Naročnina: Za Ameriko ln za celo leto } arg. 6.—; za pol leta 3.BO; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. ttegistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1667, U. X. 59-3667 Bs. Aires POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 1 de Enero (jantarja) 1938 Núm. (Štev.) 52 LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo SVET V PROŠLEM LETU Leto,]937. je prišlo na svet v .sla-1 bem znamenju; grmenje topov se je razlegalo po eni od evropskih držav ob njegovem rojstvu ter strašilo narode s še hujšimi in obsežnejšimi nesrečami. Ob začetku leta, od katerega se sedaj poslavljamo, je vojna v Španiji trajala že polnih šest mesecev, tekom katerih je več velikih držav aktivno poseglo vanjo in s tem u-pravičevalo bojazen, da se bo prikrita mednarodna vojna v Španiji razširita po vsej Evropi in morda se drugam. Ideološko opredeljevanje širokih mas in križajoči se interesi vladajočih krogov v zvezi s špansko le imenoma državdjansko vojno, so povzročali, da je nezaupanje med narodi rastlo od meseca do meseca ter se parkrat v letu tako stopnjevalo, da smo bili po vsej priliki le za malo oddaljeni od velikega svetovnega klanja. OGROMNE VSOTE ZA OBOROŽEVANJE To nezaupanje je našlo najbolj to-<¡en izraz v številkah, ki jih je pred nedavnim objavila Zveza narodov o oboroževanju. Sedem največjih držav sveta, Velika Britanija, Združene države, Francija, Japonska, Nem-C1ja, Rusija in Italija se oborožujejo 2 izredno vnemo. V preteklem letu Je svet porabil za vojaštva in vojni material ogromno vsoto 7,100 milijonov zlatih dolarjev, dočim so znašali izdatki za oboroževanje v letu t, j. eno leto pred izbruhom svetovne vojne, samo 2.500 milijonov istega denarja. V zadnjih pet letih je zgoraj navedenih sedem vele vlas ti povečalo svoje vojne izdatke 80 od sto. VELIKA BRITANIJA Velika Britanija, državna organi-zacija, ki ima svojo politično in denarno moč razpredeno po vsem i ve-tl1 in ki jo torej v tem bežnem pre-Rledu svetovnih dogodkov po pravici obravnavamo na prvem mestu, ie preživela leto 1937 v trajnem brzdanju živcev, s katerim je bila za- V J ' (,e>a presenečati in tudi razočarjati svet že tekom abeainske zadeve. Ne-,nir»i Mussoliin, ki je bil tekoni a-oesindke kampanje začel za Angleže neprijetno drezati in dražiti ob Rdečem morju in v Libiji, je iztego-Koval roko tudi po Balearskih otokih in v Španiji ob Gibraltarju ter kazal namen, da si najde in zagoto-Vl čimveč oporišč v Sredozemskem tn°rju, po kterem peljejo važne poti a"Kleške inornarnice. l'o neuspešnem "kavalirikem do-BOvoru" med Londonom in Rimom, •s katerim sc je bilo takorekoč zače-1(> leto odnoSajev med Anglijo in ,ul'jo, so se kaj kmalu pojavila no-Vu nasprotja in razburljivi jncideO-tl> ki so ¡¡i, samo hladnokrvni An-"'•'ži mogli "požirati" ne mali, da brez ogromnih bojnih sko in v države Male antante poizvedovat, kakšno je razpoloženje in v koliko je mogoče računati na njihovo sodelovanje, če se v Evropi sproži kaj hudega. Ni naš poklic, da bi bili preroki, sredstev nikakor ne kaže spuščati I slo nikakih rezultatov — je proti se v hujše komplikacije; določili so ¡koncu leta okrepila zvezo s Franci-za oboroževanje poldrugo milijardo jo in poslala Delbosa, naj gre v Polj-funtov šterlingov in se lotili izvajanja svojega programa z veliko naglico. Niso se dali pri tem motiti, tudi tedaj ne, ko je bilo skoro več ko jasno, da Italija izziva, ker noče morda — in v svoj prid — čim prej sprožiti tisto, kar se ji zdi neizbežno : obračunavanje. Angleži so mirili na levo in desno, ker pač vojna in mir nista samo od njih odvisna, in priznati je treba, da je predvsem, če ne izključno zaklju-ga londonske vlade, če je v letu 19S7 evropska vojna ostala omejena na ozemlje Španije. Prizadevala si je tudi, in si bo gotovo še v bodočnost, da nekoliko zrahlja zvezo, ki sta jo spletla Mussolini in Hitler, ker pa v tem menda ni imela za sedaj prevelike sreče — Halifaxovo potovanje v Nemčijo, ki je bila vzbudilo kuje nadaljnji razvoj dogodkov. Zanašajoč se seveda tudi na svojo moderno vojsko in na orjaške obmejne utrdbe, ki jih .sedaj še dopolnjuje. Mnogo več pozornosti nego z zunanjimi političnimi dogodki, pri ka- ki rad marsikatero pove proti avtoritativnim državam, a je vendar veren služabnik svojega ljudstva, ki nima nobenega smisla za vmešavanje — namreč dejansko vmešavanje — v izvenameriške zadeve. Posebno terih je'sodelovala, je Francija vzbu- velik odmev je imel Rooseveltov le-bila v zadnjem času pozornost zaradi tošnji ehikašfei govor, ki je vzbudil po vsej državi razpredene zarote, vendar pa se nam vse zdi, da bo po- katere namen je bil vreči sedanjo litika Velike Britanije postajala | demokratično vlado ter preurediti manj in manj popustljiva, čimbolj , državo po italijanskem in nemškem se bo bližala končna izvedba oboroževalnega programa njene vlade. FRANCIJA Druga izmed evropskih velesil, Francija, je šele proti koncu leta, začela razvijati aktivno diplomatično akcijo v Evropi, dočim je prej puščala iniciativo Angliji. Žre zgoraj omenjeno Delbosovo potovanje je svetu pokazalo, da ima Francija v Evropi še mnogo zaveznikov in da vzorcu. Zarotniki so bili v zvezi baje tudi z neko tujo državo in mnogi menijo, da se je tu šlo za poskus ponovitve onega, kar se je zgodilo v Španiji. Ta nevarnost je odstranje- mnogo ñad, da\bodo Združene države z vso močjo gospodarsko, politično in vojaško silo podprle protifašistična prizadevanja demokratskih narodov, a je končno bil le dokaz o-nega, kar smo že zgoraj rekli: preko simpaitj za. demokracijo, svobodo in pravico se severnoameriški narod ne da spraviti zlepa. Wilsonu se je na, okrepila pa je sedanjo vladno bilo posrečilo zavleči ga v svetovno vojno, a. ko je hotel kronati svoje delo z Zvezo narodov, mu je narod odpovedal pokorščino. Ženeva je za koalicijo, ker ji je odprla oči. ZDRUŽENE DRŽAVE toliko pozornosti v svetu, ni prine- lahko brez prevelikih skrbi priča- Združene države Severne Amerike so v začetku leta slovesno ustoličile ponovno izvoljenega predsednika Roosevelta, prepričanega demokrata, Naši v Južni Ameriki v letu 1937 1 Ko delamo ob zaključku leta 1937, žnoamerišklh kolonijah je bil šol-1 šolski organizaciji, česar seveda ne ki se pravkar izgublja v preteklost, ski pokret. Po začetnih poskusih s : moremo odobravati, ker smo pre-bilanco o našem izseljeništvu v Ju- tečaji za materinščino, ¡ki sta jih, pričani, da je pri vsakem skupnem žni Ameriki, smemo že uvodoma u- paternalski Sokol i« pozneje Tabor j delu, posebno pa pri takem, uspeh mnogo večji, če se sile združujejo; gotoviti, da je ta bilanca v mnogem vzdrževala v Villi Devoto, se je na bolj razveseljiva, nego je bila dol- pobudo sedanjega predstavnika naga prejšnja leta. Mnogi mali in ve- še narodlne države postavila vsaj liki razlogi so dali povfd za sploš- šolska akcija na trdnejšo osnovo, no izboljšanje prilik v naših koloni- Kakor so Srbi in Hrvati dobili na jah Južne Amerike in odnošajev Dock Sudu svojo prvo narodino šolo med posameznimi skupinami, ki jih v Argentini, tako se je tudi za slo-sesiavlj'ajo; med take razloge, In vensko deco otvorila redna šola za gotovo ne med zadnje, smemo raču- naše predmete na Paternalu. Ta šo-nati tudi izboljšamje gospodarskih la, ki je prav preteklo nedsljo za-razmer, ki so našega človeka rešile ključila svoje prvo šolsko leto, ka-iz brezposelnosti tako, da ima zago- kor poročamo na drugem me3tu, je tovljen vsaj vsakdanji kruh ter v imela tudi otroški vrtec kot odde-nekaterih strokah znatno boljši za- lek. Poučevale so šolske sestre fe sluSek nego v letih hude gospodar- požrtvovalnostjo, ki je morala roške depresije, iz katere so se skoro diti uspehe in jih je tudi rodila. Po-vse južnoameriške države v tem le- kazali so se ti uspehi na dveh večjih Amerikance predaleč in zadeve, ki se tam pretresajo, so premalo seve-( roamerikanske, da bi jih mogle za-' nimati. Pač pa se je severoameriško javno mnenje hudo razgibalo, ko so Japonci pred nedavnim potopili a-meriško križarko "Panay"; tam so Ševeroamerikanci prišli ob življenje in ves narod je bil brž tako pokonci, da so se celo nerahlocütni Japdnci. zbali in brž hiteli dajat vse vrste zadoščenj, kakor jih je washingtonska vlada zahtevala. RUSIJA Kakor črta, potegnjena z rdečim svinčnikom, se vleče skozi rusko kroniko 1937. leta cel niz smrtnih obsodb vendar pa je vedno boljše nekaj nego nič ter je treba radi tega to de-votovsko vnemo za deco pohvalno omeniti v tej kratki bilanci. Društveno delovanje, v kolikor prihaja javno do izraza., ni zaostaja- j pr<)tj ljudem, ki so postali žrtve na-lo za onim iz prejšnjih let. Imeli ravnost neverjetnega "čiščenja", k¡i smo celo vrsto prireditev z igrami,! ga je po vsej državi začel Stalin. Več deklamacijami, petjem in otroškimi ko 1,200 oseb, in med njimi taki, ki plesi ter prizori in v nekaterih me-! s0 stali v prvih vrstah voditeljev sov- tu precej srečno rešile, in nekoliko manjših prireditvah na- 1937. leto se je v naši južnoameri- še dece in kažejo se predvsem, tudi ški slovenski skupnosti začelo z razveseljivim in pomembnim dogodkom: Novi list in Slovenski tednik sta se združila v edino slovensko tedensko glasilo v tem dolu sveta: v Slovenski list. Vsi se še spominjamo, kako je ves zdrav del našega izseljeništva rad pozabil na prejšnja nesporazumljenja in zamerice ter z res iskrenim navdušenjem in z naj-boljšmii upi za bodočnost pozdravil ta važen znak sprave in volje za skupno delovanje. Pod vplivom pisanja tega edinega južnoameriškega slovenskega izselenskega glasila so se prilike v koloniji br5 boljša le, posebno v Buenos Airesu, iin to izboljšanje je našlo viden izraz v lepem številu prireditev, na katerih je po več društev sodelovalo bratsko in složno. V takem razveseljivem znamenju se to leto tudi končava. Drug važen dogodek v naših ju- v dejstvu, da naši izseljenski otroci, ki so posečali šolo oziroma vrtec, secih se je takih prireditev celo preveč nabralo. Seveda je marsikdo mnenja, da bi kulturni uspehi naših društev bili večji, če bi se izvršila primerna zdru žitev moči, ki bo prej ali slej postala nujna potreba, če bomo kot skupnost hoteli tudi v gospodarskem oziru začbti z delom. To pojje smo danes rav dobro iz ovar a o naš z a-nemar j ali vsa dolga leta, . prav o___ izgovarjajo nas ^ gmo tu naseljeni, in materijalna jezik in se v njem z lahkoto izražajo. Za otroke same je bila to igrača; brez vsalcega truda so se naučili jezika svojih mater in očetov in danes velja vsak od njih za dva človeka, ker se zna v dveh jezikih pogovarjati. škoditi, ki jo je naša skupnost radi tega utrpela, je občutna že zaradi velikih vsot, ki so šle tujim gospodarjem za najemnine dvoran in dru štvenih prostorov; eno samo društvo — devotovsko — si sedaj prizadeva, da pride do lastnega doma. Seveda . v . , . , ... pa so najemnine le en majhen del Poleg te solé, ki se ho v prihod- > ^ ^ ^ njem letu gotovo se lepše razvi a, ^ podarske kratkovidnosti, ki smo pred meseci dobili tečaje za slo-1 . ___.____ venski jezik v Sao Paulu in pred nedavnim so se obnovili tečaji tudi v Villi Devoto. O uspehu prvih poročamo v tej številki, devotovski tečaji, ki so nadaljevanje še zgoraj omemjenih tečajev iz prejšnjih let, so pa tudi že priredili javen nastop je povzročila, da je par dosedanjih bojazljivih poskusov za gospodárske početke v našem izseljeništvu splavalo po vodi V gospodarskem oziru je bilanca, kar se skupnosti tiče, docela negativna. Naše največje zadoščenje bi Zaradi neke pretirane ljubezni do . bilo, ko bi ob zaključku prihodnjega devotovske neodvisnosti, se devotski11938. leta mogli tudi v tem pogledu tečaji niso priključili naši osrednji poročati kaj razveseljivega. jetske Rusije, je bilo ustreljenih in na tisoče jih je v ječah. Vse to kaže,' da se v Rusiji nekaj kuha, in pripravlja, kar doslej še ni moglo izbruhniti, a ni gotovo ali je bilo za vselej potlačeno. Glave, in še celo visoke glave, ne padajo brez zelo tehtnih razlogov. Ta notranja dogajanja so bila najbrž glavni vzrok, da se .Rusija, dasi se je na raznih konferencah oglašala zelo 'k besedi, ni mogla odločneje angažirati proti Japonski, nevarnemu sosedu, ki mogočno širi svojo oblast ija Daljnjem vzhodu. Brezštevilni rusko-japonski incidenti vzdolž man džurske meje, niso sprožili drugega nego papirnato vojno cele serije not ki so se v prtteklem letu izmenjale med Tokijem in Moskvom in v ja-ponsko-kitajski noti se je sovjetska vlada omejila na dobavljanje vojnega materijala kitajskim generalom. Želja nas vseh je, da bi se ta velika slovanska država čimprej izkopala iz notranje političnih težav, o katerih pričajo senzacionalni procesi zadnjega leta. NEMČIJA Potoni ko je odpovedala vse ob-•Nadaljevanje na peti strani) NAŠ SILVESTROM Kž y A L SI NI 2 8 S 2 Stran 2 SLOVENSKI LIST Argentinske vesti IZSELJENCI IN ARGENTINSKA POLITIKA Od samega začetka priseljevanja naših ljudi v Argentino, smo svarili, naj se nikar ne mešajo v argentinsko notranjo politiko, ker je to pred^ vsem zadeva Argentincev. Nikoli in v nobenem pogledu Argentina ne bodo dovolili, pa če bi bili še tako internacionalnih nazorov, da bi jim tujci določali usodo. To je čisto razumljivo ter ne potrebuje nobene posebne razlage. Naši opomini so pri mnogih naleteli na odpor, ker se niso potrudi!'» Hiti toliko, da bi o našem nasvetu malo razmišljali ter a potem vpo-števali. Posledica tega je bila, da je zelo mnogo naših ljudi brez potrebe in brez vsake koristi za splošnost prišlo na črno listo pri tukajšnjih oblastih. Če bi taki "političarji" skušali razumeti, da se smer politike obrača pod pritiskom od spodaj gor in ne od vrha dol, predvsem pa, da smo sami svoje sreče kovači, bi napravili vse, da se naš narod čim bolj kulturno dvigne in gospodarsko organizira, da tako izboljša svoj položaj. Za oboje je v tej deežli še vedno dovolj prilik, samo je treba najti pravega načina za izvedbo. Če smo se hoteli bavitf direktno s politiko, ki morali to delati doma, ne pa v tujini, ko itak peščica ljudi ne more preobračati s'Stema. Mi vemo, 'da bi bilo za bodočnost argentinskega naroda mnogo bolje, če bi se mladina bolj zanimala za izobrazbo ter ospodarska vprašanja in manj za nogomet ter druga kvarna zabavišča; a to mora ona sama spoznati in prej ali slej tudi bo. Kdor se smatra za bolj. razumnega, mora najprej to pri sebi dokazati, šele potem lahko misli tudi na druge. Mar ni tako? Za vzgled si lahko vzamemo Slovence v Združenih državah, ki so od začetka prav tako mislili, da so oni poklicani da preobrnejo sistem v Združenih državah. Pa se je izkazalo, da so bili v zmpti, kajti zato je v prvi vrsti poklican ameriški narod, ki mu izseljenci lahko samo pomagajo pri boljšanju socialne uredbe. Tega mnenja so voditelji slovenskih izseljencev. Samo kar so si znali ustvariti z lastnimi žulji in iniciativami: podporne jednote, društvene domove, je direktno pripomoglo k zboljšanju splošnega družabnega stanja. Ameriški narod pa preko hudih preizkušenj in gospodarskih kriz, ki so jih povzročali ameriški denarnik', prhaja do spoznanja, da je treba marsikaj preurediti za splošni blagar. Prav tak0 moramo tudi izseljenci v Južni Ameriki gledati, da po izkušnjah naših bratov v Združenih državah najprej sebe dvignemo iz kulturnih in gospodarskih nižav. V krajevno politiko, kjer ne moremo nikakor vplivati, marveč kvečjemu kvarno zase in svojce, se pa nikar ne mešajmo! Dr. Izidor Cankar se vrne v oondeljek KHikcr smo že javili v prejšnji številki našega lista, se v pondeljek, 3. januarja 1938, pripeljeta v Buenos Aires, z ladjo "Augustus", kralj, poslanik g. dr. Izidor Cankar in gospa. Parnik bo po vsej priliki nekaj pred 8. uro zjutraj v pristanišču. Vsa poštena in res rodoljubna jugoslovanska kolonija prisrčno pozdravlja vračajočega se gospa ministra, ki si je že doslej stekel mnogo zaslug za naše izseljeništvo, ter mu želi, da bi tudi ¡njegovo bodoče delo med nami obrodilo kar najlepše in trajne uspehe. Kakor smo obveščeni, bo posebna deputacija jugoslovanskih društev iz Buenos Airesa in okolice pozdravila g. poslanika, ko se bo izkrcal v pristanišču, ter mu bo tolmačila resnična čuvstva kolonije. Obmejni spor in Uruguayem Zaradi nekaterih otokov v reki Uruguay se od časa do časa vodi oziroma nadaljuje pravda med"Uruguayem in Argentino, ki se doslej nista mogla sporazumeti, komu ta in oni otok po vsej pravici pripada. Pred več ko 20 leti sta obe državi sicer sklenili neko pogodbo, ki je imela namen končnoveljavno pogodba pa je tako v Buenos Airesu kakor v Montevideu obtičala v parlamentih in še sedaj čaka na ratifikacijo. Ko je argentinska mornarica izkrcala prejšnji teden nekoliko mož na enem izmed spornih otokov, ki ga Uruguavci smatrajo za svojega, so nekateri montevideanski listi zagna* li precejšen alarm, dasi je bila ta "zasedba" le začasna. Da se revan-širajo, so Uruguayci poslali svoje mornarje na otok García, ki ga Argentina smatra za svojega. Iz tega je nastala mala afera, ki daje diplomatom obeh držav nekoliko posla. ' LJUDSKO FRONTO ŽELE USTANOVITI V "Casa de los Trabajadores", kjer ima svoj sedež stranka delavskih socialistov, so se v nedeljo popoldne zbrali zastopniki obeh socialističnih frakcij, "delavske" in... "nedela.vske". Razpravljali so o potrebi ustanovitve ljudske fronte, ki naj bi združila vse opozicijske stran ke. Prisostvovala sta tudi voditelja dr. Bravo in Rojas. Socialisti, ki so se pred nedavnim skregali in se razcepili, so sedaj spoznali, da so od tega imeli dobiček samo njihovi nasprotniki — konservativci. Sedaj bi radi svojo napako popravili s tem, da si prizadevajo obnoviti "ljudsko fronto", ki je bila ob neki priliki združila takrat še -¿-- sedinjene socialiste, radikale in napredne demokrate, a se je kmalu razbila radi prevelikih razlik v interesih teh političnih skupin. Nič ni mogoče predvidevati, kakšen uspeh bodo imela sedanja socialistična prizadevanja. Radikali, ki so bili svoj čas izjavili, da hočejo voditi popolnoma samostojno politiko, so se menda zadnje čase nekoliko premislili, ko so povodom predsedniških volitev videli, kako se notranji položaj v republiki razvija. POMOČ PROVINCI SANTIAGO DELESTERO Državni odbor za pobijanje brezposelnosti je nabavil za 1Q0.000 pe-sov živil, ki jih je v posebnih zabojih poslal v razne kraje pokrajine Santiago del Estero, kjer vlada zaradi suše velika beda. Tudi druge organizacije, med njimi Argentisski Rdeči križ, zbirajo sredstva za pomoč tej pokrajini, pa tudi drugim deželam na severu, ki niso v mnogo boljšem položaju. POVRATEK "PRINCIPESSE GIOVANNE" V torek je s precejšnjo zamudo prispela v tukajšnje pristanišče italijanska potniška ladja, "Principe.-Giovanna", ki se je vrnila iz Italije, kamor je bila odpeljala, kakor je znano, pet voditeljev buenosaireš-kega zidarskega delavstva ki jih je bila tukajnja oblast izgnala iz dežele v zvezi z zadnjo zidarsko stavko. Policija je bila baje v skrbeh, ker se je govorilo, da bo delavstvo uprizorilo v pristanišču demonstracije proti kapitanu ladje ter da težaki ne bodo izkrcavali blaga. Zgodilo pa se nič ni. Kapitan, ki je poveljeval ladji, ko je vozila deportirane delavce v Italijo, se ni več vrnil in je bil baje vpokojen ter ima sedaj "Principessa Giovanna" novega poveljnika, ki ima precej hud priime'k: Briganti. LADJA "SCHLESIEN' ODPLULA Potem ko je bila osem dni zasidrana v pristanišču Mar del Plata, je v nedeljo odplula proti jugu nemška šolska ladja "Schlesien", na kateri se nahaja 178 kadetov, bodočih častnikov nemške vojne mornarice. ■HMMBB&gi&tó' if-; ' . - 1 ^^SHHHÉI^bk. 'aMMWKs JCWBWB^fc^aW a ■ ,' jT"** *—1*~TK 0~ .. ' "J J 3R U*-- JSaJUUB Lobsv in Trnovski gozd Obsodbe v nrocesu zaradi umora Abela Ayerze Kakor se bodo mnogi čitatelji še spominjali, je v oktobru 1932. leta tolpa tolovajev ugrabila sina milijo-narske družine Abela Ayerzo ter zahtevalo zanj veliko odkupnino. U-grabljenca so pozneje našli umorjenega v Corral de Bustosu. Po dolgotrajni preiskavi se je policiji končno posrečilo izslediti zločince; izkazalo se je, da so bili vsi iz južnih delov Italje, kjer je svoj čas strahovala "maffia". Po dobrih petih letih je sodna oblast izrekla obsodbo. Obsojeni so bili na dosmrtno ječo v Ushuaji: Pedro Gianni, Vicente Di Grado, Paulo Di Grado, Giovanni Vinti in Romeo Capuani, kot glavni krivci. Drugi soudeleženci so dobili tudi občutne kazni; nekateri med njimi po 16 in 20 let ječe. Pravica je v,tem slučaju precej počasi poslovala, vendar pa so obsodbe stroge in jih ves tisk odobrava kot najbolj primerno sredstvo za preprečitev nadaljnjih podobnih zlo-iiuov v Argentini. Silvestrov večer Od starega leta se bodo slovenski izseljenci v Buenos Airesu poslovili letos v dvorani ulica Alsina 2832, kjer priredita "Prosveta" in "Tabor" skupno veliko veselico s petjem, igro, plesom in srečkanjem. Znanci in pirjatelji se bodo našli na tej prireditvi, da si voščijo srečno in Veselo novo leto 1938. ŽRTEV POKLICA Tajni policaj Emilio Miy, ki je bil meseca oktobra ranjen v boju s tolovanjem Rimazzo, kakor smo tedaj poročali, je 'v nedeljo podlegel rani. Strel iz tolovajevega revolverja ga je bil zadel v glavo, kjer i-krogla obtičala. V bolnišnici so -izteknil eno oko, ker drugače niso mogli priti do krogle. Končno se Jim je posrečilo kroglo izvleči, a nastale so komplikacije in je Miy po hudem trpljenju preminul. OTROKOVA SMRT POD TRAMVAJEM Rosa Nelli Gabrelli, stara 6 let, je v ponedeljek tekla čez ulico Guayaquil, ko je privozil tramvaj štev. 26 in jo povozil. Dekletce je hudim poškodbam kmalu podleglo. DRZEN NAPAD OB BELEM DNEVU V torek ob treh popoldne so trije neznani tolovaji prišli v trgovino Jorgeja Deodija, ki se nahaja na ul. Formosa 590, v Lanusu Oeste. Navalili so nanj, ga zvezali in mu zamašili usta. Prebrskali so brž vse kote ter odnesli pet prstanov, eno lovsko puško in 90 pesov v gotovini. O tolovajih ni nobenega sledu. Ali smo res takšni? V burki, ki je na sporedu Silve-strovega večera in ki bo gotovo izzvala mnogo smeha, nastopata tudi dva, navihanca, ki vesta, da "kdor dobrika in laska se, vsac'ga brž priklene nase" ter se po tem tudi ravnata . O naši 'koloniji trdita, med drugim tudi sledeče: "Ni nikjer ljudi na svetu, ki bi bolj se imeli radi, nego je pri nas ,v navadi, kjer je sloga vsepovsod. Naša društva so sam cvet: pevci, igralci — ko v Colónu; pevovodje, režiserji, kakršnih ne zmore svet. List je boljši nego Prensa. Vsi Slovenci so učenjaki, stro'kovnjaki v stvari vsaki, _ dobri pametni ljudje." in tako dalje. To in še marsikatero zabavno boste slišali na Silvestrovem večeru Tabora in Prosvete, ,v dvorani XX Setiembre, ul. Alsina 2832. Saj je prav, da se človek z veselim nadami za boljšo srečo poslovi od starega leta in pozdravi novo. To bomo storili 31. t.m. v veliki in prijetni družbi rojakov, ki se bodo gotovo odzvali vabilu obeh društev. VLAK ZAVOZIL V AVTO . .Vlak, ki je vozil iz Necochea, je v torek blizu Balcarce zadel v ne^3 avto, ki je baš šel čez'tračnice. Avto je bil v hipu razbit ter vse osebe, ki so se v njem vozile — Luis Stef-fan, njegova žena in dve hčeri — 9° bile težko ranjene. Ena izmed hčera je kmalu podlegla ranam. PRVA VELIKA KAMPANJA za Slovenski List" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za ceilo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje- Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna, sreča jih lahko doteti, če se naročijo ra "SLiOVENSKI LIST" Naročniki itn naročnice ' Če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več sreoek in s tem večjo možnost, da zadfcneš glavni dobitek- NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST' UPRAVA Vestí i z organizacij Zaključek šole na Patemalu Ob prav lepi udeležbi občinstva se je preteklo nedeljo popoldne s Primerno slovesnostjo zaključilo letošnje šolsko leto v naši šoli na Pa-ternalu. Po odsviranju argentinske in naše himne je navzočne pozdravil predsednik Šolskega društva na Paterna-ln, g. Lakner, nakar je imel daljši govor o pomenu šolstva za naše iz seljenee, predsednik Jugoslovanske ga Centralnega šolskega udruženja, arli. Viktor Sulčič, ki je dejal, drugim: "Preteklo nedeljo sem, kot predsednik J. C. Š. TJ. pozdravil naše Rojake, ki so prisostvovali zaključku šolskega leta naše šole na Dock Su-du- I« kakor ob tisti priliki, tako čutim tudi danes v prvi vrsti potrebo, da Vas spomnim na ono našo šnega si želimo, je to v mnogem, oziroma največ krivo dejstvo, da' sestavlja slovensko naselbino v pre-težnosti tista, mladina, ki je vzra-stla v med, in povojni dobi pod najhujšim narodnostnim zatiranjem, pod tujim gospodstvom. Ti iseljenci niso bili deležni dobre narodne vzgoje in ne čutijo tiste prave ljubezni do svojega naroda, ker ga dobro ne poznajo. Zato se tudi rado dogaja, da omalavažujejo tisto, kar bi jim moralo biti najsvetejše. Rojaki in Rojakinje! Ne smemo pa danes, ob tej veseli priliki zaključka prvega šolskega leta delovanja naše šole, pozabiti na onega, ki je dal inicijativo in moralno ter materjalno pomoč za ustanovitev naših šol v Argentini. Je to naš državni zastopnik minister dr. Skupina otrok slov. šole na Paternalu števil no slovensko in hrvaško deco, obali našega Jadrana, kateri ni *?0voljeno, da se uči našega jezika, spoznava naše narodne kulturne Pridobitve, naše mile pesmi. Spominjam se tega kot nasprotje okajšnjih razmer; kajti — dragi otroci - v gostoljubni Argen-mski Republiki, nudita sé Vam pri-a in možnost, da se lahko učite Materinskega jezika. ■Argentina dovoljuje delovanje šol v*ake narodnostne skupine dokler, seveda, se v tistih šolah uči tudi ono „ r zahtevajo argentinski učni na-L;rti> ker ve, da človek, ki pozna Va jezika, dve kulturi, je vreden 2a dva človeka. ne bi bil naravnost greh, če P°skrbimo iz malomarnosti ali krat-°vidnosti, in včasih tudi iz komore, da se naši otroci oborožijo eneni ¿ znanjem, ki jim ga, nudi argentinska šola argentinska okolica ' 111 tudi z našimi iskušnjami, s . ,Uavanjem našega materinskega ez'ka, K posebnostmi naše narodne Ul'e, s priznanimi vrlinami, ki ^Jo naš slovenski oziroma jugo- genski narod. • , ,e verjamen, dragi rojaki in ro- takSe nam* našel ' mislil, da škoduje človeku, ^ na dva jezika, pozna dve kulturi. ^asa sveta dolžnost je, da izkoristi- P^ložnost, ki nam jo nudi ta go- ter Jl^na zemlja, v tem pogledu, 1 ('a obenem zadostimo tistem kli-LU> ki Izidor Cankar, kateri se ni zadovoljil le s tem, da vzdržuje dobre politične odnošaje med Argentino in Jugoslavijo, da ščiti tukaj gospodarske interese naših državljanov in domovine, nego je takoj uvidel, da je pereča potreba, da se naša naselbina organizira preko otrok, kajti s tem je dosežen dvojni uspeh: ohrani se še nadaljna generacija za. narod in potom otrok se priveze j o na šolo in organizacije tudi starše. V prvi vrsti gospodu ministru, nato odboru Šolskega društva La Paternal, častitim sestram ter vsem, ki so na kateršenkoli način doprinesli k uspehu naše šole, izrekam v imenu Jugoslovanskega Centralnega Šolskega Udruženja, naše prizanje in našo zahvalo. Še nekaj želim trdno pribiti: želim. dragi rojaki in rojakinje, da se zna sledeče: vsi tisti roditelji, ki imate otroke, a jih ne pošiljete v našo šolo radi kakih neosnovanih, zlobno tendencioznih vesti, morate vedeti, morate biti prepričani, da se v naših šolah ne vodi nikaka politika, ne vcepljajo se otrokom nika-ke tendence, ki danes razdvajajo ne bi učila zavedna in ljubeča mati! To lahko potrdijo otroci sami, ki šolo posečajo, njihovi starši in potrjuje to najbolj jasno in zgovorno tudi današnji nastop. Vas pa, daagi otroci, poživljam in Vam toplo priporočam: ostanite še nadalje zvesti naši šoli, poslušajte, ljubite in spoštujte svoje dobre uč-i teljice, bodite si med seboj dobri in odkritosrčn iprijatelji in ne sramujte se nikdar priznati, da ste sinovi tistega zdravega, poštenega in junaškega jugoslovanskega naroda, katerega čaka. se večja bodočnost." Po govoru g. arli. Sulčiča, ki je žel odobravanje navzočnih, so otroci nastopili z nekaterimi deklamaci-jama in pesmimi ter s posrečenim i prizorom "Cvetlice in metuljčki", na koncu pa se je pricincal na oder ,':am Miklavž v veliko veselje otrok. Bila je lepa slovesnost, ki je pokazala, da se vedno 'več naših ljudi zanima za naše izseljensko šolstvo, osnovno organizacijo naše skupnosti v tujini. Naj bi to zanimanje zajelo vedno večje kroge naših izseljencev in tudi take, ki žive v notranjosti republike. Naj bi tudi oni pristopili v Šolsko društvo vsaj kot podporni člani ter s tem storili svojo dolžnost napram naši deci. POZDRAV PRIMORSKI Primorje — naše daljno, solnčno Primorje! Vse, kar vsebujejo naša srč.a bpega in dragega, pošiljamo tebi danes v pozdrav. Nismo vzrastli na tvojih tleh. Nepoznane so nam tvoje krasne livade in poljane, ki bi morale biti naša igrišča - • Nikdar niso odmevali naši otroški kriki po tvojih gmajnah in brdih. Nismo povijali v üjopke tvojih zgodnih pomladanskih zvončkov in trobentic... Nikdar nismo prisluškovali po bregovih šumljanju tvojih rek, in pesmi tvojih gor. In vendar, solnčno Primorje, si nam drago in ljubo kot dragocena svetinja. Pogovori naših staršev so ustvarili v naših dušah tvojo sliko Vsa si lepa in nepozabna Doumeli smo iz tega njihovega govorjenja, da si ti, Slovensko Primorje, njihova nepozabna rodina gruda, kljub žalostni usodi, ki jo preživljaš In ta tvoja žalostna usoda se je dotaknila tudi malsih otroških src. Vzljubili smo te kot v sanjah in naša srca so se napolnila spoštovanja do tega koščeka. siemlje, ki je bila zibelj našim staršem, kjer je cvetela njihova lepa mladost in od koder jih je izgnal edino le tlači-teljev bič. Slovensko Primorje, danes ko zaključujemo pouk našega jezika, kate- IDRIJA, mesto tik ob jugoslovanski Vieji svet, ne uči se jih ničesar, kar jih rega se učimo z ljubeznijo in pono- 1 ovsod vali Je najmočnejši: klicu krvi. v naravi vidimo, da se ži-Sv . 111 rastline borijo in trudijo za °J obsta na k kot pleme. To je na- Herir ca. življenjski nagon in le dege-a,U ne čutijo več njegovega kli- J6 ni «^venski del tukajšnje na "^elbine bolj močno med seboj lo Vezan v šn „ Ce 111 nieti iiam* tistega «plo-Ka skupnega sodelovanja, kakor- IZ BRAZILIJE IZ S. PAUIA - BRAZILIJA V nedeljo dne 19. t. m. ob priliki zaključka prvega slovenskega tečaja, smo imeli prireditev šolskih otrok, ki je bila prva te vrste v zgodovini slovenske naselbine v Braziliji. Nastopalo je 26 otrok v narodnem kroju. Vrstila se je slika, za sliko kakor film skozi nad 2 uri časa trajoč program s petjem, mešanimi, dekliškimi in enako dečjimi zbori, dvospevi, solospevi s spremljanjem kitare, ku-pleti s spremljanjem klavirja., dekla-macijami posameznimi in v zboru; podan je bil v krat-kih in jasnih besedah življenjepis našega pesnika S. Gregorčiča in drugo. Ni naš namen, da bi vse podane točke posebej ocenjevali, omenili bi le točko "Pozdrav Primorski", katero je sestavila učiteljica Pepea Kadunc ter jo je podala, Alma Čopič, in ki jo priobču-' jemo na drugem mestu. Navzoči, pretežna večina slov. priseljenci, so bili živo iznenadeni nad čisto izgovorjavo slovenščine teh malih, po večini brazilskih Slovencev in Slovenk ter nad nekaterimi točkami, ki so bile sijajno podane. Želi so mnogo aplavza ter je navzoče občinstvo večkrat skušalo doseči, da bi se gotove točke ponovile; in dasi se to ni zgodilo (ni som, kipi iz src slovanskih otrok goreča prošnja: Stopiti vsaj enkrat na tvoja tla... Navžiti se vsaj enkrat svt'iega zraka tvojih gor in poljan... Dočakati dan tvojega vstajenja, tvoj veliki dan, Primorje, ki prej ali slej mora priti: Dan tvojega osvobojen ja. Slovenska deca iz Sao Paula v Brazilu. Del občinstva pri zaključni šolski slavnosti. Skupina dock-sudskih šolarjev Jan: Nova ločitev Kako neusmiljeno sonce tu zgé, ko doma po gorah sneg naletava, in mrzla se burja z njim poigrava, ko v hiši vsi zbrani pri mizi sedé. Rože ledene na okno mraz riše. Žalostna, na mizi prazna je skleda, lačen jo večkrat najmlajši pogleda. Mati na skrivnem pa solze si briše. Oče v brado nekaj tiho mrmrá. Mati vé dobro, da to ni molitev. V hiši bo jutri nova ločitev: hčerka za sinom v tujino bo šla. . . znano, ali so se ti mali že zavedali, da ponovitev dobro podane točke le pokvari prvi vtis), zamerilo se jim vkljub temu ni. Po končanem sporedu so se otrokom razdelile slaščice, sandviči in sodavice, in ker je bilo tudi za odrasle nekaj prigrizka in pijače, se je kar sama pričela zabava. Oni otroci, ki so pred začetkom tega šol. tečaja še po večini le malo poznali ter se medsebojno najrajše po braziljsko menili, se sedaj zbirajo v gruče n spet se sliši "Na Pla-nincah", "Rožici", "Gor črez jezero" itd.. Tudi mala Jelkica ima spet v naročju ljubljeno kitaro ter z drobnimi prstki zbira akorde po strunah, spremljajoč svojo "Deklica mila"... Učiteljici gospe Pepci Kadunc, katera ni samo žrtvovala, svoj prosti čas za poučevanje tukajšnje slovenske mladine, temveč tudi materialno podpirala slov. tečaj, — je bilo ob tej priliki podarjeno skromno darilce kot izraz zahvale za njeno vsestransko požrtvovalnost in za uspeh, ki ga je dosegla v tako kratkem času s prvim slov. tečajem y Braziliji. G. učtieljica je izrazila med drugim, da največja zasluga za. uspeh ne gre njej, temveč slovenskim materam, katere so skrbele, da otroci niso zamujali šole ter so jih v hudih nevihtah same spremljale iz daljnih predmestij. Otrokom je toplo priporočala naj se pridno uče. Starši in povabljeni so se zadovoljno razšli, le otroci so povpraševali učiteljico: "Kdaj se bo spet začela šola?" • Šolski Odbor Slov. K. d. "Ornus". in Novo leio «i. V hv rm, Pizzería "La Paternal" Vsem Slovencem in Slovenkam voščijo Srečno in veselo novo leto ter se za nadaljnji obisk priporočajo LASTNIKI in MATEVŽ Warnes vogal Garmend'a (nasproti postaje La Paternal) SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenj. odjemalcem TRGOVINA JESTVIN VIKTOR ČERNIC Calh Ramón Lista 5650 Villa Devoto — Bs. Aires U. T. 64-1509 ter se rojakom priporoča za nadaljnjo naklonjenost Slovenska tovarna črevljev "Pocholo" vošči vsem svojim odjjemalcem Srečno in veselo Novo leto ter se obenem toplo priporočata za nadaljnjo naklonjenost lastnika J. DREOSSI & M. KEBER Centenera 1140 — Bs. Aires Vsem cenj. rojakom 'zeli SREČNO IN VESELO NOVO LETO ALBERT BELTRAM trgovina črevljsv in šolskih potrebščin in se priporoča še za nadaljnji obisk DONATO ALVAREZ 2288 Bs. Aires SREČNO IN VESELO NOVO LETO vošči vsem cenj. rojakom in obiskovalcem ter se toplo priporoča še za nadaljnji obisk RESTAVRACIJA MARY CIGOJ Warnes 2113 — Paternal—Bs. Aires (Nasproti postaje La Paternal) RESTAVRACIJA "EVROPA" GARMENDIA 4909 (PATERNAL) želi vsem rojakom in obiskovalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO ter se jim za nadaljnji obisk toplo priporočajo LASTNIKI Pizzería "Bel grano" vošči vsem rojakom in obiskovalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO ter se najtopleje priporoča za obilni poset BRATJE MEZGEC ECHEVERRIA 1672 — Belgrano — (Zraven postaje Belgrano) U. T. 73-8315 Srečno in veselo Novo leto '¿eli vsem rojakom in odjemalcem Zaloga vina Franc Kurinčič GARAY 3910 — BUENOS AIRES in se jim še za naprej toplo priporoča. Vsem cenj. prijateljem in odjemalcem jugoslovanske kolonije želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO TVRDKA ANGE VRYANOVSKY 25 DE MAYO 724 — Bs. AIRES U. T. 31—3615 —SREČNO IN VESELO LETO— 19 3 8 želi vsej jugoslovanski koloniji TOVARNA WIDER & Cía. RIO NEGRO 3965 — Bs. AIRES U. T. 61-2260 Čevljarnica in prodajalna šolskih potrebščin Pri Živcu šeli vsem Slovencem ter cenj. Srečno in .veselo Novo leto OSORIO 5085—Paternal—Bs. AireJ Kavarna in mlekarna vošči vsem svojim cenj. klijentom Srečno in veselo Novo leto Franc Pahor J. B. ALBERDI 251 — Bs. Airee Lekarna Hušpauer—Dock Sud Seli vsem svojim cenj. klijentom Obilo sreče v Novem letu F. QUIROGA 1441 — DOCK SUD Filomena Beneš de Bilek BABICA vošči vsem slovenskim ženam Srečno in veselo Novo leto LIMA 1217 — BUENOS AIRES Restavrant Tri veselem Štajercu" želi veselo in srečno Novo leto vsem Slovencem na Avellaneda in se priporoča LASTNIK Štefan Celeč MANUEL ESTEVEZ 499—Avellan- Jožef Lah Restavráter želi vsem Slovencem in svojim cenj. klijentom obilo sreče v Novem letu —FRAGA 1001 — Buenos Aires— Krojačnica Ušaj želi obilo sreče svojim cenjenim odjemalcem V bodočem letu 1938 Krojačnica pri "Zvezdi" vošči vsem cenj. klijentom Srečno in veselo Novo leto in se priporoča tudi v bodoče lastnik Maurič Stanko DTO. ALVAREZ 2059—Bs. Aires VA'.f Prevozno podetje 'GORICA' —želi— Srečno in veselo Novo leto vsem Slovencem ter se priporoča » ..... Franc Lojk VILLARROEL 1476 - Buenos Aires Fotografski atel "La Moderna" Seli celi slovenski naselbini ( Srečno in veselo Novo leto 5. Saslavsky Av. S. Martín 2579—Buenos Airea Restavracija 'Tri Rusu" HENRIK DROBOT želi vsem slovenskim posetnikom Srečno in veselo Novo leto ter se vljudno priporoča š? za nadaljnji obilni poset Krojačnica in trgovina moških potrebščin Ciril Podgornik vošči vsem svojim odjemalcem Srečno in veselo Novo leto ter se jim toplo priporoča MOBLOTE 239—Paternal—Bs. An. SEBASTJAN MOŽETlč Osorio 5025 — Paternal — 6uenos Aires Največja slovenska krojačnica in trgovina moških potrebščin želi vsem cenj. odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO ter se jim še nadalje priporoča LASTNIK Slovenska Ogljarna vošči vsem svojim cenj. odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO ter se priporoča vsem slovenskim gospodinjam Franc Klinec —ACHEGA 2950 — Buenos Aires— Najveója kranjska trgovina jestvin "Bela Ljubljana" želi vsem svojim odjemalcem obilo sreče , —V BODOČEM LETU 1938— Lastnik Ivan Močnik SAPALERI 2699 — Buenos Aires . / II 'i Nedeljo 16 januarja priredila Prosveia in Tabor pik-nik v San Isidro w (Nadaljevanje s 1. strani) "■vezno-sti, ki" jili je" bila prevzela z versaillesko pogodbo, je Nemčija v zadnjem času zahtevala tudi ono, kar je morala., ob .sklenitvi miru odstopiti : svoje bivše kolonije. Klic po kolonijah odmeva v Nemčiji bolj in bolj, kakor da je v njih edina rešitev nemškega naroda. Če bo Nemčija 'kolonije dobda, bo morda vsaj za nekaj časa opustila svoje imperialistične težnje v Evropi, usmerjene proti Rusiji in proti Češkoslovaški ter Avstriji; za stalno pa svojih evropskih "načrtov" ne bo opustila. Veliko pozornost vzbujajo uotra-nij verski boji v tej državi in posebno vladna proti katoliški cerkvi u-smerjena akcija, katere namen je ločiti "čistokrvni" nemški uarod od vsakega tujega, nenemškega vpliva. ITALIJA Radi že zgoraj pojasnjene politike Velike Britanije, se Italija vsaj za sedaj sme ponašati z marsikaterimi uspehi v svoji zunanji politiki. Na ves videz, dasi preračunano, se je britanski lev umikal pred rimsko 'volkuljo. Gorica . . ™ . ^ 1671 vtaL ® Italija se je skozi vse leto nevaišio igrala bakljo okoli smodnika; njeno vmešavanje v špansko vojno, nje ne vojne priprave v Libiji, njeno hujskanje, mohamedanskega ljudstva proti Angležem — vse to nam priča o utemeljenosti te trditve. — Človek se ne more ubraniti vtisa,, da je vsa politiko Italije usmerjena sedaj proti Angliji. Vprašanje je le, kako bo tedaj, ko sc bo britanski lev ustavil... Mussolini je skušal okrepiti fašistični blok s trdnejšo zvzeo med Rimom in Berlinom, ki jo je potem raztegnil še na Tokijo ter je s tem povezal tri najbolj militaristične države v skupen tabor. Na drugi stra ni pa je presekal rahle niti, ki so ga še vezale na Ženevo, ter je odredil izstop Italije iz demokratične meddržavne organizacije. JAPONSKA Ko je vsaj v glavnem končala naj potrebhejšo organizacijo Mandžurije, se je Japonska spravila na nadaljnje osvajanje kitajske zemlje, sledeč vplivom tokijskih militaris-tov, ki sanjajo o japonski nadvladi nad vsem Daljnjem vzhodu. Dosedanji vojaški uspehi japonskih vpad- i , . -V' ,;; [ Mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu vošči vsem cen j. naročnicam in naročnikom, bralcem, oglaševalcem in prijateljem našega izseljenskega glasila SLOVENSKI LIST. nikov so bili popolni, čeprav se je kitajski narod v začetku naravnost junaško upiral, vkljub strahoviti japonski premoči v sredstvih. Sedanja japonska "kampanja" na Kitajskem je, po vsej priliki, le e-na izmed etap v postopnem osvajanju Azije, kakor so si ga zamislili generali, 'ki imajo vso oblast v svojih rokah. K zgodovini našega šolstva v Argentini: Gojenci "Taborovih" slov. tečajev v Vilii Devoto leta 1933—1934 Solnčtaa Gorica NAŠA DRŽAVA Med vsemi temi boji in trenji je naša narodna država razvijala svojo zunanjo politiko v znamenju miru, ki ga ima rada, in v znamenju dobrega sožitja s sosedi, ki je koristno. Po sklenitvi pakta večnega prijateljstva z bratskim sosednim bolgarskim narodom, je naša država država pristala tudi na ponudbe I-talije za ureditev spornih zadev na način, ki bi omogočal korektne od-nošaje sosedstva. O vsem tem smo že obširno pisali v našem listu in prejšnji teden smo o zunanji politiki sedanje vlade objavili uvodnik, ki nas razrešuje dolžnosti, da bi tu spet ponavljali približno isto. -Ne moremo pa zaključiti tega kratkega pregleda svetovnih dogodkov. ne da bi se spomnili, četudi samo z imenom, na .velikega Slovana, ki je v tem letu legel v grob: Pre- zidenta Masaryka. * * * Gospodar in najemnik —Kdaj mi mislite plačati najemnino? —Še malo počakajte! Pravkar poslušam poročilo o žrebanju razredne loterije. Ako moja srečka zadene, dobite jutri denar! m' Svoji k svojim! —O— ' Že mnogokrat je med našim narodom odmeval ta klic: doma in na tujem, a le preradi pozabljamo na ono, kar nam veleva. Kakor je naravno pri vsakem poštenem in nepokvarjenem človeku, da ceni in ljubi narod, katerega sin je, tako bi moralo biti pri vsakem nepokvarjenem človeku naravno, da tudi ceni,, spoštuje in podpira vse ono, kar je njegove krvi. In tudi malega trgovca, obrtnika in podjetnika, kakor jih imamo precej v našem #izse-ljeništvu, ki si z malimi kapitali a s poštenim delom služijo 'kruh. Le prevečkrat slišimo od teh naših rojakov pritožbe, kako se naši ljudje naravnost vidno izogibljejo njihovih trgovin in delavnic. Ali ni to žalostno in tudi ~~ kratkovidno?' Žalostno je, če raje kateregakoli čifuta podpiramo nego svojega človeka, žalostno, če tujcu, ki nam nič ni, privoščimo, a smo našemu človeku škodoželjni. In kratkrovid-no je, če tak^ delamo. Alli bi ne bilo za nas vse bolje, ko bi tudi našim trgovcem in obrtnikom pomagali, da okrepijo svoja podjetja, da se razvijejo, ko moramo itqk naročati in kupovati pri nekomu? Marsikatero za, skupnost dobro stvar bi ti naši podjetni ljudje lahko materialno podpirali, če bi jim kolonija to .omogočaj s tem, da bi raje z!njimi sodelovala.ynego s tujimi; in marsikateremu bi lahko oni pomagali na noge, ko se sami primerno razvijejo. V Čileju najdemo polno primerov, kako uspešno je bilo za stotine in stotine jugoslovanskih priseljencev to, da so drug drugemu pomagali v trgovini, industrijah itd. Danes nekaj imajo, kot posamezniki in kot skupnost, če drug drugemu naprej pomaga, vsi navzgor lezejo. Te preporoste resnice mnogi naši slovenski izseljenci ne razumejo, marveč si prav zlobno mislijo: če jaz nič niman, zakaj bi ti kajimel. ko si iz iste vasi ali pa iz iste dežele? Čas bi bil, da bi tudi taki spoznali, da škodujejo ne samo dvojemu rójaku, marveč , tudi samim s$bi in predvsem vsej naši Skupnosti, kateri bi se v marsikaterem pogledu bolje godilo, ko bi se držala starega pravila : • * • • • Tehten vzrok —Zakaj ste se pa držali za ušesa, ko je moja hčerka pela? —Ker so me bolela, sem učitelj petja. FAVSTA "še huje ko strašno! že sem mislil na to, da bi splezal kvišku in bi jel razbi teti ob pod, dokler me ne bi začuli in me ne bi prišli ubit!.. ." ''A kako ste se rešili?" je željno v-prašal mladi vojvoda. "Kako!" se je zasmejal Pardaillan. "Z mrtvaki sem šel." "Z mrtvaki!..." "Takole je bilo: ko sem že dokaj ča-visel na mreži, oprt na bližnji tram, sem zdajci začul nad seboj škripanje; °benam pa sem zagledal onkraj mreže nekaj, česar še nisem bil, opazil: vrv!.. . In, ta vrv je lezla kvišku 1 Nekdo jo je vlekel od zgoraj. Ko sem vzdignil oči, ^m videl da je napeljana skozi luk njo, ki je bila napravljena v podu. Spust» sem pogled ob vrvi gori in doli. .. m sem bil pomirjenu' še tisti mah. . . je namreč dvigala velik štirikotnik Teže, nu, kakor poklopna vratca, tako je nastajala v vrši dokaj široka od Prtina. . . Tudi moji mrtvaki so med tem «živeli. Tiščali so proti odprtini in odri vali drug drugega, kakor da se jim mu-na poslednjo sodbo. Preden sta pre dve minuti, jih je odnesla voda. O-Ostalo si menda mislite..." Pardalilan je napravil globok požirek in dodal: 'Btorll sem po njihovem zgledu. Spu-at¡l sem se v vodo, razmahnil dvakrat,-trikrat z rokami in splaval iz vrše. čez bl v nevesti je pomagala pri t>ekt°°n''U Sam° 01g!a- 'OIfra stopi k°rakov nflzaj in občuduje Hi bil^°Zakinj°- Njeno občudovanje bila ° Sain° Pretvarjanje, Livija je Zares prekrasna. Jlvija, dražestna si, prekrasna Vzklikne 01¡*a- — ni-teber, '|l8em videla lepše deklice od • Krasna si, prava roža «tepe! O* «P"sti svoje dolge trepal-Peee Pa komaj vidno vztre- stepe zašepeče Livija. Po, i ' Zaka-i nie spominjaš na šteli^ ra^a moja prijateljica. Zakaj $tepQ minjaš na mojo prekrasno brj ni PraV 8eda-i> ko J' bom naj-^ lorala reči za vedno zbogom!? v- ,sem, da bom vse Sre-ti z'yÍ3enje preživela v stepi. a bl bila, Če bi ne bil moj za- na t, ročenec car Peter III., temveč samo kozak Pugačev! Da, če bi živela v prekrasni svobodi v naši stepi, namesto v teh kamenitih palačah sredi vsega sijaja in bogastva... Dve veliki solzi sta kanili izpod njenih dolgih trepalnic. — Livija, ti jočeš? — vzklikne Olga. — Danes, na dan tvoje poroke jočeš? — Oh, ne, ne, tega ne smeš. Ni dobro, če nevesta .joče... — Moje srce ne sluti ničesar dobrega. — vzklikne Livija in se vrže prijateljici na prsi. — Oh, Olga Olga, ko bi ti vedela, kako je meni hudo pri srcu, ko bi ti slutila s kakšnim strahom stopam pred oltar. — Meni je, kakor da bi šla na morišče, ne pa k poroki. — Olga, Olga, neprestano čutim, da visi v zraku strašna nesreča, ki ne bo u-ničila samo mojega ženina in mene, temvče vse one, ki so z nami. ! Krčevito ihtenje je sledilo Lr/iji-nim besedam. Olgi se ni nikakor posrečilo, da bi jo potolažila. — Kakšna nesreča bi ti vendar mogla groziti? — odvrne Olga. tolažeč svojo prijateljico. — Božja previdnost vas je pripeljala v stari Kreme!j, prišli ste v carske dvorane, številna vojska pa vas obdaje kot močan zid. — Od Moskve do Petrograda pa ni daleč! Prav tako srečno kakor je dospel car Peter ITI v Moskvo, bo prodrl tudi v Pe-trograd. Moja draga Livija, už:vaj svojo srečo v miru I — Ti bi me rada potolažila. — ji odvrne Livija, se vzravna in ri obriše oči. — Jaz pa sama prav dobro vem, da bo naša borba šele pričela. — Carica Katarina je do se- daj mislila, da gre za navadnega upornika, sedaj pa bo storila, vse da bo uničila svojega osovraženega tekmeca! — Njena moč pa je še vedno velika, — ah, stokrat večja od naše! — Olga ne odvrne svoji prijateljici nuičesar. Livija je imelo prav in tudi Olga je bila prepričana, da bo pravi boj šele sedaj pričel in je trepetala za svojega Miroviča. — Toda ne bojim se toliko boja, — nadaljuje lepa kozakinja. s tihim glasom. — Zunanji naš sovražnik me ne navdaja s tolikim strahom in toliko grozo, kakor sovražnik, ki se je vrinil v dušo mojega bodočega moža Pugačeva. — Olga, mar nisi opazila, — vpraša Livija in se nežno privije k svoji prijateljici, — da se je Pugačev popolnoma spremenil odkar je vkorakal v Moskvo? — Pugačev je bil prej svoboden človek s čistim pogledom; bil je dober, močan, neultrašen in plemenit, — prav takšen, kakršen mora biti pravi kozak! — Sedaj pa! uspehi niso imeli nanj dobrega vpliva. — On hoče •cedaj vladati in izkazovati svojo moč celo nad menoj. Priznavam ti, da se mi včasih zazdi da nima več svojih čuvstev v oblasti! Pugpčev misli, da. ga obdajejo vedno in povsod sami sovražniki! On govori z osebami, ki jih nihče razen niega ne vidi. — Tako je bilo sinoči, ko sem šla z očetom k carju, da bi mu želela lahko noč. Ležal je na svoji postelji, poleg njega pa je ležal — oh, T*og. saj se mi že nič več ne studi — velik kup praznih steklenic! Odkar je Pugačev spoznal razkošje in bogastvo, je začel popivati. — Ni naju slišal, ko sva vstopila. — Oče mi je namignil, naj ostanem pri vratih. Slišala sva, da se Pugačev razgovarja z nekim, človekom, čeprav ni bilo v sobi nikogar: — Zaklel si se mi, da sem jaz, — verjel sem ti in jaz sem se odločil! — Če sem zločinec, je to tvoja krivda !, — Ne, ne, jaz se borim za plemenito in pravično stvar! — Jaz sem car Peter III, — Nisem goljuf, — nisem goljuf! — — Videla sem, kako se je oče zdrznil in nagrbančil čelo. Čez trenutek pa poklekne pred Pugačeva in vzklikne: ~ Da, ti si naš edini, naš pravi ear! Kajti če bi ne bil res car Peter III., bi ne bila nobena kazen zate pretežka, da bi te z njo kaznovali ! ~ Skozi morje krvi smo šli za tabo! Prelivali smo kri, ker smo ;au-pali vate! Vse smo žrtvovali za veliko in sveto stvar našega carja! Bog nam bo oprostil strašno prelivanje krvi! Če pa smo prelivali kri in pobili toliko tisočev nedolžnih ljudi, samo zato, da bi omogočili u-dobno življenje goljufu, potem bi bili slabši od svojega voditelja — goljufa. Zaslužili bi si tedaj vse strašno trpljenje in kazni onega sveta! — Pugačev plane in objame mojega očeta. — Pomiri se, Čika, — zavpije Pugačev. — Ne boj se! Jaz sem car Peter III., nekdanji Katarinin soprog! —Nato pa pristopi k meni, mi poljubi roke in me jokajoč, pritisne na svoje prsi: — Oh, moja draga Livija moja zvezda, moje solnce, moja sreča — Ti si angelj, ki mi ga je poslal Bog kot dokaz, da je moja stvar sveta in pravična. — Angelji ne lažejo! Reci mi, Livija, da sem car, pravi car in da me je Bog poslal! —i — Jaz ga objamem in mu zakli-čem: — Ti si car! Bog te je poslal, da bi pomagal trpečim in ubogim in kaznoval bogate in ohole! — — Car vzklikne od veselja, potem pa nama reče: — Pijmo, — pijmo, prijatelji! Ha, vino je dobro, v vinu je pozab-ljenje, vino daje moč! Ne, ne, nocoj ne gresta od mene! — Vso nož bomo pili in čakali solnčnega vzhoda! Pugačev pokliče slugo in mu zapove, naj nam prinese vina in raznih slaščic. Z očetom ga nisva hotela razjeziti, radi tega sva sedla' in pila z njim. — Toda ko je izpil prvo kupo, je omahnil na tla in zaspal. — Moj oče je zapovedal slugi da ga je spravil v posteljo. Oh, Olga, to ni več Pugačev, ki sem ga nekoč ljubila, — n; več moj kozak iz stepe! — Odkar živi pod carskim bleskom, se je rodil iz kozaka čisto drug človek. — Človek, ki je suženj svojih strasti, namesto da bi bil vzgled svobodnega močnega in neustrašenega človeka, slika pravega carja! — V tem hipu se odpro vrata in na pragu se pojavi njen oče, stari Čika. Zdelo se je, da so stare slike na SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" CORREO ARGENTINO TARIFA «EDUCIDA Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires ¿fcj» z M Slovani in Nemci vavo nogo švedral domov. Dokaz sokrivde je bil jasen. Kot temen oblak je skalil dobre odnošaje spoštovane družine Briškolove. Berta je tulila, stara vpila. Bonifacij razsajal.. Pa se je opoldne po obilnem kosilu spomnil svojega načela. Posredoval je pri Magdaleni. "Da si dekle kaj žalega ne napravi 1" ''Boste videli, kaj bom naredila," tako je kričala venomer. "Res je," je sočutno pritrdila Magdalena. — "Nagle krvi je in za samokres ve! Pojdi hitro ponj!" Stari je šel in prinesel v eni roki samokres, v drugi je pripeljal obupano Berto. Dekle je preplašeno hlipala: "Boste videli, kaj napravim, če mi ga boste branili!" Pa sta sklenila stara, da radi mirnih odnošajev odnehata. Naj ga torej ima, Marcelina Štefančevega!— Samo skozi vrata naj hodi v hišo, ne pa skozi okno, ki je povrhu še zamreženo! Zakaj so pa stopnice! Gospod Bonifacij je zopet uposta-vil mirne odnošaje. Preden je pa prišlo do miru in sprave, je gospa Magdalena, radovedna kot so vse ženske, zvedavo pobarala hčerko Berto: "To nama povej, Berta! Kaj bi pa hudega storila, če bi ti bila z očetom spodila tvojega Marcelina?" — Dekle je prebrisano pogledalo o-krog, se zavrtelo na peti in malomarno pristavilo: "I, kaj bi storila? Drugega bi poiskala, pa je!" Obe vladajoči stranki sta začudeno pogledali: oži so jima narastle in nos se je obema povesil. "Pa naj bo", je dejal gospod Bonifacij, "radi dobrih odnošajev!" "Amen!" je dodala gospa Magdalena Berta pa nič. Odslej so se od-nošaji raztegnili še na eno osebo — na Marcelina Štefančkovega. Pri Briškoli niso igrali več terceta, ampak kvartet. Vse to pa se je dogodilo zavoljo dobrih odnošajev! Neverni Tomaži —Ljudje so res čudna bitja." —Zakaj pa? —Ako nekdo napiše, da je na nebu 987,956,784 zvezd, verjamemo vsi če pa na svoja vrata napišeš: "Pozor!' sveža barva!", poskusi vsak, ali je res. Znani češkoslovaški vojaški strokovnjak in publicist, ki piše pod psevdonimom Stanislav Yester in čigar članki vzbujajo upravičeno pozornost tudi izven meja češkoslovaške države, je izdal knjigo z naslovom "Tretje carstvo na pohodu". V svojem globoko zasnovanem delu obravnava pisec odnošaje med Slovani in Nemci s posebnim ozirom na program sodobnega nemškega nacizma. O Slovanih se mnogokrat trdi, da so malo bojevito poljedelsko pleme in to teorijo zlasti Nemci širijo, da-si b i jih že površen pogled v zgodovino lahko poučil o nasprotnem. Zgodovina češkega naroda ni nič drugega nego niz odpornih bojev z Nemci. Pred žižko in njegovimi hu-siti je nekoč trepetala vsa Nemčija in nemške vojske so se često že razpršile, brž ko so začule siloviti bojni krik Žižkovih bojevnikov. Poljska se je ves čas svojega obstoja bojevala z Nemci, Švedi, Turki in Tata-ri. Ruski narod je porazil v teku stoletij vse svoje nemške, švedske, tatarske in turške nasprotnike, zasedel pol Evrope in pol Azije ter si ustvaril državo, ki ji v pogledu notranje narodne enotnosti ni para na' svetu. Njegove zasedbe nimajo kolonialnega značaja, marveč ruski narod vsako osvojeno zemljo prepoji s svojim življem. Kaj vedo Nemci o borbah južnih Slovanov z orjaško osmansko silo, o borbah, ki so končno zrušile stoletno turško nadvlado? Za vse to je bilo treba več ko miroljubja. Kljub vsemu temu pa je danes Slovanov v Evropi več ko 200 milijonov, dočim so'nekdanji vodeči in vladajoči narodi že davno izgubili svoje pozicije. Kje je mogočno carstvo silnega Džingiskana, vprašuje pisec, kje je ogromna država tatarske Zlate horde, kje so mogočni sultani, kje je nekdanja švedska sila? Vse te tvorbe so se razbile ob Slova nih, ki so s svojo žilavostjo in veliko biološko silo dočakali konec tujega nasilja, v vednem boju za svoj obstanek. Turška carevina je propadla kljub temu, da ji je zapadna Evropa umetno podaljševala življenje. Švedi ne sanjajo več o vzhodni obali Baltskega morja, na Krimu in Povolžju polagoma izumirajo nekoč mogočni Tatari. Avstrija, nekoF ječa slovanskih narodov, je le še po svojem imenu spomin nekdanje velesile. Nemški "Drang naeh Osten" je dobil v novih in obnovljenih slovanskih državah zapreke, ob katere se besno, toda brezuspešno zaganja. Bilanca tega razvoja za Slovane ni neugodna. Pod Nemci so ostali le drobci nekdanjih slovanskih milijonov, dočim je nemško jezikovno o-zemlje okrnjeno na vseh straneh. Milijoni Nemcev so prišli v sosednje slovanske in romanske države. To je končni uspeh silovitega nemškega napora v svetovni vojni, ko se je organizirana sila Nemcev po vzgledu srednjeveških mongolskih oavajačev, razmahnila in prodrla glo boko v Italijo, v Francijo, na Poljsko, v Podunavje in na Balkan. Iz Berlina zopet propovedujejo pohod na Ukrajino, kakor da jih ni poučila svetovna -vojna. Ubrati hočejo pot, ki;sta jo hodila švedski kralj Karoi XII. in Napoleon. Nemec je dober vojak, toda fantastičen kombinator. Slovani so v vseh dobah le neradi služili vojake, kadar pa je prišlo do resne potrebe, pa so se vedno znali postaviti sovražniku ter so pri tem pokazali izredno bojevitost, združeno z žilavo vztrajnostjo. Slovana v tujih vojskah le redko najdeš kot najemnika, kljub temu je njegova "nesposob nost za vojno" samo bajka, s katero Nemci tako radi varajo sami sebe. , Kar pa se tiče njihovega "poljedel- skega" značaja, je dovolj znano, kako silno obrambno odpornost imajo ravno poljedelski, Tnarodi. Oni so kamenja, ki ostane, ko preko njih odteče povodeinj osvajačev. Bodoča vojna bi se ne končala samo s pobojem in pokvečenjem 20 milijonov ljudi, kakor se je končala svetovna vojna. Šlo bi za izstradanje celih narodov; česar bi ne pokončalo letalstvo, bi dovršile bolezni in lakota. Toda najstrašneja puščava bi nastala ravno tam, kjer je naselitev gosta in kjer je mnogo velikih mest. V vojni, ki bi se vodiTa proti ženam in otrokom, bi trpel največ ravno narod, ki živi v velikih mestih in narod, ki nima dovolj sredstev, da krije svoje najprepostejše potrebe. To je eno. kar vojni propóvedniki tako radi pozabljajo. Drugo pa j® to, da morajo Nemci vedeti, da svet noče vojne. Ako pa mu bo vsiljena, se bo morda iztekla drugače, nego si to predstavljajo nekateri nemški krogi. Kdor vidi svojo bodočnost v vojni, tvega mnogo, kakor bi nas morala učiti presenetljiva izkustva svetovne vojne. Ik hfótlcu Uko Mučno zasliševanje Sodnik: "Koliko let vam je, gospodična ?" Priča, starejša gospodična: "Videla sem tri in dvajset pomladi." Sodnik: "In kolikokrat, prosim?" • • • Po poroki —Metka, zakaj pa te po poroki vsi imenujejo Mimi ? —Ah, veš, moj mož malo jeclja • • * * * Iznadljivec —Kaj naj storim ljubi prijatelj» moj spomin vsak dan bolj peša. —Sposodi si pri vseh znancih toliko denarja, kolikor tiga, zaupajo. stenah, ki so predstavljale stare ruske kneze, jezno gledale na kozaka, ki je — kakor se je zdelo /ablo-dil v dvorane Kremlja. Stari Čika se je preprosto ustavil sredi sijaja carskih sob, ki jih je imela sedaj na razpolago njegova hčerka. Oblečen je bil v isto obleko 'z ovčje kože, ki jo je nosil že v stepi. Volčji kožuh mu je visel z ramen, razkuštrane sive lase pa nni je pokrivala usnjena kapa. Opasan je bil s kratkim, širokim mečem, razen tega pa je bil oborožen še z bodalom in pištolo. Cika razširi roke, se približa svoji hčerki in reče: — Hčerka moja, otrok moj! Prišel tem, da se poslovim od tebe, preden stopiš pred oltar! Livija se nežno nasloni na roko svojega očeta. Četudi je imela na sebi celo vrsto dragocenih nakitov, je vendar položila svojo glavo na njegova prša. — Da se posloviš, oče? — vzklikne Livija. — To vendar izgleda tako, kakor da me nameravaš zapustiti! — — Mar ni moja dolžnost, da se pos!ov:m od tebe? vzklikne ko-zak, ki se je boril s solzami. — Sedaj si še moja hčerka, moj o+rok, moja Livija, ki sem pazil na njo kakor na punčico svojega očesa, ki sem jo vzgojil kot pogumno in odločno kozaško deklico! Sedaj si še moja !*epska roža, ki me je razveseljevala, — zvečer pa boš že moja carica, moja gospodarica! Kakor vsi drugi, bom tudi jaz moral po-klekati pred teboj ! — — Med nama bo zazijal velik prepad. — iT boš moja gospodarica, jaz pa tvoj podanik. Tvoj suženj. Nikoli te ne bom smel več objeti in pritisnit, na svoja prsa! — Solze mu zalijejo oči. Ta človek se je sedaj joli !:->kor otrok in je v neizmerni tu g i pritiskal svojo hčerko na prsa, — ta človek, ki je bil v borbi okruten in krvoločen, neusmiljen in strašen, ko je naletel na sovražnika. — Ne moj oče, — odvrne Livija, — nikoli ne bo med nama prepada! Četudi boni danes postala ruska carica, ostanem vendar tvoj otrok. Najprej sem bila tvoja hčerka in še-le potem vladarica! — Oče, ti me ne boš nikoli zapustil! Ostal boš pri meni kot moj svetovalec in zaščitnik ! — — Oče, jaz slutim, da prežijo name v petrograjskem carskem dvoru mnoge nevarnosti. Mnogo več, kakor v naši stepi. — Oh, lepa, nepozabna stepa! Pogosto se t» bom spominjala mnogo solz bom potoči-la za teboj, ker ne bom več srečna v tvoji zlati sredini! Cika je držal Livijino roko v svoji in je žalostno gledal svojo hčerko. — Mar ne, ljubi otrok, — reče on, — naša stepa je lepa? Kdor je enkrat živel v njej, je ne more nikoli več pozabiti. — — Jaz je tudi ne morem pozabiti in zato bom takoj odpotoval nazaj v stepo, čim boš poročena in čim te izročim Pugačevu kot ženo, čim bo položil mietropOlit v katedrali na vajine glave carsko krono. — — Kako, oče — vzklikne resno Li- vija, — Ti me res nameravaš zapustiti? — Moram oditi — odvrne zamolklo stari kozak. — Moja naloga je dovršena. Zvesto sem stal ob strani tvojemu možu, carju, dokler ni prišel v Kremelj. — Moje besede so poslušali koza-ki na Donu in na Volgi, kamorkoli sem prišel, povsod so se zbirali okoli naše svete zastave. — Pugačevu sem pridobil ogromno število pristašev in ti ga bodo spremljali v Petrograd. — — Toda vse to se lahko zgodi brez mene. —■ Jutri bom iz Moskve odjezdil v stepo! — — Oče, — vzklikne Livija, -- oče bodi odkritosrčen napram meni, napram svojemu otroku! — Ti ne odhajaš, ker misliš, da te Pugačev ne potrebuje več. — Odhajaš zato, ker se ti tukaj ne dopade, ali pa ker te je morda Pugačev razžalil! — Čika mračno pogleda Olgo, k; je odšla k oknu, da vidi kako so njegove besede delovale na Livijo. — Oče, Olga je moja najboljša prijateljica! Pred njo lahko govoriš! Ona bo molčala. — — Vem, vem! — reče Čika. — Ona je zanesljiva, zato naj sliši, kaj hočem povedati. — — Hčerka moja, prav imaš! Odhajam odtod, šer mi tukaj nekaj ne ugaja. Odkrito rečeno, težkega srca te zapuščam tukaj. Pugačev ni več tak kakor je nekdaj bil. On ni več navdušen borec za sveto stvar, on je tiran, ki bo postopal še hujše od one Katarine, katere moč hočemo zlomiti ei\]ixaiza vselej! —■ 1 i(''na mu je zme- šala pamet! On ne misli več na delo, ne misli več na nevarnosti, ki mu pretijo, ni več oni vojak. Kakor je prej bil. — — Nekoč je spal Pugačev s k.»za-ki na goli zemlji, jedel je najslabšo hrano, vsi so mu pravili "ti". vsem je bil dober brat. Sedaj pa ? Sedaj je ponosen in ohol, nosi carska oblačila, sluge ga morajo slačiti in i:Vlačiti, uživa za bogato mizo oblino hrano, a ne vprašuje, če iniaji) uidi vojaki dovolj hrane! — — Vsi ga morajo ogovarjati ''Veličanstvo". Morda je tako tudi prav, ker je on car Peter III toda ni pošteno. da mora vsak poklekniti pred njim! 77 — Oče, — reče blago Livi,p. — oče, tega ne smeš Pugačevu šteti v zlo. — Olej, ni malenkost ako postane človek naenkrat, car, ako se naenkrat znajde na carskem prestolu! Pogosto se človeku v takem slučaju zmeša in človek ne more več brzdati svojih želja in strasti. Pugačev se bo že spremenil, ko bo na cilju, ko se bomo umirili v Petrogradu. — Toda oče. ne zapustite me! — Stari Čika ne odgovo>ri. V tem trenutku se odpro vrata in v sobo stopi kozak, oblečen v prekrasno uniformo. — Njegovo Veličanstvo car prihaja — popeljati hoče svojo nevesto pred oltar! — Od spodaj se zasliši glazba. -- Pu gačev stopi v spremstvu zvokov koračnice v sobo, odkoder bo Livijo odvede) v katedralo. Ni bil sani\ prišel je s riainim spremstvom. Pred njim je korakalo šest ple' menitili dečkov, ki se jim je že na obrazu poznalo, da so potomci odličnih obitelji. Te dečke so enostavno prisillii, da sprejmejo to službo. Oblečeni so bili v zeleno svilo Vo ramenih pa so jim valovili lasje. Za njimi sta stopala dva glasnika, izmed katerih j? eden nosil zastavo mesta Moskve, drugi pa uporniško, Pugačevo črno zastavo, raztrgano in okrvavljeno, ki je že Pre' živela mnogo hudih bitk. Za glasnikoma sta prihajala M» rovič in Voroncov, Mirovič je bil oblečen v sijajno generalsko un.for-nio, Voroncov pa v lepo obleko iz črnega baržuna. Sedaj je vstopil lažni car, za i'Jlin pa moskovski župan, mestni očetje, predstojniki oblasti in okrajev-najuglednejši in najboljši meš-'-'1111' Vsi ti so bili prsiljeni, da se ud'-,e' že Pugačeve svečanosti. Tisti, ki so prišli pred carje"1 ^ dvorano, so se postavili tako na obeh straneh, da je ostala do Livije Pr°" sta pot. Ona pa je stala, prekrasna in je s plahim pogledom pričakoval® ljubljenčevega prihoda. Pugačev se je ustavil na. pragu-Bil je bled, a lice, ki mu je bilo nekoč lepo rdeče, je bilo sedaj in upadlo. Ni več nosil svoje črne brade, ieXtt več si jo je dal prirezati po naj«0 vejši modi. Oblečen je bil v dragoceno obleko iz rjavega baržuna, ki opremljena z dragocenim kožuh0 (Nadaljevanje)