Št 71. 0.----- *QTZ Oorim, v ipft^^ ?§. #ft€(6ijftfej| ijp|4. Izhaja, vsak pet^k po*1 poldiie. Stane na leto & K % k ta ....'. 2 K J Posamezne številke stanejo 8 vin. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. ¦ Oficijelno sporočilo ruskega generalnega štaba 18. t. m. trdi, da je bilo na tej fronti ujetih 3000 naših in da so nam bili odvzeti topovi in strojne puške. Te trditve ' so izmišlejne. Naša bojna skupina, ki je nastopala ta, je izgubila mrtvih, ranjenih in pogrešanih vseh skupaj: 2 častnika in 305 mož. Niti eil top ni padel sovražnikom v pest in niti ena strojna riuška. ' Hudi boji pri Krošnem, Jaslu, Tueho-wem in ob dolnjem Dunajcu trajajo dalje. Ob tej reki so Rusi tudi prošlo noč obnavljali svoje brezupešne, izgubonosne napade. I Ob Nidi za enkrat boj še ni odločen. | Ob izlivu te reke je bil sovražni most čez \ Vislo zažgan s streli. i Južno od Tomaszovega so naše čete odbile nočni napad kavkaških polkov. Boji naših zaveznikov v ozemlju ob Ravki in Bzufi trajajo dalje. Berlin 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. decembra, dopoldne. V Vzhodni in Zapadni Pruski je položaj neizpremenjen. Boji v ozemlju ob Bzuri in Ravki se nadaljujejo. Na desnem bregu Piliee je položaj neizpremenjen. Naše čete so zavrnile napade v sipinah pri Lombartzyde in južno od Bixschote. Pri Riehebourg - V Avouč so bili Angleži včeraj vrženi iz svojih položajev. Vkljub obupnim protinapadom smo vzdržali in utrdili vse položaje, ki smo jih med Richebourgom in prekopom D'Aire a la Bassee iztrgali Angležem. Od 20. t. m. sem smo ujeli 750 temno-kožcev in Angležev. Osvojili smo pet strojnih pušk in štiri minovke. V okolici taborišča pri Chalonsu je razvil sovražnik živahno delovanje. Napade severno od Sillery, jugovzhodno od Reimsa, pri Souainu in Per-thesu smo odbili, deloma ob velikih francoskih izgubah. Uspeh avstrijskega brodovja v AdrijL Dunaj, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: Francoski podmorski čoln »Curie« je bil, ne da bi prišel do napada, ob našem obrežju od obrežnih baterij in opazovalnih plovil obstreljevan in potopljen. Poveljnik in 26 mož je bilo rešenih in ujetih. Pogreša se le drugi oficir. Naš podmorski čoln »XII« — poveljnik ^on Lerc\ poročnik linijske ladje — fr dne 21. t. m. dopoldne v Otrantskem prelivu napadel iz 16 velikih ladij obstoječe francosko brodovje in zadel dvakrat poveljniško ladjo, tipa »Courbet«. Vsled zmešnjave, ki je nastala nato med sovražnim brodovjem, vsled nevarne bližine posameznih ladij in vsled visoke plime ind meglenega vremena, podmorski čoln ni mogel ugotoviti, nadaljne usode dotične ladje. Brodovno poveljstvo. Francoska vojna mornarica ima štiri ladje tipa »Courbet« z imeni: »Jean Bart«, »Courbet«, »France« in »Pariš«. Pripadajo neajnovejšemu dovršenemu dreadnought-skemu razredu. Bili so splavljeni v 1. 1911 in 1912, imajo 23.467 ton in 20 do 22 morskih milj hitrosti, dvanajst 30.5 cm, dvaindvajset 14 cm, štiri 4.7 cm topove in štiri podvodne aparate za lancirauje. Na poveljniški ladji, ki jo je napadel podmorski čoln »XII,« se je nahajal naj-brže poveljnik francoskega brodovja, vi-ceadmiral Boue de Lepeyrer. Posadka ladje znaša približno 1.100 mož. Podmorski čoln »Curie« pripada onim 16 podmorskim čolnom, ki tvorijo en — in sicer moderni razred — in so bili zgrajeni v stavbni perijodi 1910 do 1913. Podmorski čoln »Curie« ima 400 ton nad in 550 ton pod vodo, je imel sedem torpednih cevi, za 840 konjskih sil močni stroj, 12 do 13 pomorskih milj hitrosti in 8 do 9 milj pod vodo. Akcijski radij je znašal pri vožnji desetih milj 1400 milj. Domače vesti. Vesele praznike In srečno novo leto želi vsem svojim prijateljem uredništvo »Soče«. t Anton Verovšek. — Anton Verovšek, bivši režiser slovenskega gledališča v Ljubljani in v Trstu, Je v nedeljo zvečer v LJubljani umrl* »Slovenski Narod«, piše o njem: »Anton Verovšek je včeraj končal trnovo pot.svojega življenja. Po dolgi, mučni bolezni — lotila se ga je jetika — je včeraj zatisnil mirno in lahko svoje oči za vedno. 2 njim je legel v grob menda prvi slovenski igralec po poklicu. Verov-škovo ime je ozko združeno z razvojem slovenskega gledališča, z razvojem slovenske dramske umetnosti. Ko je bilo slovensko gledališče v najlepšem cvetu, je tudi Verovšek žel kot umetnik največje uspehe. Njegov element so bile zlasti narodne igre. Kdo na Slovenskem ne pozna Verovška kot Krjavlja, kot Ježa? A tudi v karakternih vlogah se je Verovšek pokazal pravega globokomislečega umetnika, ki je znal ustvariti iz sicer neznatnih vlog naravnost sijajne, umetniške tipe. Kako umetniško dovršeno je na primer igral vlogo starca v Turgenjevi pretfesu-joči drami »Tuji kruh«! Kdor je videl Verovška v tej vlogi, ga ne pozabi nikoli. V tej in sličnih vlogah je bil pokojni nepre-kosljiv, zares pravi umetnik, poln stvar-jajoče sile umetnika. Letos so prvič, Odkar se je slovenska Talija preselila v svoj novi hram, ostala zaprta vrata slovenskega gledališča, in menda le slučaj je, da je bas sedaj tudi končal tek svojega bridkosti in prevar polnega življenja umetnik, ki je bil steber tega gledališča vse od početka pa do konca. Slovensko gledališča je zamrlo, po kaj bi živel sedaj nje- ga najmarkantnejši, najbolj samonikli predstavitelj ?! Verovšek je izdihnil, je zatisnil za vedno svoje trudnk oči. Slava njegovemu spominu!« .—. Tej proslavi u-metniških vrlin in zaslug Antona Verovška za slovensko gledališko umetnost se pridružuje iz vsega Irca tudi naše goriško slovenso gledališko občinstvo. Smrtna kosa. — V Bovcu je umrla gospa Josipina Oruntar roj. Ostan iz dobro znane rodbine Špičkove v Kobaridu, vrla slovenska žena, rodoljubna in vzorna slovenska mati. Špičkova rodbina v Kobaridu je dala notarja g. Ignacija Oruntarja in odvetnika dr. R. Gruntarja ter je igrala več desetletij v Soški dolini prav znamenito vlogo. Mož pokojnice, pred nekaj leti umrli g. Ivan Oruntar, je ."bil široko znana tipična osebnost. — Pokojnica je živela zadnja leta pri svoji edini hčeri g. Josipini, poročeni z g. Adolfom Antonom Mlekužem, p. d. Rejderjem v Bovcu, tudi daleč znanim bovškim rodoljubom. Bolehala je že nekaj časa in bila letos v Ljubljani operirana. Že se je zdelo, da je prebolela hudo bolezen, kar se je začela hujšati — in končno je podlegla tudi njena sicer krepka nrav. — Prepeljali so njeno truplo v Kobarid, kjer je bilo v torek predpoldne položeno k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje. Zborovanje goriške odvetniške zbornice se je vršilo v nedeljo ob skoraj pol-noštevilni udeležbi članov. Prvič se je glasila v nedeljo v goriški odvetniški zbornici slovenska beseda in to je menda tako silno uplivalo na Italijane, da so pozabili na politično zmernost pa tudi na dolžnosti stanovske organizacije. Slovenci, ki tvorijo natančno tretjino vseh članov, so zahtevali, da imajo tudi zastopstvo v odboru zbornice, Pa to, kar je v navadi po vseh drugih odvetniških zbornicah, da ni manjšina v stanovski organizaciji čisto brez zastopstva, to ni brigalo laške večine, ki je šla preko slovenske zahteve na dnevni red. Tako postopanje v stanovskih organizaciji gotovo ni fer, še . manj pa pametno, posebno ko bi s slovenskim sodelovanjem zbornica Te oživela. Slovenska Čitalnica v Gorici naznanja, da se bo vršila licitacija časopisov v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri predpoldne v društvenih prostorih v »Trgovskem domu«. Interesenti so naprošeni, da se licitacije mnogobrojno udeleže! Ponesrečil je te dni zraven semenišča neki zasebni uradnik v Gorici. Domu grede je skočil vsled slabih goriških tlakov, ter telebnil na tla tako nerodno da so se mu jetra stresla, ki jih je imel v žepu. K sreči poškodovan ni bil hudo izven male praske na levem licu. Literarni večer, ki se je vršil v soboto in ki ga je priredila goriška podružnica »Društva slovenskih profesorjev« jfc ft'S-pel vsaj, kar se tiče Meležbe dobro. Od i Ššfa točk so najbblf ugajale pesmi g. De-fteljaka,- ki so bile tudi najbolj jasno pred-ilaišane. §te 17. i in. Je irniria v Šelu Terčzija Bavčar v starosti 73. iet, mati znanega mizarskega mbjstra. Pokojnica je bila Vzor mitere, blaga duša, za reveže vedno Odprtih rok. Posli je niso mogli prehvaliti. Blag ji spomin! Dražba Časopisov. — V nedeljo, dne 27. t. fri. ob 10. uri pfedp. še bo vršila v društvenih prostorih »Slovenskega bral-ifega in podpornega društva v Gorici«, v ittfci MoVelli št. 23, I. nadstf., dražba ča-šdpisov. Kdor želi imeti kak časopis v podnajem, naj se zglasi. — Odbor. Za božičriičo »Narodne šole« v Krmi-nii so prispevali sledeči gg.: Pavla Maše-ra, svetnikova 12 K in kos volnenega blaga; Pavla Reja, zdravnikova 5 K; Sofija (jaberjevčič, revidentova 4 K; Erzetič Anton, velep. 10 K; Kalčie Ivan, gostil, 5 K; družina Ribičič 5 K; L. E. 5 K; Knšfina Šchupp 4 K; Marija Aiman 3 K; Kavs Mafija 3 K; Kavs Josip c. k. nadpoštar 3 K; Trbbina Helena 2 K; M. R. 2 K: Gaberjev-čič Josip, revident juž. žel., 2 K; Reričelj Katerina 2 K; Lesica Roža 2 K; Gaberšček Franc 2 K; Pire Julij 2 K; Damjan Viktor 2 K; Eržen Anton 2 K; Makovec Ivah 2 K; Ahačič Ivana 1 K in 2 m perkala, Oc-virk Marija 1 K; Brišaf Franc 1 K; Pahler Jurij 1 K; Kodermae Lovrenc 1 K, Neffat Kari 1 K; Juretič - Škodnik 6 K; Gospod Viljem Šfiligoj pa je habral v Brdih 32 K. Vsem blagim darovalcem in požrtvovalnemu nabirateljii prisrčna hvala! Zimski šport v Bohinju. — Kakor se nam poroča, je zapadel v Bohinju 30 cm visok sneg, vsled česar se otvori v božičnih praznikih v Bohinju zimski šport. Za izletnike je Bohinj najboljše preskrbljen. Hocel Triglav je odprt. Denar vojnim ujetnikom v Srbiji iti na Ruskem se pošilja poštnine prosto pri vsakem poštnem uradu. Mednarodna nakaznica se izpolni tako: Na odrezku se nia spodnji strani zapiše, kakor po navadi, kdo pošilja, na zadnji strani odrezka, ko-mii se pošilja, kjer pa se po navadi naredi "naslov, tisto izpolni pošta. Pošlje se pa tudi lahko potom glavnega Zentralnachweisebureau Auskunft-stelle fiir Kriegsgefangene, Dunaj I, Jaso-mirgottgasse 6. Deželno in gospejno pomožno društvo Sdfečfega fcriža za Kranjsko V Ljubljani ima v zalogi različne tirtietniško dovršene razglednice s primernimi slovenskimi napisi. Opbzarjarfto slavno občinstvo naj se istih poslužuje sedaj o priliki voščil božičnih prkzmkov in -hovčgk lefa. 'Prodajalo še "komad ?po 10 vin. v pisarni Rdečega križa v II. državni gimnaziji, Sfrosšm&jer- jeva Uliea štev. 1, l nadsffopje.. Ce se vzame večja množina se dobi komad po S vinarjev. Omejitev letošnjega božičnega prometa. — C. kr. ravnateljstvo državne železnice nazftanja: Ker se vsled izrednih razmer rabi železniški obratni materijal za druge svrhe, ne more uprava državne železnice letos v božičnih praznikih odrediti v svfho obvladanja zvisathega osebnega prometa odredbe v istem obsegu kakor druga leta. Na to se opozarja občift-stve s pripomnjo, da se bodo letos o božičnih praznikih prevažali civilni potniki le po razmerju razpolagamh prostorov in da se ne jamči za brezpogojno prevažanje. kazrte vesti. Vojaki letaš 'i& dobe božičnih dopustov. — Vojna upratVM je odredila, da vojakom pri četah in zavodih v notranjosti države letos ni dovoljevati nikakih božičnih dopustov. Dne 24. t. m. popoldan in dne 25. t. m. pa moštvo ne bo imelo nika-ke službe. Afera Šviha pred najvišjim sodiščem. — Najvišje sodišče na Dunaju je pred kratkim zavrnilo ničnostno pritožbo bivšega drždvnega poslanca dr. Švihe proti sodbi praškega porotnega sodišča, ki je kakor znano, oprostilo/ odgovornega urednika »Nar. Listov«, dr. Hellerja. S tem je Stvar za enkra končana. Po vojni bo pa gotovo tudi v tem ozirii fžpregovorjena še marsi-kaka beseda. / Plemenit narodiii dobrotnik. — V Ljubljani je iimrl bivši odvetnik dr. Fran Mu h da, ki je zapustil večino svojega premoženja, ki ga cenijo na več sto tisoč kron, dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj«, dalje 1000 K Ciril Metodovi družbi in večjo svoto je namenil ljubljanskim revežem. Slava njegovemu spominu! K potopitvi parnika barona »Gautsch«. — Da varujejo interese rodbin ponesrečenih se je ustanovil ha Dunaju poseben odbor. Kdor se še ni prijavil temu odboru, liaj sporoči svoj haslov g. dr.' Johann Katipa«, Dunaj XVII, Bergsteiggasse 32, ki daje tudi vsa nadaljna pojasnila. Sienkiewicz — član ruske akademije. — Kakor javlja berlinska »Kreuzzeitung«, je postal slavni poljski romanopisec Sien-kiewicz pravi član rtiske akademije znanosti. Zmaga nad kugo. ^— Najhujša spremljevalka vojne, kuga je danes hvala bogu premagana. Grozno je razsajala včasih ta bolezen in pomorila prebivalstvo celih dežel. Posebno v XIV. stoletji* je grozno delovala kuga. Potovala je -tedaj čez Azijo, Arabijo, -Afriko,-Egipt in od tam čez Grčijo v Italijo, Francijo, Anglijo in srednjo Evropo. V sedmih letih je umorila 24 milijonov ljudi samo v Evf opi. V Florenci je umrlo tedaj na kugi čez 100.000 ljudi. Pozneje je še večkrat divjala kuga, a v taki sili nikdar več. Ko je bila ruska japonska vojna je začela zopet razsajati v Mandžuriji kuga. Tedaj pa so odšli na bojno polje zdravniki in s tveganjem lastnega življenja so izpoznali kugo. Več jih je sicer umrlo, ali kuga je bila premagana in zato tudi v tej vojni ne čutimo njenih grozot, O rimskem služabništvu prinaša stalni dopisnik nekega berlinskega lista zanK miv popis. Dopisnik pravi: Vsi moji znanci so naravnost navdušeni nad rimskim služabništvom. Zato menjajo vedno posle, da. tako spoznajo še več njihovih vrlin. Rimska služkinja prihaja večinoma iz Abrucov. Rimljanka gre za služkinjo le tedaj, če ji teče voda v grlo. Imamo kuharico iz Abrucov, V njenem izpričevalu je napisano, da je dobra kuharica, če hoče. Že dva meseca čakam, da se ji bo to zlju-bilo. Ali mesto tega je prišlo štiriletno dete, ki je seveda od njene sestre. To dete polega po mojih perzijskih preprogah in včasih pusti tudi kak spomin na njih. Kuharica to sicer taji in krivec je naš psiček. Ali enkrat sem pa le zalotil otroka pri pre-siikavanju preproge in takoj sem ga fotografiral. Kuharica je imela s sliko veliko veselje in je rekla, da jo odpošlje sestri. Pred par dnevi je raztrgalo to dete moji ženi drago boo. Je to originalno dete. —-Pred štirinajstimi dnevi sem moral odpustiti svojega slugo. Imel je prevelik ^smisel za »prilike«. Ti trije meseci, kar je bil v naši hiši* so bili doba priložnostnih nakupov. Misliti si morate, kako veselje je imela ž njim moja žena. Vse, kar si morete misliti je bilo možno nakupiti bajno po ceni. Nekega dne je zmanjkala ženi draga garnitura bruseiskih čipk, potem mala perzijska preproga, ki ji. je prizanesel štiriletni otrok in končno tudi broža iz biserov. To je odločilo njegovo usodo. Moja žena ni imela več veselja ž njim. Koga neki rsedaj razveseljuje s svojimi priložnostnimi nakupi. Malo pred tem, predno je odšel od nas je imel rojstni dan. Saj tako je rekel. Ker še nismo vedeli za njegovo ljubezen priložnostnih nakupov, smo mu hoteli narediti veselje. Kakor je že bil sama skromnost, me je prosil, da bi mu kupil hlače k fraku, ker njegovi prejšnji gospodarji so mu darovali vedno frak. Dejal sem mu, naj si izbere sam hlače, ker se gotovo v takih rečeh spozna. Prinesel je hlače k fraku. Bil je to priložnosten nakup. Hlače so veljale 20 frankov. Od ka- \ valirja odložene hlače, je razlagal sluga. Imel sem respekt pred kavalirjem, ki odlaga take hlače. Včeraj sem bil .povabljen. Novi sluga ni mogel najti mojih hlač k fraku. Po dveh urah sem ugotovil, da sem daroval Pepinu hlače in 20 frankov i| po vrhu. -r- Pepino me je pripravljaj le ob dtffiar, ali moj vrtnar bi me kmalu spravil ob življenje. Pred mesecem se je vrnil moj prijatelj z ženitovanjskega potovanja. Naročil sem vrtnarju, naj posije prijateljevi ženi lep šopek. Po 14 dneh sem obiskal prijatelja. Zelo hladno me' je sprejel. Z roko pokaže proti rožam in strupeno me vpraša, če hočem še naprej nadlegovati njegovo ženo z večnim pošiljanjem rož. Moj vrtnar je hotel prodati vsak dan rože ien jaz sem postal tako ljubimec žene prijatelja, ki mi je hotel vsled tega obesiti dvoboj na vrat. Končno sem ga le prepričal, da dela to moj vrtnar, ali če bi bil ubit, bi bil temu kriv moj vrtnar iz Abru-cov. Napad v Argonskem lesu. —- Kako so grozni napadi v Argonskem lesu, ki jih izvrše Francozi na nemške pozicije, opisuje zelo živahno neki francoski častnik. »Nov napad nas je dovedeJ v gozd, ker še bo]j odmeva sovražnikov ogenj. Vsak hip zadevajo kroglje ljudi, da padajo ranjeni in mrtvi, na vse strani. Ali ogenj strojnih pušk ne počiva niti hip. Nad glavami žvižgajo kroglje, če le malo dvigneš glavo, si sigurno zadet. Kje je sedaj moj vod? Več ne poznam svojih vojakov. Puška me žge' v roko, kakor razbeljeno železo. Od sovražnika smo oddaljeni ie še 80 metrov. Tedaj zadoni povelje: »Bajonete natakniti!« Po vrsti izvrše vojaki povelje. Okrog mene se že blišče bajoneti, a jaz ga ne morem natakniti. Kri mi grozno polje po žilah, ^grjo rni. je tako suho, da. sem brez sline. Pred krogljami strojnih pušk se sklanjajo :glave in topovske kroglje udarjajo trideset metrov od nas. V ušesih mi brni, ko da bi M sredi ogromnega vodopada.. Naprej, naprej! Letim naprej, streljam, ker delajo tako drugi. Na levi in desni padajo ranjenci z grozno kletvijo. Gozd je poln vzdihov in bolestnih klicev. Naša bojna črta je ko val, ki se razbija ob nevidljivem nasipu. Vztrajamo v ognju in hitimo naprej, da bi videli ta nasip, ki nas podira trumoraa. Končno, vendar jasno. 40 metrov pred nami je nemški nasip in nam se zableste bajoneti in za trenutek obstanemo vsi,. le klic: plot iz žic zadoni iz naših vrst. Neprehodna ovira gosto prepletenih bodičastih žic in za njimi nemški vojaki. . Nekateri, ki niso zapazili žic, so obviseli čisto okrvavljeni na žicah. Tedaj zadoni od daleč povelje: »Nazaj, nazaj!« V 30 sekundah naredimo pot, za katero smo rabili preje 20 minut. Zopet smo v svojih utrd- PlaEsm pn našnSSii ceni otfčjo uolni) bodisi oprani! aH neoprano. Kdor in ima, as; jo lakaj posadi isrdfci J. HkdtiEO, Sonca. bah. Na polju leže kupi mrtvih in ranjenih, g Peneči od: jeze streljamo besno proti sovražniku, dokler ne ustavi- poveljnik brezuspešnega ognja. Sestanek treh kraljev. — V petek so se sestali v mestu Malmo kralji Danske, Švedske in Norveška Na sestanku; so sklenili defenzivno zvezo za varovanje nevtralitete skandinavskih držav. Junaki poklica. — Na bojišču dela Je večkrat prilika, da pokaže navaden delavec večje junaštvo, kakor ga pozna zgodovina. Delo v modernih tovarnah in pri modernih stavbah je dostikrat zelo nevarno, posebno v Ameriki, deželi velikanskih mostov in nebotienih stavb. — Pri stavbi mostu, ki veže sredini New-Jorka sta delala dva delavca na vrhu stolpa, 65 metrov nad gladino reke East River. Pod njimi je delalo v raznih višinah več njihovih sodrugov. Delo v taki višini je sila naporno in težko, ker delati je treba z jeklom in z železom. Naša dva delavca sta imela nalogo spraviti daljšo jekleno tračnico na vrh stolpa. Ko je bila tračnica potom dvigala že dvignjena nad stolp, se je začela tračnica iz neznanega vzroka pre-, mikati proti kraju stolpa in nevarnost je bila, da pade tračnica doli. Za oba delavca ni bilo nobene nevarnosti, treba se jim je bilo le ogniti in pustiti, da pade težka tračnica. Ali grozna nevarnost je pa grozila drugim delavcem, da jih tračnica ne podere s seboj/ To ^nevarnost pa sta iz-poznala oba delavca in jtakoj sta sklenila rešiti tovariše. Z na4čipyeško silo sta popri jela za tračnico in posrečilo se jima je, da so jo naslonili na stolp. Z vso silo sta zadržavala padec traverse in čeprav sta videla, da jim polagoma tračnica zmečka roki, nista popustila preje, da so bili rešeni njihovi tovariši. Za ceno do zapestja zmečkane roke sta rešila tovarišem življenje. Junaka! — Drugo tako junaštvo opisuje nekdo v »Harpers Weckjy«. Dva delavca sta se vozila na žični progi precej visoko nad hišami mesta. Na mestu, kjer se vozovi umikajo in kjer sta oba vozova oddaljena le 1.2 m, je hotel skočiti en delavec z enega voza na drug voz. Delavec, ki je bil veiik in močan, pa se je po nesreči zapletel v mrežo pri vozu, s čemur se je njegov padec podaljšal ravno za toliko, da ga je mogel njegov tovariš ujeti za nogo. Sedaj pa je šlo za to, da ne potegne trikrat težji delavec svojega rešitelja s svojo pezo s seboj. Rešitelj se je vrgel z čudovito okretnostjo med zevajoči prepad obeh voz in sicer tako, da se je z nogami držal enega voza> z brado pa da je padel na drug voz. Delavec si je pri tem sicer razbil čeljust, ali kljub t'mu je vztrajal tako dolgo, da so drugi delavci rešili oba. — Velika junaštva izvrše tudi strojevodje pri železnicah. Kolikrat zastavijo svoje življenje in svoje zdrave ude, ¦da rešijo druge pred poginom. V vseh mo- dernih podjetjih vrše taka junaštva delavci in, z&to zaslužilo tudi, d<& h'x bil njihov napor in. njihovo, delo v p.r^em lfazmerju ž njihovo plačo. Kako deluje belgijska vfeMia v H&v$tj. -r- »Nieu we Roti Cpurajnk prin^šar zanimivo poročilo- svojega, dopisnika- p -vanju belgijske vlade, ki se sedaj nahaja v Sainte^Adresse, v priljubijenein kopališču pri Havru. Francoska vlada je izvedla eksteritorialnost belgijske vlade popolnoma. — Povsodi plapolajo .belgijske črno-rumene-rudeče zastave in na ujieafe se vidijo le belgijski vojaki. VladaJma svojo pošto, kjer se morejo oddajati pisma z t}$l-gijskimi znamkami. Avtomobili z belgijskimi zastavami drdrajo po ulicah. Vl^tja deluje kakor preje. Vojni minister je le redkokedaj prisoten, ker st> večinoma nahaja v glavnem vojnem stanu. K ministrskim in drugim važnim sejam pa prihaja redno. Ostali belgijski ministri pa so vsi V Sainte-Adresse. Vsi imajo tudi svoje u-rade s potrebnim osobjem. Zastopniki cfru-gih držav so tu v velikem številu,.. tako nizozemski, papežev, francoski, angleški, ruski, japonski, romunski, laški, braziljski in portugalski. Mnogo odličnih Peigijcev je poslala vlada v tujino, da ščitijo belgijske interese. Posebno v Hoiandsko, hi Angleško, kjer skrbe za belgijske begunce. ~ Ministrstvo železnic se bavi sedaj z razdeljevanjem železničnega materiala. Od 4700, belgijskih lokomotiv je sedaj 4000 v Franciji, ravno tako tudi večina voz. Velik del belgijskih železničnih u-radnikov je uslužben na Francoskem. Najtežje opravilo pa ima finančni minister. Stroškov je vedno obilo, dohodkov pa nobenih. V novembru pa zapadejo vrhu tega tudi kuponi belgijskih državnih zadolžnic, ki jih pa plača banka Rotsčhild v Parizu. V ostalem ima največ deia minister kolonije Kongo, kjer se pa razvijajo dogodki za Belgijo zelo ugodno. ., Postanek ladfinlh zastav. — Na ris-bah> ki so stare 5000 do 6000 l&t najdemo že sledove ladjinih zastav. Ktero vlogo pa so igrale te zastave, to je pa čisto negotovo. Tudi slike starih Feničanov tega ne pojasnijo. Šele pri Grkih ima zastava že natančno določen pomen in je bila znamenje poveljnika. Zanimivo je tudi to, da je imela že pri Grkih rudeča zastava pomen krvave zastave, ki ga je ohranila do današnjega dne. Po uničenju rimske države so prenehali pomorski boji fn zato je tudi zastal razvoj zastav. Z vstopom severnih narodov v svetovno zgodovino pa se je zopet pričel razvoj ladij in s teni tudi zastav. Še vedno pa je imela zastava le ta pomen, da se nahaja na krovu ladje poveljnik. V križarskih vojnah je nastala potreba, da so označili križarji narodnost ladje. Tako je Rihard Levosrčni prvi uporabljal Jfurijev križ, rdeči križ na belem polju, kot zastavo angleških ladij. Tudi Francozi so se že v križarskih vojnah posluževali svoje zastave. Začetkom 14. stoletja pa se je rabila zastava nu ladji tudi že za signale in izšle so posebne knjige, kjer je jiio določeno, kdo ima pravico do j zastave in kako se rabi zastava. Proti j koncu 15, stoletja so se pa začele razvijati j mornarice in zgrajene so bile sedaj posebne bojne ladje in od tedaj so splošno upe-Ijane zastave na ladjah. Na redni bojni ladji. — L. 1906 so spu-. stili Angleži v morje veliko bojno ladjo in jo nazvali dreadnought, to je: ne boj se. Od te dobe naprej je postal dretnavt tip j moderne linijske ladje. Linijska ladja je jedro mornarice. Tako so zgrajene in obvarovane z oklopi, da govore v bitki prvo in zadnjo besedo. Če hoče podati mornar popis bojne ladje, potem- mora navesti nosriost ladje, njeno širokost, dolgost in višino, moč strojev, posadko in kako je ladja oborožena. Ali kako predstavo ima od tega lajik, če sliši, da ima ladja nosnost 25.800 ton? Lajik mora to številko razložiti. Navaden železnični voz nosi 10 ton, torej bi bilo treba 2580 voz, da bi prevozili vso ladjo z vso njeno opravo. — Posadke rabi taka ladja 1100 mož, ladja je torej plavajoča trdnjava. V kratkem jeziku inženirjev je navedena bojna sposobnost ladje s 10 R, 30.5, kar pomeni 10 brzostrelnih topov s kalibrom 30.5 cm. Ker se ravna dolgost topa po njegovem kalibru, (dolgost topa ie 50 krat večja od kalibra), je top dolg 16 metrov. Tej dolžini cevi odgovarja tudi njena teža, ki znaša celih 47.800 kg. Naboj tehta 390 kg in projekti! 162 kg, Ali to še niso največji topovi. V poslednji dobi se vlivajo tudi že topovi s kalibrom 38 cm. Veliko težavo tvori vprašanje, kam postaviti topove. Postavljeni morajo biti namreč tako, da lahko streljajo v odločilnem trenotku vsi topovi na 4 eno stran. Zato postavljajo topove v posebnih gibljivih stolpih, enega vrh drugega. S tem pa silno trpi ladja in zato. je še to vprašanje nerešeno. Poleg velikih topov je na bojni ladji tudi mnogo manjših, ki imajo kaliber 15 cm do 4.75 cm. S temi topovi streljajo na manjše ladje, v bitki pa tudi na nezavarovane dele velikih ladij. — Ves iadjini aparat je scentraliziran. Neštevilno telefonskih in telegrafičnih žic prepletajo ladjo, to so živci, ki vodijo k rr veljnikom ladje. Poleg tega so na ladji še za manjše razdalje govorilne cevi in pa mehanični telegrafi. Da javi ladja svoje namere drugi ladji zato služijo signali z zastavicami, oziroma po noči s svetilkami. Današnje moderne ladje pa imajo vse tudi brezžične brzojavne aparate. Kako se vrši vežbanje novincev, se vprašate. Novinci pridejo na ladjo, njim je prideljeno zadostno število častnikov in podčastnikov. Vsak mornar dobi svojo številko in najprvo se mora naučiti kje in kako mora hraniti svoje stvari. Potem se prične vežbanje. Vsak novinec je prideljen gotovemu oddelku, ta k topovom, drugi k strojem in tako dalje. Po prvem vežbanju odpluje ladja na morje, kjer se vežbanje nadaljuje. Po. daljšem času se pridruži ladji več drugih in takrat govorimo o vajah es-kadre, kar bi • odgovarjalo manevrom. Ladje odplujejo v dolgi vrsti, ena za drugo in ž neverjetno okretnostjo se gibljejo po morju, ko da bi jih povejnik imel na niti. -— Mornarji so si razna v.ežbanja razdelili. Tako je n. pr. vaja zaključenja, to je takrat, če je prišla v ladjo voda. Takoj se zapro vse odprtine. Potem so vaje za slučaj požara, za spuščanje torped, streljanje in drugo. Najvažnejša pa je bojna vaja. Boben in trobenta dasta znamenje za boj. Takoj so vsi na mestu, od poveljnika pa do zadnjega pomorščaka. S krova zgine vse, kar bi oviralo bojevanje. Zdravniki zasedejo svoja mesta, obvezovališča so pripravljena. Poveljnik stopi na svoje mesto in že grme topovi. Konjenica — kri-žarke — pa splujejo naprej. Oni so prednja straža. Njih topovi ne nosijo sicer tako daleč, ali vsled njihove hitrosti rekogno-scirajo in pou'o nevarne torpedovke.-In bitka se razvije, ladja se zavije v dim... Razglas o dajanju pojasnil o naslovih za vojno pošto. L Glavni pogoj za neovirano odpravljanje vseh pošilajtev vojne pošte je, da se navede pravilna (pristojna) številka urada vojne pošte, kateri pripada adresat. 2. Vsako poveljstvo, vsako vojaško krdelo, vsak zavod ter vsaka posamezna oseba armade v vojni je pdkazana uradu vojne pošte z določeno številko. 3. Ako se izpremeni razvrstitev formacij ali ako dobe osebe povelje drugam itd., se seveda večinoma izpremeni tudi pristojna številka urada vojne pošte prizadetih oseb. * 4. Da se pošiljačem pošiljatev vojne pošte — ki ne vedo pristojne številke u-rada vojne pošte, kateri pripada prejemnik — da prilika v.takih primerih poizve-deti pristojno številko urada vojne pošte, je vojno ministrstvo v sporazumu s c, kr. ministrstvom za deželno brambo in s kralj. ogr. ministrom za deželno brambo ustanovilo naslednje urade za pojasnila, in sicer: a) Pri stalnih nadomestnih krdelih vseh čet in zavodov e. in kr. vojske, c. kr. in kr. ogr. deželne hrambe ter pri c. kr. črnovojnih okrajnih poveljstvih in kr. ogr. črnovojnih poveljstvih, potem b) Pri c. in kr. vojaških poveljstvih v Moravski Ostravi, na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti, Požunu, Kaši, Munkaču, Te-mešvaru, Pracji, LitomeHcah, Nagvszebe-nu, Zagrebu, Insbruku, Sarajevu in Mo-starju, nadalje , c) Pri kralj, ogr. tiistrftititih poveljstvih deželne brambe v Budimpešti, Se-gedu, Kaši, Požunu, Kološvaru in Zagrebu. 5. Vprašanja o naslovih za vojno pošto je naslavljati načeloma na stalna nadomestna krdela (t. j. nadomestni bataljon, nadomestna kompanija, nadomestna baterija, nadomestni eskadron, nadomestni de-pot) tistega vojaškega krdela (tistega zavoda), oziroma na tisto črnovojno (okrajno) poveljstvo, h kateremu je ob mobilizaciji odrinil dotičnik, čigar številka urada vojne pošte se zahteva. Ako to iz kateregakoli razloga ni, mogoče, je vprašanje nasloviti, ako gre za osebe, ki so uvrščene pri formacijah c. in kr. vojske, c. kr/deželne brambe ali c. kr. rne vočjske, na bližnje poveljstvo v točki 4 pod b) navedenih vojaških poveljstev. Ako gre za osebe, ki so uvrščene pri formacijah kralj. ogr. deželne brambe ali kralj. ogr. črne vojske, pa na bližnje po-voijstvo v točki 4 pod c) navedenih dis-triktnih poveljstev deželne brambe. Popraševati se sme pri vseh prej imenovanih poveljstvih, krdelih in zavodih samo pismeno in po pošti, Za to je uporabljati frankirane dopisnice z odgovorom. 6. Na dopisnici I. (vprašanje) je navesti: a) šaržo in ime tiste osebe, katere naslov za vojno pošto se zahteva; b) vojaško krdelo (t. j. polk, bataljon,, divizijo), oziroma zavod, nadalje pododdelek (t. j. kompanijo, eskadron, baterijo),, pri katerem je uvrščen dotičnik.. 7. Na dopisnici II. (odgovor) je namestiti naslov tiste osebe, kateri se naj pošlje* odgovor. 8. V točki 4. omenjena vojaška poveljstva, krdela in zavodi imajo primerno napotilo. Pripomniti se pa mora, da traja precej časa, preden naznani armada v vojni izpremembe v pristojnih številkah urada vojne pošte stalnim nadomestnim krdelom in črnovojnim (okrajnim) poveljstvom za seboj, in zato ni nemogoče, da izjemoma ta ali drugi naznanjeni naslov za vojno pošto že ni več pravilen ob času, ko ga naznani dotična vojaška oblast. Odgovorni urednik in izdajatelj Saša Železnikarv Gorici. Tiska : »Goriška Tisftarriač A. GabršCek) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča* in »Primorec« Surovo oucio UOLllO oprano in neoprano fenpl osaho množino in po naloiSiJi ceni R. Siermecki o ceim. ZAHVALIL Podpisani se najtopieje zahvaljujemo vsem prijateljem/ znancem in sorodnikom od blizu, in daleč, ki so spremili k večnemu počitku našo nepozabno mater, oziroma staro mater in taščo Terezijo Bavčar roj. Besednjak v tako obilnem številu. Zahvaljujemo se tudi čč. duhovščini in vsem onim, ki so pokojnico obiskali v bolezni in onim, ki so nam izrazili svoje sožalje. Še enkrat srčna hvala vsem. V SELU, 19. decembra 1914 Franc Bavčar .. sin. Vincencija Bavčar roj. Mrmolja ¦ nevesta. ' . ¦ Jožefa Lipovž roj. Bavčar, Frančiška Bavčar hčeri. Vladka, Bojan, Ivan, Boris, Zoran, umiki. IZIDOR NAM auforizouatia stsubena tordka $ (gorici ulica Adeiaide Ristori to, 5 se priporoča p, n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavlarije po nuj nižji 1» cenalj. Odlike ona pekarija in sladntčarna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi iiejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina Sn likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah mali oglasi Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici katerih na deželi (in celo v mestu) nihče * ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Škoda ni majhna. YnntnrioT»nin —samostojno moč — sprejme KUIllUIlotlltJU tukajšnja tvrdka. Zahteva se znanje vseh treh jezikov — Ponudbe na naše upravništvo pod šifro: „Pridnost". in razno niudertiu ijiayu a j P * i i *« raapošdjalna ". OiUlitii^U I USIjU št. 306 Štajersko. Pišite po glavni ilustrovarii cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih h Srbije, Biilgarije, JfemČije in (Amerike je treba denar naprej poslati. 68 - 5- 1 II Jako praktične I iBie električne pte, ki gorž 6-8 ur. Cena od K f60 napref Dobivajo se pri tvrdfei: Im Jakob Šuligoj, urar — Gorica, Gosposka ulica 19. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpta. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA. DROBNO IN DEBELO. Najceneje luipovalisCe nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. Volna siva za pletenje vojaških reči se dobi zopet v vsaki množini v veletrgovini R. Stermecki v Celju. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjiče. Masne Rožni venci, knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost,: I Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje •j krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih i ter na deželi. Reservni fond K 126.014*60 Vplačani deleži: K 4=8.0*3 Zadružnikov t 1707, »Goriška Mudsba posojilnica1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom Telefon Štev. 70. D GOflCt Ostan. L 1883.; (v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadsir.) A sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. Vetje stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ dogovoru — Vlagateljem so na razpolago A ^ hišni hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit* Položnice poštne hranilnice A na razpolago brezplačno. ZotrtaviM-i Iti zobotehniški atelje Dr. L Eržen GORIC« Jos. Verdi iefrrifile Hiti. 37, Um&ne ztfbe,-zlato zobovje, zteife'kroti«, sJIate mostove, -zobe na kaa&ikoW;piIe®&e, uravnavanje krivo stojfefiih %ol>. Plonibo vsake vrste. Ordinlra o soojein atellein od 9. ure dop. do'B. urepftp ^la^na zalogfo falma podpetnikov ft. Urufovka Gorica. Raštalj 3. Zaloga usnja. 27- Edinaiprimorska' tovarna dvokoles --------------- »TRIBUNA«--------------- ^ W\P, Tržaška u». 26, prej pivovarna Borjnp, Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. S I.M - GORIEA Stolna ulica št. 2—4. y o Prodaja na obroke. Ceniki franko. " A n i o n B r e š č a k Gorica -Gosposka ul. (%. liardutfGi) 14, v lastni hiši. Proa In naioečia slovenska zaloga in touarita pohlšioa ¦¦¦-—-r- na Primorskem .——- I:zalogi ima vedno nad SO modernih jedilnih in spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K .soba. 9 Edina slovenska delavnica tapefarij. 9 Velika izbera slik, stafic kakor tudi železnega pohištva Sprejema naročila za opreme oil, hotelov itd Stroj teče rKupujte samo dvokolesa f,GLriCe" in „HlfL!ia", ki so najboljši francoski sistem ia najtrpežnejše "| vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OriBlnal UlCtnrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). re zšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26—c; Kerševani 8 Čuk lORICA, ni Sfeinem trgu št 9. GORICA Žtjanjarna Robert DieM -Celje :¦ priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, tonjak; nadalje kuba in jamska rum, grenčieo, »Planinski ^fiker", Petinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, '¦' "čaj'Ceyiov,; Grafige, Pekoe in Souchong. ' "Vaprčl in ceniki na razpolago. - Ljubljanska Mita kuka podružnica v Gorici. Centrala Zju6/jana/ podružnice: C&ffe, CefoVše, "Sarajevo, Split, Jrsf* DelniSka gkraiiea K ^imMMJO Rezervni zdtladi K l,Ot)0.«M»(\ Vloge na knjižice i po 4?ia°|o> v tekočem računu po dogOToru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna poročila. Promeše za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrtovanje Safes.j Nakazila v ino?fmstvo. Kreditna ^sma.