno; nove ulice so izvrtale rove za zrak, cepin je izkopal strugo, pokaterih se pretaka solnčna svetloba v širokih progah. Kar je še ostalo, je videti še bolj črno, še bolj umazano sredi teli podrtih hiš, teh pred kratkim izdolbenih lukenj, sredi velikih, nedoločenih planjav, na katerih še ni bilo mogoče zidati. To mesto v razvoju ga je silno zanimalo. Pozneje bodo nedvomno dogradili vse. Ali kako mikavna je doba, ko se bojuje staro mesto s smrtjo sredi novega, sredi tolikih težav! Treba bi bilo poznati nesnažni Rim, ki se je pogreznil pod izlivi, pomijami in odpadki jedil. Pred kratkim porušeni Ghetto je stoletja napajal tla stavbišča, ki je bilo polno grb in močvirnatih luž, še vedno puhtel strašni kužni duh. Bilo je zelo potrebno, da sc je dolgo tako sušilo in da ga je snažilo solnce. Po vseh teh okrajih ob obeh straneh Tibere. kjer so pričeli z znatnimi mestnimi deli, je najti takorekoč pri vsakem koraku eno: Človek koraka po tesni smradni, ledeno hladni ulici med mračnimi hišami, pa pride nenadoma v široko preseko, ki jo je cepin izgrebel v gozdu starega, gobavega zidovja. Tukaj so mali vrtovi, široki trotvarji, visoka, bela, s skulpturami pokrita poslopja — vse sirovo, nedodelano, napolnjeno s sipino, zagrejeno s koljem. Povsod je opaziti sledove nameravanih ulic; vse skupaj je ogromno tesališče, kateremu grozi finančna kriza, da ostane; jutršnje mesto je hotelo rasti, pa ne more. in je s svojimi brezmeruimi. prenagljenimi, zdaj neharmo-ničnimi začetki obtičalo v svoji bedi. Ali kljub temu je bilo dobro in zdravo delo, za novo in moderno mesto neizogibna in socialna potreba, če niso hoteli, da bi stari Rim se-gnil na mestu, kakor znamenit iz starodavne dobe. da bi strohnel, kakor muzejski predmet, ki se hrani pod steklom. važna substanca študira predvsem s poizkusi na živalih in se delajo samo previdni poizkusi na bolnih ljudeh. To je že sedaj gotovo, da torij ne povzroča samo uničujočih, temveč tudi ugodne učinke, od katerih je pričakovati terapevtičnih uspehov. * Potras na Itaki. Na otoku Itaki, v domovini Odiseja je bil v četrtek potres. Sunki so bili precej močni in so sledili v kratkih presledkih. Prebivalstva se je polotila velika panika in je zbežalo na prosto. Prestrašeni ljudje prenočujejo pod milim nebom. Policijski urad in kasarne so se podrle. Škoda je precej velika. * Zopet oropana blagajna v Krakovu. V Krakovu so neznani banditje vdrli v tovarno za milo firme Friedmann in Eugel. izvlekli oklopno blagajno, vanjo vlomiii in oropali večjo vsoto denarja. Kose razbite blagajne so pometali nato v Vislo, kjer so jih potem drugi dan našli pri regulačnih delih Aposleni delavci. O roparjih nimajo še nobenega sledu. * Škandalozna afera. Iz Karlovih varov poročajo : V bližini Neudecka so aretirali trgovca Gčtza, ki je imel obširno korespondenco z ženami in dekleti, ki je izvrševal na njih po zakonu prepovedane „operacije“. Več sto gospe je kompromitiranih. Mnogo gospe je na ulici glasno protestiralo proti aretaeiji trgovca Gotza. Orožniki so jih nekaj aretirali. * Poplava Mississipija. Kakor poročajo iz Jacksona ob Mississipiju, je pri Benlahu, ker se je predrl nasip, utonilo 200 ljudi v valovih Mississipija. * Požar tovarne. V tovarni za sukno firme Franc Geyer & sin v Bielitzu je izbruhnil požar, ki se je kmalu razširil in upepelil celo podjetje. Več ognjegascev je pri gašenju prišlo v življen-sko nevarnost, pa so se končno rešili z močnimi opeklinami. Tri delavce, ki se niso mogli pravočasno rešiti, so težko poškodovane prenesli v bolnico. Eden bo najbrž umrl. Škoda je \elika, pa“je z zavarovalnino pokrita. * Stanovanja miljonarjev. Iz Novega Jor-ka poročajo o hiši, kjer se oddajajo stanovanja le miljonarjem. Stanarina znaša 1,200.000 mark. V hiši je prostor za osem strank. Vsaka soba stane na leto 4080 mark. Miša stoji nasproti centralnemu parku in je bila dokončana šele pred kratkim, a vsa stanovanja so že oddana. Najvišjo stanarino bo plačeval senator Root, namreč 100.000 leto na leto. Stanovanja so urejena tako, da obsegajo eno nadstropje ali dve nadstropji. Stanovanja, ki se raztezajo čez dve nadstropji imajo v vseh delih stopnjice. Sobe so bogato okrašene z marmorjem in iz lesa izrezanimi okraski. Vsako stanovanje ima posebno pralnico in električne aparate za sušenje perila. Led napravljajo'tudi v hiši. Pri stanovanju je všteta tudi že odškodnina za snaženje oken in sob. Sobe snažijo z električnimi sesalkami za prah. * Metiialkohol in navadno žganje. Vsakemu je še v živem spominu nesreča, ki se je dogodila v Berlinu vsled uživanja metilalko-hola. Umrlo je 90 oseb. Prodajalec tega strupa Scharmach, ima ravno sedaj sodnijsko obravnavo. Njegovi zagovorniki trdijo, da metiialkohol nima nobenih slabih svojstev. Ako bi bil res tako strupen, bi bilo moralo umreti vseh 3000 seb, ki so pile to najslabejše žganje. Umrlo jih je pa le 90. Zagovorniki Schar-machovi so se povzpeli celo do trditve, da je metiialkohol manj strupen nego navadno žganje. Zanimivo je nasproti tem gorostasnim trditvam postaviti dejstva. Profesor Lindner je napravil v laboratoriju poizkuse z obema vrstama špirita. V solno raztopimo je vlil nekaj navadnega špirita in iz raztopline so pričele poganjati majhne glive. To je torej dokaz, da navaden špirit ni zamoril življenja v stanicah, ampak Staniče so zgradile iz njega svoje telo. Po tem poizkusu je napravil poizkus z metilalkoholom. Prepričal se je, da iz solne raztopline ni vzrastla nobena glivica, Priznanja zločincev. Dva kriminalistična slučaja najnovejšega časa nudita priliko, da se enkrat obdela poglavje o priznanjih zločincev. Prvi slučaj se je pripetil v Berolinu: na videz slaboten in v resnici težko bolan človek je izvršil roparski umor in pri tej priliki pobil troje ljudi. Mož dejanje popolnoma prizna! Nočejo pa mu verjeti, da bi bil zločin izvršil sam. Silili so v njega, da naj imenuje svojega sokrivca. Drugi slučaj se je pripetil v Njuyorku. Tamkaj je pred leti neki sluga vzel zločin svojega gospodarja nase in je za svoj namišljeni, od njega samega priznani zločin bil obsojen na trideset let ječe. Odsedel je bil že nekaj let, ko je prišla resnica na dan. Toda s tema slučajema se ne bomo bavili, baviti se hočemo temveč z različnimi okoliščinami, iz katerih se porodi priznanje, ki po besedah profesorja kazenskega prava na praški univerzi ne more nikoli veljati za dokaz dejanja, marveč se sme smatrati le kot dokazilno sredstvo. Baviti se hočemo s tem, kako je mogoče, da vzame nedolžnik zločin, ki ga je izvršil drugi, nase. V prejšnjih stoletjih so se priznanja izsiljevala z natezalnicami in nam se še danes ježijo lasje, ko samo beremo, kaj so z ubogimi obdolženci včasih vse počenjali. Toda predaleč tudi naša doba od takih strahot še ni. Res, da danes nimamo več tistih peklenskih inštrumentov, s katerimi so nekoč trpinčili ljudi, toda ljudje in tudi zločinci so postali danes nervoznejši in na marsikaterega modernega človeka učinkuje duševna natezalnica dolgih zasliševanj veliko mučnejše nego pa kratka procedura s palčnimi vijaki in sličnimi inštrumenti pri naših prednikih. Včasih pa se stori še kaj več. Pripoveduje se o preiskovalnem sodniku, ki je kot hudega kadilca znanega moža v preiskovalnem zaporu pripravil do priznanja s tem, da je zločinca, ki je bil v preiskovalnem zaporu seveda popolnoma odtegnjen nikotinovemu užitku, sprejel kadeč ter mu je, ko je videl, kako je zločinec slastno vsrkaval vonj cigare, prijazno ponudil cigaro. Ujet-jiik je radostno segel po dolgo pogrešanem užitku. Kriminalist je segel počasi po vžigalice in ko je bil ravno na tem, da zapali žigico, reče metiialkohol je zamoril vse stanice. Iz teh poizkusov seveda ne sledi, da bi bilo navadno žganje tudi človeškemu telesu kaka dobrota, čeprav so v solni ražtoplini zrastle glive. Tudi metiialkohol ne učinkuje pri vsakem enako. Takim ljudem prinese gotovo smrt. ki so navajeni uživati navadno žganje. * Prizor z bikoborbe. Marsikdo je že pobegnil iz arene, ker ni mogel prenašati krvavih prizorov, ki se odigravajo med razdivjano živaljo in med predrznim bikoborcem. Kdor zdrži delj časa v areni, je deležen posebnega prizora, ki se razlikuje od pravilne bikoborbe v tem, da ni bila pri njem še nikdar prelita kapljica krvi, čeprav zahteva živce od jekla in pogum, ki gleda smrti naravnost v obraz. V premoru prineso v areno podstavek. visok 60 do 80 cm, ki je belo pobarvan. Na ta podstavek stopi torero, ki je od glave do pete ves bel. Vse na njem je belo: sandale, obleka, triko, vrat, obraz in lasje so debelo napudrani. V areni zavlada v trenutku smrtna tišina. Torero stopi na podstavek, prekriža roke in stoji nepremično kakor kip. Kinalu pridrvi a areno mlad. divji bik. Nekaj časa ne zapazi čudne postave sredi arene. Hipno pa pride trenutek največje napetosti: bik je ugledal bikoborca, s povešeno glavo drvi besna žival proti kipu. Med gledalci se začujejo prestrašeni klici. Vedno bližje je razdivjani bik, skoraj je že ob toreru, tedaj pa se zgodi nekaj čudnega. Bela barva in nepremičnost torero-va osupneta žival. 2 metra pred torerom se vzpne nazaj, z repom bije po tleh in začudeno zre v belo postavo. Nekolikokrat obhodi bik nepremično stoječega boritelja, ne zaupa, gre dalje, a se zopet vrne, ne upa si pa napasti torera. Kadar bik odide, skoči torero na zemljo, smehljaje se prikloni občinstvu, ki vpije, ploska kakor besno. * Nova iznajdba prof. Ehrlicha. Profesor Pavel Ehrlich v Frankobrodu, znani iznajditelj protisifilidnega seruma tiata 606, je iznašel zopet novo zdravilno sredstvo, ki pomeni znatno izboljšanje prejšnjega zdravila. Novo zdravilo se imenuje neo-salvarsan in se razlikuje od prejšnjega salvarsana poglavitno s tem, da je lažje raztopljiv. Za enkrat bodo z novim pre-aparatom delali samo klinične eksperimente v svrho njegove znanstvene preskušnje. * Samomor v zraku. Te dni so poročali o strašnem samomoru iz Versaillesa. Belgijski aviatik John Verrept je nad hipodromom v Uiateau-Fortu izvajal krasen polet, ko naenkrat opazijo, da se je monoplan obrnil navpično proti zemlji, in je nato tudi z divjo hitrostjo padel proti tlom. Padec je bil strašen. Nesrečni aviatik je^ obležal s polomljenimi udi, iz ust, nosa in ušes pa mu je vdrla kri. V par minutah nato je na poškodbah umrl. Koj nato se je razširila govorica, da Verrept nikakor ni žrtev tragičnega slučaja, da je temveč izvršil samomor. Imel je namreč ljubico, ki jo je naravnost obožaval. Nekaj časa pa je vladalo med obema nesoglasje. Opažali so na njem, da je zelo potrt in žalosten, toda nihče ni mislil, da je stvar tako resna. Zadnje jutro sta se tik pred njegovim poletom z dekletom ponovno prepirala. Verrept ji je grozil, da se bo usmrtil; dekle pa je skomizgnilo samo z rameni, ker grožnje ni smatralo za resno. Verrept se je podal v lopo, vzel še eno sliko, ter jo shranil na svojem srcu. Nato se je dvignil s svojim aparatom. Bil je to ponosen in krasen izlet, nebo je bilo čisto in je žarelo v solčnem blesku. Deset minut se je dvigal v spiralnih krogih, zmerom višje in višje. Nato je šlo zopet nazaj in naenkrat se je aparat v višini kakih 200 metrov nagnil in švignil k tlom. Nihče izmed navzočih strokovnjakov si tega padca ni mogel razlagati. Nič se ni opazilo, kar bi bilo zakrivilo nesrečo. Častniki so letalni stroj preiskali in konštatirali, da aparat sam ni bil vzrok padcu. Tu so se spomnili prepira in povsem dobrodušno: „Toda najprej, prijateljček, mi povejte, kako je bilo že z vašo zadevo?' In v tem trenutku je. omahujoč med hrepenenjem po cigari in med tem, da bi jo moral še dalje pogrešati, svoj zločin priznal. Leta 1820. so našli slikarja Gerharda von Ktigelgen — znamenitega Gotheje'ega portretista — umorjenega na poti iz Loschwitza v Draždane. Stopinje, kakor se je zdelo, d^eh oseb so peljaie s ceste preko njive, ob kateri je truplo ležalo. Vse je govorilo za to, da je bil umor izvršen na cesti in sta potem zločinca zvlekla truplo tja, kjer so ga našli, ter ga oropala. Nekaj mesecev prej pa so v bližini Draždan našli truplo mizarskega pomočnika Winterja in mnoga znamenja so kazala pri obeh umorih na istega zločinca in da je pri prvem zločinu iskati roparja med vojaki. Kmalu se je oglasil židovski trgovec, ki je izpovedal, da je dan po umoru Kiigelgena, ko ta vest po mestu ni bila še tako znana, kupil od nekega artilerista srebrno uro. Uro so spoznali za last umorjenega slikarja. Židu so pokazali vse artileriste v kasarni; tistega, ki mu je bil prodal uro ni našel. Še tisti dan pa je srečal nekega vojaka v meščanski obleki in zdelo se mu je, da je to prodajalec ure. Nagovoril ga je, mož — po imenu Ivan Fischer — je zmedeno odgovarjal. Fischerja so aretirali. Mož je tajil, da bi bil Židu prodal uro, postal pa je vsled tega sumljiv, ker je trdil, da o roparskem umoru Kugelgena, o katerem je govorilo vse mesto, ni nič vedel. Toda drugi dan je priznal, da je uro židu prodal, da pa Kugelgena ni bil umoril, temveč je bil uro našel. Ko je pa nato priznanje preklical, si je moral zopet obleči vojaško uniformo, na kar je bil z Židom še enkrat konfrontiran. Žid je sedaj določno izpovedal, da mu ta ni prodal ure. Tako so vsi indiciji proti njemu nenadoma padli v prah. Vkljub temu so ga obdržali v zaporu, ker so občinstvo in sodnije bile uverjene o njegovi krivdi. Iti štirinajst dni nato je priznal, da je slikarja umoril, med tem ko umora nad mizarskim pomočnikom ni priznaval. Da, pozneje je tudi ta umor priznal. Zopet dan pozneje, 20. aprila, so ga peljali na mesti, kjer sta bila obadva umorjena, in Fischer je obstal pri svojem priznanju dvojnega umora, češ, da bi, ker so ga tako po grožnje. Iskali so in našli v žepu mrtvr^ avia-tika ono sliko. Obvestili so takoj mlado dekle o groznem dogodku. Dekle je pridrvelo v bolnico m je glasno ihteč planilo na mrtvega ljubimca. »Moj ubogi John!« je stokala, »zakaj si to storil! In jaz ti nisem hotela verjeti! O, odpusti, odpusti mi!« Ta prizor je potrdil domnevo o samomoru. Strankin znak kupi, kdor ga še nima, zanesljivo vsaj do 1. maja! Ljubljana in Kranjs&G. — Poročila o delovanju za strankin zbor naj pošljejo okrajne in deželne organizacije na tajništvo jugosl. soc. dem. stranke na naslov »Zarje« v Ljubljani. Poročila naj obsegajo podatke in prav kratko situacijsko poročilo. Prosimo pa, da se pošljejo ta poročila zanesljivo najkasneje do 10. maja. 1. Mlinar. — Občinske volitve v Šiški bodo 5. maja od 10. ure naprej. Zanimanja še ni nobenega. Šepeta se sicer v gotovih krogih, da so to zadnje volitve v Šiški, ker bo Šiška baje prav kmalu priklopljena veliki Ljubljani. Kontrolirati teh govoric ni mogoče; gotovo pa je, da velike večine veliko lažje izvršujejo svoje naloge kot male; n. pr.: kanalizacijo, razsvetljavo, upravo ulic in trgov, tržno nadzorstvo itd. — Pekarna Konzumnega društva za Ljubljano in okolico v Spodnji Šiški. Celovška cesta št. 1, izdeluje izboren kruh, kar se splošno priznava. Vsak vidi lahko, da se da s skupnim delom prav veliko doseči! Le tako naprej ! Za ljudski koncert, ki ga priredi »Vzajemnost -< v Ljubljani v sredo, dne 1. majnika, v areni »Narodnega doma« s sodelovanjem mešanega tamburaškega zbora moščanske podružnice in pevske podružnice »Vzajemnosti« v Ljubljani je določen sledeči spored: 1.) * »La Marsellaise«, 2.) * »Ruski ciganski valček«, izvaja tamburaški zbor. 3.) A. Foerster: »Gorenjci«, zbor iz opere »Gorenjski slavček«, poje pevski zbor. 4.) F. Lehar: Arija iz operete »Vesela vdova«, izvaja tamburaški zbor. 5.) Iv. pl. Zajc: »Večer na Savi«, izvaja tamburaški zbor. 6.) M. V. Vogrič: »Lahko noč«, poje pevski zbor. 7.) V. Klaič: »Svračanje«, (Misli moje), pesem, izvaja tamburaški zbor. 8.) Etbin Kristan: »Stroj«, deklamira sodrug Jakob Vehovec. 9.) Leo Fali: »Dolarska princeza«, valček, izvaja tamburaški zbor. 10.) J. Kocijančič: »Vabilo«, poje pevski zbor. 11.) P. Mascagni: Inter-tnezzo iz opere »Cavalleria rusticana«, izvaja tamburaški zbor. 12.) O. Fetras: »La Barca-rolle«, valček iz Otfenbachove opere »Hoffmanove pripovedke«, izvaja tamburaški zbor. 13.) Dr. 1. Ipavec: »Oblaček«, poje pevski zbor. 14.) V. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica, izvaja tamburaški zbor. Dirigent pevskega zbora sodrug P. Balog, tamburaškega zbora sodrug Št. Lehpamer. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. — Potres v Mokronogu. Dne 20. aprila 1912 ob 2. uri zjutraj smo čutili tukaj precej močna dva sunka potresa, ki sta trajala do dve sekundi. Bila sta nato še dva manjša sunka. Tudi dne 19. aprila 1912 ob pol 10. dopoldne čutili smo tukaj enaki potres. Hujšega se ni zgodilo. — S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Hrvatov, 46 Macedoncev je šlo v Heb, v Št. Vid na Koroškem jih je šlo pa 30. —Krivec avtomobilske nezgode — prijet. Krivca, ki je vsled neprevidnosti zagrešil veliko avtomobilsko nezgodo, so včeraj prijeli; piše se Blaž Podgoršek iz male vasi št. 9 pri Ježici. Še ponoči se je s svetilko vrnil po voz, ki ga pa je med tem policija že zasegla. Zjutraj na vse zgodaj je prišel v gostilno kAlešu, kjer se je izdal in so ga nato prijeli. Pred katastrofo je peljal nedolžnem osumili, rad umrl. Dne 23. aprila je svoje priznanje ponovil, 27. aprila pa ga je zopet preklical. Med tem se je oglasil 24. aprila drug židovski trgovec, Lobel Graf, ki je pred sodnijo izpovedal, da je od nekega artilerista Kaltofna kupil oblačila in je, ker so se mu leta zdela sumljiva, Kaltofna ponovno izpraševal, odkod je vse to dobil. Kaltofen da je najprej na različne načine skušal izbegniti pravemu odgovoru, naposled pa je priznal, da je te stvari kupil od zaprtega artilerista Fischerja. Kaltofna, ki kot strežaj ni bival v kasarni, so aretirali. Našli so v njegovem stanovanju ključe, ki so bili Kfigeigenova last. Dejal je, da so bili ti ključi v oblekah, ki jih je bil kupil od Fischerja. Fischer je priznal, da je obleke prodal Kaltofnu, toda, preden je bil zapisnik prečitan, je to priznanje zopet preklical, češ: „Sedaj ne znam nič več povedati, moja pamet je obstala. Jaz nisem umoril niti Kiigelgena niti Winterja in sem samega seb3 po krivem obdolžil samo iz strahu pred še težjim zaporom". Končno je Kaltofen pod bremenom težkega dokazilnega materiala priznal obadva umora in Fischerja proglasil za čisto nedolžnega. Tudi prvi židovski trgovec je končno spoznal v Kaltofnu onega, ki mu je bil prodal uro. Tako sta se zdela obadva umora pojasnjena, Tu pride sedaj naenkrat Kaltofen s trditvijo, da je Fischer obeh umorov sokriv. Pri tej trditvi je vztrajal tudi še, ko je bil s Fischerjem konfrontiran in je le te krivdo odločno tajil in je končno tudi sodišče jasno dokazalo njegov alibi. In še na šafotu je Kaltofen zaklical: »Gospoda moja, Fischer je zaslušil tisto kazen kakor jaz!“ Nato je mirno sprejel smrtni udarec. In vendar je bilo brez dvoma dokazano, da so bile te obdolžitve pred obličjem smrti ravno tako neresnične kakor ponovna priznanja Fischerja Ta samopriznanja so bila po mnenju Fischerjevega zagovornika, znamenitega jurista, pripisati samo službeni vnetosti preiskovalnega sodnika, ki si je bil vtepel v glavo, da je Fischer kriv, in se je končnv hotel rešiti suma, da bi bil Fischerja na kakršenkoli način prisilil do priznanja. Pomisliti je treba, da so bila ta priznanja izrečena, dasi je šlo za življenje in smrt. Koliko več Ljubljančanov med njimi bivšega ravnatelja tobačne tovarne g. Jungvvirtha in uradnik* »Kranjske hranilnice«, g. Fritza v Ljpbljano. —Nepreviden voznik. Včeraj popoldne i< pripeljal Foderlov hlapec z dvoupreženim vozom za kruh v polnem diru od »Uniona« n* Marijin trg. V tem pripelje iz VVolfove ulice kolesar; hotel se je izogniti vozu in zaviti čez Frančiškanski most, pa je padel pod konje if voz. ki ga je vlekel kakih šest korakov s seboi-Ponesrečencu je kri curkoma vlila iz nosa m ust in je močno poškodovan na glavi in hrbtu; tudi kolo je vse zvito in pokvarjeno. Varnostne organe opozarjamo, da bolj gledajo n* voznike, ki včasih v kolopu dirjajo po najbolj obljudenih mestnih ulicah. : — Smrtna nesreča. Pretekli petek se je v Butajnovi, občina Št. Jošt ponsrečil pri delu tesar Martin Dormiš iz Stare Vrhnike. Zavalili so se nanj hlodi in ga tako poškodovali, da je >ia mestu obležal mrtev. — Izgubil je gospod Friderik Altmann zla' ta očala. — Branjevka Marija Strunova je iz' gubila zavitek blaga. — Izgubljen petelin. V park na Slovenskem trgu je zašel mlad petelin, katerega so ujeli troci, in so ga oddali čevljarskemu mojstru *■ Zamljenu v Sodni ulici št. 3, kamor naj ga prid6 lastnik iskat. — Najdena kokoš. Danes dopoldne je trafikant in krojaški mojster Pred škofijo na cesti vjei kokoš, po katero naj pride lastnik tjekaj. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 2*. sredo 24. in četrtek 25. aprila 1912.: 1. Zimsk1 šport v Švici (Športna slika iz St. Moritza, Ve-lezanimivo.) 2. Proroški vodnjak (Kolorira11 trik.) 3. Indijanci in traperji. (Zanimiva afltf' rikanska drama jezdecev. Samo popoldan.) ^ Tudi ženitna ponudba. (Krasna amerikansk3 veseloigra.) 5. Des demona. (Tragedija umetnika. Nordiskfilm, učinkovitost. Samo zvečer.) 6. Maks Linder proti Nik Winter. (Velezanin11' va, komično učinkovitost. Obe imeni jamčita za velikansko komiko. 450 m dolg film. Smeha i,e konca ne kraja.) Idrija. — Obsojena klerikalca. Dne 17. marca t. *■ je sklicala podružnica »Unije avstrijskih rudarjev« k »Črnem orlu« javen ljudski shod z dnevnim redom: Novi in stari plačilni opravu-nik delavstva. Ta shod je v navzočnosti do 5*^ ljudi sprejelskoro soglasno proti petim glasovon' resolucijo, sestavljeno od podružničnih članov, katero je v njih imenu priporočal sodrug Štraus Takoj drugo nedeljo, 24. marca, pa je sklica*® klerikalno »Strokovno društvo« v Idriji shod k Didiču z namenom, da se že sprejeta resolucjJa razveljavi, ter sprejme druga, ki so jo želeli klerikalci, seveda le nekateri. Ker je bil shod ^ kot ni navada — javen in so plakati po vogali*1 hiš naznanjali nekaj posebnega, da gre za stare pravice delavstva, je prišlo na shod kakih 50« do 600 ljudi. Na tem shodu pa se je takoj opU' zilo, da ne gre za delavske pravice, temveč za diskreditiranje socialno demokratične strank® ir: osobito nje voditelja in župana sodrug Štrausa, ki stoji na stališču, da je novi plačil111 opravilnik delavstva za spoznanje boljši od sta; rega in, da je le to, kar je slabega, popraviti' Glavni poročevalec tega shoda je bil ključa''' ničar Anton Logar, ki se je v svojem pisane111 govoru venomer zaletaval v sodruga Štrausa, da ie od vlade in erarja podkupljen ter da £a čaka od dvornega svetnika nagrada, zato & zagovarja novi opravilnik. Navzoči hišnik »Krščanske gospodarske zadruge« v Idriji, Le°' pold Lapajne, pa je klical navzočim med StraU' i sovimi i;vajarj.- Le poslušajte ga, kako govor' — kot kak rudniški uradnik, ker je podkuplie.n' Kolike m dobil zato nagrade od vlade, ker ž nj® držiš V Sodrug Štraus je na zahtevo nekateri" delavcev, da naj se opraviči, vložil tožbo pr? Logarju in Lapajnetu. Razprava se je vršil11 | pred o! r. jnim sodiščem v Idriji. Obdolžen#*’ lažje se tako priznanje izreče, kadar se ima ob' dolženec bati samo daljših zapornih kazni in obdolženec v taki zaporni kazni ne vidi nič dr8" gega nego preskrbo. Tudi moment, ki je prišel pri Fischerju v poštev, namreč strah, da bi si s tajenjem še P°' slabšal svoj položaj, da pa odvrne s priznanje^ morda najhujše, ta moment prihaja pri m nog'11 zločinih neredko v poštev. Tako je bil na Du’ naju italijanski delavec na lastno priznanje za' radi roparskega umora cb sojen na šest let težk ječe. Ko je bil že dve leti v ječi odsedel, s. naenkrat izsledili pravega zločinca, ki je svoj zločin tudi sam priznal. Italijan je sedaj prizna ’ da je na celi zadevi popolnoma nedolžen, tQ(1 mislil je, da bo vendar le obsojen in je hotel priznanjem v ugodnem smislu vpliva.i na sodnik : Da vzamejo drugi kak zločin znancev 3 sorodnikov nase, to se dogaja iz najrazličnejši motivov. Reveži se dajo z denarjem ali ^ar0kj podkupiti, često tudi samo s kakim darilom, ga dobe njihovi svojci. . j Takisto se dogaja, da vzamejo zločinci, stoje zaradi dokazanega zločina že pred sodišče: * še zločine, ki so jih drugi zagrešili, na svoj » bet, ker so si tako gotovi, da bodo obsojeni, P^ jim je naposled že vseeno, če dobe tudi še k' nameček povrhu. . .j Dostikrat sc tudi pripeti, da izrečejo zlo kakršnokoli priznanje samo z namenom, da P dejo pred preiskovalnega sodnika in se jim -e ponudi prilika za beg. Tak slučaj Pn.P? Ju omenjeni praški profesor Grofi. V ječi jeZ' | tat večkrat izpovedal o kraju, kjer je c?j\ie ukradeni denar. Vsakokrat je bil kraj čimnaj K od ječe stran, našli pa niso nikoli nič. In z®"s0 enkrat je povedal za drugi kraj in še en ^aoaji mu ugodili ter ga peljali na lice mesta. K- ^ |« so, kjer je pokazal. Naenkrat zavpije: .»‘ll toda bilo ni zopet nič. Mož je bil zavpil sa nadi, da bo v splošni razburjenosti lahko begnil; načrt se mu je izjalovil. vrednfl Iz teh slučajev je razvidno, koliko so ^ priznanja in kako opravičeno smo lahko ^ tični napram njim. Ti slučaji pa tudi kažejo, . neumestno je siliti obdolženca, da naj s . znanjem olajša srce. Priznanje samo ne ničesar. ________ vnele saje, ko so pekli kruh. Toda goreti je moralo že dlje časa, preden se je ogenj opazil, in sicer so prvi videli dim neki ljubljanski izletniki, ki so takoj alarmirali vaščane in tudi sami hiteli pomagat. Tedaj pa se je ogenj kar zU&ti Logar, sta tajila, da nista govorila inkriminiranih besed. Osem prič pa je navedene besede potrdilo. Vsled tega sta bila obdolženca obsojena. Logar na 10 dni zapora z enim postom »a trdim ležiščem, Lapajne pa na 70 K denarne globe, oziroma teden dni zapora. Sodnik in sodrug Siraus sta hotela pred razglasitvijo sodbe poiavnavo v tem smislu, da se žaljenje javno prekliče. Sodrug Štraus jima je predložil tozadevna pismeno izjavo. Toženca pa sta jo hotela Po svoje zaviti, češ da nista imela namena ža-Lti. Pritožila se bosta menda na višjo instanco. Svobodno jima! »Domoljub« z dne 18. aprila št. 16 piše iz Spodnje Idrije, da so ondotni socialni demokrati Paktni, ker niso pri velikonočnem vstajenju v hiši, ki je last »Občnega konzumnega društva« ! sveč prižgali. Apelira na člane konzumnega , društva, naj poganov ne podpirajo, ker svojemu bogu niti ene sveče v čast ne prižgejo, dasi jih drugim prodajajo. Poročevalec »Domoljuba« v spodnji Idriji naj nas za take stvari nrav lepo Pri miru pusti. Mi se ne vtikamo v njegove svetosti. Lahko pa bi posegli v tiste smeti, ki se ravno ta dan v Spodnji Idriji dogajajo in jili hinavski pobožnjak ne krifcikuje. Vprašamo ga, kakšnemu Bogu pa je na čast pijančevanje in krokanje vso noč od velike sobote na veliko nedeljo, da tavajo omamljeni krokarji ob vstajenju ijudem v izpodtiko? Hic Rhodus, hic salta! — Sodrugi v Idriji in Spodnji Idriji, pripravljajte se na dostojno praznovanje 1. maja. ; Spored letošnjega praznova'1'0 — Odgovor ministrstva za javna dela. V nedeljo 21. t. m. je bil shod, ki se je bavil z rešitvijo resolucij, ki so bile poslane c. kr. ministrstvu za javna dela na Dunaju. Rešitev je čud-na. Resolucije je ministrstvo brez utemeljitve odklo nilo. O tem so poročali sodr. Tomaž Brus, To- Filipič in Ivan Štravs. Sodr. Anton Kristan 12 Ljubljane je po poročilu imenovanih sodrugov povzel besedo; bičal je postopanje c. kr. rud. u-prave z ozirom na tezo važne resolucije. Predlagal je nato sledečo resolucijo: „Javni društveni shod Unije rudarjev avstrijskih, podružnice Idri-|3. odklanja odgovor c. kr. delavskega ministrstva. Na znanje ga ne vzame, ker je žaljiv. Naroča predsedstvu shoda, da to c. kr. rudniškemu rav- i nateljstvu sporoči ter da napravi nov memoran- dum z vsemi dosedaj odobrenimi resolucijami, ) katerega en izvod krajevni odbor rudarske za- 1 ^ruge izroči c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v , en izvod pa naj odda po posebni deputa- ^iji. v katero naj se pritegnejo zastopnik Unije 3 ^r zastopniki soc dem. poslanskih klubov, na < Dunaju v c. kr. ministrstvo javnih del. K. temu j Predlogu sta govorila še sodr. župan Štravs ter dež. poslanec E. Gangl, ki sta oba priporočala sprejem resolucije, ki se je tudi soglasno spre-ji 3£la. Shod je tudi razpravljal o praznovanju pr- e ^ega maja. O pomenu majskega praznika je re- g kriral sodr. A Kristan. Shod je sklenil, da se *• maja ne bo delalo v rudniku, naročil je kra-j, Jevnem odboru rudarske zadruge, da se o tem e dogovori s c. kr. rud. direkcijo. Sklenilo se je poji 2vati tudi vse druge podjetnike, obrtnike in tr- govce, da 1. maja zapro svoje delavnice v znak ?°'idarnosti z delavskim ljudstvom. — Shod je Končal predsednik z apelom, naj se začne čila agitacija za naš delavski dnevnik „Zarja“, vsak naj skuša postati naročnik; delavski dnevnik v delavske domove — to bodi parola! Ljubljanska radovednost je dobila snoči zo-,e| žalostno hrano, požarna bramba pa trdo On O -Okrog polšestih zvečer je straža na Gradu .Pazila večji požar na Posavju in kmalu, ko Počil znani strel, se je že raznesel po mestu slas, da j. gori Ježica, j,JUWjančanom priljubljeno nedeljsko izletišče. U |llr.^v‘ prizori, ki jih je bilo pričakovati, so liuhi- 'zvab‘*' ce*e karavane radovednežev na bljansko polje. Iz daljave je delala slika mo-v n m strašen vtisk. Ob Savi se je valil dim in k"1'®1.’ gostili oblakih proti gorenjski strani, ra? •••e razsaial nenavadno hud vihar, je bil Oo“m!iiv stral>. da gre za veliko katastrofo, bi w?r*ce’ k’ takih prilikah nastajajo, ne da Jež” > vec^c'’ ^JC 'n kako, so že trdile, da je vsa njJCa v plamenu. Tako grozno sicer v res-lik' n' bilo, vendar pa je bila nesreča dosti ve-a •nevarnost pa še večja. Nekoliko upanja je Dro °.llc^0, bilo prav tisti čas tako presno s temnimi oblaki, da so optimisti priča-bo gasiti in reševati, tako je neki v Plan v Čerinovo hišo, ki je bila že vsa lcnu, da bi rešil, kar se je še dalo. koijk Nastal je ogenj, sD1q^[ k mogel izvedeti naš poročevalec ob zniedi, v Goriškovi hiši; najbrže so se hipoma širil in ko je dospela ljubljanska požarna bramba, je takoj spoznala, da gorečih poslopij nikakor ni mogoče rešiti. Vse sile je bilo treba osredotočiti na to, da se požar lokalizira. To se je po velikem trudu posrečilo. Zgorele so _________ štiri hiše in sicer Goriškova, Čerinova, Brajerjeva in Štrempfljeva. Kar so iz njih rešili, je baje malo vredno, kar je največ pripisati zmedenosti prebivalcev, ki izprva niso vedeli, česa bi se prej lotili, pa so nosili malo vredne reči na prosto, v tem ko so važnejše stvari zgorele. Z ozirom na vihar in na naglico, s katero se je požar širil, je še sreča, da ni bilo človeških žrtev. Zgorela pa je neka telica. Ostalo živino so rešili. Razim omenjenih hiš je požar popolnoma ali pa vsaj deloma upepelil dva hleva in osem kozolcev. Skoda je baje velika in le majhen del je pokrit z nizko zavarovalnino. Bila je že popolna tema, ko se je gasilcem posrečilo zadušiti ogenj. Požarna straža pa je ostala še čez noč na pogorišču. Štajersko —Zidanmost. Železničarski shod, ki je bil naznanjen na dan 27. aprila ob 8. zvečer, se je moral preložiti, ker je sodrug Kopač zadržan. Kdaj bo shod, objavimo pravočasno. — Uboj. V Slivnici pod Mariborom so po-nočevalivsredo zvečer fantje iz Frama, Šmar-jete in Dobrovc. Potem so se trije med seboj skregali in neka Lorbek in Štern sta fanta. Razborška z nožema obdelala do smrti. Ubijalca so orožniki že prijeli. Koroško. — Roparski napad. V okolici Sv. Janiž so našli v odvodu tovarne za klorovo apno ob 5* zjutraj truplo znanega, bogatega zasebnika, bivšega lesnega trgovca Valent. Weitensfelderja. Na truplu so se poznali sledovi težkih udarcev po glavi. Truplo j bilo popolnoma oropano. Wei-tensfelder je bil v družbi s svojimi prijatelji v gostilni »Jandlhof«, od koder se je vračal domov šele zgodaj zjutraj. Pri sebi je imel večjo vsoto denarja. O morilcu nimajo še nobene sledi. Trst. — N. D. O. na Frdeniču. Zidarji N. D. O. so sklicali na nedeljo javen shod na Vrdeli pri Frdeniču. Poročal je ob udeležbi 50 navzočih, (med njimi preko 35 naših), g. dr. Rybar o položaju slov. zidarjev. Za zidarsko organizacijo socialno demokratične stranke je odgovarjal sodrug Krištofič. Predsednik shoda Pregare je povezal nekaj otrobov, znani oproda N. D. O. Križmančič je ponavljal svojo staro gramofonijo, g. dr. Rybar pa je, ki to pot ni »slučajno prišel z Dunaja«, razvil svoj program. Rekel je, da je zato, da obstoja ena sama strokovna organizacija, da načeloma priznava upravičenost in odobrava politično ozadje strokovne organizacije, da pa absolutno ne more biti prijatelj onega »terorizma«, s katerim naša zidarska organizacija operira in se razvija. Pravi, da bi socialna demokracija v Trstu morala biti pravična proti napredni slovenski stranki, katera je, če ne že koristna, pa vsaj potrebna socialnim demokratom. Saj so bili slovenski naprednjaki oni. ki so nam pomagali do mandatov v Trstu. Rybar je dejal, da so slovenski naprednjaki volili italijanske socialne demokratične kandidate le vsled tega, da so pomagali poraziti italijansko napredno stranko. Ponovil je svojo že v Skednju izrečeno neresnico, da smo slovenski sodrugi ob propadu Nabergoja obupali nad slovenskim delavstvom (1897) in da oni (naprednjaki) niso obupali nad bedo slovenskega delavstva. G. Križmančič je dejal, da je šlo osem slovenskih narodnih delavcev v Jakin na Italijansko iskat dela, a da so jim tam socialni demokratje prepovedali izkrcati se. če iščejo dela. Dejal je. da hoče kot domačin živeti mirno, dau naj družina použije, kar je pridelala in če kaj ostane, dobijo svoj »part« tudi hlapci in dekle (oh)! Sodrug Krištofič je imel lahko stališče, ker mu je bilo brez težav pobiti dr. Rybara z dr. Rybarem samim. Ako je dr. Rybar res zato kakor je danes povdarjal, da naj obstoja le ena sama strokovna organizacjia. čemu torej ruši in podpira razcepitev naše oganizacije? Ce na-čclonm priznava in odobrava upravičenost političnega ozadja strokovne organizacije, čemu je pa 25. in 26. marca 1911 na kongresu N. D. O., kjer je bilo enako vprašanje absolutno zanikal potrebo političnega ozadja N. D. ().? Komaj eno leto je od tega preteklo, pa tako značilna razlika v naziranju dr. Rybafa. Ako dr. Rybaru ni všeč naš »terorizem«, vprašani ga le, čemu to njega boli? Saj on ni delodajalec, pač pa, kakor pravi, branitelj pravic delavstva. Če bi v resnici izvajali terorizem. bi bil ta teror delavstvu v korist, ne pa v škodo. Škodo imajo le delodajalci. Zato pa se mi prokleto sumljivo zdi, da N. D. O. bolijo rane delodajalcev. Ako pravi g. dr. Rybar, da so slov. liberalci v Trstu pri volitvah podpirali italijanske socialne demokrate proti italijanskim liberalcem, je s tern udaril samega sebe po zobeh, ker je s tem priznal, da je program socialne demokracije, tudi italijanske, veliko boljši od liberalnega, ki je povsod enak. Kako bo počastil Brandtnerjevo odkritosrčnost g. dr. Rybar, ko je na shodu v Rocolu povedal, da je šla N. D. O. na namestništvo in policijo prosit pomoči zoper našo strokovno organizacijo? Kako odobrava g. dr. Ry-baf deputacijo N. D. O., ki je šla k delodajalcem prosit, naj jo ščiti in seve pomaga raz- dreti našo organizacijo? Ali ste torej prijatelji ali nasprotniki gospodarjev? G. dr. Ry-bar se moti. če se pa vedoma moti pa ve, kaj dela. ko pravi, da nam je 1897 opešal pogum in da smo prenesli centralo v Ljubljano. Mi smo centralo v Ljubljano prenesli šele z 1905 in to s protestom tržaške eksekutive. Ce je šlo res osem slov. narodnih delavcev v Italijo v Jakin, kar pa dvomim, ste sami krivi. ker jih niste poučili, da je tam mizerno. In če so jim italijanski sodrugi zabranili izkrcanje, so to storili vsled tega, ker je bil trg napolnjen. Če pa je bila stavka, potem pa slava vam. da ste prišli s svojim krumirstvoin celo do ušes italijanskih delavcev v Jakinu. Ce je prav g. Križmančiču. da se nasiti družina in ostanke da hlapcu in deklam, smo mu hvaležni, da je tako mojstrsko orisal namen N. D. O. Resolucije niso nobene predlagali. Druge nesreče ni bilo, izven burje, ki je v pozni uri, ko smo odhajali, vrtela klobuke. — Sv. Križ pri Trstu. Naši narodnjaki so v nekem listu in v »Ldinosti« pripovedovali, da so socialni demokratje peli ob veselici društva »Skala« italijanske pesmi. Clankar se je zlagal. Toda bolje bi bil naredil, da bi bil napisal o tisti veselici pošteno kritiko v poduk svojim somišljenikom. Ako se pa socialisti niso udeležili veselice, so imeli popolnoma prav. Kdaj so narodnjaki naše veselice podpirali. Nikdar! Narobe so naprednjaki agitirali proti zadnji naši veselici. Da bi pa socialni demokratje podpirali narodnjake, tega pa še ne! Tako še ni, da bi bili, saj nismo izgubili glave. Mi se nikdar ne jezimo, ako nas narodnjaki ne podpirajo. Od njih tudi ne zahtevamo podpore! — Pokažite njivo, kjer ste sejali! lahko vprašujejo delavci »Stabiiimenta tecnico« njegove akcionarje. Zavod, ki je najhujša kapitalistična mučilnica, izkazuje za leto 1911. 1,550.188 K čistega dobička. Na občnem zboru je bila sklenjena 5odstotna dividenda in ^odstotna superdividenda, t. j. 255 K na akcijo. — Polet \i. Trsia v beneihe. Znani tržaški letalec Ivan Widmer bo 25. t. m. od priliki bla-goslovljenja novega Campanila napravil iz Trsta v Beneike polet s svojim aeroplanom. — Krvav vlom v Trstu. Iz Trsta nam poročajo: V nedeljo dopoldne okolo pol 11. ure se je zgodil v sredini mesta, v ulici dela Stazione št. 13, krvav zločin, ki je vsled predrznosti zločincev vznemiril vse prebivalstvo. Trgovec Julij Levi se je podal v svojo trgovino po opravkih. Vstopivši v trgovino ni opazil nič nenavadnega; ko pa je pogledal v pisarniški oddelek,, je videl, da je vse narobe: pisma razmetana po tleh, miz-nice odprte, železna blagajna premaknjena. Izza blagajne plane vlomilec in mu nameri revolver v obraz; njegov pomagač, ki ga Levi ni niti o-pazil, mu pa zasadi dolg in širok kuhinjski nož v leva ledja. Ranjenec je zbral vse moči in stekel s^ krvavo rano na ulico. V sosdnji žganjarni L. Sussich so mu iz rane potegnili nož in ga prepeljali v bolnišnico. Med tem je policija preiskala vso hišo, kjer se je zgodil zločin, a vlomilci — najmanj dva, najbrž štirje — ki so se splazili skozi okno in ki so poskušali razbiti železno blagajno, so že zginili. Policija je našla le en klobuk, ki ga je eden zločincev pozabil. Ljudje, ki so se ob dogodku nabrali pred Sussiche-vo žganjarno, so videli mladega človeka, ki je bežal proti ribji tržnici in drugega človeka, ki je tekel proti Punto Franco. Eden vlomilcev je spotoma izgubil čevelj, kupljen v trgovini izven Trsta, ki je za nadaljno preiskavo velike važnosti. Tekom dneva je policija aretirala okolo 30 oseb: večina jih je bilo zopet izpuščenih, nekateri pa so bili pridržani v policijskem zaporu, ker so osumljeni nedeljskega vloma ali pa drugih zločinov, med njimi eden tatvine 24.000 K, ki se je pred kratkim zgodila. Policija upa, da zločinceizsledi. — Ranjenega Levija, ki ima težke poškodbe na vrancih, so v bolnišnici takoj z uspehom operirali in bo najbrž okreval. Delavsko gibanje. = Razredna justica. Poročali smo že, kako divjajo nemška sodišča proti rudarjem, ki so bojevali v zadnji rudarski stavki velik boj proti rudniškemu kapitalu. V naslednjem navajamo še nekaj najznačilnejših sodb. ki kažejo s prozorno jasnostjo kako je justica vedno bolj orožje v rokah gospodujočih razredov in kako se to orožje vedno strupenejo uporablja proti strokovnim zahtevam delavstva. Strašne so kazni, ki jih sodišča z bogato darežljivostjo razsipljejo nad obtoženimi delavci in delavkami. Le poglejte naslednje Ignac F. iz Kirchderna za besedi »Fej stavkokaz« na mesec dni zapora. Gospa Lina L. iz Aplerbecka zaradi besede »stavkokaz« na 14 dni zapora. Ivan K. iz Brackela je zaklical »stavkokaz« in »debeloglavec«. 4 tedne zapora. Friderik H. in Maks A. iz Giinnigfelda sta stavkokaze imenovala »judeže« in stavkokaze«; po dva meseca ječe. Ivan H. iz Wattenscheida je dobil zaradi enakih besedi 6 tednov zapora. Zeni rudarjev Ida Seli. in Neža D. iz Her-neja sta dobili zaradi vzklika »Fej stavkokazi!« po mesec dni zapora! Edmund W. iz Essena za besedo »stav-kazi!« mesec dni zapora. Ivan D. iz Buera za »Fej, kaznjenci, stavkokazi!« tri mesece zapora. Viljem M. iz^ Radboda je bil ozmerjal vojake z »lumpi«. Sodba: 2 meseca zapora. Ludovik P. iz VVerneja je dobil za besedi »stavkokaz« in »lump« 3 tedne zapora. W. St. iz Sodingena za besedo »stavkokaz« mesec zapora. W. iz Recklinghausena za »fej« 6 tednov zapora. Seznam bi se lahko nadaljeval v brezkončnost. In pri tem je treba pomisliti, da gre tu samo za besede, ki so bile izgovorjene proti nežno občutljivim stavkokaškim bitjem. Lahko si mislimo, kaj se je zgodilo rudarju, ki se je v hipni razburjenosti res nekoliko dotaknil »koristnega elementa« stavkokaštva! Vestnik organizacij. Vaj« pevske podružnlcc ..Vzajemnosti11 se vrSe v naslednjem redu: v pondeljek 22. t. m. novinci, torek 23 in četrtek 25. t. n!, je pa sknpna vaja celega zbora. Vsakokrat točno ob 8. zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, II. nedstr. — Pevci, prihajajte točno in redno k pevskim vajam; 1. maj sc bliža, z njim pa tndi nastop pevskega zbora, ki se mora izvršiti Častno in dostojno. Novi pevci dobrodošli! Odbor lesnih delavcev v Ljubljani ima v torek dne 23. aprila ob 6. zvečer izredno sejo v društveni sobi. Odbor kovinarske podružnice v Ljubljani ima jutri, v sredo, takoj po delu seja. Odborniki so vabljeni, da se je zanesljivo udeleže. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Boj proti tuberkulozi. Prejšnji teden je imelo kranjsko deželno pomožno društvo za bolne na pljučih svoj 9. redni občni zbor. Na zboru je imel glavni društveni tajnik gospod dr. Demeter Bleiweis zanimivo predavanje o boju proti tuberkulozi, iz katerega posnemamo: Dasi je resnično, da bi rabili v Avstriji več zdravilišč za bolne na pljučih, kakor jih imamo, vendar se je na drugi strani izkazalo, da zdravilišča z ozirom na boj proti tuberkulozi kot ljudski bolezni še davno ne store tistega, kar so bili začetkoma pričakovali. V zdraviliščih se pač ozdravijo začetni štadiji pljučne tuberkuloze ali pa se bolniki okrepe za daljšo dobo v toliko, da iahko delajo, ampak na tuberkulozo kot ljudsko bolezen so ostala zdravilišča skoro brez vpliva. Nasprotno je ravno v državah, ki so doslej posvečale svojo pozornost v boju proti tuberkulozi edinole zdraviliščem, kakor na primer v Nemčiji, prodrlo prepričanje, da se mora preložiti glavno torišče boja proti tuberkulozi v družine, torej v socialno obrambno delo proti tuberkulozi. Na polju socialno obrambnega dela proti tuberkulozi pa je ena najvažnejših točk higije-nična vzgoja otrok in pa stanovanjska oskrba. Tuberkuloza se prenaša z enega družinskega člana na drugega, zlasti se polagoma razteza od bolnih staršev na otroke. Vzrok je v prvi vrsti tesno skupno bivanje v nehigijeničnih prenapolnjenih stanovanjih, kar ustvarja neprestano možnost za nalezljivost. Zal, da društvo na tem polju ni moglo doseči zadovoljivega uspeha, ker je v Ljubljani veliko pomanjkanje prostornih in s higijeničnirni zahtevami se popolnoma vjemajočih stanovanj, ki bi se oddajala za primerno ceno. In vendar bi bilo za družine s tuberkuloznimi družin-skimičlani neobhodno potrebna toliko prostorna stanovanja, da bi se bolniki uspešno ločili od zdravih oseb, zlasti od otrok. Zategadelj je nad vse nujna liigijenična rešitev stanovanjskega vprašanja v Ljubljani. Treba bi bilo ustanoviti mestni stanovanjski urad. Zlasti naj bi se podpirala zgradba zračnih in prostornih delavskih hiš na krajih z zdravo lego, naprimer v obližju mesta. Nadvse potrebna bi bila ustanovitev otroškega zavetišča, ki naj bi sprejemalo in oskrbovalo zdrave otroke iz tuberkulozno ogroženih rodbin. Zakaj izkazalo se je, da v družinah s tuberkuloznimi člani polagoma vsi otroci obole za tuberkulozo. Vsi ti otroci bi se dali rešiti, ako bi jih pravočasno spravili v zdravo okolico in jih odtegnili možnosti infekcije. Zal, da sredstva ljubljanskega pomožnega društva ne zadostujejo za zgradbo lastnega doma, zategadelj se je moralo društvo zadovoljiti s tem, da je oddajalo take otroke v druge zavode. Ta izvajanja so jako zanimiva, ker nam kažejo, da se bo bojeval boj proti ljudski morilki tuberkulozi uspešno samo tedaj, kadar se ustvarijo med ljudstvom poštene življenjske razmere. 'I uberkuloza razsaja najhuje med proletariatom. Organizem proletarca mora oslabeti, ako nje^a telo ne dobi dovolj hrane in dovolj zraka. Ob današnji neznosni draginji, ki je slabo plačan proletarec ne more zmagovati, ob današnji naraščajoči stanovanjski mizeriji, ki proletarcu zapira bivanje v higijeničnih stanovanjih, ni čudno, ako ta strašna morilka pobira toliko žrtev med izkoriščairni sloji. Boj proti draginji živil in stanovanj, boj za boljše plače, boj za krajši delovni čas, ki bo proletarcu omogočil dovolj oddiha po napornem delu — skratka, boj proletariata za poštene, človeške življenjske razmere je obenem tudi najuspešnejši boj proti tuberkulozi. ZADNJE VESTI. NOVA OGRSKA VLADA. Lukacseva vaba. Budimpešta, 23. aprila. Lukacs je včeraj dve mi konferiral s Košutom. O tej konferenci poročajo, da iioče Lukacs rešiti volilno reformo na zelo šilčki demokratični podlagi, vendar pa taKo, da se ohrani »historični madžarski značaj države«. Torej zopet umetnik, ki bi rad rešil pt oblem, kako bi se nasitil volk in bi ostala koza cela.) Nadalje je pripravljen dati primerna pojasnila o premislekih, ki so se pojavila tekom razprave o brambni reformi (Nejasne so te pojasnjujoče besede!) Kar se tiče odgovora na vmešavanje nepoklicanih faktorjev (menda Auffenberga in Stiirgklia) misli Lukacs, da bo lahko dal vsestranske izjave. (Bogve, če Lukacs satn \e, kaj to pomeni!) Lukacs in Justh. Budimpešta, 23. aprila. Včeraj je imel mi-nisii^ki predsednik Lukacs daljši razgovor z Justi.oin. Pravijo, da ni opozicija prav nič zadovoljna s programom, ki ga predlaga Lukacs. PONAREJENI BANKOVCI. Komunike avstro-ogrske banke. Dunaj, 23. aprila. Avstro-ogrska banka je izdala komunike, kjer pravi, da je navadna izmišljotina, da bi bili nepravi dvajsetkronski bankovci od banke same slabo natiskani. Prav tako označuje komunike za bajko, da bo banka zamenjala zavoj ponarejenih stokron-skih bankovcev s pravimi. _ Našim gospodinjam prav toplo priporočamo Kolinsko kavno primes, ker je najboljši kavni pridatek. Kolinska kavna primes povzroči — pridelana kavi — da ima kava izvrsten okus, prijeten k°nj in lepo barvo ter da porabi dosti manj slad-*0rja, kar je posebno zdaj velike važnosti, ko je s‘adkor tako drag. Kolinska kavna primes je tudi *elo izdatna in zadostuje majhna množina, da se ^sežejo omenjeni učinki. Vsaka gospodinja, ki rabi Kolinsko kavno primes, je z njo kar najbolj zadovoljna. ^elik požar v ljubljanski okolici. Ponarejevalci v Gabloncu? Gablonc, 23. aprila. Predvčerajšnjem sta dospela semkaj neznana žena in mož, baje z Dunaja. Dvojica je zmenjala v raznih trgovinah 30 ponarejenih 20kronskih bankovci/, na kar je sleparska dvojica izginila. Sodijo, da sta sleparja člana ponarejevalne družbe, ki izdeluje in razpečava z Dunaja ponarejene 20kronske bankovce. TISKARSKA STAVKA. Sarajevo, 23. aprila. Včeraj so stopili stavci vseh tukajšnjih privatnih tiskarn v stavko. VOLITVE V SRBIJI. ftcl^iati, s2. aprila. Pri včerajšnjih ožjih volitvah so bili izvoljeni trije stari radikalci, en mladi radiKaiec, en narodnjak in dva naprednjaka. Viadna stranka ima sedaj 83 mandatov, opozicija pa 82. Pričakuje se, da poda menda uemisijo. KATASTROFA NA ATLANTSKEM OCEANU. Kako je umrl kapitan. London, 23. aprila. »l)aily Telegraph« javlja iz Novega .Jorka, da je neki kurjač, ki je bil na »Titanicu«, ko se je ladja potapljala, izpovedal sledeče: Ko so spustili zadnji čoln v morje, je kapitan, stoječ že do kolen v vodi, zaklical mornarjem: »Storili ste svojo dolžnost, zdaj ne zahtevam ničesar več od Vas. Zdaj stoji vsak sam zase. Bog Vas blagoslovi!« Nato je pograbil jokajoče dete, ki je stalo poleg njega in skočil v vodo. — Irec Cor\vick potrjuje to in pravi, da je kapitan Smith spravil otroka v čoln, sam pa se je branil, dasi so ga vabili, naj pride še on v čoln. Ismay se zagovarja. Novi Jork, 23. aprila. Ravnatelj Ismay objavlja daljšo izjavo, v kateri se brani napadov in pravi, da je bil na »Titanicu« navaden potnik, kakor vsak drugi, brez vsakih predpravic. Pravi tudi, da se ni rešil na nečasten način. Izjave rešenih. Novi Jork, 23. aprila. Irec Corvvick je pred preiskovalnim sodnikom izjavil: Ko se je »Tita-nic« pogreznil, sera skočil v morje in plaval do nekega čolna. Tam so me odbili. Enako se mi je zgodilo z drugim čolnom. Končno sta me no-tegnili dve irski deklici v svoj čoln. Zaupanje v ladjo. London, 23. aprila. Neki potnik s »Titanica« pripoveduje, da je šel vrhovni inženir takoj po karambolu z ledenikom v spodnje prostore. Ko se je vrnil na krov, je pozval potnike, naj vtakne vsak toliko dragocenosti v svoje žepe, kolikor more, ker je ladja razparana. Potniki pa so bili tako prepričani, da se ladja ne more potopiti, da so se mu smejali. Nemogoč predlog. London, 23. aprila. V senatu je bil podan predlog, da se preišče potopljena ladja. Ta predlog je povsem nemogoč, ker je pritisk vode v globočini 3300 metrov tako ogromen, da je vodna teža za ladjo z vsem kar je na njej, gotovo zmečkala kakor prah. Potapljač, ki bi se spustil v tako globočino, bi imel na svojih ramah težo, kakor dvanajst z železom obloženih popolnih železniških vlakov. Mornarji v preiskavi. Novi Jork, 23. aprila. Na ukaz preiskovalne komisije so vzeli osemindvajset rešenih mornarjev v preiskovalni zapor; med njimi so vsi Štirje rešeni častniki, drugi telegrafist s »Titanica« in telegrafist s »Carpathije«. IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA. Italijani na Egejskem morju. Carigrad. 23. aprila. Smirnski vali je na podlagi poročila nekega mornarja javljal* da je priplulo pred Hios osem italijanskih ladij, ki so po četrturnem odmoru za predajo bombardirale otok. Notranji minister se je brzojavno obrnil po natančnejšo poročilo na hioške-ga namestnika. Odgovor še ni došel in ne vedo, ali je bil Hios bombardiran ali ne. Zapor Dardanel. Carigrad, 23. aprila. Zapor Dardanel povzroča pomorski trgovini veliko škodo. Nad 50 parnikov je v pristanišču. Osebni blagovni in poštni promet zaostaja, vendar so ukrenili vse potrebno, da odpomorejo po indirektnem potu tej stiski. Železnice so vladi obljubile znižanje voznine za dovoz živil. Vlada odreja vse potrebno, da se ne pojavi v Carigradu draginja. Na carigrajskem trgu je baje 90.000 vreč moke. Vsled prekinjenega prometa s Trstom je povpraševanje po sladkorju jako narastlo. Poveljnik dardanelskih utrdb, general Biszi, se je vrnil v Dardanele. Protest Rusije? Rim, 23. aprila. »Tribuna« poroča iz Pariza :Poročila iz dobro informiranih virov jav-iajo, da je Rusija naročila svojemu carigraj-položaju poslaniku Giersu, naj vloži na porti energičen pismen protest proti zaporu Dardanel. ki je v nasprotju z londonskim sporazumom iz leta 1871. Stališče Nemčije. Berlin, 23. aprila. Na pritožbo manheim-ske borze zaradi oškodovanja nemške žitne trgovine vsled zapora Dardanel je prejel Han-sabund, ki je izročil protest manheimske borze vnanjemu uradu, od državnega tajnika Ki-derlen-VVacliterja naslednji odgovor: »Na Vaš brzojav zaradi zapora Dardanel Vam od- govarjam. da se Nemčija kot nevtralna država ne more vmešavati v vojno nad dvema ve-Ievlastima. Cesarska vlada pa bo poskrbela, da napravi red v varstvo nemške industrije položaju in razmeram primerne korake.« PAPEŽEVO ZDRAVJE. Berlin. 23. aprila. »Vossische Ztg.« ima poročilo, da so papeževe moči zelo opešale. Znamenja telesnega propada se tako rnnože, da se boje. da ne preživi poletja. Nikakor ga ne morejo pripraviti do tega, da bi šel v vatikanske vrtove. Ko so mu naznanili, da se ima blagosloviti novi Campanile v Benetkah, je bil baje ves razburjen in je s solzami tožil, da ne more v Benetke. Zdravniki so se bali. da bo razburjenost prehuda za njegovo oslabelo srce. Leta in leta je gojil velike upe zaradi nameravane duhovniške reforme; ko je spoznal, da mu okolica prepreči to delo. je bil ves potrt. STRINDBERG NA SA1RT BOLAN. Stokholm, 23. aprila. Stanje Strindbergovo se je tako poslabšalo, da so zdravniki povsem izgubili upanje Že več dni ni ničesar užil. Spati tudi ne more. Moifij ne olajša bolečin. Baje ima raka v želodcu. TOLSTOJEVA SESTRA UMRLA. Pe erburg, 23 aprila. Sestra Leva Tolstega Marija, ki je bila v šamardinskem samostanu, je umrla. UMOR DELAVCEV. 191 mrtvih. Irkutsk, 22. aprila. Vlada uradno poroča, daje pobesnela soldateska postreljala pri nemirih na zlatih pralnicah Lenske družbe 107 oseb, 210 jih je ranila, 84 ranjencev je umrlo. Divjanje soldateske. Peterburg, 23. aprila. Oddelek vojakcv je streljal v 3000 delavcev broječo množico, ki je hotela do upravnega poslopja. Delavci so korakali v tesni gnječi. Ko so pričele frčati vojaške kroglje v delavske vrste, se sprednje vrste niso mogle umakniti v hudi gnječi. Vojaštvo je besno streljalo na neoborožene proletarce tako dolgo, da mu je pošlo vse strelivo. Kapitalizem In militarizem — krivca. Peterburg, 23. aprila. Družba je trdovratno odbila delavske zahteve. Razentega je zapovedala, da morajo delavci iz stanovanj, preprečila jim je dobavo živil in dala aretirati strokovni odbor. S tem nečloveškim postopanjem je podnetila razburjenost stavkujočih delavcev in le čuditi se je, da so ti ohranili še mirno kri. Uradno poročilo skuša zvrniti vso krivdo na družbo samo, da bi oprala besno divjanje soldateske, ki je biez povoda iz same krvoločnosti pomorila tako množico nedolžnih ljudi. VSTAJA V MAROKU. Izgube. Pariz, 23. aprila. »Agence Havas" poroča iz Tangerja z včerajšnjim dnem: General Moinier je dospel danes dopoldne v Pez. Skupne izgube francoskih čet v bojih od 17. do 19 t. m. so 2 5 mrtvih, med temi 2 stotnika, in 60 ranjenih, med temi en stotnik. Pri plenjenju židovskega mestnega dela je bilo baje umorjenih okolo 100 Židov in veliko število ranjenih. Med Židi je veliko razburjenje. Mir. Pariz, 23. aprila. General Moinier brzojavlja vojnemu ministrstvu: V Fezu je popoln mir. Naše izgube so 15 častnikov in 40 vojakov m j t v i h in 4 častniki ranjeni. Nadalje je bilo umorjenih 13 civilistov, sami Francozi. LJUBEZENSKA TRAGEDIJA. Dunaj, 23. aprila. V Pratru so našli včeraj dr. Gustava Munka iz Liberca in ženo liber-škega zdravnika dr. Katza s strelnimi ranami. Dr. Munk je umrl, žena je le lahko ranjena. Iz pisem je posneti, da sta nameravala dvojen samomor. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Itd*js in »aJ&gj založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje" v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. '. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. HoeltI, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Martin Kralj čevljar in izdeiovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Proda se posestvo v Zagorju ob Savi obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi. Izdelki solidni. Zmerne cene. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednlce na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. ::: Sprejemajo se tudi opreme hotelov. O Razglas. Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron za obdaritev 60 dolgo služečih, k stanju naših vlagateljev spadajočih poslov z nagradami po 50 kron. Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola, 1.) ki pripadajo poselskemu stanu v zmislu poselskega reda; 2.) ki so služile ali še služijo najmanj petnajst let neprenehoma pri eni in isti rodbini; 3.) ki so najmanj tri leta vlagatelji našega zavoda, in 4.) ki lani od nas niso bile obdarovane z nagrado za posle. Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano služabno dobo dokazati s p o-selsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi bolezni ne velja kot prestanek služabne dobe, ako posel po ozdravljenju zopet vstopi v službo prejšnjega gospodarja. Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulirana na njegovo irne, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo. Za te nagrade se je do dne 31. maja t. I. pismeno ali ustno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca junija t. 1. Minulo leto smo podelili znesek 3000 K za obdaritev 40 dolgo služečih poslov, spadajočih k stanju naših vlagateljev. Za te nagrade je prosilo 154 poslov. Na deset prosilcev se nismo mogl* zaradi tega ozirati, ker niso zadostili pogojem za podelitev teh nagrad Od ostalih 144 prosilcev je dobilo 10 poslov nagrade po 100 K in 40 nagrade po 50 K. Preteklo leto obdarovani letos ne morejo dobiti nagrade, da pridejo drugi prosilci na vrsto. V Ljubljani, 11. aprila 1912. Ravnateljstvo Kranjske hranilnice* —————— - - — ■ ■—......— — - » Konzumno društvo za Ljubljano ===== in okolico — s registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 1 lastno pekarijo v kateri se bo izdelovalo pecivo vseli vrst Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub' Ijani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulica? na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin- V naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. tvetek, Zaloška cesta, ešarlr, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. UŠeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg-Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip, Državni kolodvor. Kf ižaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta. Delavska hranilnica in posojilnica v LfnMlassii (vpisana zadruga * o meje u im jamstvom.) ~— Wolfbva ulica št. 3, II. nadstropje. Obrestuje hranilne vloge po 47*7«. Sprejema vloge na te- >, Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koci račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. j od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi " _______ listine, hipoteke itd. :: :: ob vsakem drugem navadnem dnevnem easu. :: ::