DECEMBER IB S Evzc-hlj 17 N 3. Adventna 18 P Vinebold TJ 19 T Timotej 20 S Kv.-Peter KI. + 21 č Toma?, 22 P Kv.-Servul + 23 S Kv.-Emilija + 24 N 4. Adventna 25 P Božič 26 T Stefan Q 27 S Janez Evannr. 28 6 Nedolžni otroci 29 P Tomaž, škof + 30_R JColumlia, dev. 31 N Nedelja po B" AMERIKANSKI LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI fSetlo: Za vero in narod — xa pravico in resnteo — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organization3) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILjtlBLJEN SLOVENSKI LIST V " ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH« ŠTEV. (NO.) 246. CHICAGO, ILL., SREDA, 27. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 27, 1939 LETNIK (VOL.) XLVIII. Državnikom in svetu objavil papež Pij svoj program, po katerem bi se mogel upostaviti trajen mir. — Priporoča pravice za vse narode, razorožitev in upoštevanje krščanskih principov. — Roosevelt imenoval poslani- ka za Vatikan. Vatikan. — Na predvečer praznika miru, namreč zadnjo nedeljo, je papež Pij predložil svetu program, po katerem bi se mogel ne samo doseči takojšen mir, marveč bi se dali tudi izločiti vsi na daljnji konflikti med narodi. Svoj načrt je objavil sv. Oče v govoru, ki ga je napravil 25 kardinalom, živečim v Rimu, ko so mu ti prišli na sv. večer izrazit božična voščila. Papež je izrekel mnenje, da bi brez dvoma vsi državniki, ki so pri zdravi pamei, bili pripravljen za mirovna pogajanja, ako bi se nudila prava prilika. In, kakor hitro bi se ta prilika pokazala, jim je svetoval, naj bi upoštevali njegov načrt, ki bi v resnici tvoril temelj za stalen, pravičen in časten mir. Ta načrt obsega pet točk. V prvi točki predlaga papež, naj se v dosego trajnega miru zagotovi vsaki državi, "veliki, majhni, močni ali slabi," pravica do življenja in neodvisnosti. Druga točka povdarja potrebo, da se osvobodi svet sužnjosti oboroževanja. V nadaljnji točki priporoča sv. Oče, naj mednarodne organizacije, ki so bile ustvarjene v svrho mirnega re ševanja svetovnih problemov, popravijo svoje napake, katere so njih dosedanjemu delu jemale učinkovitost. V četrti točki se priporoča, naj bi se upoštevale potrebe in pravične zahteve narodov, ljudstev in narodnostnih manjšin. V končni točki pa priporoča papež, naj se državniki in ljudje ravnajo po krščanskih principih. Uresničitev teh pet točk bi ne šia brez težkoč, je omenil papež, toda obenem povdaril, če je kdaj obstojal kak cilj, za katerega dosego se je bilo vredno truditi, bi gotovo morali vsi dobromisleči duhovi delovati za uresničenje tega cilja, namreč, "da se privedejo narodi iz umazanega brez-dna materijalnih in sebičnih interesov nazaj k živemu studencu božjega zakona." Isti dan je papež tudi neuradno priznal novega ameriškega poslanika v Vatikanu v osebi M C. Taylorja, katerega je predsednik Roosevelt imenoval dan prej. To imenovanje je bilo objavljeno v božičnem pismu, poslanem od predsednika sv. Očetu. Povdarilo pa se je obenem, da omenjeni mož ne bo uradni poslanik Zed. držav, marveč bolj le zastopnik predsednika samega; vendar pa bo v socijalnih ozirih užival vse pravice, kakor-šne gredo poslanikom. Imenovan je samo za toliko časa, dokler bo vojna trajala, in njegova naloga bo, da skupno s papežem sodeluje za dosego miru. Taylor, ki je star 65 let ter član protestantske episkopalne cerkve, je bil do lanskega leta predsednik U. S. Steel koroi-acije. Na svoje mesto v Vatikanu bo odšel prihod nji mesec. -o- Oglasi v Amerikanskem FINSKA UPA NA AMERIKO Od Zed. držav pričakuje glavni dotok zalog. Washington, D. C. — Eden višjih finskih vojaških častnikov je napravil zadnji petek nepričakovan obisk v Wash-ingtonu, na kar namerava podvzeti pogajanja za nakup bojnih zalog za svoje državo. Ta častnik se je izrazil, da gleda Finska z zaupanjem na Ameriko, da bo od tukaj dobila potrebna bojna sredstva za odpor v poostreni ruski ofenzivi, katiero pričakuje proti pomladi. Na druge države, je dejal častnik, se Finska ne more dosti zanašati; Anglija in Francija potrebujete zaloge same za se in enako tudi skandinavske države, ki se oborožujejo proti morebitnemu napadu. PREDLOG ZA GRADITEV PLAVAJOČIH TRDNJAV Washington, D. C. — Nekateri kongresniki imajo velikanske načrte glede izboljšanja ameriške bojne mornai'ice in zdi se, da se bo prihodnje zasedanje kongresa temeljito bavilo s to zadevo in, da bodo ogromne svote denarja nakazane v to svrho. Ze zdaj je eden kongresnih odborov poklican, naj izračuna, koliko bi približno stala graditev 65,000 tonskih bojnih ,ladij. Take ladje bi bile nekaj povsem novega in ni na nje doslej niti mislila nobena druga država. Povprečna velikost sedanjih bojnih ladij je 35,-000 ton in, kolikor je znano, ima le Anglija eno z 42,100 tonami, dočim je ameriški kongres v zadnjem zasedanju odredil graditev 45,000 tonskih. A nekateri kongresniki mislijo iti še dalje, in predlagati graditev 70,000 in 80,000 LAKOMNOST VZROK BEDI Veliko kupičenje denarja povzročilo današnjo mizerijo. Boston, Mass. — Sebična lakomnost, s katero se grabijo velika bogastva, in pohlep po denarju je vzrok za sedanje propadanje na svetu in za nemire. Tako se je pred kratkim izrazil tukajšnji kardinal O'Connell pri nekem zborova nju in pri tem izrekel pomilovanje za bogataše, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti, češ, da z razkazovanjem svo jega razkošja direktno sejejo seme komunizma. Povdaril pa je kardinal razliko med pravično prisluženim denarjem in med grabitvijo tistih, ki bogastvo obožujejo. Prvo je podlaga za pravo prosperite-to, je dejal, dočim je drugo vzrok za mizerijo človeštva. -o- NEMCI VZELI POLJAKOM SLAVNI OLTAR Berlin, Nemčija. — Iz neke zgodovinsko stare cerkve v poljskem mestu Krakovu so Nemci vzeli slavni oltar, izde lan v 16. stoletju od umetnika Veit Stossa, ter ga odpeljali nekam v Nemčijo, najbrž v Berlin. Na oltarju je upodobljeno Kristusovo živ Ijenje in se smatra, da je to eden najbolj krasnih umetniških izdelkov svojega časa. V opravičilo za ta svoj čin navajajo Nemci ukaz, ki je bil vključen v verzajski mirovni pogodbi,po katerem se je moral slavni Ghent oltar vzeti iz berlinskega muzeja in odpeljati v Belgijo; s tem so zavezniki dali Nemčiji vzgled, kako lahko ona sama ravna, pravijo. KATASTROFALNA ŽEL. NESREČA V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Tekom vojne se je v Nemčiji pripetilo že osem večjih železniških nesreč, toda zadnji pe- DALADIER HOČE POMAGATI FINCEM Pariz, Francija. — Min. predsednik Daladier je povdaril zadnji petek v parlamentu, da ni dovolj, da se Finska samo z besedami proslavlja zaradi njenega junaškega odpora proti Rusiji, marveč, da se ji mora tudi dejansko pomagati. Poslanci so z navdušenjem odobravali to izjavo, iz česar se lahko sklepa, da se bo ta pomoč v resnici organizirala. Ni se pa nič omenilo, ali bo obstojala samo iz zdravniških potrebščin, kakor doslej, ali se bodo poslale tudi vojaške čete na Finsko. tek je prišlo zopet do ene, ki po svojih usodnih posledicah prekaša vse dosedanje. Za tonske ladje. Pravijo^ namrečV padno od Berlina sta namreč trčila drug v drugega dva eks- PO KAT^SVETU — Vatikan. — Da posvetne vlade priznavajo vpliv, ki ga, ima Vatikan, se razvidi v porastu števila tistih držav, ki so zadnja leta upostavile diplomatske odnošaje z vodstvom cerkve. Celih 39 držav ima zdaj tukaj svoje zastopnike, dočim je bilo teh v 1914 le 13. — Amsterdam. —Dočim je bilo v začetku vojne prepovedan v cerkvah sploh vsako opravilo ali govor, ki bi se nanašalo na vojno, je vlada polagoma nekoliko popustila. Dovolila je namreč maše za vojne žrtve, molitve za zmago in celo pridige v vzpodbudo ljudstva. — Greenburg, Pa. — Po svojem konzularnem zastopniku je francoska vlada naklonila posebno odlikovanje katoliški šolski sestri, Marie E. Blouin, ki poučuje francoščino na nekem kolegiju. Odlikovanje se imenuje "Officier d'Academie." — Oberammergau, Nemčija. — Kakor je bilo že poro-čano, so se za prihodnje leto odpovedale znamenite pasi-jonske igre, ki se vrše tukaj vsakih deset let. Določilo se je zdaj, da se bodo predstavljale eno leto po koncu vojne. BOJI NA RUS- KEM OZEMLJU Finsko poročilo trdi, da so finske čete prodrle na nekem kraju v rusko ozemlje. ako bi imeli kakih 12 takih ladij na Pacifiku in kakih osem na Atlantiku, bi bila varnost Amerike zasiguranal, ter povdarjajo, naj se Amerika ne ozira na druge države, kake ladje imajo one, marveč naj sama gradi najboljše, kar more. -o- RAZSTAVA SE BO OBNOVILA San Francisco, Cal. — Tukajšnji mednarodna razstava se namerava vendarle ponovno odpreti prihodnje leto, in sicer od maja do septembra. Baje je en milijon dolarjev že zbranih v ta namen. -o- DARILA S FRONTE Callander, Ont. — Božično drevesce, ki so ga imele tukajšnje Dionne petorke, je bilo okrašeno z darili z bojne fronte. Vojaki na evropskem bojišču so namreč izdeflali okraske iz srebrnih novcev in presna vlaka, in ubitih je bilo pri tem 70 ljudi. Kot vzrok za vse te nesreče se navaja zatemnitev. Helsingfors, Finska. — Po poročilu, -ki ga je uradno izdalo finsko vojaško poveljstvo ta ponedeljek, je finska armada ne samo uspešno odbijala vse ruske napade zadnjih dni, marveč je dosegla še večje uspehe, namreč, da je na nekem kraju ona napadla rusko ozemlje, prodrla vanj dokaj daleč in je tako prestavila vojno na ruska tla. Kraj, kjer se je ta uspeh dosegel, je vzhodno od finskega mesta Lieksa. Napadi Fincev pa imajo za cilj dosego in zasedbo ruskega mesta Petrozavodsk, katero leži kakih 50 milj daleč od meje ob jezeru Onega ter je važno za to, ker je v njem prva večja železniška postaja severno od Leningrada na progi Leningrad-Murmansk. Na tem kraju niso imeli Rusi nikakih važnejših utrdb. V ruskem poročilu istega dne se o teh uspehih Fincev nič ne o'menja, pač pa se povdarja, da so sovjetske čete se-verozapadno od Petrozavod-ska porazile dva finska bataljona. V SANJAH VIDELA RESNICO London, Anglija. — Na angleški ladji Rawalpindi, ki je bila potopljena od Nemcev pred mesecem dni, je bil med posadko tudi neki moški, po imenu Kent. Od posadke se iih je potopilo 259 in domnevalo se je, da je med temi ponesrečenci tudi omenjeni Kent,ker se o njem pač ni nič več slišalo. Njegovi ženi pa se je sanjalo, da mož še živi, in to jo je navdalo z malim upanjem, kolikor se pač more upati na podlagi sanj. Zadnji petek je čakalo žensko prijetno presenečenje: Prejela je karto od moža, v kateri i i je ta sporočil, da je sicer v vojnem ujetništvu, toda drugače na varnem in zdrav. Iz Jugoslavije Čudne govorice o nevarnem razbojniku Hacetu, ki se ješ spretno umaknil iz nastavljene mu pasti pri Trebelj-nem. — Nenavadna nesreča utrujenega popotnika. —< Smrtna kosa. — Druge novice. PRIPRAVLJAJO SE ZA RESNEJŠI SPOPAD Slovencu imajo vedno uspeh. I jih poslali malim deklicam. Člani neke lige za igranje "hockey" v Kanadi so opustili svojo igro in se pričeli vežbati v orožju za slučaj, da bodo pozvani v vojake. Slika jih kaže pri teh vežbah v nekem strelskem jarku blizu mesta Toronto, Ont. O razbojniku Hacetu Novo, mesto, 28. nov. — O Hacetovih razbojniških podvigih se čujejo razne vesti. Ko se mu je posrečilo uiti iz nastavljene pasti v bližini Tre-beljnega pri Mokronogu, se je pojavil blizu Hmeljnika. Nato je kmalu izginila sled za njim. Domnevajo, da se mu je posrečilo priti na štajersko stran. Vendar to ni povsem verjetno. Po nekaterih vesteh se še vedno skriva' v okolici Trebeljnega, kamor sprejema vesti od svojih še vedno skri-Uih pajdašev, ki jih ima povsod dovolj. Zaupnike pa ima tudi med kmečkim prebivalstvom redko posajenih vasi, ki jih izdatno nagrajuje za storjene mu usluge. Baje je v njegovi službi tudi neka ženska, ki hodi od vasi do vasi ter se bavi s tihotapstvom saharina. Govori se celo, da mu kmečki ijude nosijo živež v gozdno skrivališče. Če vse to ustreza resnici, pač ni čudno, da se more nevarni razbojnik skri vati pred zasledujočimi orožniki tako dolgo. Po drugih vesteh se je kakor rečeno baje preselil: na Štajersko. Vsaj tako kaže sled za njim. Pripovedujejo, da je pred odhodom na Šta-persko prenočil v neki kmečki hiši z dekletom, katero je prejelo od njega pismo z žigom pošte na Štajerskem. V pismu spoi'oča, da je na poti v Nemčijo, kamor naj bi tudi dekle prišlo za njim. Lahko je ta vest resnična,, lahko je plod ljudske domišljije. Mogoče je pa tudi, da hoče na ta način skriti sled za seboj. Vsekako je čudno,da se nevarni zločinec, o katerem se med preprostim narodom širijo razne zgodbe, toliko časa umika svojim zasledovalcem. Šofer, ki je hotel pomagati orožnikom p r i zasledovanju I-Iaceta, je v nevarnosti, ker mu je Ilace zagrozil maščevanje. -o- V spanju se obesil Novo mesto, 1. dec. — Na potu čez Gorjance -je obšla velika utrujenost mladega brezposelnega delavca Kljuna Viktorja. Zato se je ves pre-mražen napotil v bližnjo Vi-njo vas, kjer je dobil prenočišče in jed pri nekem posestniku. Telesno izčrpani Kljun je na ležišču na skednju hitro zaspal. Zaradi mučnih sanj se je v spanju premetaval in se po naključju zvalil skozi neko odprtino. Pri padcu pa se je njegova desna roka nataknila pod komolcem na oster kavelj, zabit v tram. Na fantovo obupno kričanje so prihiteli domačini in nesrečneža močno ranjenega redili kavlja. Fant je moral v bolnišnico. Sprti fantje Na Čatežu na Dolenjskem so se nedavno sprli fantje med seboj. Eden od družbe je pograbil za lovško puško in jo nameril na nasprotnika, toda predno je sprožil, mu je ta cev odbil v stran in krogla, namenjena njemu, je zadela 27 letnega posestnikovega sina Evgena Škoda in ga poškodovala po obeh nogah. Smrtna kosa V Nazarjih v frančiškanskem samostanu je umrl p. Akvin Ottavi, dolgoletni učitelj na ljudski šoli v Nazarjih. Rojen je bil v Ljubljani leta 1885, v mašnika je bil posvečen leta 1909. — V Oj-striški vasi pri Sv. Juriju ob Ščavnie.i je umrl Andrej Uran-kar. — V Spodnji Polskavi je umrl Matija Kotnik.—V celjski bolnici je umrla Neža Krameršek, žena posestnika stara 40 let. -o— Obrat bodo ustavili Kakor se poi*oča iz Maribora, nameravajo ustaviti obrat za nekaj mesecev v rudniku Socki. S tem bodo težko prizadeti delavci, ki bi v zimskem času najbolj potrebovali zaslužka. •ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Huda nesreča Skozi vas Prevalje se je nekega popoldneva na motorju peljal polir Fran j o Ažnoh, ki je vozil s precejšnjo brzino. Naenkrat je z vso silo treščil ob zid starega mostu, da je dobil hude poškodbe na glavi in so nezavestnega odpeljali v slovenjegraško bolnišnico, kjer imajo malo upanja na okrevanje. Kolo je dobil nazaj Po dveh letih je dobil nazaj ukradeno kolo neki mizarski pomočnik pri mizarskem mojstru Amanu v Celju. Orožniki v Ponikvi so namreč našli več ukradenih koles, med temi tudi' njegovo in so mu ga vrnili. Nima sreče s kozolci Posestnik Anton Kumer V Slovenski Bistrici nima sreče s svojimi kozolci. Lani mu je zažgal kozolec neki nepoznan sovražnik. Letos si je pred dvema mesecema postavil novega, katerega mu je neznan požigalec zopet zažgal. Kozolec je zgorel z vsemi zalogami in vozovi, ki so se nahajali pod njim. Škoda je zelo velika. Nezgoda v Zagrebu V Vrapču pri: Zagrebu je neki tovorni avto iz Ljubljane zadel v voz kmeta Djure. Avtomobilu je odpovedala zavora, kmečki voz je bil močno poškodovan, konja je ubilo, šofer je pa odletel na cesto in bil močno poškodovan. (Metropolitan Newspaper Service"* Napisal: Edgar Rice Burroughs Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 27. decembra 1939 Atnerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Ishaja vsak dan nunrn nedelj, ponedeljkov In Atunrov po pramUcUi, Izdaja In tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave t 1840 W. Cermak Rdi, Chicago iWfon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago. Kanado In Bvropot Za celo leto ____$6,00 Za pol leta 3.00 Z» četrt leta' l',75 3c Posamezna številka The first and, the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office; 1840 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__....-........ For half a year ______________ For three months Chicago, Canada and Europe: For one year foM For half a year ,, ,, ,,■, 3,00 For three 1.7S Single copy...,..................3c Dopisi važnega pomena «a hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo w»f daa in pol pred dnevom, ko iside Hst. — Za zadnjo itevttko v tednn je 5as do četrtka dopoldne. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879 • • in vojna Modema vojna pomeni veliko spremembo tudi v gospodarskem življenju, in treba je nekaj časa, dokler se gospodarstvo kake dežele prilagodi novim razmeram. Toda Anglija ni pozabila svojih izkušenj iz zadnje vojne in prehod iz mirovnega v vojno gospodarstvo se je izvršil mirno in brez velikih pretresljajev. Glavni namen vojnega gospodarstva je: 1. da preskrbi VsO potrebno opremo in material za armado in da skrbi za dovolj velike rezervne zaloge; 2. da kolikor mogoče vzdrži izvozno trgovino, da priskrbi državi tujo valuto, potrebno za neobhodne nakupe v inozemstvu; 3. da omogoči industriji, da producira blago za domači trg. Anglija ima ogromno industrijo. Organizacijo vojne industrije vodijo ministrstvo za zaloge, delovno ministrstvo, trgovinsko ministrstvo in ministrstvo za gospodarsko vojno, ki so v stalni zvezi med sabo, da morejo svoje delovanje primerno koordinirati z ozirom na omenjene cilje. Ministrstvo za zaloge, kakor pove že ime, ima nadzorovati vse zaloge in cene; važnih surovin, da more preskrbeti armado, mobilizirati in organizirati proizvodnjo, da skrbi za zadostne zaloge in poveča produkcijsko kapaciteto. Vse zaloge važnih surovin, ki so bile v deželi ob izbruhu vojne, so bile izročene temu ministrstvu. Nič manj važna pa ni naloga organiziranja in razdeljevanja surovin tako, da more industrija normalno preskrbovati deželo in vzdržati izvoz za otočane, kakor so Angleži, je to življenjske važnosti, ker si morejo le s trajnim izvozom, ki jim zagotovi uVoz, zagotoviti gospodarsko blagostanje. Kar se tiče opreme armad, je ministrstvo že silno napredovalo, Oddalo je od začetka septembra pa doslej naročila v vrednosti sto milijonov funtov za municijo in bojno opremo. Več kot 700 tovarn izdeluje municijo in še drugih 9000 je bilo pregledanih in bi se dale prav tako porabiti za izdelavo streljiva, ako bi bilo potrebno. Razen tega je danes mogoče izdelovati isti tip granate šestkrat hitreje kakor pa 1914. leta. Zaradi tehničnega izboljšanja je potrebno za to povečano produkcijo le isto število delavcev, kar je važno, ker omogoča porabo ljudi za drugo delo. Seveda ima opraviti ministrstvo za zaloge tudi z delavskim vprašanjem; Strokovne organizacije so glede vojne popolnoma na strani vlade, ker verujejo, da to ni le vojna proti napadalcem, temveč tudi vojna, ld naj vrne nemškim delavcem njihove težko pridobljene svoboščine na gospodarskem polju. Tako pomaga delavstvo na vse mogoče načine, da more Anglija izrabiti svoje ogromne zaklade delovne sile in strojev. Organizirana je sedaj indu* strijska armada 22 milijonov delavcev in delavk, in sicer prostovoljno, ne po državnem ukazu, kajti to bi ne odgovarjalo britanski tradiciji, da more skrbeti za potrebe ljudstva in armade. Strokovne organizacije so dovolile, da se smejo manj kvalificirani delavci uporabiti tudi za dela, ki so bila doslej rezervirana kvalificiranim, in s tem se zelo poveča dosegljiva kapaciteta tehničnih industrij. V teh industrijah in ladjedelstvu so bili izbrani kvalificirani možje za posebno važna dela; sporazumno s strokovno zvezo in z delodajalskimi organizacijami je bil sestavljen seznam takih važnih del, tako da so kvalificirani potrebni dfelaVci oproščeni vojaške službe. To ni le zagotovilo za zadostno število mož za izdelovanje orožja med vojno, ampak tudi za to, da bo imela industrija po vojni podlago za rekonstrukcijo in napredek. Da ne bi spori z- delavstvom zavirali delovanje industrije, stopi v veljavo dalekosežni ustroj za pogajanja in razsojevanje, ki je nastalo v zadnjih 20 letih. Ministrstva bodo sprejemala nasvete predstavnikov strokovnih zvez, tako da bodo delavci prav tako kakor delodajalci s svojim znanjem in izkušnjami pomagali organizirati proizvodnjo. V nekaterih industrijah se posvetujejo skupni odbori strokovnih in delodajalskih organizacij, kako bi se dala kar najbolj povečati proizvodnja, kako razdeliti surovine in določiti cene. Ministrstva morajo skrbeti tudi za to, da dobe armade primerno število kvalificiranih mož, ki so potrebni za mehanizirane oddelke. Kar se tiče izvoza, so sedanji izvozni krediti v ugodnem sorazmerju z onimi pred izbruhom vojne. V deželi sami je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se onemogoči dobičkarstvo, bodisi s strani producenta, prekupčevalca ali prodajalca. Ministrstvo za gospodarsko vojno seveda skrbi predvsem za blokado Nemčije, a prav s to blokado dobiva precej surovin, zaplenjenih z ladij. V prvih petih tednih vojne je znašalo zaseženo blago 315.000 ton in v tednu pred 7. oktobrom 25.000 ton in sicer: 13.800 ton petrolejskih proizvodov, 2.500 ton žvepla, 1500 ton jute in 400 ton drugih vlaken, 1500 ton živalske krme, 1300 ton olja in masti, 1200 ton krme, 600 ton oljčnih semen, 570 ton bakra in 430 ton drugih rud in kovin, 500 ton fosfatov in 320 ton lesa. Najvažnejši pa je za deželo seveda v vojni kakor v miru denar in ogromna finančna moč Anglije, ki je v velikansko pomoč industriji. Leta 1937 je bil narodni dohodek na državljana ocenjen v Nemčiji na 62 in pol funta letno, medtem ko je bil isto leto v Vel. Britaniji 107 funtov. Ce je treba, more Vel. Britanija polovico svojih dohodkov .posvetiti vojnim potrebam in previšek nad za življenje potrebnim denarjem je, kar določa finančno moč: Zunanja finančna moč Vel. Britanije je prav,tako velika, če ne večja. Letni dohodek iz inozemskih investicij znaša 200 milijonov funtov šterlingov, kapital pa je nekajkrat večji. V zlatu, tuji valuti in dohodkih iz investicij ima Vel. Britanija aktiv za več ko 100 funtov šterl. na glavo, to je okoli 4 milijarde ali dvakrat toliko kot je zlata na svetu. takih prilikah ljudje voščijo in drug drugemu žele vse najbolje. To je tudi moj namen, da iskreno pozdravim vse sotrudnike in dopisnike tega lista, zlasti še č. g. Rev. Trunka za njihovo zanimivo Pisano polje, kakor tudi za druge zanimive članke. Bog vas živi Father še na mnoga leta, da bi nam še dolgo pisali in nas bodrili k čednostne- KJM EH n KAJ NOVEGA MED MIN NESOTSKIMI. ROJAKI Ely, Minn. Danes ko to pišem, je darovana sv. maša v osmini za pokojnim Matevžem Štefi-nom, ki je umrl nagle smrti na potu med Wintonom in njegovim domom. Šele drugi dan so otroci zagledali njegovo mrtvo truplo. Na lice mesta je bil dospel coroner,ki je konštatiral smrt vsled srčne hibe. Truplo je bilo prepeljano v Fenski mrtvašnico pod oskr'bo Štefana Banovca, ml. — Pokojnik je bil živel na svoji 40 akrov obsegajoči farmi že več let. Farma se nahaja blizu Wintona. Bil je član društva Slovenec št; 114; JSKJ. V Ely zapušča hčer Mary, omožei^o Domen ter dva sina; Friderik je v Ely, Matevž nekje v Kaliforniji. Eno miljo in pol od mesta Ely, vzhodno od Wintona, sredi pota med Wintonom in Ely, ob reki, ki se izliva iz Shaya-wa jezera, točasno gradi Evergreen rudarska družba tako imenovani 'Wash Plant,' kjer bodo prali rudo, ki jo pridobivajo iz Chandler rudnika. Zemljišče, ki ga sedaj družba lastuje je bilo kupljeno od' treh slovenskih farmarjev. Največji kos zemljišča' je prodal Matevž Štefin. Zemljišče, na katerem bo zgrajeno omenjeno umetno jezero, bo obsegalo 40 akrov. V to jezero se bo iztekalo vse izločeno blato in drugi odpadki. Duluth Mesaba železniška družba bo pa zgradila železniški tir, po katerem se 'bo odvažala oči- ščena ruda. V Ely se je v letošnji polet-u t ni sezoni zgradilo 40 stano-vanjakih hiš. Od teh odpade 35 stanovanjskih na slov. posestnike, ostale pa na druge narodnosti. Toliko hiš še ni bilo v enem letu zgrajenih tukaj. Letos so imeli stavbeniki zares polne roke dela, da so vse te hiše zgradili. Več nameravanih hiš se pa namerava zgraditi v prihodnjem poletju. Tako mesto Ely raste in sicer na vzhod in na južno stran. Mrs. Angela Koščak, ki prakticira za bolničarko v Rochester, Minnesota, je te dni dospela domov na počitnice za tri tedne. — Iskren pozdrav in vesele praznike rojakom in naročnikom! J. J. P. -o—- RAZNO IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wi». Ker berem toliko zanimivih dopisov v priljubljenem Amer. Slovencu, pa tudi mene včasih prime, da bi kaj napisala. Toda, kaj hočem, ko imam lepe misli v glavi, same pa nočejo na papir, roka je pa okorna, okorna tudi beseda,ker kar je šola spravila v glavo, je že o-stalo zelo daleč za nami. Pa še od nekakšnega koša sem večkrat slišala praVit, da je nekje tam pri uredništvih in da nerodne dopise kar na debelo požira. Vendar kljub temu, sem se ojunačila in bom par vrstic napisala. — Vreme imamo' še vedno tako prijetno, da se komaj zavedamo, da je Božič pred nami, pa Novo leto tudi. Navada je, da si ob Tako hvaila tudi Mr. Grdi natu, Mr. Tomcu in ženskim dopisnicam od SŽZ., ki so toliko zanimivega opisale od starega kraja in potovanje pc Evropi. Le še pišite in nam vzbujajte spomine na ljubo domovino. — Je še mnogo drugih dopisnikov, ki opisujejo potovanje po Ameriki, živ ljenje na farmah, življenje in delovanje v tej ali oni naselbini, kar je tudi zanimivo za brati, zato tudi njim hvala za trud, kakor tudi uslužbencem in vsem sotrudnikom ter naročnikom. — Ker se pa ravno bliža Božič, naj napišem še neko staro božično pesmico, katero je zložil častivredni pokojni škof laVantinski Anton Slomšek, kot so mi moji starši pravili. Pesem je ta le: Naj bo pohvaljen povsod, Neba in zemlje Gospod, tfaj bi spoznali na zemlji ljudje In bi častili vsi Tvoje Ime. On se kot človek rodi, V jaslih na slanici leži. Revna je Njegova Mati bla. To je On storil za grešnike nas. Je v slabe pleničke povit, Pa mora nebeški Kralj bit. Slamca Njegova posteljca je. To je On storil za grešnike nas. Slišati lepšega ni, Kot je Jezus Maria ime. To je veseli zveličavni glas, nike nas Vsem prav vesel ,in zadovo Ijen Božič in srečno zdravo Novo leto! Mafia Mohorko V SPOMIN PRIJATELJU Pueblo, Colo. Ker sem ravno ponovil naročnino za Novi Svet- in Amer. Slovenec, bom pa še napisal par vrstic v naš list; Najprej naj omenim, da če bi rojaki vedeli, kako je Novi Svet poduč-Ijiv, bi si ga'vsi od kraja naročili. Seveda; prebirati ga je treba, ne pa samo naročenega imeti, in njegovo vsebino pre-udariti. Ne bom pozabil, ko je enkrat Mr. Grdina iz Cle-velanda v svojem dopisu omenil koliko je vredmo "Pisano polje" v A'mer. Slovencu. Jaz bom pa tukaj zapisal, da1 so "Tihe ure" in "Iz narave" v Novem Svetu, ki so od istega pisatelja kot je "Pisano polje," prav tako veliko vredne in zanimive. Vreme imamo tukaj, ko to pišem, prav lepo, da imamo lahko hišna vrata celi dan odprta, kot v poletju. —Umrl je mesecu novembra Anton Prijatelj, doma iz Gradeža, fara Škoejan pri Turjaku. Bil je domovini dve sestri Mico in Johano. Ne bom pozabil, kako sva se bila enkrat "po-bunčkala" in se potem še večkrat o tem pogovarjala. Stric, župnik v Strugah, Matija Prijatelj, je bil tudi nekoliko zdravnika. Pa so mama večkrat pojamrali, oh, da bi vsaj struški prišli in dali malo zrnja za želodec, ki mi tako zavija, pa jih ni, odkar so --- -o —7 X' ™ .)------' mu Jn preudarnemu življenju, kravo kupili od nas. — Ravno okolu sv. Jakoba je bilo, ko smo pri nas kopali zgodnji krompir, njiva je bila pa prav pri cesti. Pa sem vprašal mamo, če je daleč do Strug. Daleč, daleč, so rekli mati. Poglej tisto ženo, ki pelje v mlin, pa je še več kot uro naprej od nje. Žena je bila iz Kom polj. Midva sva pa kar sklenila da jo počakava in na tihem pobegneva do strica župnika. Drugi dan sva na straži pričakovala, kedaj pride tista ženska mimo in prišla je okolu 7 ure zjutarj, midva se pa odpraviva za njo. Takrat ni bilo še železnice. Pa se žena obrne in naju vpraša, kam sva namenjena. Poveva ji, da greva v Struge k faj-moštru. —'Pa ga poznata, pravi dalje žena. I, seveda, saj je naš stric, sva ji odgovorila in kravo so od nas kupili in tako sva ji sledila. Za naju je žena vse prepočasi hodila, najraje bi že bila pri stricu v Strugah, zato ji rečeva: Dajte, teta, bova midva peljala, vi pa za nama stopajte. Tako sva začela midva peljati njen voziček in kaj kmalu je bila žena daleč za nama in vpila, da prehitro voziva. Tedaj sva ji rekla, naj se kar na voziček spravi, bova še njo peljala. Kaj bodo pa ljudje rekli, se je izrazila. Midva seveda nisva na to nič pomislila, toda čez nekaj časa se je ženska zares vsedla na kola in potem je šlo, da smo bili kar gredoč v Kompoljah. Ko smo bili na njenem domu nama je dala vsakemu kos kruha in ko se na JC vcacii ^veucavra gias, pi;ieva vode' sva mahn*lli na" Posebno za uboge, za greš- prej> Dobili smo enega fanta> ' Babič se je pisal, ki nama je po- kazal do Kožarjev. V Tisovcu sva vprašala, če je še daleč do Strug. Vedela sva namreč, da Tisovec, Potiskovci, Raplevo, niso Struge, ker tam ni cerkve, torej tudi gospoda nimajo. Pa sva prišla do cerkve in če se ne motim, se tudi vasi reče Pri cerkvi. G. župnika sva dobila ravno na vrtu, pozdraviva ga, oni nas pa vprašajo odkod prihajava, ker sva tako prašna. Jaz odgovorim da iz Ponikev. Tedaj jo pa ube-rem, kajti domislil sem se na pokojnega očeta. Pa je ravno hlapec prignal živino, med katero je bila tudi krava, ki so jo stric od nas kupili. Seveda sem jokal, toda taki možje se na to spoznajo in kmalu so me potolažili. Vse so naju izpraševali in kmalu spoznali, da sva jo brez dovoljenja primahala sem. G. župnik so se obrnili in poklicali deklo: Reza, imaš kaj za jesti? — Reza je bila pozneje tukaj v Puebli poročena in s6 je pisala Kraševec, po svojem možu. — Pa je povedala g. župniku, da nima drugega kot kruh in kislo mleko. Joj, kako se nama je tisto prileglo. — Se večkrat potem smo se o tem pozneje pogovarjali in o pokojnem stricu tudi. — Stric župnik neoženjen in zapušča v stariso nama potem še rekli, da bova Dogodki med Slovenci po Ameriki Novi državljani v Hibbingu Ilibbing, Mirtn. — Državljanstvo so te dni dobili sledeči naši rojaki: Viktor Orešek, Stana Drobac, Louis Go-letz, Joseph Kalan, Rose Ko-čevar, Vida Udovich, Frances Arko, Sam Rakič in Anna Bertnik. — Državljansko šolo vodita tu Ameriška Legija in Elks društvo. —To je letos že druga skupina, ki je izdelala šolo in preizkušnjo za državljanstvo. Novim državljanom častitamo! — Poročevalec. Sneg in zima v Minnesoti Virginia, Minn. —Letos smo imeli lepo jesen. Skoro do zadnjih dni je bilo vse skozi lepo. Zdaj je pa prilomastila starka zima z vso silo in kaže svoje ostre zobe. Po nekaterih krajih je padlo te dni toliko snega, da je za nekaj časa ustavljen promet, da so morali pogrebsti sneg s cest in tako upostaviti promet. Ko se bo enkrat zjasnilo,bomo imeli 30 do 40 stopinj mraza. Nam, ki smo tega vajeni, to nič ne de. Pomaknili se bomo tesneje k peči in prebirali knjige in časopise. Sodišče priznalo Slovencu odškodnino Ely, Minn. — Distriktna oorota je zadnji teden priznala rojaku Mr.Franku Kocjanu $1,372.00 odškodnine za poškodbe v avtomobilski nezgodi, ki se je dogodila letos 4. avgusta. Rojak je tožil Dr. Swansona za $10,000 odškocl nine, porota mu je pa priznala le zgorajšnji znesek.Obravnava se je vršila na distrikt-nem sodišču v Virginiji. Smrt'rojaka Sheboygan, Wis. — Tukaj je v bolnišnici sv. Nikolaja pred kratkem preminul rojak Frank Anzich, st., v starosti 53 let. V Ameriki je bival 27 let. Pokopan je bil iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Green-dale pokopališče. Zapušča ženo, dva sina in hčerko. pri njih južinala, nakar naju bo hlapec Janez zapeljal do Dobre-polja in prav nič delj, kajti če vaju pelje do Ponikev, ga ne bo nocoj domov, sem ga že zadnjič komaj spravil od vas. Potem so nama g. župnik dali še zdravila za mamo, nama dvema pa vsakemu dvajsetico. Nisva pa potem čakala južine, pa če bi jo bila, bi bila vedela, če so žganci v farovžu taki, kot so doma. Kruh in mleko, sva okusila in je bil prav tak. — Dragi prijatelj, počivaj v miru. — V imenu sester pokojnika, ki so v starem kraju, se prav lepo zahvalim vsem, ki so dali za sv. maše in za rože, dalje g. župniku, ki so prišli v nedeljo zvečer molit, v ponedeljek pa na pokopališče. Hvala tudi društvu Prešeren, ki so mu lepo zapeli, potem John Germu, ki je tako lepo pripravil vse za pogreb. John Prijatelj TARZAN IN OGENJ V THORU M St p W "V W.J M* D'Arnot, videč da nikakor ni mogoče' se rešiti, je zavpjl nazaj: "Tarzan mi se nikakor ijc'< moremo rešiti. Ti vragovi cjirjajo kot viSflkonoge antilope';" "Potem se moramo pač postaviti v bran in se - proti njim boriti," pripomni O'Rourke ves zasopljen. — Tu di Tarzan je videl, da se ne rešijo, "Ustavite se!" je naenkrat napovedal Tarzan, ko je vide!, da ne morejo ilrugače; "vsi se'postavimo v krogu okrog JaRfteUee." Tedaj so se vsi-vstopili pred Jannctte in se postavili v bran proti divjemu sovražniku 7. naperjenimi puškami, razun Taržalia, ki ni imt;l orožja, razun malega noža, "Sedaj naj pridejo," rpče Terry; "in naj okusijo naše slaščice!" V tem je zagrmela salva iz pušk, da je odmevalo po džungli in trije divjaki so padli. Ostali so; se pa z divjim krikom vrgli naprej in khialu so bili naši popotniki obkoljeni od riijave dfhali in eden je napadal proti Tarzanu. Ko je rujavi divjak dvignil svojo su. lico da jo zažene v Tarzana, katerega je videl, da nima grmečega orožja, je Tarzan naglo odskočil in se od strani približal napadalcu, zamahnil z nožem in že je ležal mrtev na tleh. Toda na nesrečo, je padel divjak ravno na Tarzana, da ni mogel ustati. 'aiiiiuiiiiiiiMiimiiiiii)? DENARNE POŠILJATVE se v Jugoslaviji in Italiji doslej Se redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.50 .............. 100 Din Za $ 4.80 ............. 200 Din Za $ 7.00 ............. 300 Din Za $ 9.20 ............. 400 Din Za $11.25 ______________ 500 Din Za $21.75 ..............1000 Din Za $43.00 ..............2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.15 ............ 50 Lir Za $ 6.00 .............100 Lir Za $ 11.85 ............ 200 Lir Za $ 17.25 ............ 300 Lir Za $ 28.00 ............ 500 Lir Za $ 55:50 ........Ll.000 Lir Za $109.00 ............2000 Lir Pri zgofajšiijih cenah je vključena navadna poštnina že zra-veni Ako pa kdo želi, da sc njegovo pošiljko pošlje potom zračne pošt«, je treba doplačati 30c. poleg zgoraj navedenih cen. Za pošiljatve potom kabla, brzoja-va, pa je treba doplačati za vsako? pošiljatev $2. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. RUSI NA PARADI HiiiSfSgp gp&lla PRIPRAVE ZA GRADITEV NASIP Nedeljski kotieeh J. M. Trunk. PETA NEDELJA V DECEMBRU "Tukaj je stanovitnost in vera svetnikov (Skr. raz. 13. 10)". Ako si krščansko potrpežljiv, postaneš močan in Bog bo s teboj. Tako je Bog pomagal mučence'm, da so zmagali, devicam, da so slavile krasne zmage.v ti moči so ne-številni spoznavavci premagali svet in hudobijo njegovo. Potrpljenje ni noben znak Slabosti, temveč najvišja popolnost človeške moči in trdnosti. Niti te ne ovira, da z njo sodeluješ. Narobe. Spodbuja te, da sam storiš največ ko mogoče, da namreč brzdaš in zmagaš samega sebe. Brez krepostne potrpežljivosti se na svetu ni storilo nič velikega. Odkod pride, da se je cerkev ohranila in rasti a v prvih stoletjih, tako da je postala zna:menje vsem narodom zemlje? Ali ne odtod, ker so bili kristjani prvih časov sveto potrpežljivi? In kako so morali biti potrpežljivi? Poslušaj sv. Pavla: "Trpite, če vas kdo usužnjuje, če kdo po-jeda, če kdo jemlje, če se kdo po vsem svetu, preganjali do smrti. V tistih časih se je potrpljenje izkazalo, a izkazala tudi vera svetnikov. Morali so to prenašati, ker Bog je od njih tirjal tako popolnost. Za njo je namreč le veljalo: ali umreti ali odpasti. Ker so potrpeli, so si pred f>ogom zaslužili sijajne krone. Oni pa, ki so v trdnih izkušnjah postali nepotrpežljivi, so izgubili z nepotrežljivostjo tudi lafetne duše, ker so odpadli. Koliko manj zahteva Bog od tebe. Ampak to malenkost zahteva. Morda velja tudi tebi : ali potrpeti, ali izgubiti dušo. Pa pomisli. Ali ni slava, ki jo uživajo prvi kristjani že nad pol drugo tisočletje vredna njih potrpežljivosti? Ali se jim boš smel kdaj pridružiti, če izgubljaš potrpljenje pri najmanjši bridkosti? Kraljestva božjega si ne pridobiš le v krepkem naskoku, temveč le z dolgotrajno potrpežljivostjo v Kristusu. Zato pa "prebimo v stanovitnosti naloženi nam boj; ozirajoč se v začetnika in izpol- j Slika kaže ogromno mašinerijo, postavljeno v Los Altos, Cal., za izdelovanje betona, ki se bo potreboval pri gradbi Shasta nasipa v Central Valley. OKROŽNICA PAPEŽA PIJ A XII. "Summi Pontificalus" vdrla v elektrarniške predore stanovanj, za katera bi bilo povzdiguje, če vas kdo v lice 1 njevalca vere Jezusaj, ki je bije (2 Kor. 11, 20)". To in Se več so potrpežljivo prenašali, saj vemo, da so jih metali v ogenj, sekali z mečem, pražili na razbeljenih rešetkah, ščipali s kleščami, mučili na vse načine, preganjali za namenjeno mu veselje križ pretrpel, ne meneč se za sramoto in sedel na desnico prestola božjega (Ilebr. 12, 1, 2)". L© v potrpežljivosti rešiš dušo svojo. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Kazni za navijalce cen Po vsej Italiji in tako tudi v Julijski Krajini so uvedli stroge kazni za tiste, ki bi se pregrešili z navijanjem cen in z brezvestno špekulacijo. Dan za, dnem slišimo o obsodbah takšnih "grešnikov." Trgovcu, ki svojo robo prodaja po previsoki ceni, dostikrat za nekaj časa celo zapro trgovino. Tako poročajo med drugim iz Sušice pri Trstu, da so oblasti po odloku tržaškega prefekta zaprle za tri dni trgovino Antona Beničarja, ker je predrago prodajal milo in ker je imel baje skritega 36 kg sladkorja. Prav enaka kazen je zadela tudi nekaj trgovcev iz Trsta, da v bodoče ne bi več skrivali sladkorja, ko ga že tako in tako zelo primanjkuje. Na potu na dopust ponesrečil Stanko Ipavec od Škodni-kov, obč. Kal nad Kanalom, je služil pri planincih (bersa-ljerjih.) — Pred nekaj dnevi je končal svoje službovanje in se je peljal iz Gradiške,( kjer je 'bil prideljen, s kolesom skozi Gorico domov. Mimo Solkana je vozil že ponoči. V bližini Dolge njive se je srečal s tovornikom, ki je imel priklopljen drugi voz. Kako se je pripetila nesreča, nihče ne ve: drugo jutro so nesrečnega Stanka našli de lavci v mlaki krvi mrtvega ob robu ceste. Očividno je pri srečanju treščil s svojim kolesom v priklopni voz in si razbil lobanjo. Obležal je na mestu in šofer ni opazil, kaj se je zgodilo. N. p. v. m.! -o—— Podražitev drv in premoga Zaradi velikega pomanjkanja lesa, so se v zadnjem času po vsej Italiji dvignile tudi cene lesnim izdelkom. Pa ne samo rezan in tesan les, tudi navadna drva so se podražila. Tako poročajo iz Pulja, da se je les za kurivo podražil približno za 3 Ure pri vsakem metrskem stotu. Hrastova drva so zdaj po 13 lir za 100 kg. V zadnjem času so poskočile tudi cene premoga. Najslabši premog se je podražil za 5 lir pri vsakem metrskem stotu. Dva požara na Krasu V poslednih dneh sta dvji večja požara uničila domova dvema posestnikoma. Prvi požar je nastal v Bazovici, kjer je do tal pogorela hiša nekega vaščana. Požar je trajal celo noč. Vse prizadevanje tržaških gasilcev, da bi ga pogasili, je bilo zaman. Od poslopja so ostali le še -očrneli zidovi. Škode je bilo preko 20.000 lir. Drugi požar je nastal v Velikem dolu pri Komnu. Tam je pogorela hiša po-sestnice Antonije Žerjalove Ogenj je uničil tudi vso opremo poljsko orodje in razno blago ter je povzročil okrog 10.000 lir škode. Na švicarski meji aretiran grgarski kmet - V Susi v bližini švicarske meje, so aretirali 43 let starega Josipa Boštjančiča iz Grgara. Mož se je pravkar vrnil iz Švice in je taval po obmejnem ozemlju, dokler ga niso prijeli obmejni miličniki Ko so ga pa legitimirali in odvedli ria bližnjo orožniško postajo, se je 'izkazalo, da je bil v juniju 1. 1935. pred goriškim sodiščem obsojen na 15 let in .šest mesecev ječe ter na 33.000 lir denarne kazni. Listi, ki poročajo o tem, ne navajajo razloga, zaradi katerega je bil Boštjan-čič obsojen na tako veliko kazen, ——o- Soča napravila veliko škode Soča preplavila kanalsko elektrarno. V Ložicah pri Kanalu grade že leto dni drugo veliko elektrarno. Dela so že zelo napredovala in zgradili so tudi že nekaj predorov. Ko je po deževju in prve,m snegu nastopilo lepo vreme, je začela Soča naglo naraščati ter je ponekod celo prestopila bre gove. Nad Ložicami je voda (in razdejala tudi vse delavni-ce, odnesla debela bruna, nekaj strojev in drugega gradiva. V neposredni nevarnosti je bilo tudi bližnje delavsko naselje. Tudi v Kanalu in v A v b i je napravila Soča ogromno škodo. Duhovniške vesti S smrtjo sv. očeta Pij a XI. so po uveljavljenem običaju bila ukinjena številna odliko vanja, ki jih je biagopokojni osebno dal raznim zaslužnim duhovnikom. Kakor smo zvedeli, je sedanji sv. oče mnogim odlikovancem znova potrdil častne naslove, katere so dobili od njegovega prednika. Med temi so: g. Ivan Kunšič, dekan v Cerknem, g. Alojzij Filipič, dekan v Grgarju, g. Angel Trevisan, dekan v Vis-co v Furlaniji in Jakob Gian, dekan v Cervignanu,ki so ponovno imenovani za častne ko-mornike Njegove Svetovsti, ter g. dr. Ivan Juvančič, profesor goriškega bogoslovja in g. Peter Mosetti.ločniški nad-župnik, ki sta potrjena kot častna kaplana. Vsi našteti nosijo častni naslov: monsig-nor. Kakor čujemo, bo temu prvemu sledila še vrsta sličnih imenovanj. -o- KRATKE NOVICE Pod gora pri Gorici. Po kratki bolezni je umrl, star 52 let, g. Ivan Nemec, davčni uradnik. Pokojnik -je pripadal znani NOmjčevi družini. Služboval je večinoma v Gorici, pred leti pa je bil premeščen v Forli, odkoder je sedaj prišel domov umret. Nove stanovanjske hiše v Tolminu. Občinska uprava v Tolminu se zadnje čase bavi z načrtom, da bi se sredi Tolmina zgradila skupina novih stanovanjskih hiš za delavce, obrtnike, male trgovce in nižje uradnike. V teh hišah naj bi bilo večje število majhnih mogoče zahtevati čim nižjo stanarino. V načrtu so štiri večje stavbe, za katere bi stavbni stroški znašali le toliko, da bi na vsako stanovanje odpadlo po 7 do 8.tisoč lir izdatkov. Nova zmaga. Znani boksar Lojze Mužina, naš goriški rojak, čigar starši so doma v Števerjanu, se je pred dnevi boril v Budapešti 9 ogrskim prvakom Jaszaiom in ga premagal. G. Mužina £je .s to svojo zmago zopet potrdil sloves, ki ga uživa kot italijanski in evropski boksarski prvak. TO IN ONO IZ DOMOVINE Napaden Posestnikov sin France Gre-gorič iz Št. Vida na Dolenjskem se je nekega večera precej pozno vračal iz sosedne vasi proti domtf. Nenadoma so ga napadli okoliški fantje in ga s koli pobili na tla. Ljudje ki so Gregoriča našli močno poškodovanega, so poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnico. --o-• Obsojen Na dve leti strogega zapora je bil pred sodniki malega kazenskega senata' v.,Ljubljani obsojen delavec Anton Sevei z Jezice, kateremu je obtožnica naštevala celo rešto vlomov, katere je zagrešil v Gmajni in s katerih je prinašal razne manjše svote denarja, obleko, srebrne in zlate predmete, dobre jestvine in poleg še dve lovski puški, s katerima je potem vprizarjal divjega lovca okrog šmarne gore. Nezgoda na cesti Posestnik Janez S. z Gole-ka v krškem okraju je tako nerodno ustavil z dvovprež-nim vozom sredi državne ceste pri občinskem napajališču pred Krškim,da je zadel vanj avto trgovca Branka K. iz Žalca, ki se je vozil iz Zagreba. Posebno ranjen ni bil nihče, škoda je pa bila na vozu, avtu in železobetonski ograji. Nesreča na domačem prazniku Viničar Štefan Kranjc iz Rodnega vrha v ptujskem okraju je klal pri nekem posestniku svinjo. Po končanem delu je vtaknil mesarske nože v žep. Ko se je v vračal skozi gozd domov, je spodtaknil in padcu se mu je globoko v desno stran prsi Hudo poškodovan je vendar srečno prišel domov, odkoder je moral v bolnico. -o- ifptj--------- Obctreljen na poti od poroke V mariborsko bolnico je bil priveden 22 letni dninar Jože Kamenšek iz Lipoglave pri Ločah. Kamenšek se je v družbi svatov vračal iz cerkve, kjer se je poročil. Na poti proti domu pa so svate napadli p s i nekega posestnika. Svatje so se začeli psov otepati, kar je posestnika tako razjezilo, da je segel po samokresu in pričel streljati na svate. Pri tem je zadel ženina v desno stran prsi. Prizor z Rdečega t£ga v Moskvi, ko so na dan 20. obletnic boljševiške revolucije paradirali - vojaški tanki mioto Leninovega, groba*'. (Dalje) Cerkev ne sega po svetni oblasti Proti takim sumničenjem Mi z apostolsko iskrenostjo izjavljamo — in vse obdržimo, kar je Naš prednik častnega spomina Pij XI. učil o oblasti Kristusa Kralja in njegove Cerkve v svoji okrožnici "Quas primas" z dne 11. decembra 1925, da so Cerkvi taki nameni popolnoma tuji. Cerkev razprostira svoje materinske roke človeštvu, ne da bi mu gospodovala, ampak da mu služi. Cerkev niti ne skuša, da bi nadomestila ostale zakonite ^oblasti na jim lastnem področju, ampak jim nudi svojo pomoč prav po zgledu ~ in v duhu svojega božjega Ustanovitelja, "ki je hodil od kraja do kraja in delil dobrote" (Apd 10, 38). Cerkev oznanja in uči pokorščino in spoštovanje do svetne oblasti, ki ima v Bogu svoj vzvišeni izvor, in se pri tem ravna po nauku božjega Učenika, ki je dejal: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega" (Mt 22, 21). Nima osvajalnih nakan in v obredih prepeva: "Kdor deli neminljivo, ne ropa minljivega" (Iz himne praznika sv. Treh kraljev). Ne duši podjetnosti, ampak jo dviga k vsemu, kar je veliko in plemenito, in oblikuje značaje, ki ne preslišijo vesti. Ona, ki goji kulturo med narodi, tudi svetnega napredka ni zanemarjala, ampak se ga kot mati ponosno veseli. Angeli, ki so prhutali nad zibelko učlovečene Besede, so na čudovit način razglasili namen njenega dela, ko so peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem,, ki so blage volje" (Lk 2, 14). Ta mir, ki ga svet ne more dati, je isti božji Odrešenik kot sveto dediščino zapustil svojim učencem: "Mir zapustim, svoj mir vam (Jan 14, 27); in tako so ga prejeli milijoni in milijoni, ki so se z vsem srcem oklenili Kristusovega nauka, obsežnega v njegovi dvojni zapovedi o ljubezni do Boga in do bližnjega — prejeli so ga, še ga prejemajo in ga Še bodo. Zgodovina — ki jo je največji rimski govornik modro imenoval "učiteljica življenja" (Cic., Orat 1—9, 4) — sko-ro dveh tisočletij dokazuje, kako bridko resnična je beseda svetega pisma, ko pravi, da ne bo užival miru, kdor se Bogu ustavlja (prim* Job 9, 4). Kajti edino Kristus je tisti "vogelni kamen" (Ef 2, 20), na katerem človek in družba moreta obstati in se rešiti. Na tem vogelnem kamnu je grajena Cerkev, zato je sovražne sile nikdar ne bodo zrušile: "peklenska vrata je ne bodo premagala" (Mt 16, 18); ob notranjih in zunanjih bojih le raste v moči in si množi vence svojih slavnih zmag. Nasprotno pa vsaka zgradba, ki ni zidana na trdnem temelju Kristusovega nauka, je položena na mehek pesek in se bo kmjjlu žalostno podrla (prim. Mt 7, 26—-27). "Ure teme" Častiti bratje! Cas, v katerem vam pošiljamo to Našo prvo okrožnico, je v marsikaterem 0-ziru zares "ura teme" (prim. Lk 22, 53), ko zli duh sile in razprtije kot iz okrvavljene čaše siplje preko človeštva brezdahje trpljenje in neskončno žalost. Ali je morda potrebno, zagotavljati vam, da je Naše očetovsko srce v trpljenju in sočutni ljubezni z vsemi sinovi, zlasti s tistimi,ki sb potrti, v stiskah in preganjani. Narodi, ki jih je zajel usoden vrvež vojne, so morda šele v tisočerih in tisočerih da šele "na začetku bolečin" (Mt 24, 8), pa že vlada v tisočerih in tisočerih družinah smrt in obup, jok in revščina. Kri neštetih človeških bitij, tudi nevo-jakov, se v pretresljivi tožbi dviga zlasti nad enim narodom, Poljsko, ki si je z verno zvestobo do Cerkve in s svojimi zaslugami za obrambo krščanske civilizacije, kar vse je ne izbrisljivo vpisano v listih zgodovine, po vsem svetu pridobila pravico do človečanSkega in bratskega sočutja; v zaupanju v mogočno pomoč Device Bogorodice "Pomočnice kristjanov" željno pričakuje dne, ko bo pO načelih pravice in pravega miru znova vstala. Ko še nismo izgubili vsakega upanja, Nas je bilo groza tega, kar se je nedavno zgodilo in se še dogaja in smo vse storili ill vse poskusili, kar nam je narekovala Naša apostolska služba in kar smo z Nam danimi sredstvi mogli, da žadržimo poseg po orožju in da se ne zapro vsa vrata za pogajanja, ki bi bila častna za obe strani. V prepričanju, da bodo orožju na eni strani odgovorile oborožene moči na drugi, smo smatrali, da Nam naša apostolska služba in krščanska ljubezen sveto ukazuje zastaviti vse sile, da krščanstvu in vsemu človeštvu prihranimo grozote svetovnega spopada, čeprav je bilo nevarno, da Naši čisti nameni in iskreni nasveti ne bodo prav sprejeti. In naši opomin: so naleteli na dvorljivo poslušanje, izpolnitve pa niso bili deležni. In ko Naše očetovsko srce v žalosti in skrbeh gleda vse to, Nam stopa pred oči podoba božjega Pastirja in zdi se Nam, da bi morali v Njegovem imeiiu svetu ponoviti tožbo: "O, da bi bil spoznal . . . Icaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi" (M Lk 19, 42). (Konec prih.) NAZNANILO! Slovenskim gospodinjam in drugim naznanjamo, da delamo DOBRE DOMAČE NUDELCE, zrezane na vsake vrste po želji. Gena od 10c. paket na-, prej. Večja naročila prinesemo na dom. Priporočamo se tudi društvom za banket, kakor tudi za ohceti. Mary Zore irt Mary Bizjak 1926 W. 22nd Place, Chicago, 111. Tel. Canal 5621 Obenem .želimo vsem Slovencem srečno Novo leto! ZOBOZDRAVNIK FRANK PAILICH, D.D.S., M.D.S, Dentist-Orthodontist (izravnava zobe) 2125 So. 5Žnd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in . —• Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzenj-ši sred, od 9. zjut. do S"zv«č." Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-ikem uradu vsako sredo. POSLUŠAJTE Fsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Ka-dio uro od 9. do 10. ure do-poldne na YVGE6 postaji 1360 kilocycles. NOVO! NOVei Ravnokar s