i steklar nM GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Izhaja od leta 1959 Letnik XXXIV, št. 9 Hrastnik, 30. 11. 1993 Skrb za podjetje danes in jutri Stresni sunki, ki smo jim bili priča v zadnjem dobrem letu v Steklarni, intenzivno slabijo. Naše tekoče poslovanje smo uspeli speljati v mirnejše vode, koncept oziroma dolgoročna strategija razvoja podjetja pa že dobivata, počasi vendar zanesljivo, tudi končne okvire, o čemer bo v naslednjem obdobju veliko govora in iskanja podpore v vseh okoljih, kjer bo to potrebno. Skrb za podjetje danes in jutri je bila torej osrednja naloga vodstva v tem času, zato so tudi razne transformacije in reorganizacije služile izključno temu cilju. Nova podjetja in profitni centri torej niso nastajali iz špekulativnih razlogov, kot so odlivi kapitala in sumljiva privatizacija. Tudi za vse delavce v okviru novonastalih podjetij smo poskrbeli na primeren način; zagotovljeno jim je bilo delo, vse pravice iz Steklarne so se jim prenesle v novo okolje. Skratka igrali smo na karto poštenega odnosa do podjetja in vseh članov kolektiva. To se nam zdaj obrestuje, kajti Steklarna in njeno vodstvo nista tarča zvedavih novinarjev v nobenem od medijev, nismo v nobenem od revizijskih postopkov, sam gospod Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora, ki ga osebno zelo cenim kot odličnega gospodarstvenika, je tudi v pogovorih, ki smo jih imeli ob praznovanju Dneva stekla in svetlobe, zelo pozitivno ocenil naše napore in usmeritve. Steklarno Hrastnik je torej njeno vodstvo krmarilo v času raznih afer, špekulativnih privatizacij korektno in z velikim čutom odgovornosti in zagotavljam lahko, da bo temu tako tudi v prihodnje. Stojan Binder Lastninjenje v Steklarni Hrastnik Zanimalo nas je, kakšen je odnos zaposlenih in upokojencev Steklarne Hrastnik do lastninjenja. Za mnenje smo vprašali nekatere izmed njih. LIDIJA KIRN, upokojena leta 1991, kot admi nistratorka v brusilnici Ob izdaji certifikatov so nas oblasti opozorile naj dobro premislimo pred odločitvijo in da naj ne stavimo vse na enega konja. Moja odločitev pa se vseeno bolj nagiba k temu, da zaupam Steklarni. Končno so bila vsa moja delovna leta tesno povezana s Steklarno. Za pozitivno odločitev obstaja še en razlog, nisem namreč pozabila, da mi je podjetje dokupilo dve delovni leti, zato me tudi to nekako moralno zavezuje. FANI LAPORNIK, upokojena leta 1991 kot vodja nakladalne skupine Z možem sva že razmišljala, kam vložiti certifikate. Da bova vsaj del vrednosti namenila Steklarni, sva se že odločila, kajti oba sva si penzijo prislužila v Steklarni. Kljub kriznem obdobju ne mislim slabo o Steklarni. JOŽE RUGELJ st., upokojen leta 1967 kot vodja topljenja Le kam drugam, kot v Steklarno naj bi dal ta certifikat? Štirideset let sem v Steklarni delal, zgradil hišo, od leta 1967 sem že v pokoju. Kakšnih velikih koristi pa od tega papirja z ženo ne pričakujeva. Morda bodo od tega kaj koristi imeli mladi. HEDA KORBAR, upokojena leta 1981 kot vodja gospodarsko planskega sektorja Da bom svoj certifikat vložila v Steklarno, sem se odločila takoj, ko je bilo znano, kako ga uporabiti, kajti vse moje delo, zdravje, upokojitev-skratka vse moje življenje je bilo povezano s Steklarno. Vložiti svoj certifikat v Steklarno jemljem tudi kot svojo dolžnost, ne glede na to ali bom od tega imela kakšno korist. Najvažnejše v tem trenutku se mi zdi to, da bi imeli delo naši zanamci, to smo jim celo dolžni zagotoviti. In če bo ta moj certifikat vsaj majčkeno pripomogel k temu, bo moje zadovoljstvo veliko. ADOLF HABERL, upokojen leta 1989 kot izmenovod ja v ročni proizvodnji Tako kot družina iz katere izhajam, sem bil tudi sam predan steklarskemu poklicu in njegovi tradiciji. Zato si tudi želim in upam, da bi steklarski poklic spet pridobil na veljavi in ugledu, ki ga je imel nekoč. Torej dovolj razlogov, da svoj certifikat vložim v Steklarno. JANEZ CIGLER, steklar brigadir, upokojen od leta 1992 kot sindikalni zaupnik Steklarna mi je pomenila vse in tudi zdaj, ko sem v pokoju mi ni vseeno, kako bo z njo v prihodnje. Vložiti certifikat v Steklarno se mi zdi nekakšna moralna dolžnost, in upam, da podobno razmišljajo tudi člani kolektiva in upokojenci, kajti Steklarna nam je le dajala kruh. Bolj kot pričakovanje, kakšno korist mi lahko prinese vloženi certifikat, se mi zdi za ta čas pomembno zaupanje, da tovarna, kot je Steklarna, ne sme in ne more propasti kar tako. FRANC VIDOVIČ, vodja profitnega centra razsvetlave, v Steklarni za- poslen od leta 1961 Zaupam v steklarstvo, ne samo zaradi tradicije in imagea, ki si gaje zgradila. Zaupam zato, ker je Steklarna ob tem, ko je na eni strani v svoji zgodovini gradila svoj image, doživljala tudi mnoge padce in krize, ki jih je delovni kolektiv zmogel premagovati. Obstoj tovarne ni odvisen samo od posameznika, temveč je seštevek dela, znanj, dokazovanj in hotenj njenih delavcev. Pa tudi zaupanja. Zdaj, ko se odločamo, kam vložiti certifikate, tehtamo zaupanje v lastno tovarno, za katero si najbrž nihče ne želi, da se je čez noč polasti nekdo, ki bo s tem krojil tudi usodo njenih delavcev. Moj odgovor na zastavljeno vprašanje je znan. Zaupanje in certifikat stavim na Steklarno Hrastnik. BRANKO PE-PELNJAK, skladiščnik re zervnih delov, v Steklarni 12 let Moja želja in upanje je, da bomo zaposleni in upokojenci v čim večjem številu lastninske certifikate vložili v Steklarno in s tem prišli do čim večjega lastninskega, če bo le mogoče, večinskega deleža podjetja. Na tak način bomo lahko vplivali na odločitve vodstvenih struktur in s tem na usodo naše tovarne, od katere je odvisna socialna varnost mnogih družin v hrast-niški dolini, pa tudi razvoj Hrastnika. RUDI BERAUS, poslovodja mizarske delavnice, v Steklarni od leta 1982 Petindvajset delovnih let me veže na Steklarno. V teh letih sem na nek način kot vsi njeni zaposleni s podjetjem delil dobro in slabo, vendar pa upam in verjamem v uspeh Steklarne. CVETKA HRUP, žigosarka v Steklarni od leta 1965 Gotovo je, da bom certifikat dala Steklarni in tudi za hip nisem pomislila, da bi ga dala kam drugam. Na Steklarno me veže doberšen del življenja, osemindvajset delovnih let, v katerih sem delala različna dela, upam in želim si le, da bi tu dočakala tudi upokojitev. JOŽE PAVLIČ, poslovodja in-strumentarske delavnice, 32 let v Steklarni O kakšni drugi možnosti, kot da certifikat dam v Steklarno, nisem nikoli pomislil, pa tudi prav velikih koristi si od tega ne obetam. Drugače je seveda z mladimi, ti bi vendarle radi nekaj dosegli, kam prišli, zato njihovih drugačnih razmišljanj kot so naša, ne bi smeli jemati za slaba. IVO KALUŽA, steklar brigadir, v Steklarni od leta 1966 Želim si, da bi tovarna, v kateri sem pustil večino svojih delovnih let, uspevala, in da bi tako kot v preteklosti tudi v prihodnje dajala delo in kruh ljudem hrastniške doline. V prejšnjem sistemu so nam govorili, da je tovarna naša, čeprav v resnici ni bila. Zdaj smo pred odločitvijo, da vsaj del nje resnično postane naš. Zato svoj certifikat v to tovarno vlagam z najboljšimi nameni. Prav pa bi bilo, ko bi tudi naši vodilni povedali, kam jih bodo vložili oni. Ker potem bi bila odločitev za marsikoga, ki se še ni odločil, lažja. ALOJZ ŠMA-GELJ, izmenski vodja v zme-sarni v Steklarni od leta 1971 Zakaj ne bi vložil certifikata v podjetje, ki mu pripadam in tudi zaupam? Na kakšno drugačno možnost sploh nisem pomislil, kot tudi ne na to, da bi mi ta papir lahko prinesel kakšne materialne koristi. Če bi bile pri nas stvari tako urejene kot so na Zahodu, potem že, tako pa gre resnično zgolj zato, da tovarna dobi lastnika. Upam pa, da bodo tako ravnali delavci in upokojenci Steklarne. BISERKA JERMAN, samostojni komercialist, v Steklarni od leta 1987 Certifikat bom vložila v Steklarno Hrastnik predvsem zaradi tega, ker delam tu že 6 let in je to moje prvo delovno mesto. Vem, da firmo kljub trenutni situaciji čaka obetavnejša prihodnost. TINE PUST, poslovodja v skladišču orodja, v Steklarni od leta 1974 V Steklarni delam od vsega začetka, tu sem se izučil poklica, tu imam delo in kruh, od katerega žvi tudi moja družina. In zaupam v Steklarno, ter verjamem da se bo izvlekla iz zdajšnjih težav in da bo še napredovala, zato tudi ne vidim razloga, da bi certifikat vložil kam drugam. Upam tudi, da se bo večina zaposlenih odločila tako, tisti pa, ki dela tukaj, obenem pa razmišlja, da bi certifikat vložil kam drugam, je milo rečeno, nevreden našega zaupanja. MARINKA ANŽLOVAR, kadrovlk, v Steklarni od leta 1979 Prav gotovo vsakdo želi svoj certifikat vložiti tako, da bi imel največjo korist. Tudi moje razmišljanje ni drugačno. Glede na možnosti, ki so nam dane (teh je res bolj malo), sem se odločila, da svoj certifikat vložim v Steklarno Hrastnik in sicer iz naslednjih razlogov: • Vsa moja delovna doba je vezana na to podjetje. • Na Steklarno Hrastnik sem nekako čustveno navezana, ne glede na nekatere težave in padce podjetja v preteklosti, skratka imam jo za svojo. To navezanosti bi lahko primerjala z ljubeznijo, ki jo imamo starši do svojih otrok, ne glede nato kakšni so in kako izpolnjujejo naša pričakovanja. • Želim si, da bi s svojim lastninskim certifikatom pomagala pri notranjem odkupu delnic, tako da bi lahko delavci pridobili večinski delež, oziroma se na drugi strani »ziheraško« bojim ukrepov, ki nam v nasprotnem primeru sledijo. • Tudi moja hiči želi svoj certifikat vložiti v naše podjetje saj se ji glede na možnosti in po informacijah, ki jih ima, zdi to najprimernejše. Podobno razmišljajo tudi ostali družinski člani. Upam, da smo se pametno odločili, in da bo poleg pomoči pri notranjem odkupu delnic, tudi vrednost naših vrednostnih papirjev dobila primerno ceno. Zato pričakujem od vodstva podjetja takšno politiko, ki bo usmerjala k tej težnji vseh delavcev »naše Steklarne«. Anketi ob rob: Iz opravljene ankete je razbrati pozitiven odnos do udeležbe v lastninjenju Steklarne Hrastnik. Težko je soditi večino po vzetem vzorcu, a če je podobno mnenje prisotno pri večini upravičencev, potem lahko pričakujemo, da bo sorazmerno visok delež tovarne pristal v lasti sedanjih in nekdanjih članov kolektiva. Milj Kobal Uskladitev sistema kakovosti s standardi ISO 9000 Pridobitev CERTIFIKATA Že dalj časa poteka v naši tovarni vrsta dejavnosti, ki naj bi nam omogočile pridobiti dokument imenovan CERTIFIKAT. Ker je ta pojem, in je vse povezano z njim za marsikoga med nami novost, želim s tem člankom razjasniti nekatere podrobnosti. Med dejavnike, ki bistveno vplivajo na možnost prodaje ter s tem na uspešnost gospodarjenja, sodi prav gotovo tudi kakovost izdelkov, ki jih posamezno podjetje ponuja. Zato bo moralo vsako podjetje, ki bo želelo uspešno nastopati na svetovnih trgih, uskladiti svoj poslovni sistem s sistemom vodenja kakovosti. Drugače povedano, v dobro organiziranih in uspešno vodenih podjetjih je politika kakovosti vgrajena v vse poslovne funkcije. Naj naštejem nekaj takih funkcij, ki po mojem bistveno vplivajo na zagotavljanje kakovosti: • preventivno vzdrževanje • presoja dobaviteljev • stalno izobraževanje • obvladovanje proizvodnih procesov • varstvo okolja Že v preteklosti so posamezni veliki sistemi poznali tako imenovane Poslovnike kakovosti, ki pa so služili v glavnem le za nekakšno postavljanje pred strankami. Dandanes pa se pred podjetja postavlja zahteva, da imajo sistem kakovosti usklajen z zahtevami standardov ISO 9000. Ti standardi opredeljujejo odgovornost vodstva glede politike kakovosti, opredeljujejo pooblastila, odgovornost in medsebojne odnose vseh, ki vodijo, izvršujejo in nadzirajo tista dela, ki vplivajo na kakovost. Določajo tudi način urejanja pogodb, ki naj vse zahteve ustrezno dokumentirajo, opredelijo načine pregleda in dovoljenega odstopanja od osnovnih zahtev, način reševanja sporov. Posebna skrb je posvečena obvladovanju dokumentacije, saj je le tako možno zagotoviti ustrezne dobave. Opredeljuje nabavo s tem, da določa sistem ocene in izbire dobaviteljev, način dokumentiranja kvalitete kupljenega blaga ter način kontrole tega. Področja, ki jih ureja standard ne kaže nadalje naštevati, del njih pa je razviden iz seznama predpisov, ki smo jih v Steklarni že izdelali. Kdo podeljuje Certifikat? Na ta način urejeno zagotavljanje kakovosti prinaša tudi pocenitev poslovanja saj je investicija v kvaliteto najdonosnejša investicija. Vpliv tako urejenega poslovanja na zniževanje stroškov je analitično obdelan (npr. Glass Technology st. 33 1992 R. A. Coruaz). Potem, ko je neko podjetje zgradilo svoj.sistem zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000, ko je ta sistem pričel funkcionirati, ter da je v skladu s standardi vodena vsa dokumentacija, lahko zaprosi za certifikat. Ta dokument izdajo posebne pooblaščene institucije kot so na primer Buerau ver-itas quality international BVQI, ki je izdal certifikat že vrsti slovenskih podjetij, SIQ itd. Taka institucija preveri usklajenost sistema zagotavljanja kakovosti z zahtevami standarda ter v primeru izpolnjevanja zahtev izda certifikat. Tak dokument služi podjetju kot dokaz, da ima poslovanje urejeno tako, da ga ima kupec lahko za dobrega in zanesljivega dobavitelja. Tako podjetje bo na trgu prav gotovo lažje uspelo. Zato se število podjetij, ki so že pridobila certifikat stalno povečuje in je trenutno v Sloveniji takih že blizu 40. Še več pa jih je v državah EGS in drugih državah v zahodni Evropi. Med steklarnami, ki so že pridobile certifikat naj omenim našega partnerja Stölzle Oberglas, ter švicarsko steklarno Vetropack. Lahko rečemo, da bo v kratkem certifikat pogoj za uspeh na zahtevnih trgih, zato smo se tudi v Steklarni že pred časom odločili, da bomo uredili svoje poslovanje po tej poti. Opravljeno je bilo že precej dela in narejenih ter sprejetih vrsto predpisov. Iz našega seznama teh predpisov je po eni strani razvidna obsežnost standarda, po drugi strani pa tudi nemajhno delo, ki je že bilo opravljeno. Zaradi spleta okoliščin, pa že narejenih in potrjenih predpisov še nismo operacionalizirali. Da bi uresničili zastavljene cilje in izkoristili vse prednosti, ki jih po ISO 9000 urejen sistem zagotavljanja kakovosti nudi, je bil na sestanku vodstvenega teama 17. novembra letos sprejet plan aktivnosti, ki naj pripelje do pridobitve certifikata v začetku leta 1995. Marsikomu se bo postavljen rok zdel zelo oddaljen, vendar pa je za dosego zastavljenega cilja potrebno opraviti še vrsto sprememb ter sprememniti precej ustaljenih navad. Zato ne moremo zastavljenega cilja doseči prej. Določeni so bili nosilci posameznih funkcij, za koordinatorico sistema pa je bila postavljena gospa Blaga Ka-zievska Jerič. Prepričan sem, da bomo zastavljeni cilj dosegli, kar nam bo omogočilo lažje in uspešnejše poslovanje. Ob tem pa se moramo zavedati, da bo certifikat odnosno zagotovilo, da zadovoljujemo pogoje standarda ISO 9002 le osnoven pogoj za obstoj na trgu. A. U. Poslovni utrip Da so razmere na evropskem trgu še vedno izjemno nestabilne, nam dokazuje tudi močno spreminjajoče se stanje v vseh treh programih. Pri programu embalažnega stekla je izgleda naš glavni tuji kupec Italvetro prišel v situacijo, da ni več sposoben poslovati. Ob tem pa je obvestil Steklarno Hrastnik, da v celoti odpoveduje prihodnje medsebojno sodelovanje. Mi smo že v preteklosti vpeljali vse ukrepe za zaščito naših poslovnih interesov, obenem pa že tečejo razgovori o tem, da bi v celoti nadomestili omenjeni izpad na trgu. Kratkoročno smo aktivirali tudi penicilin linijo za izpolnitev obveznosti do Krke še iz leta 1992, že v decembru pa se bo linija ustavila. Dobri izgledi so tudi v programu pogrnjene mize, kjer je v pripravi projekt Pogrnjena miza, ki bo v marsičem s svojo uresničitvijo spremenil podobo in položaj Steklarne Hrastnik tako doma, predvsem pa v svetu. V pripravi je aktiviranje linije P-3, ki jo bomo instalirali na poziciji IS-1 na H-kadni peči za proizvodnjo zaščitnih stekel. Pogrnjena miza danes že zahteva zmogljivosti obeh preš, tako P-1 in P-2 na G-kadni peči, kajti novi kupci in novi artikli so presegli sedanje kapacitete. Poslovanje z Grčijo se je zopet skana-liziralo v stare tirnice, zato je zastoj, ki je nastal zaradi težav pri našem današnjem partnerju, še presežen. Čeprav na Madžarskem ne vlada blagostanje, pa posli s to državo lepo napredujejo in je opazno zelo dinamično izboljševanje prodajnih rezultatov. Izjemen pozitiven vpliv na poslovanje tega programa pa predstavlja zelo uspešen remont stroja H-28, ki bo omogočil komerciali bistveno večji maneverski prostor, saj lahko, kot izgleda, pričakujemo tudi preko 20 % večjo produktivnost stroja, zato smo obnovili kontakte s firmo Cerve iz Italije, kamor bomo do konca leta prodali 2,000.000 kozarcev dveh tipov. V razsvetljavi je opazen premik v strategiji marsikaterega od naših kupcev. Tako se RZB (Zimmermann) usmerja iz cenejših stekel (MDR-1) k dražjim (RDBO-5). Tudi zato se kažejo v grupi MDR problemi z pomanjkanjem dela, medtem ko pa so zmogljivosti RDBO popolnoma zasedene. Vzorci za ameriški trg rojevajo sadove, saj pričakujemo v prvih tednih leta 1994 tudi konkretne obiske ameriških kupcev v Steklarni Hrastnik. Prihodnje leto se bomo udeležili sejma Hanover '94 v aprilu, zato so že stekle prve priprave na sejem, pogovori pa tečejo tudi na temo priprav za sejem pogrnjene mize Frankfurt ’94 v februarju. Stojan Binder Predstavitev novih sodelavcev Vili PETRIČ Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj ste se vrnili v Steklarno Hrastnik? Odgovor na to vprašanje je tudi moj odhod leta 1986. Vedno iščemo kaj novega, iščemo izzive, da bi dokazali sebi in drugim, kaj zmoremo in znamo. V teh letih odsotnosti sem spoznal določene stvari (npr. segmenti poslovanja) do katerih prej ni bilo dostopa. S svojimi znanji s področja komerciale, financ in tudi s ustvarjalnim sodelovanjem pri uvajanju novih tehnologij in programov sem sodeloval pri usmeritvah razvoja firme, v kateri sem bil zaposlen. Vendar pa vedno pridemo do omejitev, preko katerih ne gre. Od tu lahko s svojim znanjem le stagniramo in nismo kreativni. Novi izziv se je po dobrih 7 letih pojavil v obliki moje prve firme, to je Steklarne, ki je v zadnjem času storila velike korake naprej. Po določenih pogovorih in z obojestranskim sporazumom, sem se vrnil v Steklarno. K temu so pripomogle generacijske vezi, vodilni kader in seveda veselje do dela v izvozno ekstenzivni firmi. AH lahko sedaj - po določenem času ponovnega spoznavanja Steklarne Hrastnik - že izrazite vaš pogled na to podjetje? Steklarna Hrastnik se v svojem razvoju mora opredeliti o smereh. V današnjem času, ko prihaja do stroge delitve dela, je treba določiti lastne zmožnosti v posameznih programih in jih temu primerno razvijati. Ne smemo in ne moremo ostati tam, kjer smo sedaj. Samozadovoljstvo je še vedno prineslo neuspeh. Vsi dosedanji uspehi tako na področju kakovosti stekla, zmožnosti proizvodnje najzahtevnejših izdelkov, kvaliteten asortiment na MDA-P in H-28, itd. nam lahko omogočijo lepšo prihodnost in stabilnost poslovanja. Tega skupnew-ga cilja pa ne bomo dosegli, če ne razčistimo sami s seboj. Smo le majhen delček v tej dinamični celoti v katero se je potrebno sinhronizirati, kajti v nasprotnem odpademo. Mislim povedati to, da če nisi z bistvom pri stvari, ne oviraj drugih, ki to so. Kakšno je vaše mišljenje glede prihodnosti Steklarne? Bil sem in ostal bom optimist ter mislim, da bi s strokovnimi prijemi pri cenovni politiki, asortimanu in klasifikaciji kupcev lahko našli pravilno smer razvoja. Pozabiti ne smemo na stroš- kovni moment, na katerega velik del sami vplivamo. Zniževanje stroškov na enoto proizvoda nam vsem pomeni tudi lepšo prihodnost. V tej smeri je bilo že veliko narejenega, vendar pa je še veliko za narediti. Upam, da bom s svojim delom in pridobljenimi izkušnjami pripomogel, da bomo dosegli naš skupni cilj in sicer: Steklarna Hrastnik med najboljšimi v Evropi. Pogovarjala se je Milica Kobal Steklar pred 20. leti (9. 7. 1973) Rekonstrukcija naše tovarne Rekonstrukcija naše tovarne obsega povečanje proizvodnje IS belega stekla, povečanje proizvdodnje IS rjavega stekla, povečanje proizvodnje avtomatskega stiskanega stekla, avtomatska izdelava kozarcev z nogo in ostale naprave ter oprema, ki je potrebna za realizacijo novih proizvodnih kapacitet. Vrednost celotne investicije znaša 7,5 milijarde starih dinarjev -(13 milijonov DEM). POVEČANJE PROIZVODNJE IS BELEGA STEKLA Na 40-tonski H-peči se je že montiral feeder, na katerega se je priključil novi 4-sekcijski IS stroj, izdelek firme Emhart iz Švedske z enojno in dvojno kapljo s sistemom pihano, pihano ali pa stiskano, pihano in novo električno hladilno pečjo, izdelek firme Cobelco-mex. POVEČANJE PROIZVODNJE IS rjavega stekla Proizvodnja rjavega stekla se poveča z vgraditvijo novega 6-sekcijskega IS stroja z dvojno kapljo - sistema pihano pihano. Montiral se bo na rekonstruirano 5-tonsko B-peč, katera se bo ob remontu v januarju prihodnjega leta predelala na peč z 10 m2, ki bo lahko topila do 20 ton rjavega stekla na 24 ur. Poleg IS stroja z Emhartovim feedrom za dvojno kapljo se bo še na-bavlila električna hladilna peč z vlagal-cem stekla in kontrolna linija. POVEČANJE PROIZVODNJE AVTOMATSKEGA PREŠANEGA STEKLA Na 25-tonski G-peči se bodo še k 12-sekcijski avtomatski stiskalnici montirali dve novi 12-sekcijski avtomatski stiskalnici. Obe novi 12-sekcijski pnevmatski avtomatski stiskalnici bosta opremljeni z odjemalno roko in obžigalnim strojem ter odjemalno napravo iz obžigalnega stroja. Poleg strojev in opreme se še nabavi iz uvoza ena hladilna peč in dva avtomatska vlagalca stekla v hladilno peč. POVEČANJE PROIZVODNJE OPAL PREVLEČENEGA STEKLA Poleg 5-tonske C-peči, v kateri se bo topilo belo steklo za prevlečenje opal-nega stekla, se bo postavila nova dnevna kadna peč za taljenje opalne-ga stekla. Z montažo nove dnevne kadne peči se bo pričelo v mesecu juliju. V sklopu obeh peči naj bi delale naslednje brigade: RDBO 5-opal prevlečena razsvetljava 4 brigade RDBO 4-bela razsveljava 6 brigad in RDBO 2-3 cilindri 3 brigade. AVTOMATSKA IZDELAVA KOZARCEV Z NOGO Proizvodna hala avtomatske proizvodnje in hala hladilnih peči se podaljša za 25 m. V tem podaljšanem objektu je predvidena proizvodnja kozarcev z nogo. Avtomatska proizvodna linija bo izdelala 16.000 do 25.000 kozarcev z nogo v 24 urah. Steklena masa se bo topila v kontinuirani talilni peči s kovinskima rekuperatorjema. Talilna peč napaja dva feedra, od katerih napaja prvi stroj za izdelavo balonov in drugi pa stroj za izdelavo nog. OSTALE NAPRAVE IN OPREMA, KI JE POTREBNA ZA REALIZACIJO NOVIH PROIZVODNIH KAPACITET 1. Razdelilna transformatorska postaja 35 kV. 2. Razširitev konpresorskega prostora za dva kompresorja UA 23, izdelek firme Atlas Copco iz Švedske. 3. Novi proizvodni stroji in kvaliteta izdelkov zahteva tudi natančnejšo izdelavo modelov, zato se bodo nabavili tile obdelovalni stroji: kopirni rezkalni stroji Deckel KF 12 s potrebnim brusnim strojem za brušenje orodja in skobelni stroj z vrtljivo mizo bomo uvozili, univerzalni rezkalni stroj, brusilni stroj ter več stružnic bomo nabavili pri domačih proizvajalcih. 4. Dotrajani parni kotel Asmann bomo zamenjali s parnim kotlom BKG 80A. 5. Na južnem delu tovarne se bo povečalo skladišče gotovih izdelkov. Razmišljanje leta 1993: Velikopotezna načrtovana (in izpeljana) investicija, vredna imena Steklarna Hrastnik. In prihodnost je na strani takšnih odločnih usmeritev v razvoj. (S.M.) Začetek opravljanja dejavnosti FORMA H, d.o.o. Znano je, da orodjarna že nekaj časa posluje kot samostojno podjetje FORMA - H, d.o.o., kot družba v mešani enoti. Uradni pričetek poslovanja družbe je bil 1. 9. 1993 s sklepom Nadaljevanje na 4. strani Nagradna križanka l - -, PROSTOR v CERKVI, TUDI PEV- SLOVENSKI PISATELJ PISKAJOČE i i 1 ONEMOGEL STAREC MORNARSKA PIJAČA GLASBENIK GALIJ POIZVEDOVANJE,ZBI- STEKLARN^ 1 i I DVORNA RADIO- AKTIVNA ANGLEŠKI VELIKAŠ OTOK V OTOČJU Hilli f SKI ZBOR Šorli Im DATK0V PRVINA TUAMOTU w OC ET CINEK NA JUHI P0S0D0VKA, ŠKRN1CELJ Jr NIKOLAJ PIRNAT DRAŽILNO NASLADILO D O O O EGIPTOVSKI FARAON lllllllllll 1 . I|| GROBO DOMAČE SUKNO O o o o O O O O FOTOGRAF. APARAT BADMINTON ARIST0FAN0VA KOMEDIJA, TUDI NADLEŽNE ŽUŽELKE 3ENO ZUPANČIČ O o KRALJ TONE ADAMOVA ŽENA GERMANSKI OREL FRANCOSKA REKA V JUŽNI BRETANJI .ÌA8ICA" MOTNJA V DELOVANJU ORGANIZMA NEMŠ.FILM. IGRALKA ( KARIN) PODŽEM. HODNIK ZAH0DN0- GERMANSK VOJSKO- VODJA o o PTIČJI CVRKUT RAFKO. IRGOLIČ MESTO NA NIZOZEMSKEM C SIR) DEL SKELETA JUS7ICA, PRAVO- SODJE o o IZID. KONČNI RAČUN MESTO NA PORTUGALSKEM TELIČEK MALIK SPREMLJE VALEČ BOGA EROSA o o LEPI JEGLIČ ETIOPSKI PLEMENSKI POGLAVAR BENEŠKO im STEKLARNA IÜ POROK ČUDEN EDO o o FRANCOSKI POLITIK (VINCENT) EDGAR DEGAS TUJA PEVKA (AMANDA) GRŠKI POVELJNIK PREDTROJO AVTOR : KARLI DREMEL PERGAMSKl KRALJ PROSTOR 7A SENO REKA V JUŽNI SLOVENIJI E J j DIFTE- RIJA BALKON PRI GORENJSKI KMEČKI HIŠI o o KRAJ VZHODNO OD BUDIMPEŠTE ZNAMENJE NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA M ITO TREFALT RIMSKA VEŽA KORALNI OTOK o o MEHKO NEBNI JEZIČEK TUJA DREVESNA SORTA VEŽBA, VADBA PERZIJSKI BOG OGNJA REŽISER KUSTURICA PLEME, ROD o o HLOD ŽILA D0-VODNICA BALTSKA DRŽAVA PEVEC JÜRGENS SATIRIK BUCHWALD NESE- BIČNEŽ o o IGOR MAJCEN NEON STROJ, NAPRAVA EMIL SMASEK NOBELU MESTO V ZAHODNI ZAMBIJI o CVETNA LONČNICA, PEPELKA TONE SELIŠKAR IKRAVEC, APNENEC o ZAPPR, JEČA FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) Nadaljevanje s 3. strani skupščine, ki je zasedala konec avgusta. Na skupščini so bili izvoljeni člani skupščine; Matija Koritnik kot predsednik, Boris Šentjurc, član in jaz kot tretji član in hkrati imenovan za direktorja družbe. Sprejeti so bili osnovni akti, ki so potrebni za začetek obratovanja družbe. Prva dva meseca sem bil v družbi zaposlen sam, prvega novembra pa je v Formi - H bilo zaposleno 44 delavcev in prav to je vzrok, da te vrstice pišem šele takrat, ko so zaposleni vsi delavci. Družba posluje že dva in pol meseca popolnoma samostojno. Vse poslovne funkcije opravlja sama in za svoj račun, plačuje najemnino za prostore in finančni servis, ki ga vodi služba Steklarne. Prvi kazalci poslovanja še niso povsem razvidni, vendar je poslovanje družbe zadovoljivo. Obstaja bojazen, da naši kupci ne bodo pravočasno pfačevali računov, na drugi strani pa moramo ves kupljen material plačevati v rokih, drugače nam bodo dobavitelji ustavili dobave. Zaenkrat nam to uspeva. Trežne razmere, ki sedaj vladajo v Sloveniji nam omogočajo, da približno od 10 do 15 % svojih zmogljivosti prodamo kupcem po Sloveniji, 85 % pa Steklarni Hrastnik. Zastavljeno pa imam tudi akcijo pridobivanja novih kupcev iz tujine. Naročil zaenkrat ne primanjkuje, celo zelo veliko je naročil za orodja za firmo RZB in kupcev za namizno steklo. V zadnjem času pa smo pridobili naročila tudi za orodja IS italijanskega kupca. Na podlagi tega delavci Forma - H dobivajo zaupanje in premagujejo bojazen, da nova družba ne bi shodila. Kmalu pa bo izvedena tudi dokapitalizacija družbe, s katero bo Steklarna prenesla celotni strojni park orodjarne v Formo - H in s tem povečala kapital družbe. Naj bo ta članek v informacijo vsem bralcem Steklarja, delavcem Forme -H pa v spodbudo za nadaljnje delo. Avgust Fišnar Nagradna križanka Današnjo nagradno križanko pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, Hrastnik do 15. 12. 1993. Med reševalce s pravilno rešitvijo križanke, bomo podelili pet nagrad v skupni vrednosti 6.500 tolarjev. prva nagrada 2.000 SIT druga nagrada 1.500 SIT in tri nagrade po 1.000 SIT Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 8/1993 smo prejeli 62 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 2.000 SIT: Irma Kirn, upok. 2. nagrada 1.500 SIT: Ljubo Čakič, upok., 3.-5. nagrada po 1.000 SIT: Milan Crnkovič, upok., Alenka Leskovšek, Anica Klenovšek, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: akt, mur, kostim, v procesu, altana, lastninjenja, L.R., S.H., Š.T., Nej, pok, pek, TATRA, A.P., rak, Amati, oreada, O.P., Riga, A.N., mikser, šal, parodist, Balt, trak, mirakel, ananas, Atkins, agava, Kari-na, Rioni, kna, Nkomo, T.T., lan, Stol, sla, ris, Una, mehkoba, R.E., raca, Rinka, Ramon, Potokar, akter, Troja. (K. D.) steklar Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Slavko Marčen, Majda Krošlin, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Alojz Šmagelj in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1 maja 14, telefon 0601/41-622 Po mnenju Urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-93) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5 odstoni prometni davek.