m m GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO X • ŠTEVILKA 11 • 28. NOVEMBER 1974 ' °B OBISKU GRUZIJSKE DELEGACIJE NEPOZABNI SPREJEM o V KS Molči Belič poimenovali ulico po mestu Tbilisi Petčlanska delegacija mesta Tbilisi, ki je pobrateno z Ljubljano, je med svojim enotedenskim bivanjem obiskala tudi našo občino. Potem, ko sta goste sprejela predsednik občinske skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič in sekretar občinske konference ZKS Darko Perovšek, so se dalj časa pogovarjali s predstavniki občine o njenih dosedanjih uspehih, prizadevanjih za še hitrejši razvoj in sodelovanje. Gostitelji so nato odpeljali delegacijo iz Tbilisija, ki jo je spremljal tudi predsednik Mestne skupščine inž. Tone Kovič, v novo zgrajeno sosesko VS4 (Bonifacija). Tam so jih pričakali ob zvokih godbe milice predstavniki krajevne skupnosti Malči Belič. Predsednik te krajevne skupnosti Milan Buh jih je seznanil z delom in razvojem te skupnosti in ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se prav v tej KS poimenuje novo zgrajena ulica po glavnem mestu Gruzije. „Zelimo, da bi se naše prijateljsko sodelovanje še razvijalo in bili bi zelo zadovoljni, če boste v svojem mestu poimenovali kakšno ulico ali trg po narodnem heroju Malči Belič“, je dejal Milan Buh. Nato pa je predsednik izvršilnega odbora mestnega sveta delavskih odposlancev Tbilisija Bakve Lobžanidze slovesno postavil tablo poimenovanja, se zah valil za pozornost in zaželel predstavnikom in občanom, krajevne skupnosti Malči Belič mnogo uspehov pri delu in življenju v tem čudovitem predelu občine. Zadovoljni in srečni se poslavljamo od vas, dragi prijatelji, Naši spomini na ta prisrčen in topel sprejem bodo ostali za nas nepozabni, so dejali gostje iz Tbilisija. M^Dse dNIK KS MALCl BELIC MILAN BUH IN BAKVA LOBŽANIDZE OB POIMENOVANJU ULICE olitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti lin1 teiJ*fCem*)ra — volijo delavci Rete a organizacijah zdru- aij^l^kla in v delovnih orga pravno odločajo v občinski, mestni in republiški skupščini, so naslednje: 5'» L j;! . ^embra - volijo občani 4w,evnih skupnostih ter ri j Je kooperanti. f. ^upravne interesne skup-l' zhn, Crrh skupščine skupno dela, zboru ii* o „ 1. skupnosti in družbe-Mitičnem zboru enako- 1. ) Samoupravna skupnost vzgoje in izobraževanja (vključuje osnovno šolstvo in usmerjeno izobraževanje t.j. vse redno izobraževanje po osnovni šoli). 2. ) Samoupravna kulturna skupnost 3. ) Samoupravna raziskovalna skupnost 4. ) Samoupravna skupnost zdravstvenega varstva 5. ) Samoupravna skupnost socialnega varstva, v okviru katere bodo delovale — skupnost otroškega varstva — skupnost socialnega skrbstva — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — skupnost zaposlovanja ,V°LIU BOMO posebne delegacije za vsako interesno skupnost-posebej in — ali splošne Bacije za vseh pet interesnih skupnosti skupaj 1 ^LlLl BOMO na določenih voliščih, tako kot spomladi, tajno z glasovnicami. avc‘> delovni ljudje in občani, izpolnite tudi tokrat svojo volilno dolžnost polnoštevilno! ^likovanja b dnevu republike pb Qb^evu republike bodo v Droi11' P°deljena odlikova-Raratj ^dnika Socialistične JoxiDn,Vepub!ike Jugosla-Rptn Proza Tita petim ob-»Pn0s va nJihov ustvarjalni do-I^Mst j »Zadnji samoupravne ■i?feprejell: roirL6Av6c i*1 nesebično ” iVe Zaslu°dr0ČjU’ Za nepre' L^žh*86, ki Jih ie s svo' ?t'Pe>ii..enoP0*'ti^nim delom 0llPrav Vgradnji naše sa- socialistične družbe. 2. ) DIPL. ING. VLADO PEČENKO, rojen 22. 10. 1906, samostojni raziskovalec v Združenem podjetju za distribucijo električne energije Slovenije. Na predlog delovne organizacije bo prejel RED DELA Z RDEČO ZASTAVO, za zasluge, ki jih je kot zaslužen gospodarstvenik, strokovnjak in ugledni družbenopolitični delavec vložil v povojnem razvoju in ob 90. letnici prve elektrifikacije Slovenije. 3. ) AVGUST HABIČ, rojen 7. 11. 1917, vodja splošne službe Združenega podjetja za distribucijo električne energije. Na predlog delovne organizacije bo prejel RED REPUBLIKE S Mercator proslavlja Proslave 25-letnice podjetja ..Mercator" se vrste druga za drugo. Tako so v soboto, 16. novembra praznovali delavci TOZD „Hrana“. Ob tej priliki je bilo v prostorih hotela Union srečanje celotnega kolektiva. Delavci, ki so zaposleni v podjetju že 10, 20 ali pa celo 25 let so prejeli nagrade, ki jih predvideva samoupravni sporazum in pa knjige s posvetilom (namesto klasičnih diplom). Štirje petindvajsetletniki in dvanajst delavcev, ki so velik del svojih naporov vložili v razvoj podjetja in samoupravnih odnosov, pa so ob tej priliki prejeli tudi jubilejne zlate značke. Med povabljenimi gosti je bil tudi prvi direktor ,,Hrane" Anton Pišek, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov občine Vič-Rudnik Darko Perovšek in podpredsednik skupščine mesta Ljubljane, tovariš Stane Vrhovca Z njim je prišla na svečanost tudi štiričlanska delegacija z Ljubljano pobratenega gruzinskega mesta Tbilisi. SREBRNIM VENCEM, za prizadevanja, ki jih je vložil za gospodarski napredek in razvoj elektrodistribucijskega sistema Slovenije in ob 90-letnici prve elektrifikacije Slovenije. 4. ) DR. BOJAN DRŽAJ, rojen 14. 8. 1918, višji raziskovalni sodelavec v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Na predlog odbora Prekomorskih brigad bo prejel RED BRATSTVA IN ENOTNOSTI S SREBRNIM VENCEM, za aktivno sodelovanje v NOB, za aktivno prizadevanje v družbenopolitičnem razvoju povojnega obdobja in strokovno'delo v delovni orga- ___________________________________________________ nizaciji. 5. ) VIKTOR - GROBELJ- #%■ - | | Obisk v bratski občim odbora Rdečega križa Ljubljana Vič-Rudnik za aktivno, nesebično povojno delo v tej organizaciji z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO. Ob tej priložnosti je vodja gruzinske delegacije, sekretar mestnega komiteja partije Tbilisi Pavel Gilašvili, pozdravil vse prisotne in čestital k lepemu delovnemu jubileju. MILE BITENC Predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ljubljanskih mlekarn in osnovne šole Vrhovci so 20. novembra obiskali Lajkovac, občino, s katero smo se pobratili. Udeležili so se slovesnosti ob odkritju spomenika Dimitrije Tucoviča, otvoritve kulturnega doma in osnovne šole, ki se bo po njem imenovala. j[seiii občanom in delovnim ljudem iskreno Cestitamo ob dnevu republike! Delovne organizacije v novih prostorih Družbenopolitične organizacije, uredništvo »Naše komune« in skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik 20. novembra so se skupne strokovne službe delovne organizacije Komunalno podjetje Vič preselile v novo upravno zgradbo (v viški industrijski coni) na Tomažičevi ulici 10. Ob tej priložnosti delovnemu kolektivu naše čestitke! V drugi polovici decembra se bo proizvodnja TOZD Slovenijalcs-Žičnica preselila iz sedanjili stalili, že davno odsluženih prostorov v novo tovarno, ki bo stala v industrijski coni. Prav tako se bo v zadnjih dneh decembra kolektiv podjetja IGO preselil iz sedanjih starih prostorov v Trnovem v nove proizvodne poslovne prostore v industrijski coni. Čestitamo. Nadvse prisrčen pa je bil sprejem, ki so ga pripravili najmlajši v novo zgrajenem vrtcu Malči Belič in folklorna skupina osnovne šole Vič. Z velikim zanimanjem so si gostje iz Tbilisija ogledali tudi Tobačno tovarno, kjer so se s pomočnikom glavnega direktorja Bojanom Simoničem ter ostalimi predstavnild te največje slovenske tovarne cigaret pogovarjali o organizaciji dela, vlogi temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih organov. Ob dnevu republike Vse se v življenjskem obnavljanju ponavlja, a nikoli ne vrača. Morda včasih o določenih stvareh veliko pišemo in si ustvarjamo podobo, tako ali drugačno, da bi obdržali tisto, kar se nikoli več ne bo vrnilo. Zakaj? Morda zato, da bi preteklo in nepovratno bolje doumeli in s tem bolje spoznali tisto, kar iz trenutka v trenutek prihaja kot presenečenje, da bi torej obvladali življenje in ubranili svoje življenje. Hoteli bi s tem povedati resnico in opozorit: na tisto, kar je velikega in mogočnega. To veliko in mogočno je bilo opravljeno v času največje vojne tega sveta v novembr-skih dnevih 1943. leta. To je bil dan, ko se je v najmrač-nejših dneh naših narodov in najtežjih trenutkih vseh narodov, ki so čutili največje breme fašističnih zavojevalcev, rodila nova Jugoslavija. Zato vsako leto ob dnevu republike 29. novembru s ponosom, zadovoljstvom in radostjo praznujemo rojstni dan naše republike. To opravljamo letos s toliko večjim zadovoljstvom, saj naši narodi in narodnosti stojijo danes na še trdnejših temeljili kot doslej. Njeno podlago in jedro sestavljajo samoupravni socialistični družbeni odnosi in zgodovinske vrednosti skupno izvoje-vanfli pridobitev revolucije kot tudi trdna povezanost in odvisnost interesov in smotrov delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Moč in vrednost naše enotnosti sta danes prav v dejstvu, da socialistični samoupravni odnosi omogočajo in spodbujajo popolno osvoboditev in vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka in samoupravo združenega dela od krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela do samoupravnih interesnih skupnosti. Vse to smo napisali v letošnjem letu ob sprejemu naše nove ustave in tudi dosledno izvajamo. Nedvomno smo nekaj osnovnih nalog v tem letu že začeli uresničevati in uspehi, čeprav so za zdaj še skromni, nam vlivajo obilo optimizma. Predvsem pa se pri tem ne smemo in ne moremo zadovoljevati, temveč je treba akcijo uspešno nadaljevati. Nedvomno pa je že zdaj jasno, da moramo videti osnovo našega dela predvsem v prizadevanjih za naš hitrejši družbeni razvoj. Zavedati se namreč moramo, da si lahko zamišljamo hitrejši in celovit razvoj socialistične samoupravne družbe samo tedaj, če bodo vsi občani in delovni ljudje družbenopolitično aktivni, saj angažiranost ni samo kvaliteta, temveč celo pogoj za razvoj samoupravnega sistema. To smo opravili v tem letu z uvedbo delegatskega sistema. Samoupravljanje in delegatski sistem dajeta delavskemu razredu v roke najmočnejše orožje za popolno osvoboditev izpod vseh oblik izkoriščanja kot so razna odtujevanja in manipuliranja bila v preteklosti prisotna. Zato moramo pri uveljavljanju delegatskega sistema in v razvoju samoupravljanja do takih pojavov biti pozorni in občutljivi. Zato smo lahko ob letošnjem praznovanju dneva republike resnično ponosni na uspehe, ki smo jih v tem letu dosegli. VILI BELIČ S 6. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS UUBUANA-VIČ-RUDNIK IZ FORMALNOSTI V PRAKSO! Občinska konferenca je sprejela na svoji oktobrski seji statutarni sklep občinske organizacije ZKS Ljubljana Vič-Rudnik in potrdila statutarni sklep MK ZKS Ljubljana. Osrednjo pozornost so člani konference posvetili oceni uveljavljanja in uresničevanja ustave ter delovanju ZK s tem v zvezi. Pri oceni uveljavljanja ustavnih določil v KS so ugotovili člani konference, da so v vseh KS očitne kadrovske težave. Posebej v manjših KS večkrat že ,.zmanjkuje" ljudi. V večini KS so se odločili, da bodo za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti formirali splošne delegacije, ki bodo štele več kot 10 članov. Če hočemo v KS voditi uspešno politiko, je treba posvečati veliko pozornost uličnim svetom in soseskam, posebej v mestnem delu občine, saj tam večkrat ugotavljamo, da se ljudje premalo poznajo med seboj in je zato težje angažirati večje število ljudi in bo zato mogoče KS obvladovati le s čim neposrednejšim stikom z bazo. To je še najbolj mogoče preko še ožjih oblik organiziranja kot so to KS. Dopolniti je treba kriterije za financiranje KS. Te sedaj nimajo denarja niti za redno poslovanje, medtem ko je za uspešno delovanje nujno, da imajo zagotovljena večja sredstva, kot jih imajo sedaj. V tem okviru se bomo morali v občini dogovoriti tudi, katere KS nujno potrebujejo profesionalnega delavca. Občinska skupščina in izvršni svet naj tudi ugotovita v sodelovanju s SZDL, v kakšnih prostorskih razmerah so trenutno uradi KS in če so zagotovljeni pogoji za delovanje. KS morajo takoj izdelati letni in večletni program svojega delovanja. Pri izdelavi teh programov morajo še posebej aktivno sodelovati člani ZK. Ob volitvah delegatov za samoupravne interesne skupnosti čaka KS obsežna naloga, tako obsežna kot spomladi ob volitvah v skupščinske zbore. Ob tem je največja težava čas, ki ga primanjkuje. KS pa je treba ob nadaljnjem uveljavljanju ustavnih določil nuditi čim več pomoči, da bodo ta določila lahko tudi dejansko zaživela v praksi in ne le na papirju. Uveljavljanje ustavnih določil v delovnih organizacijah je s formalno pravnega vidika zelo zadovoljivo, medtem v konkretni praksi marsikod še šepa. Registracijo je pri sodišču že opravilo okoli 100 delovnih organizacij, 36 pa se jih je priglasilo, medtem ko pri sedmih organizacijah to še ni urejeno. Gre za Savske elektrarne, Hojo, GG Ljubljana, Raziskovalni inštitut Iskre, Republiški zavod za zaposlovanje, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna in Tehniško založbo Slovenije. V teh delovnih organizacijah ustavnih določil formalno niso še uveljavili zaradi določenih objektivnih težav (čakanje na nove zakone itn.). Sedaj pa je treba uveljaviti ustavna določila tudi dejansko v praksi, da ne bodo le na papirju, pri čemer morajo imeti člani ZK pomembno vlogo dejanskega spre-minjcvalca odnosov. Pri uveljavljanju ustavnih določil s formalne plati so v nekaterih delovnih organizacijah preveč težili le za ekonomskim vidikom uveljavljanja, premalo pa so posvetili pozornosti samoupravnim vidikom takega organiziranja. Pri uveljavljanju ustavnih določil ne gre za ustvarjanje le novih ekonomskih odnosov v delovni organizaciji, temveč prvenstveno za uveljavljanje nove kvalitete samoupravnih odnosov. Pri dejanskem uveljavljanju ustavnih določil v TOZD imajo pomembne naloge komisije delavske kontrole. Delavska kontrola namreč ni le organ delavcev, ki naj kontrolira, ,,da kdo ne krade", temveč je čuvar samoupravnih pravic, je organ, ki mora skrbeti za dejansko izvajanje samoupravljanja oziroma izvajanje samoupravnih aktov. M. D1M1TR1C PO 8. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IZPOLNJEVANJE SKLEPOV JE NALOGA VSEGA ČLANSTVA SINDIKATOV Dneva kongresa slovenskih sindikatov - 7. in 8. december v Celju -sta za nami. Na tem kongresu so delegati razpravljali in sklepali o organiziranosti in delovanju sindikatov ter o sklepih za njihovo dolgoročno usmeritev in aktivnost. Glede organiziranosti in delovanja sindikatov so delegati poudarili, da se morajo sindikati dosledno organizirati tako, da bodo s svojim delovanjem v celoti odražali in zastopali interese celotnega delavskega razreda ter da bodo z medsebojnim dogovarjanjem ob uresničevanju teh interesov dosegali čimvečjo stopnjo enotnosti in solidarnosti delavcev v združenem delu. Pri tem je kongres ugotovil, da je velika večina osnovnih organizacij sindikatov na svojih predkongresnih članskih sestankih sprejela predloženi statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov Slovenije in ga z manjšimi predlaganimi spremembami in dopolnitvami razglasil za veljavnega. Ta statutarni dogovor je dejansko skupni enotni statut devetnajstih slovenskih sindikatov in zveze teh sindikatov in po njem se bodo le-ti dokončno organizirali in v bodoče delovali. Na podlagi obširne predkongresne razprave med sindikalnim članstvom in na podlagi razprave delegatov kongresa v komisijah, je kongres sprejel konkretne in jasne sklepe za bodočo aktivnost sindikatov in zveze sindikatov v obliki nalog na naslednjih sedemnajstih področjih: 1. nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega de la; 2. razvijanje samoupravnih inte resnih skupnosti ' 3. uveljavljanje delavske kon trole; 4. pospeševanje produktivnosti dela in razvijanje sistemov razpore janja dohodka v TOZD; 5. razvijanje samoupravnih od nosov pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke 6. razvijanje sistema družbenega planiranja in družbeno ekonom skega sistema; 7. utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik; 8. skrb za urejanje delovnih in življenjskih razmer delavcev; 9. razvijanje stanovanjskega gospodarstva in samoupravljanja v njem; 10. preobrazba vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah; 11. naloge na področju kulture in znanosti; 12. razvijanje oddiha in rekreacije delavcev; 13. razvijanje organiziranosti, oblikovanje in izvajanje kadrovske politike ter izvajanje izobraževanja v sindikatih; 14. razvijanje sistemov obveščanja in samoupravnega komuniciranja; 15. naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite; 16. naloge sindikatov v zvezi z našimi delavci na delu v tujini, in 17. naloga v zvezi z mednarodno dejavnostjo sindikatov in sodelovanjem z naprednimi sindikalnimi gibanji. Ker so bili ti sklepi predmet širokega informiranja in razprave na predkongresnih članskih sindikalnih sestankih, so skupna naloga in obveznost celotnega sindikalnega članstva, njegovih organizacij in izvršilnih teles. Zato pretekli kongres slovenskih sindikatov ni bil zaključek nekega obdobja, ampak pomeni začetek novega, ki ga bo sindikalno članstvo pričelo z izpopolnjevanjem janez Čebulj VISOKO PRIZNANJE REPUBLIŠKE KONFERENCE ZSMS Prejela ga je konferenca AMD pri 0K ZSMS V soboto 9. novembra je bila v klubu poslancev seja RK mladih delavcev in hkrati svečana podelitev priznanj najbolj delovnim občinskim konferencam mladih delavcev v SR Sloveniji. Podeljenih je bilo 14 priznanj, med katerimi je bilo tudi ime naše občinske konference. Ob tem je sekretar KM D Vinko Bilič dejal: Na vprašanje, katere so bistvene akcije, za katere smo dobili priznanje, je zelo težko odgovoriti, saj je bilo izvršenih veliko akcij in kon-kretnSi nalog, tako v aktivih mladih delavcev kot tudi v občinski KMD oziroma predsedstvu KMD. Predvsem bi bilo treba povedati, da je priznanje za ysc nas izrednega pome- na, saj je bilo pridobljeno z izredno resnim in prizadevnim delom. Toliko bolj smo ga veseli, če upoštevamo, s kakšnimi težavami smo se srečavali (in se deloma še) pri ustanovitvi KMD. Razvili smo široko aktivnost mladih na vseh področjih dela. V občini sedaj deluja 36 aktivov v delovnih organizacijah, medtem ko smo jih imeli marca letos le 11. Pri vsem tem smo tako aktivi kot tudi OK dostikrat delali v zelo težkih delovnih pogojih, saj so mnogi aktivi brez prostorov za lastno dejavnost. Občinska konferenca pa ima le en prostor, v katerem poteka delo treh konferenc in petih komisij. aktivov, tudi predkongresno delo mladih delavcev ob organiziranju javnih razprav o kongresnih materialih. Čeprav so razprave potekale v poletnih mesecih - se pravi v dopustniškem vzdušju, so bile uspešno organizirane v 70 odstotkih aktivov. Zato je to priznanje vsem aktivom mladih delavcev, saj brez njihove aktivnosti in dela na vseh področjih ne bi bilo uresničenih skupnih rezultatov. V akciji „mladi delavci pred kongresom" so tekmovali tudi AMD v republiškem merilu. Tudi tu so bili uspešni, saj je priznanje dobi tudi AMD Tobačne tovarne. Bistvena akcija, ki je po mojem mnenju prispevala k priznanju, je poleg široko zastavljene aktivnosti mladih ter ustanavljanja 25 novih Naj povem, da je bila akcija uspešno zaključena in da je pred nami nova z imenom „Mladi delavci po kongresu". Pred nami je nova resolucija, akcijski program ter nova organiziranost. V ta namen smo imeli več posvetov, na katerih smo se pogovarjali, kako hitreje in čimboljše uresničiti kongresne sklepe in dokumente. V najkrajšem času moramo ustanoviti osnovne organizacije ZSMS, izvoliti nova vodstva, delegacijo za v KMD in OK ter sprejeti nov akcijski program oosnovnih organizacij, ki mora biti v skladu s programom in resolucijo ZSMS. Ob koncu naj povem, da je določen datum za sejo konference, ki bo 19. decembra 1974. Vse konference posameznih področij pa morajo biti konstituirane najkasneje do 10. decembra. Iz tega sledi, da se vse OOZSMS na področju občine Vič-Rudnik tako mladih v izobraževanju, KS in mladih delavcev, morajo konstituirati najkasneje do 5. decembra. 1G0R KREvl Hišnim svojih dosedanjih akcijskih programov s sklepi 8. kongresa. Pri tem pa mora veljati trajni dogovor - pravilo: od besed preidimo k dejanjem! Sklepe pričnimo izvrševati z vsem srcem in z revotudonamo ostrino, izvršili pa jih moramo odgovorno in dosledno! V nadaljevanju je kongres razpasi! novi 68-članski republiški svet zveze sindikatov Slovenije, ki ga sestavlja 51 delegatov občinskih sindikatov, dva delegata društva upokojencev Slovenije in 15 delegatov, ki tvorijo republiško sindikalno delegacijo družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine. Kongres je tudi prvič podelil najvišja sindikalna odličja ,.zlati znak" trem zaslužnim revolucionarjem in sindikalnim delavcem: Francu Le-skošku-Luki, Mihi Marinku in Ivanu Mačku-MatijL In končno: 8. kongres slovenskih sindikatov je z velikim navdušenjem sprejel in poslal predlog kongresu sindikatov Jugodavije, da naj bo tovariš Tito častni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. svetom pravno moc V začetku novembra so v občini Ljubljana Vič-Rudnik ustanovili samoupravno stanovanjsko interesno skupnost. Ustanovitev te skupnosti je za Občino še posebej važna, saj se na področje Viča nenehno priseljujejo novi stanovalci, občina pa že sedaj velja kot ena najperspektivnejših ljubljanskih »stanovanjskih občin". V. občini je preko 20000 stanovanj, od tega jih je 4300 v družbeni lasti. V mandatnem obdobju te skupščine pa računajo, da bo to število naraslo na 7000 stanovanj v družbeni lasti. Na stanovanjskem skladu ima občina Vič-Rudnik pri Ljubljanski banki okoli 50 milijonov sredstev za stanovanja, samoupravna stanovanjska interesna skupnost pa bo gospodarila z okoli 1,66 milijarde vrednimi stanovanji in poslovnimi prostori V gradnji pa je trenutno v občini 1,360 družbenih stanovanj, ki bodo dograjena konec prihodnjega leta. O nalogah samoupravne stanovanjske interesne skupnosti in njenem organiziranju smo se razgovar-jaii s predsednikom koordinacijskega odbora za stanovanjsko gradnjo in stanovanjsko gospodarstvo Jožetom Dernovškom. »Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti šteje 57 delegatov. Te delegate so izvolili: 20 v TOZD, 15 v KS, 10 je predstavnikov hišnih svetov in zborov stanovalcev, pet je predstavnikov izvajalcev, po enega predstavnika pa imajo: društvo upokojencev, ZZB, sindikat, ZMS, varčevalci, delegacija enote komunalne skupnosti Vič in delavci pri zasebnih delodajalcih. Za predsednika je skupščina izvolila dr. Mirka Vakslja. Skupščina pa bo pošiljala svojo delegacijo tudi v mestno samoupravno stanovanjsko skupnost, saj je mestna skupščina izvedenka iz občinskih. Na skupščini je bilo postavljeno vprašanje ali je umestno razformi-ranje stanovanjskega solidarnostnega sklada mesta Ljubljana, ki sedaj združuje ogromna sredstva petih ljubljanskih občin. Viški stanovanjski sklad bo močen, tudi če pride do razformiranja, saj združuje sredstva 47000 zaposlenih, ki bodo nedvomno s svojim glasom lahko vplivali na pohtiko stanovanjske gradnje v Ljubljani. Ne zavzemamo se za gradnjo naselij, ki so izključno grajena iz sredstev solidarnostnega sklada, ker s tem ustvarjamo gete »revežev". Smo proti takim kompleksom, saj menimo, da morajo biti naselja mešana, ne pa grajena le iz solidarnostnih skladov, kot je to primer Stepanj-skega naselja. Zavzemali sc bomo za usmerjeno individualno gradnjo, vendar ne na orni zemlji. Pri nas imamo dovolj zemljišč za individualno gradnjo, npr. območje Murgcl, Iga in sploh obrobja Barja, Horjula, Dobrove, Polhovega Gradca itn. Na naslednjih treh zasedanjih bo skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti zasedala v istem sestavu, da bodo lahko pripravili vse potrebne samoupravne akte. Sedaj pa smo že podpisali samoupravni sporazum o zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije in Ljubljane. Zelo smo zainteresirani, da bi bil predlog stanovanjskega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini usklajen z ostalo stanovanjsko zakonodajo in da dobijo hišni sveti tudi pravno moč, moč nastopanja kot pravna oseba." M. DIMITRIC S seje izvršnega sveta Občinski izvršni svet je na svoji zadnji seji pretresel problematiko NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: inž. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič, Sandi Sitar. Uredništvo in upra va Ljubljana, Trg MDB 7-/I., tel. 23-381/int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Gasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. sanacije poplav v viški občte | zadnjih ocenah znaša celotna* 7,718 milijona dinarjev. Naj*^ škoda je nastala na področju K grabna. Iške in v bližnji okolici ozirom na poplavljenost tega j ročja so člani izvršnega sveta i nili, da se v Uj' ■■ ni izvirnega * bližnji prihodnostjp dela program za sanacijo nar ročju vodotokov v naši občia ^ leto 1975. Sklenili so celovito'« vati problem in pritegniti tudioi ljubljanske občine ter v priihg seveda vodno skupnost LjuMiJj0 - Sava. Na isti seji je izvršni sveto^j, naval predlog odloka o spiep.,, dopolnitve zazidalnega načrta*’ območja zazidalnega otoka VS-^ Tržaški cesti in VS-4 Bonifae^jj, tem so poudarili nujnost itrtv plinovodnega omrežja, ki j° lV kuje rastoča stanovanjska ghL kot tudi bližnjih transformat°'-iV postaj. a Obravnavali so tudi predlog^ ka o nadaljnji uporabi nekatet' lokov mesta Ljubljane na obu11; naše občine. Pred usta- novitvijo gozdarske v območne i skupnosti V skladu z novim družbe^ vojem se za ljubljansko re^0ajs navija samoupravna interesna nost za gozdarstvo. Območn ^ nost, kot jo bomo na kra. (Jji) novali, združuje tako vse *n ^ od proizvodnje, predelave n C trošnje. k V razpravi pred podpis0nljL -1 Ktf samoupravni sporazum v, tuiranju SIS, ki ga predpisu)6 . s področja gozdarstva, 'cn’C!to lastniki gozdov, člani obrtjl kooperacijo, TOZD s podro n čin, ki imajo gozdno ali if*"! javnost. Naloge območne skuF! so precejšnje, saj bo potrjeva*J operativne plane gozdno skih organizacij in spremljaj hovo izvajanje. Nadalje bo vala in sklepala o predlogih n glasitev za varovalne ali za g0*0] posebnim namenom. Občina Vič-Rudnik bo domicilna občina območn® 1 nosti in bo tu sedež delegacij®! regijskih občin, ki bodo n»Sl mandatna mesta v skupščuj'! jevne skupnosti naj takoj Prls7 k podpisu samoupravnega 1 zuma in opravijo vse potreb« >1 tako informirali vse zaintetes® ustanovitvi. Ustanovljeni skupnosti bo potrebno tudi f nuditi vso pomoč, da bo delovala. Na vrsti je j, lahka a strojnica lf o vr Občinski odbor ZRVS nik predvideva še v leto*^ um v. v* v IVA V V ca *»V V i n v streljanje z lahko strojnic®'tf nja najjri se udeležili v no^af člani. Člani ZRVS so sc s^ok’ da bi želeli streljati s tern ^ ri saj nimajo z njim dovolj 6 tiTin Ijanje z lahko strojnico ^^t l itvič na programu občinfgiiij iora ZRVS v občini. Dora z.KVt> v odcuu Zato si člani še toliko boU bi njih načrti uspeli. . -Celotna vaja je odvtfn^Aj, naija. Občinski odbor Zn 3 v namreč zagotoviti _ stva, ki pa jih v celoti .s® bodo uspeli zbrati p0” UVJUVJ w.->pv. II £.1/1 uta r J. stva, bodo člani lahko v streljali z lahko strojnico- Koliko trpljenja po ječah in taboriščih, koliko človeških življenj so žrtvovali zavedni napredni Slovenci v borbi z okupatorji, fašisti in domačimi izdajalci; vse to bi radi najmlajši generaciji predstavili v kar največji meri člani krajevne organizacije ZZB NOV Dušan Kraigher iz Trnovega. Zato skušajo sodelovati z osnovno šolo Trnovo, društvom prijateljev mladine in drugimi druž-bcno-političnimi ter kulturno-pro-svetnimi organizacijami. Posebnega pomena je sodelovanje z osnovno šolo. Imam občutek, da tako ravnatelj kot ostali pedagoški delavci te šole želijo takšnega sodelovanja. Naša želja pa je, da takšno sodelovanje še poglobimo in razvijemo šc z organizacijo ZRVS. Sola redno vabi predstavnike ZZB NOV, ZRVS, DPM na razne prireditve, sestanke in podobno. Na osnovi že izdelanega programa občinskega odbora ZZB NOV smo skupno izdelali plan pri pedagoški vzgoji učencev šole na temo NOB, izlete v partizanske kraje, proslavo za dan republike, dan JLA in podobno. Sola je prevzela tudi skrb za red in čistočo okrog treh spomenikov NOB na našem področju. Priznanje zaslužijo tudi mentorji in učenci te šole za dosedanje delo. Imajo svoj bilten »Naš polet", glasilo pionirskega odreda Boris Kidrič Trnovo. V eni zadnjih številk (izšel v približno 500 izvodih in nadvse okusno opremljen) s približno 114 prispevki, risbami so prikazali znamenitosti Ljubljane in šc posebno Trnovega, krajevne skupnosti v delegatskem sistemu, samoupravljanje in podobno. Kar dobra tretjina vseh prispevkov je namenjena dogodkom iz NOB, delu članov KPJ v Osvobodilni fronti, aktivistov in borcev. Se posebej lepo so opisani spomeniki na območju Trnovega. Prizadevnost mentorjev in ravnatelja zasluži vsekakor pohvalo. Tudi v bodoče *ehm° V|S[; tudi, da bi bili v bodoČc večje sodelovanje, v j. najboljše spise - prispevk® vsaj s knjigami Sola Trn®./’ mej i k rajevnih skupnosti Tj, v Kolezija, torej na meji renskih organizacij Z z. d f,. skujejo pa jo celo otroci j* . skupnosti Milan Cesnik. f organizacij ZZB, pogloh" jt >raCl .. ojZ ALOJ NlTEV ILIRIJE IN VEDR06A n ■ REFERENDUMU! toiUužiino naše moči, da bomo jutri še bolj uspešni! liol vi % ftav to 00 del. geslo je vodilo vež kot avcev Ilirije in Vedroga, ko * 22. novembra na referendumu ! očali iltSj?ene8a dela. Toda na referen-alf u se tiso odločali le zaradi zgo- 0 spojitvi dveh organizacij IS-.]! 0|T!enjonih besed- Prepričani so, 80 njihove odločitve resničen gji da se ugodi zahtevam delav- 0 r|enuSarI!0Ur)ravljavcev v tistem P<> grli., ’ K* ga narekuje ustava. Da se itoiC' oba delovna kolektiva resnično ■ j.1*3, nam potrjujejo že dejstva, )g0>r,e„ “dločitvi o ustanovitvi zdru-srifj rS Podjetja ILIRIJA - VE-bni: (tako naj bi se po spojitvi tovarna kemičnih in kozmetičnih izdelkov tudi imenovala) pristopili premišljeno in preudarno po več kot leto dni trajajočih pogovorih. Sad tega so tudi številne strokovne analize in ekonomske ocene, ki so jih strnili v obsežno gradivo za javno razpravo in je bilo posredovano vsem delavcem obeh OZD. Povezovanje in tesnejše sodelovanje Ilirije, tovarne kemičnih in kozmetičnih izdelkov ter Vedroga, tovarne kozmetičnih in kemo-tehničnih izdelkov (v obeh primerih gre za OZD, ki sta beležili ugodne poslovne uspehe) prinaša vrsto pred- Razvijajmo združevanje dela in sredstev za doseganje večje Plovne uspešnosti, hitrejšega razvoja in višje produk-de^°St* ter za boljši standard in večjo socialno varnost Opremljajmo napredek naših delovnih organizacij in se , Kupaj z njihovimi delavci veselimo njihovih uspehov! j h °va vrtca !60 i"1. trilčkov v varstvu l6n„ no novembrsko dopoldne je 0 tistega četrtka najlepše da- 'Un zaposlenim materam. » v v, Ul i iv. ■ Pa si bodo odložile breme (dvanajsti in trinajsti objekt izmed petdesetih, kolikor jih bo v Ljubljani zgrajenih iz sredstev samoprispevka) bosta skupno sprejeli 260 malčkov. Vrtec v Jamnikarjevi ulici v krajevni skupnosti Vič, je klasično grajen po načrtih ing. arh. Tije Badjura in ima poleg igralnic tudi razdeljevalno kuhinjo. Stal je 5,1 milijona dinarjev. Okrog novega vrtca je urejena zelenica z igrali, kjer pa se bodo poleg varovancev lahko igrali tudi drugi otroci. Vrtec Malči Belič v istoimenski krajevni skupnosti pa ima poleg igralnic tudi centralno kuhinjo za ostale varstvene enote, ki spadajo v to vzgojnovarstveno ustanovo. Je montažnega tipa, izdelal ga je Marles in je stal 4,7 milijona dinarjev. toanizacije 'Varstvo Mlajših » ' !Um!0 dejstv°, da ob narašča-4(l,>aiVaaniski gradnji v naši ol> (•ii Dum« brez varstva več kot T,0«*fc*o|skih otrok' narckuie Vanic tega problema. Ker ^OŠkeoa varS1WI IP.P.II •jam UKmu us umi UUtl (P-I P SI monuDniDm onnii 100 p-ii montniMiii mjuii i k do moi DOHITI II Sl ONIIMIO MHIHUSI MSIIO ZBIRNI PRIKAZ ZAZIDAVE VVS3INVS4 MERILO MODO BLATNI DOL V NAŠI OBČINI Kačurju je blato zalilo srce Doma je na deželi. Ob njeni vasi teče potok, ki so ga to jesen zadeli regulirati. Za regulacijo so potrebovali veliko gramoza in skal. Težki tovornjaki so razrili kilometer dolgo pešpot. Osem let je rada prehodila to pot — 3 kilometre do šole, 3 kilometre do doma. Štiri leta je hodila po isti poti na avtobus, ki jo je vozil v belo mesto. Rada je hodila v vseh letnih časih. Zdaj pa, ko hodi v službo, se ji upira. Vsako jutro pregazi kilometer blata. V belo mesto pride blatna. Blato ji vedno bolj sili v srce, zato čuti potrebo, da se izpove. Pot je krajevna in bi zanjo morali skrbeti vaščani. Za velike količine peska, ki bi ga potrebovali, pa nimajo denarja. Pravzaprav pa je niso sami razrili, zakaj bi jo potem sami popravljali? V službi dela za Kozjansko, plačuje krajevni samoprispevek, ampak ... Nerazvita področja so, kot kaže, tudi v naši občini, zato bi se ji zdelo edino pravilno, da bi najprej pometli pred svojim pragom, potem pa bi pospravljali drugje. Pri tem misli tudi na to, da si ne morejo nabaviti najnujnejših gospodinjskih pripomočkov, saj jim elektrika služi le za delno razsvetljavo. Ob najmočnejši žarnici zvečer komaj vidiš brati. So namreč na koncu napeljave. Ta napeljava sega v njihov kraj iz predmestja, kjer si življenja brez TV. in gospodinjskih strojev ne morejo več predstavljati. Rada ima naravo, rada živi doma, ampak kot mlademu človeku se ji zdi čudno (v upanju, da je človek), da živijo kot živali. Ob prej omenjeni potki je po gričih raztreseno kakih deset hiš. Pa vseeno, otroci hodijo v šdo, starši (so ljudje!) pa v službo. Kje bi se za njihovo pot našla pomoč? VIŠKI GASILCI OB POPLAVAH: V tej reševalni akciji je sodelovalo 6 društev z 12 motornimi črpalkami in 68 člani, ki so opravili skupaj 971 Aktivni m uspesm Hudo deževje v prvih dneh oktobra je tudi gasilcem dalo veliko dela. Že v petek 4.10.1974 ob 23.30 uri so se na poziv Ljubljanske gasilske brigade oglasile sirene na gasilskih domovih na Viču, Brdu, Trnovem, Kozarjah in Brezovid. Ker je Gradaščica na Mirju prestopila bregove in zalila kletne prostore v inšitiutih „Jože Stefan" in Kemičnem inštitutu „Boris Kidrič" ter nižje ležečih stanovanjskih blokih ob Jamovi ulici, so gasila najprej pohiteli tja. Iger so z združenimi močmi s prebivalci ter pripadniki enot dvdne zaščite reševali ogrožene prostore pred vodno stihijo. Tudi potok Mali graben je nevarno prestopil bregove in zalil vso bližnjo okolico, posebno nevarno pa je ogrožal stari leseni „dolgi most". Ker so bili gasilci zaposleni s črpanjem vode na delu Vrhove in Kosovem polju, je predsednik KS Kozarje aktiviral dvilno zaščito, kije pričela odstranjevati nanošeno vejevje z opornih stebrov mostu. Prav gotovo je s tem bil rešen most, ki sedaj služi samo pešcem, še posebno šolarjem. Tudi to pot so gasild dokazali, da se zavedajo svoje dolžnosti in da je denar, ki ga dajejo skupnost in prebivala gasilski organizaciji dobro naložena glavnica. Do izraza je prišla tudi povezanost in sodelovanje med pripadniki enot civilne zaščite in gasilci. FRANC CIUHA V POLHOVEM GRADCU: Urejajo kanalizacijo Že pred časom so se občani Polhovega Gradca odločili, da uredijo in zgradijo kanalizadjo v svojem kraju. Pod tamkajšnjo šolo je zraslo novo naselje, pa tudi sicer si občani želijo priključiti svoje hiše na kanalizadjske priključke. Celotna investidja razširitve kanalizacijskega omrežja naj bi veljala 455316,35 dinarjev in bi potekala v treh fazah. Prva faza izgradnje bi bila od Ošteterja do križišča pri Janežu, druga nižje od Gaijola do nove šole in tretja od Potoka do novega naselja. Na prvi odsek bi bilo tako priključeno 32 hiš, na drugi 14 in na tretji 15 hiš. PROBLEMATIKA LJUBLJANSKEGA BARJA ŠE VEDNO OSTAJA ODPRTA Pretežni del Ljubljanskega barja leži v naši občini. V vsaki številki „Naše komune" se v eni ali drugi obliki pojavi kakšen problem z našega Barja. Piše se o črnih gradnjah, o slabih cestah, o slabi vodi, še slabši elektriki, o zanemarjanju odvodnih in posestnih jarkov, predvsem pa o nekajletnih in rednih letnih poplavah, ki povzročajo predvsem našemu kmetijskemu prebivalstvu ogromno škodo. Organi naše občine so po letošnji oktobrski poplavi zopet vrednotili škodo na 7,718 milijona din. Barje meri od Ljubljane do Vrhnike okoli 20 km. Poprečna širina znaša 10 km, tako da znaša celotna melioracijska površina od Želimelj in Škofljice do Podlipe nad Vrhniko ca. 200,000.000 kv. m. Od te velike površine odpade na osrednji del Barja 160,000.000 kv. m. V zadnjih treh letih smo imeli dve zelo obsežni poplavi, ki sta zalili 80,000.000 kv. m, ali tako rekoč polovico Barja. Vsako leto nam večkrat poplavi 10,000.000 kv. m. Prikazani načrt nam nazorno kaže, kako velik obseg Barja ogrožajo letne in nekajletne poplave. Od leta 1959, ko je naša občina skupaj s strokovnimi organi mesta in občine organizirala posebno posvetovanje o Ljubljanskem barju, moramo ugotoviti, da se na Barju ni stanje izboljšalo, temveč poslabšalo. Tudi dela in investicije, ki smo jih v zadnjih letih vlagali v Barje, še niso rodila vidnih uspehov. Domačini trdijo, da se preslica vedno bolj širi s slabših travnikov na sosedne boljše. Tudi plevel, imenovan „frener“ je že pokril vse poljske površine Barja. Grmovje, ki je raslo ob jarkih, se širi na travnike. Mostovi se udirajo, poljske poti propadajo, prevoz je vedno težji. Večletno zanemarjanje čiščenja jarkov in to vseh velikosti in pomena, od potokov, razbremenilcev in hudournikov tja do parcelnih oz. travniških in njivskih jarkov je povzročilo nadaljnje povečanje zamočvirjenih barjanskih površin. Vse to pa istočasno povzroča avtomatično vedno večje poplavne površine, večje razvrednotenje zemljišča, kjer se njive spreminjajo v slabe travnike. Razmočeno zemljišče se z razpoložljivo mehanizacijo in navadnimi poljskimi stroji težko obdeluje oz. je obdelovanje sploh nemogoče. Padavine niso usklajene s potrebami obdelovalca, ker se moramo ravnati z mehanizacijo po stanju zemljišča, ne pa po potrebi setve, žetve, košnje itd. Vse to ne povzroča skrbi in stroškov samo poljedelcem, temveč tudi družbenim gospodarstvom, ki sc zelo vztrajno in uspešno pa tudi neuspešno ubadajo z nakazanimi problemi Ljubljanskega barja. Z vedno večjo pozornostjo in fizičnim ter materialnim sodelovanjem skuša Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava nadoknaditi zamujeno z nenehnim pospešenim čiščenjem najbolj nepropustnih od-vodnikov, jarkov, potokov in hudournikov in to na celotnem melioracijskem območju Barja. Republiški vodni sklad SR Slo- venije, mestna skupščina in Splošna vodna skupnost Ljubijanica-Sava že vrsto let vlagajo sredstva za sanacijo najbolj potrebnih vodotokov, objektov, opornikov, jezov, mostov itd. na celotnem Barju. Po vsaj delni in tehnično zelo težavni in celo prekinjeni regulaciji Iščice, poglabljanju, regulaciji in čiščenje Iške, popravilu zatvomic na Gruberjevem prekopu in Ljubljanici, zasipanju dna Gruberjevega prekopa, poglabljanju Ljubljanice vse do Stepanje vasi, delni regulaciji Malega grabna, popolni sanaciji Gra-daščice skozi Vrhovce, regulaciji Glinščice in delih, ki so bila opravljena širom po Barju od Ljubljane do Vrhnike na stoterih vodotokih, bi bilo pravilno, da se pristopi k nadaljnjim melioracijskim delom na Barju bolj sistematsko in družbeno gledano veliko bolj zavzeto, strokovno in še bolj odgovorno. Upoštevati moramo, da je tudi občina Vrhnika materialno podpirala sanacijska dela na svojem delu Barja, da so tudi družbena gospodarstva in neposredni kmetovalci vložili znatna sredstva« za vzdrževanje znosnega stanja na Barju, toda vse to se je izkazalo za nezadostno, lahko bi rekli le simbolično vzdrževanje Barja, Žal, moramo vsi priznati, da kljub prizadevanjem še nismo rešili ali znatno zboljšali problema ogromnih površin Barja, ki so sedaj vsako leto ali v nekajletnih presledkih vedno pod vodo. misli in zaključki pospešeno reševali v naslednjih letih, toda veliko govorjenja je ostalo v glavnem le na papirju in to seveda v glavnem zaradi premalo finančnih sredstev, za to ogromno vedno ogroženo območje mesta. Vsekakor bi bilo pravilno, da se v dokumentaciji za dopolnitev gene-ralenga urbanističnega plana Ljubljane, v načrtih za razvoj Ljubljane do leta 2000 in v regionalni urbanistični dokumentaciji Ljubljane ali vsaj v načrtih za razvoj občine Vič-Rudnik in Vrhnike pojavi tudi gradivo, ki bo v eni ali drugi obliki in strokovno tehnični višini tudi lokalna in širša problematika Ljubljanskega barja. Na posvetovanju je bilo tedaj obljubljeno, da se bodo smernice, za- Družba in odgovorni mestni, predvsem pa republiški organi ne morejo ostati pri reševanju Barja še nadalje ob strani z izgovorom, da ni denarja, saj je v obravnavi ogromna površina in v neposredni bližini Ljubljane. Obravnava se območje, kjer se izsiljujejo vedno nove stanovanjske zgradbe, kjer živi in dela naš kmetovalec, naše zadruge in družbena posestva. Vsi našteti in vsi ljubitelji ter zagovorniki Ljubljanskega barja, predvsem pa naša občina, resnično pričakujejo hitrejše in družbeno organizirane akcije za nadaljnjo sanacijo in izboljšanje življenjskih, predvsem pa obdelovalnih pogojev na našem Barju. Članek naj sproži spontano akcijo za dokončno reševanje sedaj že zanemarjenega Baija. CIRIL STANIČ POPLAVNA OBMOČNA LJUBLJANSKEGA BARJA 1225.000 X, Letos, oziroma bolje povedano prav v teh dneh je dograjen kanalizacijski vod od novega naselja proti Janežu (do odcepa pri novi šoli) v dolžini 200 metrov. Po predračunu bi investicija znašala 230 tisoč dinarjev, 80 tisoč je bilo namenskih sredstev, nekaj je zbranih v krajevni skupnosti lastnih sredstev in pa seveda prispevki občanov, ki bodo priključke plačevali. Kljub temu Pol-hograjčane skrbi, da bo zbranih sredstev premalo, saj bo k(J vrednost opravljenih del vej precej višja. Teren sam je precej težak I hleva od izvajalcev precej naf Pa vendar se tamkajšnji občani lijo, da se bodo lahko kmalu neprijetnih težav, saj je v pd mesecih marsikje neurejena k zacija povzročala številne ne nosti. KRAJEVNE VESTI GREMO V ŠPORTNI PARK NA RUDNIK? Na področju KS Krim-Rudnik načrtujejo večji športno-rekreacijski center, ki bi lahko služil tudi širšemu mestnemu področju. Pogoji so dani in v nekaterih primerih celo idealni. Naj jih omenimo le nekaj. V tem delu naše občine je precej bajerjev, na katere se hodijo ljudje drsat iz vsega mesta. Razen tega pa imajo tudi zelo ugodne pogoje za smučarske skakalnice. Na Golovcu so več kot izredno ugodni pogoji za TRIM steze, v okolici pa možnosti za druge klasične športe. KS meni da za uresničitev vseh teh načrtov niti sama, niti s pomočjo občinske skupščine nima dovolj sredstev. Rekreacijski center, iči ga ta del mesta nima, bi morala podpreti mestna skupščina. UPOKOJENSKI KLUB NA KOLESA Komunalni sklad Vič je posli KS Krim-Rudnik dopis, s kali jih prosi pomoči, da bi upokoji zbrani v klubu, dobili čimprej r lokacijo. Krajevna skupnost L namreč odločila, da bo bara« kateri so zdaj upokojenci, prej nila na predviden športno-rek naln ski center. Komunalno podjetl namreč urediti okolico stanovf soseske A 4 in jo pri tem odprta baraka moti. Ker ni nega vremena, bo morala preS barake počakati. S porušenjem in prestavitv rake, v kateri je bila včasih oN bi rešili tudi strelsko druži/ športno društvo. KDO ŽELI GRADITI NO' TRGOVSKI CENTER? NA POMOČ Gasilsko društvo Rudnik bo prihodnje leto slavilo 50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bi zgradbo radi obnovili in dozidali. Menijo namreč, da bi tako preurejen dom lahko služil ne-le gasilcem, ampak tudi mladini, ki v tem delu KS nima ustreznih prostorov. Gasilci bodo dom (z že večkrat dokazano požrtvovalnostjo) začeli obnavljati, vendar pričakujejo, da jim bodo priskočili na pomoč tudi vsi tisti, ki imajo za nov prostor interes. Zaradi slabo razpredene tr| mreže so se na področju KS Rudnik odločili, da bi zgradil^ večji potrošniški center. Zdi naj bi trgovino, pošto, bani stajo milice, kinodvorano, 1« in še nekaj drugih uslužnostl kalov. Zaradi nekaterih teža* niso dobili investitorjev. Sklad za komunalno urejanj* Krim in GP Ingrad po skupnem' govoru poskušajo položaj reš[ tem, da iščejo investitorje za 10 gradnjo. Upajo, da jih bodo zmaj resirafi in bodo kmalu začeli V' prepotrebni objekt. KAM Z OTROKI? 180 otrok v KS Krim-Rudnik ne dobi prostora v sedanjih vzgojno-varstvenih ustanovah. Tako stanje zahteva postavitev novega objekta na Spodnjem Rudniku. ZAKRPANA CESTA Cesto proti Igu so končno vsaj delno popravili. Ižanska cesta in nje nadaljevanje do Iga je bila že dalj časa v izredno slabem stanju. Na to so opozarjali občani že več let. Asfaltna prevleka je bila v veliki meri uničena. Delno so jo popravili lani in letos spomladi, sedaj pa sojo zakrpali še na poslednjem kritičnem odseku. Velikanskih lukenj, v katerih je ostalo avtomobilsko kolo, ni več, na veliko veselje voznikov. Asfaltna prevleka, ki je sedaj zakrpana, sicer ni najboljša, vendar v primerjavi s prejšnjimi luknjami odlična. Spomladi, po zimi, ki to cesto vedno precej uniči, pa bo treba verjetno ponovno krpati in položiti nekatere nove asfaltne odseke, kot so to storili sedaj. POPLAVE Letos so na Barju poplah tretjič. Čeprav so nastajale tu4 zadnjem deževju, so bile najl spomladi. Voda je vdrla v hiše! vino so morali reševati, hrano p* vozili s čolni. Pred kratkim p*] imeli v KS Rudnik manjšo nw zacijo, pri kateri so morali naj žaru neko družino celo evakuiR Civilna zaščita se je sposobna vt KS zbrati v pol ure. Ima že opr^ff® nujno pa bi potrebovali za s**1* delo čoln in nekaj plaščev. fri BLATNE CESTE - L MAJAVI MOSTOVI H KS ima na svojem področja tas kilometrov poti in 9 mostov- jSf njihovo vzdrževanje je vedno Pile malo sredstev. Slabo vzdrževanimi^ seveda trajen predmet n#**l voljstva občanov. Sicer si pon'|,S’\ ^ s prostovoljnim delom, vendar jeL premalo. ^ PREVEČ PIP VIATOR - VOZI DALJE! Pred časom so dobili na Rudniku štiripasovno cesto, na kateri ni zeber. Avtomobili drve po taki cesti hitreje, pločnikov pa niso uredili. Ko bo začelo snežiti, bodo nastale Vodovodno omrežje na po KS Krim-Rudnik je v izredno najresnejše težave, kam s pešci — zlasti šolarji. Zato občani predlagajo, da bi Viator - zdaj, ko so dani vsi cestni pogoji - podaljšal avtobusno progo do zadnje bencinske črpalke. bem stanju. Sedanje je namreč P obremenjeno. V zadnjih letu1” 1 gradili nove hiše in cela na** hkrati pa si niso zagotovili 11 rezervoarjev in omrežja. Poseben problem so Hauptm** kjer so sanitarni inšpektorji Prl ,i lizah vode že našli škodljive Kljub temu, da je prav tu i"^ problematično stanje, zaenkrat »J upanja, da bi dobile HauptnV' zdravo vodo. Obvestilo V nadaljevanju občnega zbora je bil 11. oktobra le izvoljen novi podružnični odbor, ki bo poskrbel, da sc bo delo podružnice v kori** članov redno nadaljevalo. Za predsednika je bil izvoljen Tone Ciuh* za podpredsednika Ivan Zajc, za tajnika Mara Suhadolnik, za blagu! nika Franjo Topolšek. V odboru so še Tončka Bizjak, Lojze Cata1, Frančiška Korenini, Angelca Kračman, Frančiška Pestotnik in Em1 Žorž. V nadzornem odboru pa so Franjo Zajc, Angelca Pečan in Pepc® Verbič. Novi odbor je že prevzel posle podružnice, ki redno poslujejo . društvenih prostorih - Trg MDB št. 14 (poleg občinske skupščin®)1 Delovni čas je ostal nespremenjen: v ponedeljek in torek dopoldn* od 9. do IZ ure in v sredo ter petek popoldne od 15. do 18. ure, ItO je to navedeno v članski izkaznici. Članarino za leto 1974 so člani v večini plačali. Kdor tega še n1’ naj to stori čimprej. Zlasti je to potrebno za tiste člane, ki plačujčF v Vzajemno pomoč za posmrtnino. Redno plačevanje članarine i® prispevka za Vzajemno pomoč nam bo močno olajšalo delo. Novi odbor vabi vse prijatelje upokojence, da se včlanijo v društv^ člane pa k tesnejšemu sodelovanju s podružnico, da bo postal £ društvo upokojencev res naše društvo. LOJZE CATAP Popravek Cenjenim bralcem se opravičujemo za neljubi napaki, ki sta bili zabc|c‘ v zadnji številki našega glasila. Tako je bil v članku ..Posveti v kraj6,2 skupnostih" objavljenem na drugi strani, naveden podatek, dajcnaD0®* 635 črnih gradenj namesto 135. , V članku „Nič, kar je pomembnega za delavec, brez sindikata" pa F’Ik' pomotoma zabeležena številka 170.000 namesto 17.000. Bralcem >n pI detim sc opravičujemo! UREDI' * A te; 06 dNEVU republike spominsko streuanje jubilej strelske fužine »R. Škapin« pil 0b ■ Proslavi 23-letnioe obstoja in nepretrganega delovanja SD l3Jlava° *z Rožne doline je bila majhna svečanost oziroma pro- uirfii ’ na katero so bili povabljeni vsi predstavniki družbenopolitičnih reif*(ktPOdar?kih or?anizacij s področja občine Ljubljana Vič-Rudnik, ,^c, 7'ki strelske zveze Slovenije in predstavniki sindikalnilr orga-1,53 Drii' e S° kolektivni člani SD Rajko Škapin. Udeležba je presegla ‘bprih °Vanja’ saj ie bil° na Proslavi 21 predstavnikov, katerim so RSn'0dU v strelsko dvorano mlade strelke pripele v znak svečanosti Otv • ^ iu ^tnj0ritveni govor je povedal predsednik občinske strelske zveze in i. Sp,,! Predsednik S D Rajko Škapin Janez Rešek in opisal delo in P ajj ? z®1 težavno pot 23-letnega delovanja SD Rajko Škapin, kakor :1JC lavjo/ 0 “r uspehe ObSZ Vič-Rudnik. Po burnem aplavzu je vse p0[T). e goste prisrčno pozdravil in zaželel prijeten športni užitek na ^ 1 nek0- em tekmovanju predsednik SD Rajko Škapin Tomaž Štrakl. •tn| aj hesedah je podal pregledno poročilo o delu in uspehih vseh 5 DOfirrt^in fnrl« cr*L-r»»*<»«■ 1; SMUČARSKI KLUB BRDO SE PRIPRAVLJA NA ZIMSKO SEZONO Redne priprave Mesec oktober se je bližal h koncu. Bil je lep, sončen jesenski dan. Četrtek. Dan, ko se zbero smučarji - tekači SK Brdo na svojem rednem treningu. Približeval sem se njihovemu zbirališču, ..startnemu mestu", v gozdu ob balinišču na Brdu. Pričakala me je skupina otrok med 10. in 14. letom starosti s svojimi vodji, trenerji, vsi pa so nestrpno pogledovali na uro, saj je manjkal še eden - „glavni“ trener Ciril Hren. Umi kazalec je kazal že nekaj minut čez četrto popoldne in ni bilo malo tistih med zbranimi, ki so zagotavljali, da je z njihovim trenerjem nekaj narobe in ga ta dan ne bo na trening. Toda njihove skeptične napovedi je hip za tem ,.potopil" sam Ciril Hren, čigar prihod so vsi navdušeno pozdravili z veselim vzklikanjem in ploskanjem. Čeprav bi se z njegovim prihodom trening moral pričeti, je bil Ciril Hren takoj pripravljen na krajši pogovor. ..Skupaj vadimo šele drugo sezono. Tokrat smo s treningi pričeli 1. septembra, vadimo pa dvakrat tedensko, v torek in četrtek. Trenutno delamo s približno 20 otroki različnih starosti, treninge pa poleg mene vodita še Zvone Sterle in Cenka Sedej. Za sedaj še gre za tako imenovani „suhi“ trening smučarjev — tekačev, to je nabiranje moči za bližnjo sezono. Težimo k rekreaciji in vzgoji mladih ljubiteljev zimskega športa in naš cilj je, da mlade pritegnemo k takšnemu rednemu delu oziroma vadbi, s katero bi lahko pozneje postali dobri tekmovalci ...“ V nadaljnjem pogovom je Ciril Hren povedal, da na vsak trening pride vse večje število otrok, tako da pričakuje, da bo za zimska tekmovanja pripravljeno okrog 30 smučarjev — tekačev, seveda brez upoštevanja članov — maratoncev, ki so z vadbo pričeli šele te dni. SK Brdo je bil ustanovljen 14. marca letos in je že v prvem letu svojega delovanja dosegel zapažene rezultate, seveda pa je naletel tudi na težave in probleme, ki pa jih bodo pri klubu skušali v prihodnje čim ugodneje rešiti. Ena od glavnih nalog, ki so bile postavljene pred telesno-vzgojnc delavce, da bi klub uresničil zastavljene naloge, so bila prav gotovo organizacijska vprašanja (registracija kluba idr.) ter jasno, v aktivnost vključevati predvsem, mladino. Zaradi tradicije in idealnih terenskih pogojev so se odločili za smučarske teke, seveda pa so v programu tudi smučarski skoki, saj je že v načrtu dograditev 25-metrske skakalnice . . . V SK Brdo je vključenih 66 članov. Prav malo število, če vemo, da ta klub deluje na območju KS Brdo in Vrhovci, kjer živi skupaj preko 4000 prebivalcev. Res pa je, da klub v prvem letu obstoja ni imel potrebnih materialnih in finančnih možnosti za nabavo smučarske opreme, vendar pa se je stanje sedaj precej popravilo, saj je letos TTKS občine Vič-Rudnik zagotovila relativno ugodno materialno osnovo. Dejavnost kluba v minulem obdobju ni brez prvih rezultatov in uspehov tekmovalcev S K Brdo. Prvi javni nastop kluba je bila udeležba tekačev na I. slovenskem maratonu na Črnem vrhu nad Idrijo 10. marca. Tega teka se je udeležilo med 510 nastopajočimi tudi 11 maratoncevSK Brdo. Uspeh je bil predvsem ta, da so vsi udeleženci prišli skozi cilj, najboljši pa so bili: Ciril Hren na 27. mestu, Ivko Hren na 31. in Ivan Van na 34. mestu, kar je v konkurenci najboljših slovenskih tekačev nedvomno izreden uspeh. V minuli sezoni so mladinci nastopili le enkrat na meddruštvenih tekmovanjih S K Olimpija, 17. marca na Črnem vrhu. Člani SK so sodelovali na 18. pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane", v partizanskem maršu na 25 km dolgi progi pa je klub sodeloval z ekipo, ki so jo sestavljali: C. Hren, Bevc in Sterie. Bolj množična pa je bila udeležba na manifestativnem pohodu po poteh tovarištva in spominov 11. maja z udeležbo 5 ekip z 20 nastopajočimi. Skupina 6 članov kluba se je v avgustu povzpela na Triglav, v novi sezoni pa je klub kot soorganizator sodeloval z 18 tekmovalci na množičnem krosu v Podpeči. Uspehi kluba so sicer skromni, na videz majhni, vendar pa so z doseženim vsi zadovoljni in optimistično razpoloženi, saj je pred njimi nova sezona, v kateri se bodo udeležili mnogih tekmovanj, poskušali doseči čimveč dobrih rezultatov, njihova želja pa je, da bi njihovi stiki s Skakalnim klubom Ilirija bili čim tesnejši, prav tako pa si želijo večje sodelovanje s ŠSD v osnovnih šolah na Vrhovcih, Viču, Brezovici, Dobrovi in Polhovem Gradcu, predvsem pa pričakujejo več sodelovanja in razumevanja od vseh družbenopolitičnih organizacij na območju KS Brdo in Vrhovci. Kajti samo s skupnimi močmi bo klub lahko deloval nemoteno, privabil v svoje vrste čimštevilncjše mlade ljubitelje športa, s katerimi bo v bodoče lahko dosegel dobre rezultate ... Vsak začetek je težak, tudi v-SK Brdo ni bil lahak, vendar ustvarjeni so vsi pogoji, ki klubu zagotavljajo nadaljnje uspehe v množičnosti in kvaliteti za koristen in zdrav razvoj mladine. NIKOSOSTARIC Ike str ,s Področja občine Vič-Rudnik tudi tehnični sekretar občin- R fl mm ___B _ Lado ifS!le zvcze V>č-Rudnik in tehnični sekretar SD Rajko Škapin IVIBrCflTlll - lllI/rlK lij smo ^ar’ k* na*te* dosedanje najvidnejše uspehe v letu 1974, W H H s^Ptcj 10 1 J .... ....j....... -... , 171», rvakn osvojili 13 naslovov republiških prvakov, 2 naslova državnih VSj V’|cakor tudi 9 republiških rekordov. pr'sotni so se udeležili spominskega tekmovanja in „zasedli“ Aejei mesta z ozirom na dosežen rezultat Pet prvouvrščenih je 1 ° sPominskc diplome za dosežene uspehe. X mcst0 Viktor Rus - Komunalno podjetje Vič A*°jz Dolničar - namestnik sekretarja občinske kon-J 3. Ljubljana Vič-Rudnik 1'J^He »a?*0 ■*°*c Lckšan - načelnik oddelka za komunalne in grad-' 4 občine Vič-Rudnik s teesio vaj Belič - predsednik Skupščine občine Vič-Rudnik Vi^-to Dušan Dobrovoljc - predsednik skupščine TTKS občine JhiZet.^fcfenci pa so bili tudi: Vlado Mišica - predsednik Strelske benar$j.0Ven>jc, Oto Kunej - sekretar Strelske zveze Slovenije, Bine ~ sekretar občinske konference SZDL Vič-Rudnik, Ivo ^V<5 y Predsednik ZRVS Vič-Rudnik, Rudi Furlan — sekretar 'V ^0.' 'Rudnik, Janko Solmajer - načelnik oddelka za gospodar-Hiilt ^.0korcn ~ sekretar odbora za SLO, Janez Čebulj - pred- Mercator je s 25 osvojenimi točkami postal prvak v prvem delu nogometnega prvenstva v slovenski republiški ligi. Dvanajst zmag in en neodločen izid pa so v tem trenutku verjetno že tudi garancija, da se bo ta viški klub verjetno že v naslednji sezoni zopet boril v konkurenci drugoligašev. C UDELEŽENCI KROSA V PODPECI PRIPOVEDUJEJO: ^ri0- Tei0vOVadrdco odd4ja otroškemu vrtcu Trnovo popolnoma brez- V Podpeči je bil v soboto, 19. oktobra Jesenski kros. Udeležilo se ga je 84 tekmovalcev in tekmovalk iz petih športnih društev oziroma klubov naše občine. Udeleženci so bili razdeljeni v skupine glede na starost in spol. Dolžina proge je bila odvisna od starosti tekmovalcev in je znašala 800 do 6000 metrov. Najboljši trije v vsakem tekmovalnem razredu so poleg diplom dobili tudi praktična darila, zmagovalne ekipe pa pokal. Svoje mnenje o doseženem uspehu, načinu priprave na tekmovanje je povedalo nekaj udeležencev. DOBROVOLJC DARJA, učenka osnovne šole Vrhovci, je med mlajšimi pionirkami zasedla šesto mesto. Dejala je: „S svojim uspehom nisem najbolj zadovoljna, saj bi z malo več sreče lahko prehitela vsaj dve tekmovalki. Za udeležbo na tekmovanju se nisem posebej pripravljala. Imela pa sem v okviru redne telesne vzgoje v šoli kondicijske teke v naravi, ki jih je vodil učitelj telesne vzgoje. Z organizacijo tekmovanja sem povsem zadovoljna, motila me je edino preveč razmočena proga. Vajena sem teka po suhih gozdnatih poteh. Mogoče je bilo blato največji krivec za ne najboljši uspeh na tekmovanju. Teka sem se udeležila z vrstnicami, s katerimi telovadim v TVD Partizanu-Vič." ZUPANČIČ MATEJA, učenka osnovne šole Vič, zasedla peto mesto med starejšimi pionirkami: „Pro-ga, ki je bila dolga 1000 metrov, zame ni bila pretežka. Z doseženim rezultatom sem zadovoljna, posebej zato, ker se za tekmovanje nisem nič pripravljala. Zato so mi na koncu proge moči začele že pohajati. Tudi v bodoče se bom takih in podobnih tekmovanj z veseljem udeleževala. Vendar se bom na nastop Solidna šola za bodoče delo Kmalu bo minilo leto dni, odkar je v občini ustanovljena temeljna telesnokulturna skupnost. V okviru nje deluje tudi Komisija za splošno rekreacijo občanov, ki skrbi za organizirano rekreacijsko vadbo zaposlenih v prostem času. O delu komisije, doseženih uspehih ter načrtih za bodoče je povedal nekoliko več predsednik Franc Rupnik. ..Letošnje leto je prehodno obdobje za vse komisije TTKS z enoletno mandatno dobo. Kljub temu, da je naša enajstčlanska komisija pri svojem delu še brez izkušenj, menim, da smo delo zastavili pravilno, ter bomo tako dali solidno osnovo novi komisiji, ki bo naša prizadevanja na telesnokultumem področju nadaljevala v letu 1975-76. Pri svojem delu stremimo za tem, da v splošno rekreacijsko vadbo pritegnemo čim večje število občanov vseh starostnih skupin. Pri tem osnovnem načrtu pa nas močno ovira pomanjkanje telovadnic in ostalih športnih objektov, ki jih v naši občini za široko rekreativno dejavnost ni dovolj. Pomagali smo si z telovadnicami na osnovnih šolah, ki pa so v javnem zasedene z dejavnostjo šolskih športnih društev ter zunanjimi športnimi klubi. Nekaj prostega časa smo le našli na osnovni šoli Bičevje, Trnovo, Prule, M. Vrhovnik ter v telovadnici TVD TRNOVO. Vendar je število ur, ki so na razpolago, občutno premajhno. V našem načrtu ima pomembno mesto tudi plavanje. Zaradi zamud pri gradnji zimskih bazenov v letošnjem letu zimski del načrta ne bo izpolnjen. Poleti smo imeli na kopališču Kolezija dvakrat na teden po dve večerni uri bazen namenjen občanom, ki so želeli plavati in ne samo ko- pati se ali namakati se v topli vodi. Na voljo je bilo tudi strokovno vodstvo plavalnih trenerjev PK Ljubljane. V zimskem času imamo pripravljen program, po katerem bi pritegnili v tek na smučeh občane vseh starostnih skupin. Zajamčena je strokovno pripravljena vadba in vodstvo ter postopnost. Vadba bo prilagojena posamezniku. Tekaške smuči, vezi in palice si bodo udeleženci lahko izposodili za simbolično ceno za celo sezono, z obvezo, da bodo organizirano vadili. Čevlji bodo naprodaj po znižani cent Organizirani bodo nastopi na tekmovanjih v smučarkih tekih. Iger je predviden nastop tudi za rekreativne udeležence (trnovski mara- ton — februar 1975, občinski teki — december 1974, januar in februar 1975 ter tek Po poteh partizanske Jelovice - januar 1975). Organizator teka na smučeh za občane je SK Brdo, kije že nabavil sto parov tekaških smuč L Poleg teka bomo organizirali tudi smučarske tečaje za otroke (6-15 let) ter po možnosti tudi za odrasle. Sklep o obliki teh tečajev (z vračanjem domov ali z bivanjem v kraju samem) pa bo sprejet ob začetku zime. Vse te akcije pa organiziramo z namenom, da delovnega človeka pritegnemo k športni dejavnosti v prostem času. Znano nam je, da se denar, trud in čas vložen v naše zdravo počutje in dobro razpoloženje, obilo obrestuje pri delovnih in študijskih uspehih občanov. M. POTOČNIK GIMNASTIKA Milan Kunčič v Varni Svetovnega prvenstva v gimnastiki, ki je bilo od 20. do 27. oktobra v Vami (Bolgarija) se je kot rezervni telovadec naše državne vrste udeleži tudi član TVD Partizan Trnovo Milan Kunčič, 21-letni študent VSTK v Ljubljani. To je prvi telovadec, ki je iz vrst trnovskega društva nastopal v državni reprezentanci, zato tako njemu, kot trenerju Jožetu Mešlu iskrene čestitke. N. S. ) Zahtevna proga posebaj pripravila. Z izvedbo tekmovanja sem zadovoljna, še posebej pa mi je ostal v spominu čaj, ki se mi je po teku zelo prilegel". MARINClC ALEŠ, učenec osnovne šole J. Moškrič, je zasedel med starejšimi pionirji prvo mesto. „Z doseženim mestom sem zelo zadovoljen, saj se ga v taki konkurenci nisem nadejal. Tudi v bodoče se bom takih tekmovanj udeleževal. Za tek sem se pripravljal v okviru kluba in pa tudi sam. Ker sem vajen trde podlage, me je blatna steza, ki je vodila po ljubljanskem barju, zelo izmučila. Predstavljal sem si kros kot tek po gozdu, po razgibanem terenu, ne pa tek po močvirju tja in nazaj. Drugih pripomb glede organizacije tekmovanja nimam. Tudi prihodnje leto se bom tekmovanja udeležil verjetno skupaj z tovariši iz badmintonskega kluba Olimpije. ŠILC MILAN, študent BK Olimpija, med člani zasedel šesto mesto. „Glede na hudo konkurenco med člani sem z doseženim mestom zadovoljen. Nikakor pa nisem š progo, ki je bila hudo enolična in prav ubijajoča. Sama ravnina, blato in voda. Po teku sem iskal vodovodno pipo, pri kateri bi si umil prepoten obraz, vendar je nisem našel. Tudi garderoba ni bila najbolj primerna. V prostoru, kjer so podeljevali priznanja najbolje uvrščenim in delili čaj, so svojo garderobo puščali tudi tekmovalci Samo tekmovanje pa je potekalo tekoče in brez zastojev med skupinami. Prizadevni organizator bo moral v bodoče imeti malo več sreče pri izbiri proge in malo več truda bo moral vložiti za ureditev slačilnic, pa bo ta prireditev lepa športna manifestacija, ki bo vsem drugim organizatorjem podobnih tekmovanj postavljena za vzor." l?^i sr^tea je tako bolj izkoriščena in zdaj ne sameva več. Naši °leg ^dovoljni, da so dobili prostor, kjer sc lahko do sitega natelova-j j,0 Ha p, o5kib iger iz vzgojnega programa, ki.so podrejene umski vzgoji, Kramu tud' ritmiko. Otroke vodijo njihove vzgojiteljice, ki so 1. ,Za ,0 delo, razen tega pa imajo zvrhano mero potrpljenja in u 0l*je je z‘l lna*c poredneže. prirejeno malim otroškim postavicam, nakup le-tega pa '^ijoria ^ (temeljna izobraževalna skupnost), ki je prispevala dva S nj||^l'>tro5kl vrtec Trnovo odzval akciji Partizana Slovenije. Otroci, tv 'n ne,,Sta,ii 50 navdu-šeni, saj imajo sedaj možnost telovaditi tudi tudi k0 P°lcti, ko so nalašč za njih plavalni tečaji. Pozimi sc jim (j PrHov0 lnu<-arski tečaji, saj bodo letos dve vzgojiteljici iz otroškega *• Pttdali na smučarski seminar. Vsekakor vredno hvale in posne- SONJA VERSTOVŠEK DARJA DOBROVOUC MATEJA ZUPANČIČ ALEŠ MARINClC MILAN ŠILC M leti Mercator Letos praznuje podjetje ,.Mercator" lep delovni jubilej; petindvajseti rojstni dan. Petindvajseto leto ga že srečujemo v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru. V marcu leta 1949 je predsedstvo vlade Ljudske republike Slovenije ustanovilo trgovsko podjetje z živili v Ljubljani. Ob ustanovitvi se je podjetje bavilo izključno s trgovino na debelo s prehrambenimi proizvodi. Ob svoji ustanovitvi je bilo v podjetju zaposlenih le 36 delavcev. V letu 1953 je podjetje začelo razvijati tudi zunanjet govinsko dejavnost. Toda zaradi poslovnih stikov s tujino dotedanje ime „Živila“ ni bilo več primemo. Podjetje je svoje ime spremenilo in se preimenovalo v ..Mercator”. Še nadalje je poslovalo kot grosist, svoj asortiment blaga pa je dopolnilo z uvoženim blagom: s kavo, čajem, začimbami in dišavami, z južnim sadjem in maščobami. Iz dneva v dan se je na skladiščnih policah pojavljalo večje število artiklov, domačih in uvoženih. Tudi notranja trgovina je bila sproščena, izbira blaga pa je bila popestrena še z uvoženim blagom. Podjetje se je večalo iz dneva v dan in v letu 1959 ..Mercator" prvič najdemo na listi največjega grosista v Sloveniji. Leto 1961 predstavlja za Mercator pomembno prelomnico. Začne se pojavljati težnja po združevanju manjših podjetij v večja. Tako so začela nekatera manjša trgovska podjetja, detajlistična, razmišljati o tem, da se z ..Mercatorjem" združijo. / integracijami začne ..Mercator" v naslednjih letih pridobivati detajlistično trgovino, kasneje pa tudi nove dejavnosti. V letih 1962 in 1963 je ,.Mercator" razširil svojo dejavnost s trgovanjem na drobno. K podjetju se je v kratkem času pripojilo več manjših trgovinskih podjetij, ki so se bavila s trgovino na drobno. Med njimi je bilo tudi trgovsko podjetje .Tirana". Z integracijami si je podjetje pridobilo močno maloprodajno mrežo in v letu 1963 imelo v svojem sestavu že 216 prodajaln. V letu 1967 si je ponovno pridobilo zunanjetrgovinsko registracijo, ki mu je bila nekaj let odvzeta. Republiški izvršni svet je bil namreč mnenja, da je v njegovem resoru dovolj le ena zunanjetrgovinska organizacija. Ker je v tistem času bivša ..Prehrana" imela svojo zunanjetrgovinsko dejavnost bolj razvejano, je ostala v njenih rokah. Ko smo že spregovorili o integracijah, naj dodamo še nekaj. Pripojitve so bile nedvomno odraz in posledica dobrih in tesnih poslovnih odnosov Veletrgovine ..Mercator" s temi podjetji. Pri tem je značilno, da so v večini primerov lokalni oblastni organi z odobravanjem in razumevanjem sprejemali spontane sklepe posameznih skupnosti, ki so bile za pripojitev k ..Mercatorju". Zavedali so se namreč, da so za modernizacijo in širjenje maloprodajne^ omrežja potrebna močnagrosistično-detajlistična trgovska podjetja. Podjetja, ki so se pripojila, so sprejela status poslovnih enot; po lastni presoji pa so se lahko odločila za status poslovne enote s samostojnim ali z notranjim obračunom. Vse poslovne enote so tudi imele lastne organe upravljanja. To pa pomeni, da so obdržale vse pravice in dolžnosti neposrednega upravljanja in odločanja. Poleg organov upravljanja se v poslovnih enotah formirata tudi centralna organa upravljanja. Ustanovila sta se centralni delavski svet in centralni upravni odbor, ki skrbita za enotne smernice razvoja podjetja kot celote. Na centralne, skupne organe upravljanja je prenešeno odločanje o zadevah, ki so skupnega pomena, zlasti razpolaganje z združenimi sredstvi, ki so namenjena predvsem za večje investicije, za razširitev in modernizacijo trgovin. S pripajanjem vedno novih in novih poslovnih enot so se tudi nekatere dejavnosti centralizirale in sicer tiste, ki jih podjetje kot celota lahko rešuje uspešnejše. In tudi bolj ekonomično in bolj strokovno. To so predvsem skladiščna služba, transport, računovodstvo in pravna služba. In prav vse to je bila spodbuda za nadaljnje pripojitve. Tako je v naslednjih letih pripojenim podjetjem sledilo še več trgovinskih organizacij. Kasneje so se ..Mercatorju" pripojili še dve proizvodni podjetji, dve podjetji za ekonomske usluge, v zadnjih letih pa tudi dve gostinski podjetji. ..Mercator" je v petindvajsetih letih napravil nedvomno uspešno pot, čeprav je bila nemalokdaj težka. Premagal je številne ovire, ki so se včasih postavljale druga za drugo in tako danes zrasel v veliko in močno podjetje. Na področju trgovinske dejavnosti podjetje združuje grosistično in detajlistično trgovino v 470 prodajalnah, od katerih je 63 samopostrežb Prvi projekt dela ” novem NCR centru je že v teku. in 12 blagovnic. Kar poglejmo, kam vse seže pridna roka Mercatorjevih delavcev. Kar v 24 slovenskih občinah delajo, v letu 1972 pa so v Beogradu postavili blagovnico, ki ji skorajda ni para. Razvoj in modernizacija Mercatorjeve trgovske mreže vzbuja vse spoštovanje naše javnosti in daje ,,Merca tor" razširil svoje poslovne zmogljivosti še na industrijo (mesna industrija, predelava in embaliranje živil), gostinstvo, storitve (inženiring za gostinske, trgovinske in poslovne objekte, hladilniške usluge) in zastopanje tujih firm. S sprejemom ustavnih dopolnil in z novo ustavo pa se za ..Mercator" začenja novo obdobje. Že leta 1971 je centralni delavski svet imenoval statutarno komisijo, ki je proučfla pogoje za uveljavljanje novih ustavnih načel. Pripravila je nekaj osnutkov samoupravnega sporazuma. Ze v januarju leta 1972 se je Mercatorjeva obratna enota „Emba“ organizirala v temeljno organizacijo združenega dela in s tem postala ena prvih TOZD v Jugoslaviji. Pred kratkim so bile podpisane še zadnje, tretje spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje in tako zdaj ,.Mercator" združuje 25 temeljnih organizacij združenega dela in dve delovni skupnosti. V ..Mercatorju" so v preteklem obdobju ustvarili 2,732.332090 dinarjev prometa. V planu za letošnjo leto predvidevajo 15 % porast. Doseženi dohodek z zvišano amortizacijo jc v lanskem letu znašal 282,063.321 Pred leti zgrajena skladišča v Tobačni ulici so iz dneva v dan pretesna. -------------------------------------------------- ^ MERCATOR, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o. Podjetje sestavlja 25 TOZD in 2 delovni skupnosti. Mercatoijeve prodajalne najdemo v 24 slovenskih občinah in v Novem Beogradu. Po podatkih z dne 30. 6. 1974 je v podjetju 4431 redno zaposlenih delavcev in 832 učencev v gospodarstvu. Letošnji plan predvideva 3 milijarde 200 milijonov ND prometa. Po podatkih Ekonomske politike je Mercator po velikosti na 10. mestu v Jugoslaviji. Sedež podjetja Mercator je v občini Ljubljana Vič-Rudnik. V okviru občine Mercator predstavlja; — 30 % dohodka občine — 99 % delež v trgovini — 60 % delež v gospodarstvu V___________________________________________________________y tudi pomemben pečat razvoju trgovine nasploh. V letih najbolj intenzivnih integracijskih gibanj pa je Samopostrežba na Cesti na Brdo je bila zgrajena iz skupnih sredstev. Za prebivalce tega območja predstavlja sodobni nakupovalni center. din, akumulacija pa 83,467.068 din. Po podatkih Ekonomske politike j« j q ..Mercator" mod sorodnimi podjetji po velikosti na 10. mestu v JugO' n slaviji in med prvimi v prehrambeni stroki. [ j. Vsi ti rezultati pa so plod dela in prizadevanj celotnega kolektiva, kijc j ^ ob koncu preteklega leta štel 4427 redno zaposlenih delavcev in 832, _ učencev v gospodarstvu. Toliko o razvoju in gospodarjenju v ..Mercatorju". Ne smemo pa prc'i ^ zreti tudi dela družbeno-političnih organizacij tako v TOZD, kot na ravni K podjetja. Povsod so organizirani in uspešno delujejo delavski sveti, izvf šilni odbori, pa sindikat in ponekod tudi ZK. Na ravni podjetja pa deluj6 Skupni delavski svet in skupni izvršilni odbor, pa konferenca sindikata, svet Zveze komunistov, pred dnevi pa jc bila ustanovljena tudi konte' renca mladine podjetja ..Mercator". Če pogledamo prehojeno pot ,,Mercatorja" lahko ugotovimo, da j® bila vsekakor plodna. Z integracijami je ,,Mercator" postal veliko in močno podjetje. V letih 1964 do 1973 je bilo iz skupnih naložb zgra-jenih kar 32 novih sodobnih objektov, mnogo pa jih je bilo obnovljenih in moderniziranih. V zadnjih desetih letih je ,.Mercator" v svoj razvoi investiral 230,000.000 din. Novogradnje, modernizacija sedanjega prodajnega prostora, pa gradnj* skladišč, povečanje proizvodnje, nove integracije, vse to so nalo#:, *5 ..Mercator" še čakajo. Toda kot primarno nalogo si trenutno v „M6r| catorju" zastavljajo stabilizacijo in kritje skupnih obveznosti. Tako kot vsa ostala trgovina, tako se jc tudi ..Mercator" v zadnje11' Stavba na Aškerčevi 3, kjer je del upravnih prostorov Mercatorjeve 1 lovne skupnosti in TOZD Grosist. ašel v težkem položaju. Zaradi zamrznjenih marž akumula^ q, i razširjeno reprodukcijo sredstev ni. Tako ni moč zadovoljiti žOTj času znašel pada. za razširjeno repiouuicujosreusiev ni. iuko ni moc zauovoijiu k potrošnikov, ki zahtevajo nove trgovine. S tanovanjske soseske rastejo,^! pa vzporedno z novimi naselji ne rastejo tudi nove prodajalne. V podjetje v občini, ki pa v zadnjem času ne pokriva več v zadostni ta® |0V( ..Mercatorju" sc tega močno zavedajo. Vedo, da so najmočnejše trgovsvptji potreb potrošnika. j, Na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik jc v prihodnosti PtC°0gt denih več novih stanovanjskih sosesk. Napravljene so že podrobne a11’ liže za nove trgovine, preskrbovalne centre in tržnico. Najverjetnejša^ najbolj realna možnost za širjenje trgovine jc sodelovanje ,.Mercatorja ^ 4a krajevnimi skupnostni* 'Era družbeno političnimi skupnostmi skupno občani. Morda naj opozorimo še na en problem, ki sc poraja predvse**1 ^ zadnjem času. To je močan pretok delovne sile, ki pa sc v največji ^ 0 kaže prav v Ljubljani in znaša letno kar 22%. Temu so krive predv^ L R.aiu |jiav v l.juuijuin m znaša icuiu icar zzyo. lemu so Knvc piu'--- ^ težke delovne razmere v trgovini, v največji meri pa deljen delovni ča* . h neurejeno vprašanje sobotnega popoldanskega dela. Prav zaradi ' tudi učencev v trgovini vedno manj, mnogi pa se po končani učni d »*0\ preusmerijo v druge poklice. Vsekakor pa gre zapisati tudi to, da sc vseh teh problemov v „MeI i v* torju" zavedajo. Prizadevajo si, da bi jih kar najuspešneje rešili in ’ i 'JI* vnaprej podjetje peljali po poti, ki bo šla navzgor. Da bo ,,Mercator" * ^ fi vnaprej dosegal uspehe v zadovoljstvo kolektiva, potrošnikov in vse n ft | skupnosti. MILE BITE^ Klasična prodajalna na Viški 48 (pri Žabarju) je bila lani prenov obenem pa tudi izpopolnjena izbira blaga.