50. štev.
Novo niosto, 10. mare« 1ÍH(>.
Loíiiik XXXT.
Dolenjsko Noviue izliíijajo vsáli	; ako
: : je ta dan ]na!í!iik, dan liojircj. : :
t-eiin jim 7Ai celo Icto (od ajirila do aprila) 1», za poi lom l'ôO li. Nnroc.niiia ■/.II Nenurijo, Jíosiio in linijfn evropsko, lir/ave xnasii îÎ'ôO K, za Ameriko 4'.'>0 K, List iit oi^lasi se |»ituMi,j(\jo Tiapi'<\j.
Vso <lo|)Íse, iíitro^iiiiio in o/iinnila sjírcjtMim tiskarna .1. Krajec na.sl.
(;. ill kr. aiiiiadiio višje t>ovoljstvo, K. Q. Op. št. 892«.
Svarilo.
z iibegonivojtiili ujetnikov je velika nevarnost, škoda '//A lastno armado v zvezi.
Kdof voj II i tu iijíit nikom, /avedajořse t c škodo, i)ri liegii iioinaga, zvrši liiidodclstvo jn'oti vojni tiioři (hžave po ^ ;iii7. v. k. z.
Td lindodelst vo s[)ři(ia pod naglosodiio postopanje in íío v tem postopanjn ! s smrtjo na vislicah.
Ysled tejça se vsakdo, zapcet.ivši zakonito posledice, svaii vojne ujetnike, kakor linii, ker se vojni njettiiki iti voliuni veèi-n()iiia poslnžnjojo civilne obleke, Ijinli, ki ticsbivajo staitio v ki'ajn, (iijre t!eo|ii'aviíícno ali vsaj ne da bi sc tiaznanili vojaški ali krajevni ol)la.sti joniati jiod stielio, jim dajati lii'ano ali takim osebam s tem, da se jim pokaže pot, da se jih i)reohleěe ali na dnif,^ način pii nadaljevanjn pota podjiirati.
Od C. in kr. armadnega višjega poveljstva.
Stališče, dne IS, iebrtiarja 1916, Št. ia;ni,Mol).
To se diijo vntťii iikazn c. iii kr. ]iovyljst.va jiiKDOKaliOtJiio iiuuto z (]iio 21. ťobrufirja IDlti, oji. xt, 8547, lili B|>lo,^tJO Kiiaiije.
Ljiibljnim, dno 29. feljruarjn ISlfi,
C. kr, dcžpliii predpcilnik ; ________________ _ Itaroii JScliwury. m. p.
Pismo sv. Očeta.
(Pu .Slovciicii".
li,im, 5. marca.
j,Osservat.ore Romano" oi)javlja sledeče ])ismo sv. Očeta svojemu generaIneiiiu vikarju kardinahi Pompili v Uimii:
V ř;trašiieni .sporu, ki trga Evropo, nismo nio}i;li ostati kot splošni diišni pasiir prosi,odiišni in Jiismo ludi molčé gledali, ker l)i sicer zatajili svete dolžnosti, ki nam jili nalaga vzvišeno po Uogu nam iialožt-no )ioslans|.vo miru in Ijnhezni. Od začetka svojega iiontilikata smo se trudili s po laiio sti'ašnili jirizorili iižaljcnim srcem, da s svojimi o])rniiiiii in s .sveii pregovorimo voj.skujoče se narode, naj hi odložili oiožje in poravnali svoje spore s prija-
teljsko s])oraznninostjo lako, da bi odgovarjalo človeškemu dostojanst vu. Yi'gli smo se takorekoČ med vojsknjoče se narode kaki>r oče med svoje boreče se sinove in jih rotiii v imenu tistega Boga, ki jc neskončna pi'avica in ljubezen, naj opiisté namen medsebojnega nničeiija, naj marveč jasno ])osiedno ali neposredno obrazlože želje vsake stranke in naj po načidili pravice in možnosti vpoštevajo želje narodov in naj prenesu poti'ebne žitvc sainoijnbja in posebnih koristi v danem slučaju v korist lii'avičnosti in splošnega dobiobita velike skupnosti narodov. To je bila in je edina pol, da se reši strašen spor po načelih pravice in da se doseže mir, ki ne bi ko-i-istil eni sami si ranki, marveč vsem strakam in bi bil zato pravičcjn in ti'ajen. Obžalujemo, ker se ni poslušal naš očetovski glas in ker vojska traja divje dalje z v.semi svojimi strahotam i. Kljitb temti, gospod kardinal, ne moremo in ne siiK^mo niolc.ati. Očetu, katerega sinovi se nahajajo v divjism boju, ni dovoljeno, da jtreneba svai'iti samo za to, ker so ostale njegove prošnje in solze brez uspeha. Znano Vam je pa tudi, da je naš ponovni kîie po mii'ii, če tudi ni dosegel željenega učinka, našel gloljok odmev in se je vlil kakol' balzam v srce vojskujočih se narod()V, da, vlil se je v si'ca vseli narodov celega sveta in v/Amdil ži-vaïine, vroče želje, da hi videli, kako naj se ki'vavi sjior najliitrejše reši. Ne moremo se vzdržati, da enkrat dvignemo svoj glas proti tej vojski, ki so nam zdi samo-unuir civilne Evrope. Ne smemo opustiti, Če nam to dopuščajo okolnosti, da pri])o-ročamo v.sako sredstvo ali (ia oiiozorinio ntinj, Če more služiti /a to, da se doseže /aželjeni smoter. Zdaj nudijo, gospod kardinal, ugodno piiliko nekatere pobožne žene, ki so nam naznanile, da se liočejo v svetem postncuii času združiti dušno k molitvi in k pokori, da izprosijo od Imžje neskončne milosrčnosti kone.c strašne šibe. Tak i)fedlog moremo le pozdravljati in priporočali vztrajno molitev in ki'ščansko pokoro, ki je mnog()li.i'al. edina tolažba ob razmesai'jenju našega in vsakega človeškega srca vsied tega strašnega bratov-
skega l)oja in najuspešnejše si'edstvo, da izprosimo pri (íospodu zaželjeni mir. Ti^ed-log smo zato očetovsko blagoslovili in ga zdaj javno pohvalimo, ker želimo, da se mn pridružijo vsi verniki. Vsekakor zaupamo, da se ne samo v Uiniu, marveč v celi Italiji in v drugih vojskujočih se deželali zbiraji> katoliške rodbine posebno v bodočiii dneh v pokori posvečenim ceikvam oddaljene od svetnih iger in zabav, k pobožni in trajni molitvi in h ki'ščanski pokori, kar je v sedanjih Časili skrajno pri|)oroč!jivo in odgovarja žalosti vsake duše. Poseliiio opominjamo vse matei'e, žene, hčere in sestre borilcev, ki v nežni svoji duši bolj kakor vse druge osebe čutijo strašno gorje sedanje giozne vojske, naj s svojim zgledom in s svojo milo nn)čjo ob domačem ognjišču pregovore vse člane svoje rodbine, naj iniprestano in goreče molijo k Jiogu in naj prinašajo njegovemu božjemu jirestoln prostovoljne žrtve, ki naj potolažijo pravično jezo Boga. Ljnbo bi nam celo bilo, če katoliške ]'odbÍntí vseh vojskujočih se narodov to delo ljubezni ]tosebno izpeljejo na dan, ki je posvečen spomini! prevzvišenega dai'ovaiija Boga človeka, ki je hotel s svojo bolečino rešiti in tolažiti vse Adamove sinovo, ki se v tej vedno znameniti nri njegove neskončne ljubezni obračajo ]io posi'edovanju njegove žitloslne a neupognjene matere, kraljice mnčeiiikov in dosežejo tako milost, da morejo težave in bolestne izgube ti'dno s ki'ščansko vdanostjo prenašali in ga ])rositi, naj konča to tako dolgo in strašno poizkuSnjo. Želimo tudi, naj se zbrišejo z miloščino tudi grehi in se potolaži pravična božja jeza in naj vsaka ]'odbina primerno svojemu premoženju daruje vinar ljubezni v koi'ist i)o odiušeiiiku Jezusu tako Ijnbljenim revežem in nesrečnežem in posebno v podporo ubogim ot.i'očieem tistih, ki so padli v tej sti'ašni vojski.
Končno podelimo, ker upamo, da se udeleže tega dela ki'ščanskega usmiljenja in nežnega sočuvstvovanja Človeški bolesti in še bolj iz nadnaravne milosrčnosti, ki naj združi otroke pi*i istem nebeškem oi^etu, tudi lodbine nevtralnih dežela. Vam,
gospod kai'dinal, in omenjenim katoliškim ženam in rodbinam prisrčno apostolski blagoslov.
V Vatikanu, 4, marca liJK!,
Benedikt XV.
Pridelovanje buč in soinčnic zaradi olja.
Vse kaže, da bo olje čim dalje dražje, ker ga zmeraj bolj j)rimanjknje. V tej stiski si laiiko pomagamo. Če bomo začeli itrl-delovati domaČe olje iz bučnega semena in iz semena soinčnic, tako kakor delajo na Spodnjem Štajerskem.
1'ri nas pridelujemo Imčc že od pamti-veka in sicer splošno med turšieo, pa tudi j)o drngili jirostorih. Za bučno Sisme se pa nismo dosedaj dosti menili. Posušili in spravili smo ga le toliko, da smo ga imeli za seme. Danes nam pa kaže, da vse Idično seme skrbno spravimo in da ga obračamo za domače olje, tako kakor delajo na Spodnjem Štajerskem.
Bučno olje se nam morda prvi tre-jnitek ne bo dopadlo, za to ne, ker rnu nismo vajeni. Xa Spodnjem Štajerskem ga pa zelo hvalijo, ker je v resnici okusno in dobro. Tpati pa je, da se mu btitiio tudi pri nas hiti'o privadili in da ga bomo tako cenili, kakor ga cenijo danes na Štajerskem.
Tieba je jia, da dobimo tudi pri naših mlinih potrebne siiskalnice za prešanje takega olja, kakor jih imajo na Štajerskem. Te stiskalnice so Čisto jiriprosle in so gon i JO k i ikor mlinski kameni. Dosti Id bilo, če bi imeli saj v vsakem okraju en mlin, ki bi se jiriredil z napravo za stiskanje olja.
Druga rastlina, ki daje tudi prav okusno je<lilno olje, so pa naše solnČLiice, ki po naših krajili ju'av dobro vspevajo in katero bo kazalo že letos v večji meri sejati med (uršico in mod kromidrjem ali pa ob kraju teh njiv, da bomo pridelali V(ič oljnega semena. Tudi za to seme sc moramo takoj pobrigali. Najbolje bi bilo, da bi se po naših županstvili začelo vplivati
LIS^TEK.
Ljubezni žar.
Xii neliit jîvcKilo sevajo, iia vani fiizitje jievajo, [loj.j ^'Insni'i, ))0,jň lei)ň, jtri prči pa Jim je liiitiň. Kaj bi ne tiilo jint liudň, kaj bi ne Ijjlo jim bridko, od doniii BO poslavljajo, tui vojsko se «djiravljajo.
Ta mehka, prisrčna in ganljiva pesmica „slavčka goriških iilanin" ob zeleni Soči se je razlegala v i'ani nri tistega večei'a iz mladih fanl.ovskih grl po samotni vaški nlici. Veselja so si hoteli privoščiti ti lantje. Saj gredo v tioj, gredó branit domačo zemljo zoper kletoga sovraga. V prsih jim bije junaško srce, ponosni so na svoj stan. A petje zveni vendar otožno. Gronka, neprijetna zavesi, jim tlači mlade duše. Mladi so Se, Komaj osemnajst let so do[iolnili, in že jih kliče cesar na vojsko, liavno so se razcvetu v zale fante, kakor se razvija vrtnica iz pojika v nežen evet, in že jim žuga hladtii dih striipeiu; sape na bojišču, da jiii zamori. Niso še vajeni sveta. Noga jim še ni prestopila mej domače fare, pa naj gredo v svet med tuje, nepoznane obraze. ]\ako bodo jiogreSali ljubezen di-
hajoče obličje skrbne mal,ere! Ostavijo naj mirno očetovo hišo in se podajo za dom med bojni gi'om ! Zato postaja njihovo petje vedno otožneje, vedno slabeje, dokler čisto ne utihne.
Fantovsko petje je jokalo od hiŠe do hiše in prispelo tudi na uho lepega Tončka, sina edinca vdove Marjete, Tudi on je bil med njimi, ki se poslavljajo od doma. Ni šel ven na vas med jirijatelje. Sicer je imel rad tovariše, se je rad veselil z veselimi, a naji'aje je vendar ostajal doma pri svoji nad vse mu dragi materi. Čudovito ji je bil udan. Prav tako, kakor nedolžno dete, ki ga še vodi za roko skrbna mati. Tudi današnji več(;r sta sedela ol)a za veliko javorjevo mizo tam v kotu prostrane izbe. Sedela sta in molčala. Toliko sta si imela še povedati, a besede so jima obtičale v grlu. Hudo, zelo hudo je Itilo Tončku ju'i srcu. Ostavili bo moral lepi dom, kravice tam v hlevn, jiing in brano, zapustiti z]ian<;e in prijatelje, ločiti se, to mu je bilo najliuj(\ od zlate svoje matere. V duhu se že vozi s številnimi tovariši po železni cesti, že gredó v vojašnico, že se
urijo na vežbališču, že odhajajo na bojno Itolje. Začne se krvavi ples, tako sirašan in grozen, kakoj' so ga risala z živimi barvami vojaška pisma.
In mati! Skrušena seje naslanjala s komolcem na mizo, potrta, brez l.olažbe, in ogledovala svojega ljuldjenca. liil ji je vse na svetu, življenje njenega življenja. Z njim je živela, z njim bi morala umreti, če bi ga [lokosila iieiziu'osna smrtna kosa. Objemala ga je z vso Ijulieznijo materinegii srca in ga čuvala kakoi' jniričico svojega očesa. Kar misliti si ni mogla, da jo bo zapustil. Med hudoiini svet naj ga pust,i, njega, ki je tako pošten in dober, illad je šii in neizkušen. Ni še okusil sadu spoznanja, ni še poznal naslad, ki jih po-inija zapeljivi svet mlademu srču ; nebeški kerub mu je še varoval z ognjenim mečem raj nedolžnosti v mladi duši. ■;\leil svetom bo v veliki nevarnosti, da se pokvari. Izgubila ga bo morebit.i za veilno. To jo boli, to jo ])eče.
Pozno je že bila ura na steni, in Se vedno sta sedela za mizo. Slednjič povzame mati besedo; „Poglej Tonček ! Tako Icjie
načrte sem naredila za jírihodiijost. Ti še malo dorasteŠ, prišla bo v hišo nevesta. Tvoja sreča bo tudi moja sreča. Na stara lela se bom oddahnila, odpočila od napornega dela. Po letu bom sedela na klopici pred hišo in si ogrevala stare ude ob toiilih solnčnih žarkih, po zimi ob topli poči v hiši, 1)01)1 pěstovala otročíce in molila, kaíiar bodo sjjali, rožni venec. In sedaj pride neusmiljena roka, mi uniči te lepo načrte in naju loči, kdove za koliko časa, znabiti celo za zmeraj. Kaj naj počjiem sama! Brez tebe tudi meni ni obstanka! Pa naj se zgodi volja božja!"
Zadnjikrat mu ifolaga na srce skrbna mati svoje nauke, zadnjič mu slavi pred oči, kaj ga čaka. ['riporoča mu strah božji in iidanosl, v voljo božjo. Moli naj prav pogosto! Kadar mn bo žalost stiskala dušo, naj se zinisli na dom, na njo, ki .se bo mudila vedno v mi.slih pri njem, ki bo zanj neprenehoma molila in bo nažigala sleherni dan svetlo lučko pred podobo Marije Pomočnice, To ga bo potolažilo, to mu nakhniilo božje varstvo. Pa inše naj prav pogosto.
na to, da bi sc ljudje vneli za pridelovanje doiuiicega olja s i)otnoCjo buí íii solnùiic.
Za vse diiigo bodo gotovo i'ade poskrbele nage merodajnc oblasti, kateritu je veliko na teni, da nam ite zmanjka važnili iii'aiiil, h katerim spada gotovo tudi olje.	Rolinnan.
Cenjenim naročnikom
smo priložili danes, in nekaterim priložimo v priliodiiji številki, položnice in «icer onim, ki iiavadtH) jiošiljajo nai'oćnino po pošti. Zaradi jasnosti smo napisali na jioložnice vaeni zaostalim pladnikom dotično leto in svoto, ki je še dolžati, in ob enem znesek tudi za naiirej. Kdor pa ima za nazaj JiaroČnino poj-avnano, naj nam pošlje ])a samo 3 krone za leto 1 i)Iti; .seveda Ic-ti nimajo iiić zapisanega na položnici, ki plaéajo naprej. — Najlepše pi'osimo, naj tedaj blagovoli vsak takoj izpolniti položnico z dotično svoto ter nam nemudoma vposlati iiai'oiiiino.
Naznanjanm nadalje, ila smo vsled vojnih lazmer prisiljeni, list i)ošiljaLi samo oním, ki ga tu(ii naprej plaiajo. Vse tiskai-sko blago, papir, bai'va ild., se je podj'ažilo nad 300 odstotkov in moramo tuili tiii vse naprej plačati, če liočemo še sploii kaj dobiti. Zaradi tega je moralo veliko listov v Avstriji povišati tudi iiaroČniiio. MÎ pa iiaroCiiine ne bodetuo povišali, čeiiwno imamo zaradi iiremalo iiaročiiilíov veliko izgubo, ker nas vodijo pri izdajanju lista višji nameni: korist, blagor in pomoč našemu ljudstvu v gmotnem in nravnem ozirii. Zato pa tem nujtiejše prosimo, da se vsi cenjeni naročniki odzovejo jiašeniu povabilu 1er nam čimprcje pošljiijo naročnino za nazaj in za naprej. 0Í) enem pa proslnio; Pridobivajte novih naročnikov za Dolenjske Novice! Ur cd II i.ill v o in iipi-avništvo.
Pomanjkanje mleka.
Vojni ias spravlja nase mestne prebivalce v veliko stisko ludi zaradi pomanjkanja pot.!'ebn(;ga itdeka.
Seveda, če ni krav in krme, potem tudi mleka ne more biti. V zadnjetii času se je mnogo krav odpi'odalo za vojaštvo. Mnogo takih živali se jia pokolje tudi po našili niesnieali, Ljudje jih prodajajo, ker jim manjka krme.
Kakor znano, se je tudi veliko ki'tiic že oddalo za naše vojaštvo. Vse to se kaže sedaj ini pi'eski'bi mest z mlekom. Mleka manjka in ga pi'i najboljši volji ni tuo-goČe dobiti toliko, kolikor ga rabijo mesta.
V tej sili ni d]'uge pomoči, kakor da se skuša saj to ohi'aniti, kar imamo sedaj v okoiici mest molzne živine in krme. Niijno jiotrebno je, da gledamo i)ri rekvi-zicijah živine in ki'me iia to, da se varuje
v okolici mest molzna goved, pa tudi tista ki'ina, ki je za njo potrebisa, kajti sicer nioi'a nastati še bujša sila in še večje pomanjkanje mleka, kar bi bilo naravnost usodno za rejo malih otrok.
Kako velika jc že danes sila za mleko, so vidi najbolj na (cm, da iščejo mestne stranke potrebno tiileko daleč zunaj po vaseh, ])o krajih, odkodei' se ni nikdar imsilo ndeka v mesto. Seveda so ta pota večidel zastonj.	li.
NÎ ga več .
v aiioitiiii Ivanu Kiiuielj, ptuile..... tin južiioi» riojiMii.
Mi'tev je in ni ga več . . . Smrt se je mrzlo v obraz mu ozrht, mi'tvega v hladno gomilo zapi'la, ndadi desnici iztrgala meč. — Mrtev je zdaj in [li ga — več . . .
S ))olnim pogunmm odšel je na boj... hrabi'0 žarelo je mlado oko, ko je jetiial od domaČih slovo: „Oče, brat, sesii'ica zdrava ostain, kadar nastane mir i)!'iih;ni takoj; Bog Vas tolaži, Bog Vas ohiiini!" Pa je odliitel za dom svoj gureč v boj in ne vrne se nikdai' veČ . . .
Žalostno InČka tam v sobi brli, nihče ne poje, vse žalno molči. Resno udarja ura na steni: osem... deset... dvanajst... kaj li pomeni, da ne povrne se v sobo smeječV Ali je mrtev? Ga li ni več?
Bilo je mladega jutra zarano, smrt je hitela čez bojrn) poljano ter dotaknila se mlailega čela, naglo izginila žrtve vesela. Za domovino jc pal krvaveč daleč Jta tujem ~ nI ga več . . .
Galob-Liiidiarski.
Cepilni tečaji.
]{ei' jc vsled ijoniaiijtianja f^viniijtM'ih vezi cepljenje trt na zeleno nemogoče, priredi C. kr. vinarski nadzoridk za Kranjsko sledeče eepilne tečaje, pri katei'ili se bode podiičevalo v suhe m eepljwiju ameriških trt.
1)	V sredo, dne L^). marca ob 9. uri zjnti'aj pri državni trtniei v Črnomlju, kjer bo ob enetn I'azdelitev trt.
2)	V nedeljo, dne 1 9. marca ob S, nri zjutraj v Metliki,
3)	V pondeljek, dne 20. marca ob 8. uri zjutraj na Sinjem Vrhu (pod-nčuje delovodja L Polenek.
4)	V nedeljo, dne 19. marca ob 8. nri zjutraj v Starem trgu pri Kočevju {poduČtije delovodja I. Polenek).
5)	V sredo, dne 22. marca ob 9. uri zjutraj pri državni trtniei v Kostanjevici, kjer bo ob enem razdelitev trt.
fi) V nedeljo, dne 20. mai ca ob 8. ni'i zjutraj v Ad 1 eš i Čah ( podučuje delovodja I'olenek).
7) V nedeljo, dne 2tj. marca ob 11. uri dftpoldiie v St. lin pertn.
S. V četrtek, dne ;iO. marca ob 9, ui i zjuliaj na !\l a v i' 1 a ii (iMaierle, nem š ko).
9)	V tiedeljo, dne 2. aprila ob polu 8. nri zjuiiaj v Semiču.
10)	V torek, dne 4, ajirila ob i), uri zjuti'aj pli državni trtnîci v lîrihnu (i)i'i Novem mestu), kjer se bo tudi podnčiivalo v « i 1 j e n j u cepljenih t. rt..
1 1) V nedeljo, dne 9. api ila oh 8. ui'Í zjutraj na Čatežu pri Veliki Loki.
12) V četrtek, dne 13,ai>rila ob. S. nri zjutraj v St. Janžu mi Dolenjskem.
Vdeleženci naj i)iiiiesej<) k tečajem osti'0 nalnnšeiie cepiltie nožo in itovsod (izvzemSi di žaviie ti t Jiice) tudi nekaj rezja ali rezine (trtiiih mladik),
t', ki. viiiiirski uadKoriiik: U. Sknlick)'.
Neobdačeni sladkor za krmljenje čebel.
Po ugodni in gorkî zimi se nam bliža Hpomtad z oživljajoče miravo. V takih zimaii potrebujejo čebtdo navadno věcí medu za prezimovanje, kakor Če je Inlo eimkomei'no mrzlo vreme. Vsled tega utegnejo imeti čebele premalo hrane zase in za novo zalego. Najslabše ravini tisti čebelar s svojimi čebidami, če jih pusti v tem času SM-adati. Medn-i)Itain;a se navadno v sedanjem času težko dobi; tudi je zelo di'ag. Piav mnogokrat se s takim medom, ako ni bil pravihm shranjen aH [la |)i-ezgodaj odvztd. čebelam, zanese med čebele nabiz-Ijivo in nevarno bolezen kugo. Iz teh vzrokov se svetuje našim řelielarjem, da začno sedaj — po sv. Jožefu — čebelam ])olagati v vodi skuhan in ohlajen sladkor, ki je najboljše nadomestilo za meil-pitanec. Ker [»a je sladkor drag, zato se oddaja vsako spouilarl cenejši lîristalizovanî sladkor, kat(!remu je prime.iano nekaj odstotkov žaganja in peska, da je /a človeško hrano neužiten, in je zato cenejši. Ker se od njega ne plačuje davek, se imeinije neobdačeni sladkin- za ki'ndjenje čebel. Od tacega sladkoija se vzame n. pr. 1 kg, se raztopi v enem litru vode, se kuha kakili 10 minut, da zavre in ))ii tem se posname pene ter se i)usti sldaditi. S to množino sladkorne vode se krmi 10 panjev lahko 2 dni. Potem se pa zojiet skuha 11 te tekočine in se ž njo pita Čebele. Na tak način krinljene čebele se počutijo i)rav dobro, se vsled toga hitro razvijajo in dajo ne le zgodnje in močne roje, ampak navailno se jim zamore po olnlni paši sredi ali koncem maja odvzeti ]io nekoliko kilogramov medu, ki je najboljšega okusa in veliko tinejši kakor pa jesenski (ajdov) med. Stimîii, naloženi
Tonček je i»azno poslušal besede, prihajajoče iz ust ljubeznjivc matere. Vsako si je zapomnil in ji obljubil prav zagotovo, da jo bo ubogal. Pred njo ni in ne bo poznal skrivnosti.
Zjutraj navsezgodaj vstanejo. Tonček je pripravljen. Odhaja. Do križa na razpotju ga je spremila mati, 'J'u sta obstala. „Bog te varuj in Marija, vzdiiine žena s solzami v oČeli. Zagotovo se vrni. Mi boš [iripovedoval o vojski, kaj si doživel, kako si se boril. Vse mi boš razložil, koliko si p!(!stal hudega, pa tudi, kaj si videl lejiega po svetu. Ostani zdrav! Z Bogom! Naj te spiemlja in vodi angel varuh, kakoj' je sprendjal ndadega Tobija v daljno deželo, ter te jirivcde srečno nazaj ! Z Bogom!'' To rekši ga Se enkrat pogleda globoki) v njegove lejje plave oči; sin stisne krčevi!.o s svojo i'oko roko materino, se obrne in odide.
Tončku se je zdelo, kakor bi se mu srce ti'galo iz telesa. Vse bi še bilo. Ločil bi se od domaČe hiše, rodne zemlje, od tovarišev, a })ustiti blago mater, to boli, silno boii. Ali bo še kdaj č\il mili glas
zvonov iz lin donniče cerkve! Vse bi dal, da bi smel ostati. Še enkrat se ozre nazaj, na rodno hišo, potrto mater, mati se je tudi okrenila, in dvoje ljubečih oči se je srečalo, srečalo morebiti zadtijikrat pri križu ob razpotju . ..
Topid veter pihlja sem od južne plati. Od tam prihaja, kjej- proži petelina na puški tudi lepi Tonček, nepozabni Tonček, začetek in konec vseh unsli in želja i)i'iletne matere, ki se ji vlečejo mimite v neskončnost, ki moli in plaka, se boji iti upa, ICjejeini! Kako mu gre! Ali še vsiraja v ognju! Pisal je V(!Č pisem, in vsaka vrsticii, pisana z njegovo roko, se ji je zdela dragocena svetinja. Sedaj že dolgo ni pisal. Prav, ti hitri velrič, poslušaj me in mi povej, kako gre mojemu edinen. Jeli zdrav V Kaj misli namer' Ti veš to,saj si phil nad njegovo glavo.
Poslušen velrič odgovori, odgovarja z zamolklim gronienjem, ki doni sem iz bojišča. Udar udarja na udar, eden huji kakor (irugi. To so pozdravi sina iz bojišča. A sleherni ))ozdrav zaseka novo rano v ljubečem materinem srcu, Mati moli, prižiga lučko
v tako čebelarjenje, se najholj(! obrestujejo. Vsled sedanje višje cene medu se še posebno splača spotiiladaiisko krmljenje čebel / ne-obdačeiiim sladkorjem. Zato opozarjam s temi vrsticami nase čebelarje, da si; pij|n'i-inejo tega ])otrebnega Čebebirskega ojiravlla. Tak slacîkor dobijo lafiko pri iinvomeški čebelarski podružnici (s sediiženi mi Grmu) in bode veljal letošnjo spomlad 1 kg- ([2 vin.
V	sedanjih resnih časih l)i iiilo škiula, da bi se vsled splošne draginje zanemarja! ta majhen vir naših dohodkov, ki je pii dobi-1'ni (wki'lxjvanjii vsega vpošlevaiija vniden, zlasti, ker povzroči imdo stroškov in truda ter služi tudi v naše razvedrilo. Posebno vidja to pi i nas na Dolenjskem, kjer se s čelxdarstvom pr.čymo od pamti-veka in inné vsak ravnati s čebelami. Tudi opozarjamo s tem vi'ed one našo gospodinje, ki oskrbujejo v sedanje.m vojnem Oasu čebelnjake svojih mož, da naj jih ne zanemarjajo, aniiiak naj jih vestno opravljajo t.er se poslužnjejo vsoh sredstev, da jim Ijodo Čebele vrlo vspevale. A. Lapajno.
Dopisi.
z bojnega polja iiiše g. Jos. Mai jetič skfbiče zanimive vrstice: Jezdel sem na kobili za bataljonom. Ni îmeia sedla in koščen je bil iijiiti hibet. Kakor dolg čas se je vlekla ta kača v bližnjo vas, da bi bataljon tam zopist nekaj časa kantoniral. (Kiintoniriinga je kraj, kjer vojaki stanujejo vsi pod streho,)
Korakali smo dalje, cid dopidilan. Ni bilo daleč, a nîhee ne bi rad kaj podobnega poskusil v civilu. Ues je prijetno v lahki obleki, s palico in s praznim na-hrblnikom Iti na popotovanje, v gore. Toda nabil, nahrbtnik, najmanj 120 ])atron, puško itd, s sabo vleči in jioleg tega v procesiji še; a gorje, če bi kedo izstopil! ]\Iislim, da si civilist ne nioi'e tega predstavljati. Če ni nikdar kaj podobnega i)osknsil. —
tn Sli smo (lalj»'. — 0|}<!Šiil jc mož, oiieSat
fant, se vrgel s ceste v graben in zdihoval ter tarnal, da ne more naprej. Stopil sem s kobile, se prepričal o moževi slabosti ter ga izročil saniteti; in zojiet sem za-jalial. Kobila je postajala nervozna in jaz tudi. Tiščala je za vozovi in ni iiotla zaostati. Kar začujem v odspredju: „Links halten, Anto! — Na levo, avtomobil !" Meni ni hilo to k mari, ker sem se i'avnal vedno po prvih in že sem pozabil na ta klic.
V	tem ti'enutku Švrkne mimo kobile neka črna pošast s strašnim hrupom in ropotom in noč je postala pred mojimi očmi.
Pa kmalu se je zdanilo; ])ogledam okrog sebe ter zapazim ])ar sanitetnih mož, ki so me s straliom i)ogledovali. Pogledam natančnejše in spoznal sem, kaj se je zgodilo. — IjeŽal sem v cestnem jai'kii ves oblaten, od nog do glave. Glava je
pi'ed podobo na steni, čaka nestrpno, se boji in upa.
:Mati ti blaga! Tesno ti je v duší. Imaš zato dosti vzroka. Smrtni angel je vojski neizpi'osen. Nikomur ne prizanaša. Koliko blagih fantov, junakov po tidesu, ))a l.udi krasnih junakov po duši, je že odvedel s tega sveta v boljše življmije. Grob se vrsti za grobom tam v t.nji deželi, eden podaja roko drugemu. Notri pa snivajo junaki smrtno spanje, čakajoč, kdaj jih pokliče angelska troltenta k ve,soljnÍ sodbi. Smrtna žetev zori. Junaki padajo na desni in na levi, padajo časih trumonia. Kdo ve. Če ho on. Tonček, kljuboval bojni vihri, kakor kljubuje mogočen hrast v viharju sredi tovari.šev!
Sveti j\liliael, pati'ou za zadnjo uio, ima danes obilo jtosla. Iz neba hiti na zemljo, iz zemlje v nebo in zopet in zojiet obhodi isto pot. Vsakikrat pa spremlja duše junakov na oni svet, kjer pi-ejmejo venec zmage, Hud in vroč boj se je bil. Kri jo tekla v potokih ; grmelo je in se bliskalo, da bi se bil skoro sam u])lašil. Pa on je junak, sveti :\iiliael.
In se ozre nadangel tja v kotanjo ob streljiem jarku. l\am leži junak. Smrtno je 1'anjen, tisžko hroiie, mlado cvetni''.c lice mu bledi, oči lesk megle zastirajo; jasno je: življenje umira. Še tja se napoti božji sel.
Lepi Tonček leži v zadnjili zdihib. Izgubljen je. Gorka kri tiiu l.eč(i iz skeleče rane. Ćuti, da so mu štete minute. Preveč je izmučen. Še malo, in vse bo končano. Jasna noč ga gleda z miljoni světlili očes doli z neba in ga vabi na kraj počitka nad zvezdami.
Tako torej umira Tomlek v tuji deželi, sam, v evetn ndadosti. Nikdar več ne l>o slišal domačili zvonov, nikdar \ idel îidadostnih prijateljev, nikilar več tega, kar mu je najdražje na svetu, svoje dobre matere. Le eno besedo !>i še rad slišal iz njenih ust, en sam pogled še iz njenih oči. Zastonj vse hrepenenje. Bo li našel mii' v tuji zemlji? Težko inu bo po materi, da ne bo mogel spati v tujem grobu.
Kri mu čimdalje huje (nlteka. Zadnje moči imi ginejo. „Le teci, teci goi ka ki'i ! Ti oznanuj kot nema priča še ttoznim
liila jia oltlita v. vldaitio, cestno vodo in komaj sem skrpal oči iz t(iga di'cka, — vstaneiii. Svtït jii viicl oki'oj;- timiic, bataljona itl liilo iiikjc,]', — iti kobilo ne. Na viirasaiijc, (ie iiio liaj boli, sem se j)o-tipal ])() ("iolii in iiašol ncitii kozje rogove; krvi |Ki liiijn ni bilo na meni, (ivei' je i)ilo blata |»rev(ič!) Saniteta tim ("-edtio oniije, a obieive ni iiiof^ia tef se podatno diilje. Slaijo mi jts iiustajuîo in stani me je liiio. Mod liotjo ttisetit čfliiiil l)es«di(;t; 7. iiikotmir. Koval sem iiaOrtc, liako se bom mašćoval nad li(d)i]() in jo liauoii liozjiii molitvic.
Ko ilosiHim v zažeijeni kraj, je l)il /e ves bataljon na svojem niesl.ii in liolnlo sum ziipazil i)cive,/,aiio k iretisktimit vo/.ti, 1'ogledala me je tako milo in vprašljivo, da stoti ji tHîboté otlpusl.il. I\ícn<la se ji je ntoja oltlcka smilila, jaz ne iji skUmil jsem sc ])oboljšati-
DomaČe in tuje novice.
Otroci pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda pri birmi. 1'raški nadškof kardinal Skrbetisky je 1. marca podelil V grajski ka peli v Konopištti otrokom Itoliojnoga ])n;st-ol<inasledinka nadvojvodo Franea Ferdinanda iti vojvoilinj« IlobtMi-berg /akiiiment svete bininj, Jiotra ktiu-ginje ilolienberške je bila nadvojvoditija Marija Terezija, boter kneza Maksa in kneza Ernesta pa i>rcstolonasledtiik nadvojvoda Karol Fi'attc Jožef, katerega je zastopal dr. Jaroslav grof Tlitin.
Vojnim ktiratom v I'ezervi je imenovan pree. gos|toil P. Beno S t r a n s s , fratiííiŠkatt in Ijndski nňitelj v Novem mestn. Za])tisi.il nas je 8. snšca 1er odšel najpi vo v Orade(\ Obiepriljlibljenemti gosp, patru želimo ob njegovem nenadnem odliodn za njegovo novo delovanje obilo božjega blagoslova.
Brata odlikovana. Novomeščana brata
M o r t» » n nt.ii fiilliltoviinii ill «iocr koi pofal
Albert Morauc, s srebrno kolajno II. razreda in tiarednik Alojz iloi'anc s srebrnitii zaslužnim križcem s krono, na traku lira-brostnc svetinje za zaslugo pred sovj-ažnikoni. Zadnji se naliaja že od prvega dne vojne napovedi na boji.Šču. Trist'ono Čestitamo!
Promocija. Iz Jiidenburga se naiit sporoia, da je na dunajski univerzi pro-moviral za doktoija prava dne 23. 1'ebr. 191G pravni praktikant pri dež. sodííčn v Ljubljani, sedaj kadetni aspirant v .Itidonlmrgu, gospod Stanko S a j o v i c. Mladetiiu g. doktorju iskreno Čestitamo.
V Sar^evii se bo zgradila spominska cerkcv na tit ^hS till i^j^r sta bila u m or jet i a Franr Ferdinand in Noiii-of^a. Ivranjski deželni odbor je dal kot prispevek za lo cerkev lOOU kroti.
rodovom mojo zvestobo do cesarja, zvestobo do Boga do zadnjega zdililjeja! Dabi le iie bila zastonj pndita ! Naj zraste iz tebe britka i;vetka, Ijujiio c.vcttx^a, prijetno vo-njajoi'a, ki bo vabila s svojim ki'asnim evetjem in lepim voiijejii mimoidočega i)o-jKitnika k sebi, da mu bo iiripovedovala o ljubezni in zvestobi junaka, ki spi v grobti. lil ko bo bitela ljubefia mali, v žalost- vtopljeiia, na božjo ■ pot k Materi božji svetogorski, molit za dušni pokoj sina edinca, in ko bo iskala po teli krajib grob, kjer potuva njen zaklad, jo ti privabi k sebi. Naj te utrga, lepo evelko, in te vzame s seboj domov kot tlrag spomin na to, s krvji) poškropijeiio ziuiiljo. Položi naj te v svojo molitveno knjižico, in kadar bodo molile njene ustnit^e zaupno molitev, 1edaj jo spominjaj ti, jirczgodaj ovencla rožica, na njen (;vet, na sina edinca, ki mu je bila jiresajena iluša v cvetu mladosti na rajske livade.
To rečo in (îiiii ttjfîgov splav'a v si)fem-stvu nadangela tja gor v naročje božjii, tla se s]iotuje in se ogi'cje v žaru večne Ljubezni.	^^
Postni govori boslo v îiapiteljski wo'kvi vsako nedeljo ob pol 8. uri poptihnine. Verniki, pridite v obilnem številu!
80 letnico rojstva jtî obbajal (i, susca l>esnik in pisalelj .bisiii Stritar.
Ne stojte na sredi državne ceste!
To velja vsemu tjht'inslvu, v ])rvi vrsli ženskam, ki stojé v gruťali ob stijmniii in Iržniii dneb na costab. razmišljtoie in klepetajo in niti ne pazijo na klic voznika. Ni initia, da se zgode jiotem ve,čkrat ne-ikršnaseje zgi>tiila zopet. ])i'eri'č('ti! pondi'ljek v Novem mestu na tigu. ko jt; jio-vozil neki voznik že staro ženico 1 )ol)t;i'ilndí iz Vel. liučiHi vasi l,er jo takt) poškt)tli)v:il, da so jo Jiiorali jirepeljati v lioitiišnico. Državna cesta mora biti prosta za voznika, saj imamt) tlovolj velik trg in zatltisii prt)-stora na tdieb strantdi ce,ste za jiešce. Naj si to zapomnijo še prav posebno ljudje, ki slabo slišijo.
Iz ruskega ujetništva se je po tlaljšem času oglasil datiez Lu zar, posesinik na Hribu št. IS pri Bto])ičali. 1'isal je novega leta dati svoji Ženi, (bi se naiiaja na liiisketii še zdrav. Iz poštnega pečata se vidi, tla je v mestu 1'rokaziia, penzenska gulieruija. Istotako se je oglasil svojim starištmi Fmnc Zagore iz Smolenjevasi šl. 28; naliaja se v Donském okraju.
Za zagotovitev pomladanskih poljskih
del je marca. Izšla minisl.rska odredba, ki zavezuje poljedelec, naj obdelajo spo-mlaili vso zemljo, čo šc ni obdelana, Žlotvene komisije morajo skrlieti za to, tla se poseje polje tudi spomlatii lyiíi pravočasno in popolnoma obdela. Ktlor t<!ga ne sttui, se kaznuje z globo lOUOK ali z zaporom do enega meseca.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil mladenič France Medle iz .Stare vasi št. 9. Oil prve mobilizacijo do sedaj ni bilo jiobtiuega znamenja življenja o Jijem, Etleii ga jo celo videl, ko je na bojnem polju patlel.	pa doidsriit^it Mnskvu! Oii-
dovita je božja previdnost! Ker nam jili je na bojnem polju že mnogo i)atllo (40), se je pa mej iiO letos rojenimi narodilo IG „mož" in .samo 4 punice.
Zgodovinski spomenik 17. pešpolka v Ljubljani. Iz .iudenbnrga nam piše vojak : Neki jednoletni prostovolcc jc sprožil misel, da se naj postavi zgotlovinski si»omenik 17. ])eš])olku v Ljubljani, ki naj bi spominjal pt)znejšo rodove na sedanje čase, v kojib je ravno 17. peŠpolk prelil mnogo krvi za obrambo mile domovine. Osnutek je iiapi'avil Novomešťan gospotl Yaupotič akad. slikar. Osnutek o!)stoja iz navatinega ptsšea vojaka, lia kaiuenitein podstavku s puško ob nogi, čepico v roki, toraj odkrit, brez telečnjaka paii pa z palronskimi torbicami spredaj; blaČe ima si)et.e spodaj 3 pasom. Glava mu je navzdol poveSana, zamišljt;no, kot pri molitvi, ter je plešasta, kar naj znači, da so bili brez razlike starosti vjioklicatii. Za s])omcnik se jtobi-rajo i)rostovtdjni doneski med vojaštvt)ni samim oziroma onimi, ki so iiiii vojaki. Eventualni i)rel)itek se jiorabi za vtlove patllib in njili sirote, iloštvo letnika 18(j9 je pri neki stotniji v Judenburgii nabralo 183 kron. iloStvo pri neki drugi stotniji pa 8lj kron. Upati je, tla se ta spomenik postavi čim preje v imši beli Ljubljani, ki naj bode v čiist in slavo vsem patilim in sodelujočim vojakom našega tlomačega pešpolka.
Srčne pozdrave pošiljajo iz bt)jnega imlja vsem znant;t;m in prijateljem ptisebno svojim ljubim slariŠem, bratom in sestricam in vsem tlrugim dtniiat^im Albin ErŠte iz I\rokroptdja pri Řt. Jerneju, korptiral Ciril Liiidiíí iz Mokront}ga, Franc Gazvoda iz i'odgrada, Altijzij Jvos iz ňmiii j(d.e in Pj'atie Šobt;r. — Nadalje jiDŠiljiijo iirisiŤne po-ztlrave iz rt;zerviie bolnice Vršovice pri Ptuju: Klemeiit'ič, pati'idjovt)dja iz Gotne-vasi pri Novem mestu; Ivan ICozjck, kor-pio'iil Ijaze pri Ljuliljani; Valentin Luzar, feldvebid pi'i Novem mestu.
Rusi so odtekli! V Zagrebu so zaposleni ujetniki Rusi. Trije od teb so pobegnili. Orožiiištvu v Krotit)V(^m se jtî posrečilo vse te tri Kuse, kteri najslart^jši je 8r» let, zasačiti in aretirati. ,Te(U;n od teb govoi'i hrvatsko in ta je djal, <la bi radi ]iriš!i v Svif,o.
Ubil ga je! Iluilokopa v Kočevju Janez Polej in Mijo Pnškaršek sta se s])rla. Ptdej je Puškarška utbiril z lopato p» glavi in mu razbil Itjbatijo, tla je 6;z 2 dni umrl,
600 novih milijonarjev v Avstriji. Ge.nzuriraiii (-asuids „Ave Maria" za mesee februřii- ISJlíi poroíía, tla je od začetka svettivne vojske postalo v avstro-ogcrski tifžavi štístslo novib milijouajjev. ^J'i so zalagali vojsko z usnjeni in črevlji in di'U-gimi potrebščinami. Ako bo vojna še iitd-tirugo let() naj)rej trajala, se bo število iiovib milijonarjev v Avstriji zvišalo na 1200. Tako narašča na eni strani število novib milijtuiarjev, na tlrugi strain revščina. Časi se zelo spreminjajt). Končni izid svetovne vojske nam bo gt)tovo prine.sel tutli nove socijalne raziiK^re po celi Evropi. Vsa Evrt>pa se mora pobtdjšati in celo spreobrniti po krščanskem načelu; Ljubi Boga Čroz vso, svojega bližnjega pa kakor samega seljo. Hevetla morajo jiriti na čelt) evropskih narodov ajiostolski možje kakor so bili sv. Peter, sv. Pavel in drugi apostoli vneti za božje kraljestvo ne pa za zetiieljske minljivo zaklade, ki povzrtn'ajo sovraštvo meti narotli in grozne socijalne razmere.
NaroČila na superfosfat za ajdo. Íáuperlíosfal za ajtlo je ti-eba takoj naročiti, da ne bo iirepozno. Kmetijska [jodružnica se je obrnila na vsa pripadajoča županst va s prostijt), tla naldiajo naročnike za siijier-fosfat, ki ga je treba od strani gospodarjev nemudoma naročiti, tla se ga bo kaj dobilo. Cena superfosfata se je dvignila in bo znašala v Novem mestu okolu do 24 K za 100 kg.
Jajca za valenje se dobe pri kmetijski šoli na (irmu in sicer otl štajerskih kokoši po 15 h in od puranov po 30 h.
Za kip presladkega Srca Marijinega v kapiteljski cerkvi v Novem mestu;
Neimenovan 1 krono.
Za nagrobni spomenik pokojnemu preč. g. Mihaelu Barbo:
Po preč. župneni uradn v Trebclnein pri ilokronogu vpo-slana zbirka ,50 K; go.spodÍĚnu Jjina Barboriti (i K. — Bog plaiajl
Starček.
Vprašuješ mo zakaj le i'csen
je veli moj obraz, kot Jei'emije tožna pesen, kot resni postni čas.
1'osiuŠaj! nektlaj mi okrožal
oidičjo je nasmeh, ko zlati čas mi liea božal je v lepili tnlailili dneh.
Poskočne kakor gorske viie,
krasne kot cvtdje trat, so v srcu misli mi rojile, goječ stotisoii nad,
Zanašajoč st! na pravico,
pt) sreči lirepenef;, v pozdrav som svetu tlal tlesnict) pa natl ni bilt) več,
Namesto sri'-če sem doživel
premnog krivice vdar, ves razot^ai^iin sem osivel kot žrtev zlih [irevar.
Ztlaj razot'aran se oziram
v pretekli čas nazaj, da svetu vetliit) bt)lj otlmiram, ■stdza okušam slaj.
Ne činii se zakaj le resen
je v(di nitij t)braz; kot dtire.mije tožim ptweti je mt>j pretekli čas.
Br, Gervazij,
Loterijske številke.
Gradec, l. marca 3o (w (13 .">4 7')
ÎÎPPnPP SW se takoj sprejme UL/dtCU pri sedlarskemu mojstru
ALBERTU ČERNE v Kandiji pri Novem mestu.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
Kako naj varčujemo z modro galico.
PosluŽujmo se galuna!
Ce se redno in prav ne zatira peronospore (strupene rose.) na trtah ni le 1 li k i ikega pritlelka, ampak se tutli trto uničujejo. Najzanesljivejše sredstvo proti peronospori je š k ro ])-ljenje t r t z ni odro g a I i c o. Zatiranje l)ero!!ospore z moth'o galit;o že satnonasobi znatno podraži vinogratlniški obrat, setlaj pa celo, ker jo cena iiiotlri galiei tako visoka.
Za škropljenje trt so pri nas rabi Vi do 1'aztopina modre galiee v vodi ill s potrebno primesjo apna. Taka raztti])ina je premočna, kajti pravzaprav zadostuje na 1001 vode že 10 dek motlre galice, a iz praktičnih razlogov jemljemo močnejšo raztopino, in sicer zato, koi' moi'amo v naših raztnerali vetlno račitiiiti z obilitii dežjem, ki škropljene trte zopeťprelátro izpere. Čo bi imeli sredstvo, ki lii modro galico navzlic tležju dobro držalo na listju, bi izliajali s prav majlintmi množinami motlre galice, a žal takega sredstva nimamo, So pa vendarle sredstva, ki zmes od modre galice, a 11 n a in v o d e n a rede na t r t, n e m listju n a v z 1 i c d c ž j u t r a j-iioje učinkujoče in ^no takih sredstev je gainu. Če primešamo na lirimer tej zmesi galuna, se škropivo trdnejše drži listja in se izhaja z izdatno manjšo množino modre galice.
Kakor a])no jie učinkuje ]u-oti peronospori, ampak ima le namen škotiljivo jedko žvepleno kislino v raztopini zamoriti, tako lutli galun prav nič ne učinkuje p r o t i per o n o s p o r i, temveč ima le namen, škropivo na trtnem listju navzlic dežju narediti tako, da se teže izpere, vsied česar se sme brez vsake bojazni vzeti znatno manj modre galice.
Izkušnja uči, da polovica običajne niuožiiie modre galit;e eiuiko tlobro učin-kiije, če se druga pt)lovica nadomesti z gal nn 0 111. Ta izkušnja je v gmotnem oziru za vinogradnike sedaj velikanske važtiosti, kajti kilogram tnoilre galice bo letos stal od H do 5 K, a kilogram galuna stane le fiOh,
Ce se poslužujemo pri škropljenju trt proti peronosiiori galuna, iirihraniino torej skoraj polovico izdatkov za škroi)ilno zmes.
O škropljenju s škropilno ztne.sjo otl modre galicti, galuna, apna in vodo, ki se po izumitelju tutli imenuje Martinijeva zmes, piše prav umestno naŠ izbtirni vesčak gospoti e. kr. vinarski natlzornik Boli, )Skalicky takole:
Po ]\iartiniju se pripravi škropilna zmes tako. da se vzame na lOOl vode 40 dek galice, 40 dek galuna in .")0 dek apna. Ventlar se za naše razmere, zlasti vsled če.sl-ega mt>krt^ga poletja, iiri|iorot",a vzeti tt» zmes nekt)liko nit)čnejšo, in sicer: za prvo Škropljenje je vzeti na vsake lOOl vode V:; kg galiee, kg galuna in I kg apna, za drugo in n a ti a 1 j n a š k r t) p I j e n j a pa vzamemo na vsake 1001 vtitle kg galiee, V4 kg galuiia in 1'/2 kg apna. Kdor hoče pa nareilili zmes še močimjšo, ta naj vzaniïi za tlingt) in poziitijše Škropljenje po 1 kg galice, 1 kg galuna in 2 kg apna na lOOl vtule. Takt) m o č n a z m o s p a z a ti o s t u j e v v s ak ti m s 1 li Ć a j n i n v s a k a m o č n e j Š a tekočina jt; ptitratiiost.
Pravilno inipravljamo to škrtipiluo zmes na sledeči naČiii ; Votlo razdelimo na dva dela, in sicer otl loOl vzamemo kakili án 1 pj'oč za raztopite v apna, v
Stev. 50.
ostiiliii 801 pa raztopimo galico in gat un. Galica in galun se raztopita obcncni skupaj, in siccr na la način, kakoi- snio doslej topili samo galico, t,o je, da sc obesita obe šsnovi skujjaj v eni vreííi ali enem košku tik pod površino vode v íícber. Ko sta se obe snovi raztopili, razinešanio v (Inigi posodi v 201 vode pripravljeno ugašeno apno v redek apnen belcž (apneno nileko), ki ga Jiato skozi gosto sito ali redko platno precedimo v raj!l:opijio galice in galuna in tam dobro premešamo.
Kako in kdaj je treba i.i'te škropili, je vsaketuu marljivemu vinogradniku itak dobfo znano. Vsi zeleni deli trte moi'ajo biti s škropilno tekočino dobro in lino I)oŠkroi)ljeni in se mora tekočina na trti, še preden pride prvi dež, dobro posušiti.
Oe pa bočemo s ški'opljenjem doseči pravi učinek, jnoranio Škropiti v pravem časn, Ćc zamudimo, potem ne pomaga nobeno sredstvo in iiaj je še tako dobro.
To naj si zapomnijo zlasti vsi tisti nemarneži iti zabavljači, ki svojo lasliio b]-ezbrižnost raili pripisujejo na rovaš „slabe galice" itd.
Po toči zvoniti, i)ravijo, da ne pomaga, Čeprav še tako lei)o kîenkamo. Tako je tudi i)ri peronosjiori. Prekasno rabljeno ne more nobeno s r e d s t v o trto pred boleznijo ubraniti, pa naj vzamemo samo modro galico, ali naj primešamo galuna.
Kdor hoče torej sigurno delati, ta si mora zapomniti, da je treba škropiti pred cvetjem vsaj dvakrat, po cvetju [la vsaj enkrat!
Dokler se pri nas ne poprimejo vinogradniki na'tela, da je treba pred cvetjem dvakrat Škropiti, ne morejo pričakovati pravega uspeha. Pri nas žalibog večina vinogradnikov s škropljenjem odlaša in šele potem, ko se prične trta že paliti, prično Škropiti. Potem jim pa tudi štirikratno škropljenje ni pieveč, usiielia pa le nič ni, ker je bilo poglavitno načelo, škropiti zgodaj, zamujeno.
Prvič moramo škropiti torej prav zgodaj, to je takrat, kakorliitro požene ti'ta za ped dolge poganjke in kakorliitro sc zarod dobro vidi. To škropljenje je največje važnosti, zlasti za grozdje.
Drugič je treba ški'opiti kakih 14 dni pozneje, in sicer tik pred ali pa tudi med cvetjem.
Tretjič škropilno potem po pi'cteku daljših ti'eh tednov, in sicer takrat, kadar 80 jagode debele kot proso ali gi'ah.
Le, če je vreme prav mokro, se i)ri-poroča škroiiiti potem še enki'at, v četrtič, in sicer čez tri do štiri tedne.
Edino na ta način je mogoče trlo pred boleznijo ]iopoliiomii obvarovati.
Kdor pri sedanji dragi galici škropi samo ž njo in je polovico ne nadomešča z galunom, ta je zapravljivec, ki ne zasluži imena razumnega gospodai'ja.
Galun i m a v z a 1 o g i c. kr, k m e-tijska družba kranjska v Ljubljani in ga oddaja lOttkg po (itJK, postav Ijenega na kolod vor v Lj ubij an i, Galnn se oddaja v vsaki množini.
Cena modri galici, Naprošeni smo tole objavili: Državiia galica stane na avstrijski meji 'J'UO K kilogram ter je vso množino naprej plačati. K tej ceni je toi'ej še prii-ačunati drago vožnjo na Kranjsko, di'ago prevažanje v Ljubljani, obresti založenega denaija, /.avaiovalnino in skladiščnino. O. ki', kmetijska di'užba in „C-fflspodarska zve/.a", ki imata to galico razdeljevati, sta se dogovorili za e ti o ( ti o odilajno ceno po îi'i^O K za k i logi'a m na vseli mestih razdeljevanja in več ninia vinogradnik nikjer plačati, ker bo od imenovanih oi'ganizacij plačana vožnja na železnici in z vozom iz Ijjui)-Ijane do mesta razdelitve in istotako bodo povi'njcni vsi stiuški lazdeljevatija, ki ne bodo majhni, kajti vsied visoke cette modre
galice bo silno nafančtio telitati in se ne da ogniti kakemu primanjkijaju. Vse te stroške oljrarunata oi'ganizaciji z razde-Ijevalci. Vsakemu vinogrudnikn na Kranj-sicem gi'e za hektar vinograda 2(J kg. za oral 11'/2 kg, za vsakih ionu trt 2 kg državne modre galice. Ta množina za sih) zadostuje in j» popolnoma zadostna, če se piimeša polovico galuim. (Valuti se dobi i)ri kmetijski družbi v vsaki množini. Udje kmetijsko družbe, ki hočejo več kakor omenjeno itutožino državtte galice, dobe lahko pri kmetijski di'užbi švedsko galico, in sicer od L t. m. na}irej po (ilC za kik)graiii, icer je švedski denar poslal silno drag. T'isti, ki so pri družbi švedsko galico do 1 !.. m. naroČili, jo seveda jdačajo po T) K. Glede že izvršenih predplačil se bo z vsakim posebej poračunalo, /iv epi eno moko bo oddajal deželni odbor po cetti in načinu, ki se pravočasno lazglasita. Od mescca avgusta na|irej pii nas grozdje moćno napada siva gtiiloba, ki jo vinogradniki zamenjajo pomoloma s trsno ple-snobo. Proli sivi gnilobi je zatuisljivo sredstvo kalijev h i m iier m a n gan a t, ki ga ima kmetijska družija v zalogi. Vse podrobnosti in navodila za i'abo galutui in kalijevega himpermanganata so ali iDodo objavljene v uradnih glasilih „Kmetovalca" in „Narodnega Gospodarja", oziroma po lepakih iti letakili.
Doneski k vremenoslovjii Bele Krajine.
IV.
Kake žitne smo imeli v zadnjih 29. letih v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji,
J. Atóelj.	(l)!.ljc.)
L, 1908. ,Tanuai'ja smo imeli malo snega, zapal je le dvakrat, v noči od L do 2, in v imči od 29. do 'Ml, zima pa je bila nekatere dni prav občnlljiva. Največ zime smo imeli 4. in sicer l.SG. l^'ebriiar pa je bil večinoma prav ugoden. Prve štij'i dni je sicei' snežilo, a sneg ni zapal debelo. Tudi v noči od 23. do 24. je palo nekaj snega, drugači pa smo imeli navadno lepe in včasih celo prav gorke spomla-daiiske dni. Zime smo imeli največ 7. in to 7 0. Ta mesec so ljudje veliko rigolai! po vinogradih. Marec je bil pa po večini suh in bolj hladen. Kake tri- do štii'ikrat je tudi malo snežilo. April pa je bil izredno moker, ker je obilo deževalo.
L. 1909. ,januarja smo imeli do 24. lirecej mehko zimo in malo sntiga. Od 24. do konca meseca pa je bila precej huda /ima, Mraza smo imeli od (i O do 13 (J. Februar pa jc bil nenavadno gi'd in ne-piijazen. Od 4, do 7, sum imeli sicer štiri prav lepe, gorke in spomladanske dni, potem pa je bilo prav ves mesec gi'do, oblačno in mrzlo. \'erkrat je snežilo in bui'ja hudo brila. Jlraza smo inuili navadno od 4 do 8 0. Najgrji pa je bil zadnji teden t. j. od 22. do 2S.. ko ]<; skoraj ves tiiden snežilo vsaki dan in bui'ja večkrat hudo vlekla. Zadnjega februarja smo imeli toliko smiga, kakor ga nismo imeli pi'ej vso zimo. Tudi po di'ugih dežela!), celo po Francoskem in Italijanskem, so imeli koncem februarja in začetkom marca veliko snega in hud mraz, da je bil v mnogiii krajih promet oviran. Tudi prvi dve tretjini marca sta bili prav grdi iti neprijazni, ker je večkrat snežilo in deževalo. Sploli je bila skoraj vsa zima pi-av neugodna, a sneg je ležal oil svetega Martina 190K do srede marca. Ljudem je bilo hudo za ilrva in posiibiio še za krmo, ker je sneg tako zgodaj zapal in ljudem tako hitro zaprl pašo. Zat.o ,so morali ]ia kuimvati i)oseje (otrobe) za živino, katere so mešali z rez!iiii(;o in polagali živini. Tiiili ])rve dni aprila do ti. smo imeli izredno grdo vreme, ko je hudo deževalo in snežilo in burja držala. Potem pa je bilo lepo vreme do konca mcse(;a. Tudi ]>rva tretjina maja je liila prav grda. 9. smo imeli celo tiiraz, ki je nai'cdil obilo
škoile. — I\Iesec d(;(tem))er tega leta pa je 1)11 izi'iidno lep in ugoden, posebno še ob koncu. 23. 11. \>\\ je kazal toplomer v senci opoldan I I H", ravtiotako 24., a na s(dii{;u pa je kazal ta dan celo -f-25 (J. Bil je izredno Irp in lopct dan, kakor vs))0iiiladi in ravnotako tudi 25., na liožič, ko smo imeli v senci -r 15 0, a na solneu pa -1-30(1. Ljudje íío priiuijiili ta dan v cerkev vsi letno oblečetii. Tudi potem SÍI10 imeli do konca mescca lepo, suho, toplo vreme.
, L. IS) 10. Pj'vî dve tretjini januarja sta bili izredno lei)i in ugoilni. Na novo leto je sicer jialo malo snega in ravno tako 13., ki je pa že drugi daii skoraj skoptiil, druge dni pa smo imeli večinoma lirav lepo in suho vreme in toplo solnce, kakor vspomladi. lîili so najlejiši Sjjomla-danski dnevi. 19. i)aje prav hudo vlekel jug. Zjutraj je kazal toidomer še + H 0 to])line. Veter jc naredil ta dan prav veliko škode ]io streliali, vzlasti slamnatih, katere je jtiočno razkril. Tudi ik» drugih krajih je naredil silno škodo, kakor so pisali časo[iisi, ko je celo kozolce podiral. 21. pa jc začelo zjutraj deževati in zatem Imdo snežiti vso iHič, kakor tudi 22. Ta dan je bil sneg že zjtitraj debel pol metra. Ker jc pal na mokro, naredil je silno Škodo na sadnem drevju, katero je hudo polomil. Na Žttp-niškem sadnem vrtu je ležalo vse viirek. Kakih deset sliv pa je sneg ali izritval, ali prelomil. 'J'a dati se je začela .šele zima. 24. zjutraj ob 7, tu'i smo imeli že 11 0 zime. Toila že drugi dan, 25,, ])otcgnil je zjutraj jug in pojioldan je deževalo, 2i;. in 27. pa je snežilo ])recej hudo. 28. pa je bil lep in gorak dan. 30. pa je ves dan deževalo in 3L ves dan hudo snežilo. Februarja smo imeli do 17. prav mokro in neugodno vreme. V prvi tretjini jc skoraj zmirotii deževalo, v drugi pa večinoma'snežilo. lîilo je prav grdo vreme. Od 17. nadalje pa smo imeli do konca mo,se(^a (»ruv loi>i% Kolnćno s)Knnlii(ttuipïltft
dtti. Držal je ves mesec jug. Mesec marce je bil večitiotiia prav lep iti siili. Prve tri dni je nekoliko deževalo, i)olem pa smo imeii do 20. ki'asnc, gorke, spomlaplanske dni. 20. in 21. pa je močno deževalo, 24., na vel. Četitek, i>a smo imeli silno burjo, ki je naredila prav veliko škodo po strehah, in je držala potem z malimi izjemami osem dni. 30, po noči okrog pol prve ure pa jc padala culo toča, toda le prav kratek čas, vettdar pa jo je iiilo videti jiotem še skoraj ves dopoldan, posebno po senčnih krajih. A 31. je brila zopet ves dan silna burja in snežilo, kakor v tiajhujsi zimi. Tako grdega dne ni bilo vso zinu). Ker je bila skoraj vsa zima tako ugodna in gorka, in posebno še sušeč, cvetele so o sv. Jožefu ž(! ponekod breskve, lieliee (slive), jaliolka in hruške pa so imele že močno napete itojike. Pripovedovali ao, da je bila tudi 1. 1873. tiiko lepa zima, da so cvetele tudi o sv. Jožefu že breskve, ki so pa ])oteiii vendar dozorele. 2. aprila pa je zopet burja brila in hudo snežilo, kakor sredi zime.
L. 1911. Januar je bii precej mrzel, vzlasti zadnji dve tretjini, V prvi íretjíni pa jc 5 dni snežilo. Najmrzlejša dneva sta bila 17, in 25,, ko snio imeli zime 10(1 iti i) (J. V zadnji tretjini pa smo imeii ])o večini 1c]hí in soltične. >Skoraj ves mesec je bila dobra sanina, kar je pri nas le redko. A februar je bil prav lep in silil, vsaj je ves mesec samo enkrat nekaj mahiga snežilo in sicei- 6. in -jr). nekaj malega deževalo. Drugači jia smo imeli navadno prav lepe in sohično dni, ])os(;bno v drugi polovici meseca. V ]irvi polovici [Ki smo imeli nekaj ])rav mrziili dni, ko jti kaza! tojdomer n. pr. I. in 10. po 100 zime. Meseca marca smo imeli večinoma ])rav ugodno vreme in v prvi polovici tudi prav siilio, v drugi pa je večkrat deževalo, liiio jc tudi gorko in v drugi polovici ceio jirav gorko, zjutraj jio 7 do SO. Po,sebno lepe iltii snio imeli koncem meseca, ko je kazal tojjlomer popoldne ob 4. po 18 do 20 O toiiline. Snežilo ni celi mesec nobenkrat. Nasprotno pa je bila prva tretjina ajirila prav grda. Prvi irije dnevi so bili stiver lepi in gorki. V noči od 3. do 4. iia je liiido lilo in 4, je začelo zjutraj snežiti, pa je potem snežilo ves dan, kakor v najhujši zimi. 5. je zopet hudo snežilo in brila burja ravnotako ves dan iS. Najgrji dan pa je bil S., ko je zopet prav močno snežilo in brila burja, kakor ni menda prej vso zimo. Zvečer smo imeli že do 20 cm snega. Snežilo lia je [lolem še celo noČ in nekoliko Še 9., cvetno nedeljo zjutraj. Popoldan pa se je vjasnilo, in ker jc bilo tudi po noči od 9. do 10. jasno, kazal je to])lomer 10. zjutiaj 2 0 mraza. JIraz je posmodil oiehe, rane hi'uške, izabelo in amerikanske iie-ceidjeiie trte, ki so bile že precej odgnale.
tDiilje iiriliodnjií.)
Velika svota denarja
RO íiiitioťo iifik\jin;iti v.snkoiiiiir, lii j(0,shuic
TlflS itnroc'Miik. - [tr(i/,])lnčiiti jiojnatiila ]>o5itÍft.
SrečKoviio zastopstvo Id^ Ljubljana.
IVAN SVETEC
in vlas„lia,- KUDOKFO VO
(iliiviii tr^,	nasproti mestni Iiiši
priporoča izsiotovljeiie lasne kite v vseh hnrviili, Ixiieiuje tinii druge iHsnc iioireljši'iiie ter ima vedno v zhIostí i>o<IIaííe, mita, pristno tekočino Ihiir-peti-ol in Hayi'uni proti û|>ii-ílíiiijn liis, |jote!ii liiirgit za sigiirtio odstranitev liiirjili očes in driuie tojiUitne stvurî. — Kupuje na drobno iii debelo /mešane in roxiiiie ženske lase.	i-ia-^i-d
2 stanovanji
]10 štiri sobe, s pritiklino, odda se v liiši štev. 144 v Novem mesftJ, last pivovarne v Pinitigamn, in sicer eno takoj, drugo pa s 1, majem. PoiUldtie sprejema in ihlje pojasnila Fr. Pcrko v ICandiji. tio-B-a
9 9 ^ O • 4» #
9
FopolnomQ voriio naložen ilcnar. HRANILNlCá ífiPOSOJfLNíCft
za Kiindijo in okolico, zîidr. / nooni. zjivo/o
V lustnoiii (lomu v Kandiji
sprojfiina liraniliie viojie od vnace^^a, íe je nje" "d aii nc, ter obrnHtnje po
I)
1-0.48
na leto l)rez odliitka rentiiejîa davka, kateret^a aania iz Mvoje^f» phiřiije.