219
Stanislaw Stabro
POGOVOR     Nauči me smrti Z BACZYNSKIM     a življenja me ne nauči in ne nauči me predane barikade nauči me preprostega obžalovanja in ljubezni.
Nauči me tišine bolečine in temine in predvsem me nauči ponižnosti.
IN MEMORIAM    Ta smrt ki je živela v tebi WIESLAWU     zdaj v meni živi DIMNEMU     trka na okno in ob mojo kri v prepoteni in umazani jetniški obleki znova vidim pohabljen in posekan gozd.
220
V gosteh pri mladi Poljsk
Oprosti mi nisem utegnil
ulica tvojega boja
stoji kot samotna rana
sredi drugih ran
in stanovanje v katerem
si se ves zažgal
je prezgodaj požgan
umazan gozd.
ZAPUŠČENA DLAN     zapuščena dlan dotika
DOTIKA    brezšumno mrtva skrivnost te domače živali na mizi!
spuščena veka prikazuje svet zapuščen oropan napisov ostala je samo prazna pločevinka iz katere je dan pojedel vsebino
po cinkovih stenah mesec uspešno rezlja strele in grmade nato Z rokami v žepih odhaja z visoko zavihanim ovratnikom
zapuščeni človek
prostranstvo se vzpenja v jezi v njen drhti napetost in vlaki prestrašeni hitijo in prekoračujejo reke
zapuščeni človek na samen dnu kot sidro
v mehkem mulju somraka med plastmi užaljenih obrazov in rib umirajočih po trgovini
221                                                                                                        Stanistaw Stabro, Pesmi
odpira usta
rad bi vdihnil zrak vodni spev
svetlobo krvi
usta odpira kot riba
usta odpira
in se zapira v dlaneh kakor nitka