Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 4. februara 1934. Štev. 5 Cena 1 Din Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Vredništvo in uprava v Črevsovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din, i tak niže. i med tekstom Popüst po dogovori Štev. Položnice 11800. Naše občinske sirote. II. Včasi se čüje nad vse|nespametna, da ne pravim, „hüdobna reč.ˮ Čüje se: „Če mo hišo povali za siromake, te de ešče več teh nevalancov, pa zdaj že ne ladamo ž njimi. Te de vsaki lump, .ki je vrednost zapravo, na dobrom, ar dobi brezplačno hišo.ˮ To so nespametne i tüdi hüdobne reči. Hiša za siromake je ne hiša za lumpe. Kristuš, Večna Istina je pravo, „Siro-make te vsikdar meli.ˮ Prave, istinske siromake, ki neso po lastnoj krivdi postali takši, bomo vsikdar meli. Za te spravlamo mi hišo. Siromaške drüžine so bile, so i bodo. Hlapci i de-| kle so bile so, i bodo. Betežniki so bili, ; so i bodo. Siromaški delavci so bili, so i bodo. Sirote brez očé i matere so bile, so i bodo. So bili, so i bodo Vnogi brez vrednosti skoz celo živlenje pri najpoštenejšem živlenji i potrebü- jejo na stare dni podporo. Občine so mele, majo i bodo mele siromake, dokeč de svet gori stao. To se prep-i rečih ne da. Da se pa te žalosten stan siromakov omiliti, da dobijo človeka vredno preživlanje. Od teh siromakov je guč, od teh pravi siromakov, ki so pošteni i ne krivi svojega siromaštva i svoje zapüščenosti, tem trebe dom dati, ar ga nemajo. Na lumpe mi ne mislimo; tisti spadajo v pobolšalnice, v prisilne delavnice ali norišnice, ne pa v siromašnice. Nas v Slov. Krajini je okroglo stojezero düš. Pravi, istinskih siromakov, zapüščenih sirot mamo okoli 400. Tem se mora pomagati. Za te se i mora postaviti par hiš, v šterih do preskrblene. Prvokrat se je mislilo na to hišo pred šestimi leti, pri 700 let- nici blažene smrti sv. Frančiška, toga velikoga siromaka i toga velikoga lü-bitela i podpornika siromakov. Pri toj priliki se je nastavo odbor za zidanje „Doma sv. Frančiškaˮ i začeo pobi-rati na prvo siromašnico v Slov. Kra- jini. Po njegovom zgledi se je odlo- čila velika občina M. Sobota, da za j svoje sirote postavi posebno hišo i nekaj penez v te namen določila, odnosno nabrala. Odbor Doma sv. Frančiška je z državnim dovolenjom začeo nabirati po celoj državi i nabrao toliko, da je küpo 25 oralov šum, stavbišče i staro Martinišče v Soboti pa ma ešče okroglo 200 jezero dinarov gotovčine. Vse to je pa ešče premalo. Z teh penez, če se hiša gorpostavi, nemajo siromacje z koj živeti, se oblačiti. Meti se mora najmenje do polmilijona dinarov, da se küpi potrebna zemla za prehrano i da se poleg glavnoga zavoda tüdi postavijo podrüžnice. Gde i kak, je že določeno, ali dokeč ne sredstev, je prerano od toga gučati. Sredstva pa gde dobimo v toj gospodarskoj stiski? Je stiska, a takša ne, da se siromakom pri dobroj voli ne bi moglo pomoči. Z poniznim i lübavi punim srcom do siromakov pokažem na ta sredstva, prosim, da se me ne drži za vsilje-vavca. Samo pomagati ščemo, pomagati svojim zapüščenim bratom brez razlike vere i narodnosti. Gda je bila pred leti tista velika toča po Goričkom i odprla vrata gladü vnogim drüžinam, je naš odbor jezere razdelo gladnim i to evangeličanskim sirotam tak, kak katoličanskim, ar je gledao po Kristušovoj zapovedi potrebo, ne pa osebo. Sredstva za postavitev prve siromacke v Slov. Krajini so sledeča: 1. Vsaki pivec i kadilec naj si mesečno odtrga par kupic pijače i nekaj duhana. Z pritrganjom doblen penez naj se da na siromašnico. 2. Vsaki bogatec, ki ma bar ednomilijonsko vrednost, naj pokaže, da ma tüdi bogato srce i da vekši , dar za siromake. Od milijone naj da bar 5000 Din. Mi poznamo človeka v Slov. Krajini, ki je od stojezero dinarov vrednosti, dao več od 5000 Din. na Dom sv. Frančiška. 3. Vsaki trgovec i gostilničar, ki je aktiven, komi ide trgovina i obrat v gostilni, naj pomisli, da svojo vrednost ma zahvaliti našemi poprek Siromaškomi narodi, ki je pri njem küpüvao, pri njem trošo, njemi odavao. Naj toga naroda siromake, ki njemi je Spravo vrednost, podpira. To je najlepše povračilo zavüpanja. 4. Pri vsakoj veselici, na vsakom gostüvanji, na vsakom sestanki, gde se pobirajo, trošijo penezi, naj bo srce odprlo tüdi za siromake Slov. Krajine. 5. Vsi uradniki, javni nameščeni, notarje, odvetniki, ki so dobili krüh v Slov. Krajini, naj se ne spozabijo z njenih sirot. Nega plemenitejšega dela, kak podpirati sirote tistoga kraja, šteri nas preživla i tüdi nega ležejše poti do medsebojnoga sporazumlenja, kak je dejanska pot lübezni do bližnjega. Mesto gotovčine se lejko z hranilne knige pripiše poklonjen dar na Dom sv. Frančiška. 6. Zgoraj sam omeno, da potrebüjemo zemlo, ki bi na,še siromake prehranila. To zemlo bi prav ponižno prosili od naših junakov dobrovolcov. Njim je državni zakon priznao za junaško zemlo, gladnim sirotam pa jo prizna boži zakon lübezni. Lepo bi prosili junaške dobrovolce, ki so dobili v Slov. Krajini zemlo i majo drüge slüžbe, z šterih lejko živejo, naj dajo te svoje doblene zemle en deo, pravimo pol ali četrt orali brezplačno našim sirotam, ostalo pa če. odavajo, naj odajo za siromake v prvoj vrsti. To junaštvo lübezni do sirmakov zdrüženo z junaštvom lübezni do naroda i domovine bi splelo našim dobrovolcom venec večne slave ne samo na zemli, nego tüdi pred najvekšim dobrovolcom, Kristušom vu nebi. 7. Naši izseljenci, ki slüžijo, naj pošlejo vsele nekaj za sirote, gda pošilajo domo peneze. 8.Vsi, ki nemajo kaj darüvati, naj gučijo, agitirajo za sirote z moli-tevjov pri Bogi, z priporočilom pa pri lüdeh. Vse to, ka smo više povedali, naj nam smilena lübezen da spuniti zdaj, gda se spominamo na smilenost, štero nam je vsem poklonila pred 1900 leti Večna boža Lübezen z odrešen-jom. Prosimo vas lübeče vse, ne odajte nas, gda pridemo k vam prosit za siromake. Odbor za Zidanje Doma sv. Frančiška v Črensovcih. Nedelska šola. II. Što zna pridelati dobro blago? Prvejšo nedelo je pojasnila naša nedelska šola kaj je blago. Jula je pridelavala šalato za plac, za trg, ona je pridelavala blago. Njena sestra, starinska Ana, je na svojoj njivici preskrbele sebe, svoje küre, svojega guj-čeka; ona je tüdi mela šalato, ali samo za sebe i za svoje, ne pa za trg, zato njena šalata ne zaslüži imena „blagoˮ. Jula je mogla meti prle kak drügi i vsikdar lepšo šalato kak drügi, ar inači ne mogla dobiti küpcov za svoje blago. Pa resan, tak smo povedali, gda so drügi s prsti ščipali vekši zeleni listič zmed na gosto sejanov šalatov, je mela Jula že lepe glavice; sledi pa, kda so meli tüdi drügi gla-vnato šalato, je bio pridelek naše Jule vsikdar lepši, zato je mela Jula stalne i dobre küpce, njeno blago je dobro plačao trg. Vse prav, ali komi se ma zahvaliti Jula za svoje vsikdar rano i lepo blago? Dobroj sreči? Ne, dragi pri- jateo, dobra sreča sama lejko da tü pa tam kakše dobro i lepo blago, ali vsikdar ne. Ne pravim, ka ravnotak, kak jaz opisüjem je spravila Jula svojo čaro-bno palico, štera njoj je dala vsikdar rano i lepo blago, trdim pa, da na takši način, kakšega opišem jaz, si lejko správijo comprnjaško palico tüdi drüge Jule i če njim je ne za zaspa-nost, tüdi naše Ane, Treze, Mariče... Jula je slüžila pri pametnoj gospodinji v bližini mesta. Vert je skrbo za pole, za štale, ona za küre, za vrt. Vert se je skoro vsikdar tožo, da komaj spravi vküper péneze za potrebne izdatke, žena pa, štera je mela svoj lepo vrejen vrt, je bila s plačilom za svoje delo navadno zadovolna, zato je sklenila Jula, da spozna tajnost svoje vertinje. Mela je odprte oči i dobro je znala nastavlati vüha... Vidla i zvedila je vse, kaj se okoli njene ver-tinje godi. Vidla je, kak so meseca februara napravili gnojne, ali tople grede. Vidla je, kak so v toplo gredo sejali seme posebne vrste šalate. Pomagala je gospodinji pri tom opravili i dobro si je zamerkale, kak morejo toplo gredo prezrači, namakati, malo šalato presajati. Zamerkala si je kak je Vertinja pripravila zemlo na prostom, kda i kak je sadila male rastlince, kak je gnojila, okapala, pozvala. Obračala je knige i novine, štere popisüjejo kak se pridela prvovrstno šalatno seme, na kratci povedano: včila se je. Več je znala od pridelavanja šalate kak njena sestra, zato je vüpala nasaditi celi plüg zemlé s samov šalatov. Dosta je znala, v tom se je skrivala njena tajinstvena moč. Mela je v glavi düševno šumo i ta šuma njoj je prinašala bogate intereše. Stem smo že odgovorili na naše dnešnje pitanje, Znamo, ka dobro blago pridela on, što zná, što ma nekaj v glavi. Težka reč, bi pravo navaden čitate. Vsikdar to vučenost, izobrazbo nam mečejo pod nos kak rešilno šumico, čitüdi preprosti narod pozna dosta lüdij, šteri majo velke šole, pa itak skoro merjejo od gladi. Istina, tak je... Kak pa potem ? Izobraženi človek nema najpotrebnejše, preprosti kmetič pa naj sili zaizobrazbov? Tak je to, poštüvani čtevci, ka je med izobrazbov i izobrazbov velka, jako velka razlika. Poznamo lüdi, šteri so se duga leta včili i od buhe do vüši, od miši do krokodila poznajo vse živali od zvünaj i od znotraj. Takši gospodje so tüdi izobraženi, majo dosta v glavi, ali ta njuva izobrazba se samo te splača, če lejko na primer dobijo profesorsko mesto. Brez takšega mesta so bili vsi trüdi toga gospoda zobston. Pomislite, kaj bi pomagalo našoj Juli, če bi poznala zemle-pis celoga sveta, ali če bi poznala vse zakone, šteri valajo za mlatilni mašin, če ona ne more biti profesorca i ne mašinister. Kmet mej svojo izobrazbo, vučiteo svojo, dühovnik svojo. Jula, če bi rada živela iz obdelavanja svojega plüga zemlé, more poznati kak se ravna po vrtnarskoj vučenosti, ar samo vrtnar, gredar lejko spravi zadosta dohodkov iz maloga falata zemlé. Teda: On, što bi rad meo lepo i dobro blago pravočasno, naj se vči. Nadale: Naj si nabere takšo vučenost, štera njemi je v hasek, s šterov zna kaj začnoti. Lovec, če dobi dobro puško, je srečen. Dajte deteti nabito puško, napravi škodo sebi, ali svojim. Vučenost je ravno takša, kak ta puška: v pravoj roki, na pravom mesti blagoslov, na ne pravom — zagvišna nesreča. Kmet more meti kmečko izobrazbo. Kakša bi mogla biti takša kmetska izobrazba, od toga dugovanja bomo govorili prišestno nedelo. Pisma naših z tüjine Versailles, Francija. Velečastiti gospod! Dragi dühovni pastir, za drago lepo vas prosim, pošlite mi Novine, M. List, M. Ograček i kalendar Srca Jezušovoga za 1. 1934. Potrebna sam tolažbe, znam, da me bota tolažila M. list i Marijikin Ograček. Nezmerno sam se razveselila, gda sam dobila z Pariza 1. Štev. Novin i v njih.preštela sv. Evangelium Luk. II. i gda sam v njih gornajšla, da se lejko v Parizi tüdi slovenski spovem. Kak mi to veseli mlado srce! Sam potrebna spovedi, da mi že skoro dve leti preteče od zadnje spovedi i sam je potrebna. Naročnino celoletno pa plačajo moj lübleni oča, matere pa nemam že, ka mi v grobi spijo. Blaženo milostipuno novo leto želem vsem dühovnikom črensovske fare, svojemi dragimi oči i vsem domačim, sestram i bratom, prijatelicam, poznancom i celoj črensovskoj fari, Vučko Katá iz Sr. Bistrice. Brouessy, Francija. Cenjena Uprava „Novineˮ ! Vu prvih mojih vrstaj Vas pozdravlam in Vam želem srečno ino veselo novo leto. Posebno, kak mi je Znamo, da so g. urednik „Novinˮ betežni, v toj priliki njim želem obilno zdravje in srečno veselo in Zdravo novo leto, da bi ešče nikelko veseli in zdravi let doživeli med nami. Jaz kak v tüjini, sem že duže časa naročnik Vašega lista. Vam naznanjam, da sam Vam poslo na celo leto naročnino in Vas Zednim prosim da se mi „Novineˮ naj pošilajo na novi naslov, šteroga sem Vam ga napiso na obratnoj strani. Potem pa še Primite moje topie pozdrave in tüdi pozdravlam moje domačine v M. Soboti. Nadale vsakomi preporačam, da si naroči edino slovenski list Novine, zato, ka je samo te jedini list za naše delavstvo, ino ka je največ za „düševnoˮ vzgojo kak v našoj Slov. Krajini, taki v tüjini. Zdaj pa ostanem z Bogom in poštüvanjom. Naročnik „Novineˮ Miholič Štefan z M. Sobote. Ka napravi dobro čtenjé. Otrüjen je prišo domo neki den trgovec i zapovedao ženi, naj njemi taki prinese obed. Žena ga je prosila, naj majcicenek počaka, včasi bo gotov i njemi je dala čteti za čas čakanja živlenje svetcov. To je pa lač-noga moža tak razkačilo, da je knigo od čemerov tresno natla, ženo pa skregao i oklao s špoticami, da se je vse kadilo. Žena je mirno vse požrla i šla, da hitrej pripravi obed. Moža je sram gratalo, zakaj je bio tak surov, žena vendar ne more znati, gda pride s potüvanja domo i če trbe prle obed kak navadno. Segno je po na tlej ležečo knigo i jo začeo čteti tam, gde je bila odprta. Odprla se je pa ravno pri živlenji pokornice sv. egiptovske Marije. Čteo je od nje, razvüzdáne osebe, ki je po dugoletnoj pokori postala velika svetnica. Düšnavest ga je začala pečti, ar je skrivao blago, štero so siromaki potrebüvali i njim je zatajo pa čakao ž njim tečas, dokeč ne dobo za njega krivični, odiraški dobiček. Žena je med tem že pripravila obed i ga je zvala k njemi. Počakaj — njej je odgovoro, naj to prečtem. S suznimi očmi se je žena zahvalila v sosednoj sobi za to spreobrnenje i prosila dobroga Boga, naj dopuni svojo milost nad blodnov možinov düšov. Tisti, ki ponizne i potrplive vsikdar poslühne, je tüdi njo poslühno. Trgovec ne samo, ka se je povrno na pravo pot, nego je na toj živo tak pobožno i popolno, da je prištet k svetcom. Častimo v njem svétoga Janoša Ko-lombino. — Širi dobro čtenje i boš širio ž njim svetniško živlenje. 2 NOVINE 4. februara 1934 NEDELA. 2 predpostna nedela ali sexagesima Evangeliom sv. Lukača VIII. Vu onom vremeni: Gda bi se vnožina velika vküp spravila, i z-Varašov bi šetüvali k-Jezuši, pravo je po priliki: Vö je šo sejač sejat semen svoje; i gda bi sejao, ništero je spadnolo kre poti. i zaklačeno je; i ptice nebeske so je pozobale. I drügo je spadnolo na pečino, i zidoče posejnolo je; ar je nej melo vlage. I drügo je spadnolo med trnje, i vküp zraščeno trnje zadavilo je nje. I drügo je spadnolo vu dobro zemlo; i zidoče stokrat teliko sada je prineslo. Eta govoreči, kričao je: ki ma vüha na poslüšanje, naj poslüša. Pitali so ga pa Vučenicke njegovi, kakša bi bila ta prilika? šterim je on pravo: Vam je dano znati Skrivnost Kralestva Božega, drügim pa po prilikaj: naj vidoči ne vidijo, i poslüšajoči ne razmijo. Jeste pa eta prilika: semen je rejč Boža. Šteri pa so kre poti, oni so so, ki poslüšajo, potemtoga pride vrag, i vzeme rejč ž-njihovoga srca, naj se vervajoči ne zveličajo. A šteri na pečino, oni so, ki gda čüjejo, z radostjom gori primejo rejč, i tej korenja nemajo, šteri do časa verjejo i vu vrejmeni sküšavanja odstopijo.Štero je pa med trnje spadnolo, oni so: ki so čüli, i od skrblivosti, i bogastva, i sladnosti žitka idoči zadavlajo se, i ne prinašajo sada. Štero je pa vu dobro zemlo spadnolo, oni so, šteri vu dobrom, i naj bogšem srci poslüšajoči rejč obdržijo, i sád prinašajo vu trplivosti. * * * Sejač bože reči je Kristuš, ki je prineseo svoj boži navuk iz nebes, da ga poseja po sveti. Boži sejavec še dnesdén seja svoje seme, svoj boži navuk potom svoje sv. Cerkve, potom svojih dühovnikov, ki glasijo navuk Kristušov po celom sveti, med vsa lüstva i narode... „Pojdite in včite vse narode... i oznanavlite evangelium vsakoj stvari...ˮ Seme je boža reč. Je to vseedno ali jo štem, ali čüjem v predgi ali v krščanskom navuki ali vkašojšteč drügoj priliki. Predga je edna najmogoč-nejša prilika za raznašanje i vsejanje bože reči. Ali moderni čas ma tisk za najvažnejše i najizdatnejše sredstvo, da poseja svoja semena med lüstva i narode, med celi svet... Če sveti slüži to orodje imenitno, moramo tüdi mi polagati velko važnost ravno na tisk. 0 dobrom tiski smo že čüli imenitne reči poglavara sv. Očo samoga, püšpeke i drüge imenitne peršone. Ali vse premalo nam ešče segajo v srce, v düšo, da bi se prav zavedali pomena in naloge, ali če ščete apoštol-ske naloge i evangelskoga pomena krščanskoga tiska 1 Predga je i ostane glavno i prvo, da seja boži navuk. Ali sv. Cerkev porabla tüdi vsamogoča moderna sredstva i pridobitve, da raznese boži navuk po celom sveti i ga zaseja v prazna i neobdelana pola poganstva 1 krščanstva. Zato si je dala gorpostaviti sv. Stolica edno najmodernejših „radioodajnih postajˮ v Vatikani. I kak skrivnostno je bilo čüti pred 3 leti prvi Pozdrav sv. Oče potom ra-dija, kak prvo Glorija nad Betlehemom. Zato nabavla sv. Cerkev ladje, mo-tore, aeroplane za misijonare, da vse slüži božoj reči, da se ta poseja i prinese i rodi sad v velkom potrplenji. Vsi smo pozvani, da pomagamo, ka se boža reč seja i v čim obilnejšoj meri, na vse mogoče načine. Zato razmimo i zapopadimo namene i žele sv. Cerkve i njoj pomagajmo pri njenom deli. Ne kadi. Prepovedi zakonov. Da je kajenje škodlivo, predvsem za mladino, so sprevidili Vnogi državniki i njemi napravili visiki plot z zakoni, da ne bi moglo prek toga priti do gingavoga organizma mladine. V Severnoj Ameriki je 7 držav prepovedalo kajenje v starosti pod 21 leti, v 17 državaj pa celo v starosti pod 16 letami. Vsaki, ki to Prepoved prelomi, se kaznüje i to ne samo ka-dilec, nego tüdi tisti, ki da duhan kadila. Ravnotak je v Australiji. V Ca-nadi dobi trafikant mesec trpečo vozo, če da maloletnomi duhan. V Angliji, Norvegiji, Daniji 1 Švici se tüdi zakonskim potom zabranjüje kajenje mladoletnim. Na Vogrskom je v starom časi tüdi zakon prepovedavao kajenje, šteri pa dnes več nema valanosti. Pameten zakon se je etak glasio: „Odsehmao pa naj nišče ne vüpa več kaditi, ne gospod, ne kmet, ar če ga zgrabijo, gospod plača 12 forintov, kmet pa 6. Obprvim tak, Obdrügim tak i Obtretjim tak, če ma peneze. Če pa nema penez, ga trikrat z botom namažejo. Če ga pa že šrtikrat zgrabijo, te ga na trgi (placi) na dereš potegnejo, naj je te že gospod, ali hlapec". Dereš se je zvala stolica, na štero so krivice potegnoli kre cerkve, ali pri župani, gda je največ naroda gledala i so je „vračili" od grehov i hüdobij z botom. I to vrastvo je navadno pomagalo. Tebi pa dragi mladenec, naj bo dereš tvoja trdna vola i lübezen do Boga, komi na lübo ne boš kadio, nego rajši daš za kajenje namenjeni krajcar v dobre namene. Možje. Oča siromakov. To je bio Friderik Ozanam, francoski profesor. Starišje so meli v Parizi trgovino, potem so se preselili v Milano v Italiji, Tü se je naredo Friderik dne 23. apr. 1813. L. 1816. so se preselili nazaj na Francosko v Lyon. Tü je Friderik zvršo osnovno šolo i gimnazijo pod vodstvom dühovnika Noirota, šteromi je celo živlenje bio iz srca zahvalen za srečno rešitev pred verskov stiskov. Bog njemi je dao zvünredno nadarjenost. Gda je dovršo vse šole, je postao profesor, star komaj 22. let. Ne da se popisati, kak so ga vsi poštüvali zavolo njegove vučenosti i odločno katoličanskoga osvedočenja. To dvoje je skrbno čuvao i gojio v srci. To dvoje ga je neprestano podžigalo, kak bi mogeo bližnjemi največ hasnili posebno pa siromaškejšim. Že kak akademik v Parizi je osnovao „Akademski krožekˮ za dijake z namenom, da bi se pri sestankih pogovarjali od istin katoličanske cerkvi. Največ predavanj je držao on sam. Dostakrat so prišli k predavanji versko brezbrižni dijaki, samo zato, da bi čüli kak Ozanam govori. Ednok je ravno govorio z velikim navdüšenjom kak katoličanska cerkev vsikdar pomaga potrebnim, gda njemi eden v reč vujde rekoč: „Ozanam, vi jako lepe reči pripovedavate od davnih časov. V preminočih stoletjih je krš-častvo zaistino napravilo prave čüde, nego ka dnesden ma dobroga pokazati za človečanstvo? Tak tüdi ví sami, ki se toliko Ponašate, da ste ka-toličan, ka delate ví za siromake? Gde so dejanja, štera bi nam pokazala istino vere. k šteroj se potem mi naj spreobrnemo ?“ Te oster i trdi ugovor je prešine Ozanamovo düšo z novim raz-svetlenjom. Spoznao je, ka so za obrambo i razširjanje sv. vere ne zadosta lepi govori, nego dejanja morajo potrditi. Spoznao je, ka je sv. Vincenc Pavelski s svojimi milodari več brezvercov spreobrno kak vučeni predgar Bossuet. Tisti den se je v njegovom dobrom srci porodio novi načrt dob-rodelnosti. Trbe pokazati nasprotnikom, si je mislo, ka ta krščanska dobrotnost ešče zmerom žive. On to pokaže s svojim zgledom. Idoči od toga predavanja, se je vrino med dva svojiva dobriva prijatela, jiva stisno vsakoga z ednov rokov i djao: Hodmo k siromakom ! Drügi den včasi jima je razložo svoj načrt: „Zberimo se mi mladi katoličanci v edno drüštvo lübavi i smilenja. S tem dosegnemo dvoje: občuvali bomo svojo vero i odprli oči brezvercom, gda do vidili dobrodelni sad krščanstva.ˮ K tem trem so se pridrüžili ešče štirje drügi. Šli so k ravnateli novin „Tribune catholique“, g. Bailly-ji i njemi razodeli načrt. On jih navdüšüje i celo sprejme predsedništvo. Ob priliki pove župniki Olivieriji. G. župnik je pa ne bio za te načrt, čiravno se njemi je jako dopadnola miseo. Bojao se je, ka mladi dečki ne bi hitro vse povrgli, ka so s takšim navdüšenjom sklenili. Priporočao je, naj se rajši odločijo za razlaganje katekizma zapüščenoj deci. Nego Ozanam je ne odstopo od svojega načrta. Dogovo-rili so se, ka začnejo obiskavati siromake v njihovom stanovanji. Dva od njih včasi zgrabita vsaki edno poleno drv pri peči i skrito pod kaputom od-neseta ednoj siromaškoj drüžini. To je bi prvi pohod k siromakom. (Dale) POLITIČNI PREGLED. Jugoslavija. Po zagrebškoj konferenci Male Zveze je zvedo svet, da so vse tri države zložne i v gospodarskom i političnom pitanji. Državni mej si ne damo od nikoga popravlati, ar smo je z velkimi žrtvami stvorili. Vsakomi pa pomagamo, ki se nam z dobrim namenom Približava. — V kratkom se odprejo parlamentarne seje v Beogradi. — Dela se na novom proračuni, šteri de pa višiši, kak je dozdAj bio, 500 milijon dinarov. Kak se teh 500 milijonar pokrije, ne znati. Nesrečna miseo bi bila, če bi poslanci zglasali povekšanje dače, štero itak že ne zmore človek. Najednostavejše bi bilo vse nepotrebne uradnike, šteri so v zadnjih treh letaj bili sprejeti, odpüstiti i vpokojene, ki so še zmožni dela, znova postaviti v slüžbo. V zadnjih treh letaj je stopilo v državno slüžbo 16 jezero uradnikov, i samo lani devetjezero. Teh i vpokojencov plače povekšavajo naš državni proračun. Nova vlada. Dr. Milan Srškič je z celov vladov odstopo. Ostavko vlade je krao sprejeo i sestavo nove vlade poveo Uzunovič Mikloši, nar. poslanci, ki je svoj čas bio minister za agrar i dovolo, da so se naši domačini lejko naselili na veleposestniš-koj zemli. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je g. Uzunviči dao pooblasto, da sestavi novo vlado, v šteroj so sledeči gg. ministri: predsednik ministerskoga sveta Uzunovič Nikola, minister za zvünešnjo politiko Jevtič Bogoljub, minister za notrašnjo politiko Lazič Ži-vojin, minister za vojno i mornarico armijski general Stojanovič Dragomir, minister za finance dr. Djordjevič Mi-lorad, minister za pravosodje Maksi-movič Božidar, minister za prosvete dr. Šumenkovič Ilija, minister za trgo- vino i industrijo Demetrovič Jurij, mi- nister za socialno politiko i narodno zdravje Pucelj ;Ivan, minister za zgradbo dr. Srkulj Stjepan, minister za telovno vzgojo naroda dr. Hanžek Lavoslav, minister brez portfelja dr. Andjeiovič Grgur, minister brez porjfelja dr. Kojič Dragutin, minister brez portfeja dr. Karamehmedovič Hamdija, minister brez portfeja dr. Kramer Albert. Austrija. Austrijska republika je | vložila pritožbo pri nemškoj vladi v Berlini proti hujskariji, ki žali njeno neodvisnost. Nemci v radio-ji sramotno Austrijo, bombe pošilajo prek meje, smešijo austrijske državne voditele i organizirajo vstajo proti neodvisnosti njenoj. Proti vsemi tomi se je pritožila Austrija. Celi svet odobrava junaško obrambo te male države. Če Nemčija ne da zadovolivoga odgovora, pride | zadeva pred Drüštvo narodov. Bolgarski kralevski par v Ro-muniji. Krao Boris i kralica Jovana sta obiskala bolgarskoga krala i se müdila v prijaznoj Romuniji štiri dni, gde sta bila prisrčno sprejetiva. Obi ski pripišüjejo veliki politični uspeh pa zbližanje dve sosednih držav. Balkanski pakt, to je pogodba, j ka se balkanske države nedo napadale, nego podpirale, bo v kratkom podpisan. Bolgarija ešče ne pristopila. Glasanje v Possarji. Possarje se pravi tista krajina Nemčije, štero je ta zgübila po mirovnih pogodbaj na dobo 15 let. To pa zato, naj se z rüd, štere so tü, bar deloma povrne škoda, štero so Nemci drügim narodom napravili v boji. Drüštvo narodov je sklenilo, da k leti meseca januara de narod Possarja glasao, če šče biti nazaj pod Nemčijo, ali rajši pod Francijo. — Francija. Vlada je mogla od- j stopiti zavolo velikih nemirov. SLOVENSKA KRAJINA. Upravnik Novin mrtev. Naši listi so zgübili vernoga pomočnika v pokojnom Edšidt Janoši, koga je dober Bog 28. t. m. v Soboti k sebi pozvao, da njemi plača trüde, štere je meo pri razširjavanji dobrih listov. Pokojni je bio dober krščenik, ki je redno opravlao svoje verske dužnosti i z celim srcom viso na naših listaj, šterim je želo bogato žetvo, za štero je tüdi posveto vse svoje moči, da bi jo dosegno. Veren i zanesliv je bio popolnoma, kakših je malo najti. Red je napravo pri hiši, lepo je spe-lavao vse posle. Izobrazbo je meo bogato. Brez posebnih šol je vu znanosti prekoso neednoga šolanoga. To pa zavolo vnogoga čtenja. Dosta i rad je čteo. Popolnoma je obvladao poleg Slovenske materne reči nemščino i vogrščino pa znao nekaj tüdi talijanski. Bio je vövučen stolar i to jako priličen. Delao je v tišinsko i črensovsko cerkev tüdi. Vmro je pobožno z Jezušovim imenom na vüstaj. Naj počiva v miri dobra düša. Molimo za njega! On pa naj prosi za razširjenje naših domačih listov, štere je tak rad meo sveto Drüžino. Veliki šereg zahvalnih sprevodnikov ga je 29. jan. sprevodo na sobočko pokopališče, gde čaka blaženo goristanenje. Naj počiva v mirü. Tretjeredniški kongres v Črensovcih. Vršo se je 28. jan. v Našem Domi. Prišlo je vküp 250 tretjerednikov i tretjerednic, ki so ednoglasno zvolili Gerič Štefana iz M. Polane za 2. preglednika računov. Predsednik je najprle pozdravo zbrane, predvsem č. gg. Zadravec Matjaša, plivanoši i Bejek Ivana, kaplana. Te drügi gospod so vodili Zapisnik. Gospod župnik Zadravec so v lepom govori razložili dužnost lübezni do siromakov. Pravili so: To lübezen Bog zapovedava i jo posebno plačüje. Ki Siromaki da, Jezuši da i na najvekše intereše posodi samomi Bogi. Tak glasi sam Bog. V svojem lepom govori so omenili zgled sv. Vincencija Pavelskoga, ki je 12 milijon frankov nabrao i razdelo med siromake. To je dejanska lübezen do siromakov. Svoj govor so zaklüčili z opominom staroga Tobiaša do mladoga: Sinek Siromaki rad daj! Če dosta maš, dosta daj, če malo maš i to malo daj rad ! Zatem je predsednik dao poročilo od lanskih darov na Dom sv. Frančiška. Brez nabiranja se je poklonilo okroglo 13 jezero dinarov. Omeno je tüdi, keliko sirotakov je podpro odbor i keliko jezer j v te namen razdelo. Nazadnje je kongres skleno, da pošle nabiratele i nabiratelice po celoj Slovenije, da dom za naše siromake kem prle pride pod streho. Volitev odbora v Marijino drüžbi v Črensovcih. Jan. 21. se je vršila volitev po navuki, v segeštiji. Zvolo se je znova stari odbor, ki del vodo drüžbo samo edno leto, ar je dve leti že bio na vodstvi. Za edno leto se bodo predpisane volitve vršile, štere se morajo vsako trétje leto vršiti. Zdajšnje so bile samo začasne i posküsne volitve. Na sestanki je vöditeo Mar. Drüžbe, preč. g. Zadravec M. plivanoš predlagao drüžbi dve reči. Prva, da bi si drüžbenice poskrbele belo obleko i drügo, da bi si küpile zastavo. Drüžbenice so vu večini oba predloga odbile mirno, pošteno, kak se dostaja pred dühovnim voditelom iz dvojega razloga: 1) ar pravila ne predpišejo niti beloga obleča, niti zastave i so kotrige brez obojega lejko dobre Marijine hčerke, ž njima pa tüdi lejko slabe; i 2) ar je siromaštvo tak veliko, da se dostakrat niti dinar ne zmore pri hiši na sol. Na to so njim g. voditeo ponüdili podporo na zastavo v tistih penezaj, štere so dekle nabrale po fari za dveri, ki bi se v ; cerkvi postavile zato, ka ne bi tak strašno vleklo v njej. Drüžbenice so izjavile, da so farniki te peneze samo za dveri darüvali i rajši odstopijo iz Mar. drüžbe, kak bi si pa po nepotrebnom stroške delale z belim gvantom i zastavov, pa da bi farnikov penez, ki je dani v drügi namen, za svojo drüžbo potrošne. To bi rodilo zburkanje vu fari, šteroga naj nas čuva Bog. Gospod voditeo so vzeli na, znanje odgovor drüžbenic. Drüžbenice so njim pa Zahvalne, ka so njim smele kak svojemi oči vse svoje težave odkrito povedati. Ta drüžinska odkritosrčnost je najbolši porok i jamstvo, da bo Marijina drüžba v Črensovcih, napredüvala, rasla i zrasla v pravo Marijino drüžino. — Drüžbenice. Na podporo Novin nam je poslao Gonza Anton iz Benice 10D. Bog povrni. 4. februara 1934. NOVINE 3 „Kalendarje se po baotoj odavajo, mi je pa ne dobimoˮ, so se pritožili v ednom mesti poleg Sobote naročniki. V baotoj so se odavali i se Odavlejo kalendarje, ali, žali Bog, ne naši. Mi smo jezere na njih zgübili lani i letos, ar so kesno prišli. A krivi ne smo mi. Zaduženi kmetje pazite na to! Zakon od zaščite kmeta določi, da majo pravico do znižanih obresti i do 12 letnoga odplačila starih dugov samo tisti dužnicje, ki dokažejo pri peneznih zavodaj, to je bankaj i posojilnicaj, 1) da so se bavili te, gda so posojilo vzeli, samo s kmetijstvom, 2) da njihova vrednost ne presegala te brez šum i pašnikov 75 hektarov i 3) da je bila Podloga za dačo na zemlo višiša, kak pa Podloga za drüge dače. To so dužni predvsem potrditi tisti, ki so se bavili poleg poledelstva z trštvom ali bili gde v kakšoj slüžbi. Dobro pa bo vsakomi dužniki se včasi Zglasiti, kak to prečtete v posojinicaj i opitati, jeli posojilnica žele od njega više povedano svedočanstvo, ali ne. Da ste ví dužni dokazati, ka ste kmetski lüdje, ne pa Penezni zavodi. „Dobre pol je in okolicaˮ. Dobrodelne drüštvo „Varstvoˮ v Ljubljani je pod tem naslovom izdalo I. zvezek zbirke narodnih pesmi, ki jih je zbrao ino harmonizirao znam nabiralec nar: pesmi Franc Kramar. Celotna zbirka bo izišla v 3 zvezkaj, vsaki bo obsegao okoli 40 pesmi. Prvi zvezek obsega cerkvene ino nabožne, sledile bodo prigodnice, kolednice, vojaške, posmrtnice itd. Drügi i tretji zvezek sledita eden za drügim. Pesmi so pridene največ za mešani zbor, nekaj jih je tüdi za ženski ali moški zbor, kak vsebina to zahteva. Harmonija pesmi je priprosta, vmerjena v smisli priprostih pesmi samih, mera je vseskozi dobro zadeta; pri vsakoj pesmi je označeno, kje je zapisana in što jo je spevao. Vmes je tü pa tam vpleteno dobro zrno od pomena posameznih reči, o šeg i oseb. Vsebina je povsod Popolna, ve obsegajo neštere pesmi 15 do 20 kitic. Pesmi moramo priporočati vsakomi, ki ma smiseo za lüdsko popevko, mimo njih pa ne bo smeo nieden etnograf, nieden glasbenik i nieden pesnik, ki se bo šteo približati düši naroda. Naj bi ta nova, lokalno zaokrožena, sistematično vrejena zbirka včasi sfalila tam, odkec je zbrana — med naš narod! Cena zvezki je 10 Din, po pošti 1 Din. več. Što naroči i naprej plača vse tri zvezke, je dobi za 25 Din. Naročila sprejema Dobrodelne drüštvo „Varstvoˮ v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 17. Dar delavca. Horvat Alojz iz Francije nam je poslao 30 Din. za siromake na Dom sv. Frančiška, pa 12 Din. dodpore na naše liste, polovico na Novine i polovico na M. List. — Bog povrni. Naši listi na Polskom. „Polj-sko-jugoslawanskie Stowarzyszenie“ je razstávilo v Toruni na Polskom vse Slovenske liste. Pozvani smo bili tüdi mi. Naše Novine, z M. Listom i Mar. Ogračekom so dobile na toj lepoj razstavi tüdi častno mesto. Večerja strelska drüžine v Črensovcih. Črensovska strelska drü- žina je priredila za svoje kotrige i za neštere pozvane goste večerjo v gostilni Bauer Šamuela 21. januara. Večerja je bila drüžinska. Najprle so li-citirali na kokota, torte, sladkarije, ka je zbüdilo dosta smeha. Pri večerji je Bauerova gostilna podvorila gostom, ki so napunili vse sobe, z dobrov pijačov i jestvinov. Ne pišemo te vrstice zato, kak da bi šteli delati propagando za pojedine v toj sükešini, nego samo zato, da pokažemo na nekaj razveselivoga i na nekaj neraz-veselivoga. Razveseljivo pri večerji je bilo to, ka so se zbrali pri njej nasprotniki zadnjih občinskih volitev. I ne samo zbrali, nego tüdi v slogi i miri bili vküp dugši čas. To je prav. Vse se mora pozabiti, ka je bilo, i vse mora zdrüžiti lübezen, ki sloni na pravici. Gde sta pa pravica i lübezen, zdrüženivi, tam je Bog doma. Če je pa Bog z nami, što nam more kaj? A ta složnost ne trpela stalno. Po polnoči so se razvežüvati, ali bole povedano vpletati začeli jeziki i sta nastali pali dve stranki. Kak gda dva kokota v ednoj kürjoj drüžini si brü-sita škrample, šinjeke nategüjeta i čakata, gda bi vküpdarila i se skrvarila, a jiva vertinja z meklov razžene, ravnotak sta si stala tü naproti dva stariva tabora, samo ka ne trbelo mekle, nego zmagala je pamet i prevdarnost, štera je zabranila spopad. Če so se pa gde v drügoj krčmi bili, ne spada sem. — Navzoči. Če mate krumple i grah k odaji! Gospodarska zadruga v Črensovcih je dobila ponüdbo, da v Zagreb lejko oda tri vagone belih, z rokov nabranih krumplov i eden vagon mešanoga graha. Gde bi se bar eden vagon najšeo toga tü navedenoga blaga, naj se to taki javi z cenov, štera se prosi, v Črensovce zadregi. Javite zadrugi tüdi, počem date hajdino, prešo kukorice i drügo zrnje, ar to pita veletrgovina. Po državi. Grozila železniška nesreča se je zgodila pri Krškom pred Zagrebom. Hüdobni lüdje so nalekli peklenski stroj v brzovlak, šteri je eksplodirao i vužgao dva vagona. Trije Potniki so zgoreli, 9 jih je ranjenih. Petovar Lovro, narodni poslanec si je tak rešo živlenje, ka je skoz okno skočo vö. Bombe so bile nalečene v Austriji vu vagon. Dva Potnika, šteriva sta zgorela, sta bila iz Beča, eden pa z Hrastnika, naš državlan. Občinske volitve so iz večih volišč prišle pred upravno sodišče v Celji. To je po zakoni tožbam ali vgodilo, ali je pa te odbilo. Vgodilo je na priliko pritožbi v sosednih Križovcih poleg Lotmerka, gde bodo znova občinske volitve. Pritožbo proti črensovskim volitvam je pa sodišče zavrnolo. Ob priliki objavimo te sodni sklep. Krivi stodinarski so se začeli kotati po državi. Spoznajo se tak, da je štampano gor „Čdam upraveˮ, biti bi pa moglo „Član upraveˮ. Potem so bole rdečkasti i slika je slabejša na njih, kak na pravih pazite, ki je mate. V Sarajevi je vmoro 77 letnoga polskoga grofa Dedušičkoga njegov sluga za 120 Din. Nevemo držinče je mislilo, da ma grof dosta penez i ga osmrtilo. Od naših v tüjini. S. Bethlehem Pa. Tri Slovenske dekline je povozo avtomobil. Casar Josefina je mrtva, Šmit Treza i Kelemen Ana sta pa lejko ranjenive. — V evangeličanskoj Slovenskoj dvorani so odrašeni Slovenje nastopili v dvojoj slovenskoj igri, v katoličanskoj cerkvenoj dvorani pa šolska deca k božiči. Obe igri sta se posrečile i mele obilno obiskovalcov. — V angleščini pisanoga novoga industrijal-noga lista „The Industrialˮ Vrednik je Slovenec, Vaš Alojz. — Peček Ernest, Slovenec, je primaš ciganske bande, štera nastopa v radio-i v Allentowni. — Bobič Esther, Slovenka, je nastopila v večih amerikanskih klubaj kak igralka z akrobatnimi plesi. — Z posebnim cerkvenim dovoljenjom se je v cerkvi sv. Jožefa slüžila polnočnica na božič. Narod je cerkev do zadnjega kotička napuno. Postavlena božična dreva so cerkev šče posebno olepšala. (Am. Slov. Glas.) Po katoličanskom sveti. Za svetico je priglašena Sv. Ivana Autida Konrat, Francozka, smilena sestra, ki je s svojov lübeznostjov za vremena grozne francuske revolucije jezerim i jezerim pomagala. Jan. 14. letošnjega leta je osemjezero devic vsmiljenk njenoga reda bilo v, Rimi v cerkvi sv. Petra, iz 1230 samostanov, gda se je slovesnost štetja k sveti-cam vršila. Kotrig ma te red smilenosti 125 jezero, štere mrzlomi človeče-mi srci kažejo i delijo toplo Kristu-, šovo lübezen. V Franciji, gde je milijone znoro Stavinsky, kak smo pred kratkim šteli, žive teliko pobožnih düš, jla se za 200 oseb, ki so vmrli na glasi svetosti, prosi čast oltara. Koliko luteranov se je povrnolo v Angliji na katoličansko vero? Leta 1930-ga 11980, leta 1931-ga 12152, 1. 1932-ga pa 12372. Vsako leto več. V treh letaj je katoličanska Maticerkev nazaj dobila v Angliji 36504 svoje zgüblene dece. V Angliji je zdaj že okroglo tri milijone katoličancov. Novinar Boyle, ki ma dva brata farara, je zdaj postao katoličan. Katoličansko gledališče so odprli v Parizi G. Leclos, P. Dumaine i G. Golin. To bo samo takše igre naprejdavalo, šterih vsebina ne žali Jezušove vere. Nad vse hvalevredna i prepotrebna nastáva. Katoličanski admiral na Japonskom, Jamamoto je mrtev. Pogan je bio i boža milost ga je pripelala v Jezušov cerkev. Njegov poganski casar ga je nateliko cenio, da ga je kak zastopnika svoje države poslao v Ver-sailles na mirovna pogajanja po boji. Tü se je spoznao z nuncijom Ceret-tijem i postala sta si najbolšiva prija- tela. Kat. akcije za mladino je bio predsednik, štera ga visoko častna. Kak goreči katoličanec je v velkoj meri potrdo delo kat. misijonarov, da so želi uspehe z spreobračanjem poganov. Zvonili so, da je vse brnelo na Španjolskom božične svetke. Prle, gda so bili protivniki vere na vladi, so branili zvonenje po cerkvaj. A zdaj, da je krščansko lüdstvo zmagalo, je od radosti zvonilo po celoj Španiji i molilo, brezvörci so pa z zobmi škripale Okoli po sveti. Za zdrüžitev luteranske vere z katoličanskov je v celom svojem živlenji z cele moči delao lord (grof) Halifax, Anglež. Zdaj je vmro v 94 leti starosti na zvünaj kak luteran (anglikan), v dühi pa kak sin katoličanske. Čerkve, štere je tak vroče lübo i k šteroj bi rad nazaj pripelao celi angleški narod. Po njegovoj gorečoj delavnosti so sprejeli luteranje v Angliji vnogo od katoličancov, kak sv. mešo, spoved i drüge obrede, naj samo bliže pridejo k Kristuši nazaj. Samo ka meša je nevalana pri njih, ar njihovi püšpecje nemajo oblasti meš-nike posvečüvati, ki bi lejko spremenili krüh i vino v Kristušovo telo i krv. Kaštiga za nepokornost. Rakič Ljubomir oča v Bosanskom Čamci je 20 let staromi sini prepovedao, naj ne hodi na Savo se v čuni vozit. Sin ga je ne bogao. Oča njemi je v čemeraj zakričao: „Bog daj, da bi ta tvoja pot na Savo, bila zadnjaˮ. I tak se je zgodilo. Čun je prišo preblüzi k parniki (hajovi), se prevrno i nebogavni sin je prišo pod ladjo, štere vijak (šrajf) ga je vküp zdrüzgao. V Nemčiji se vrši veliko preganjanje dühovništva. Dühovniki vršijo samo svojo dužnost, gda razlagajo na glasijo Kristušovo vero, kak jo je on včio. To se pa ne vidi Hitlerovcom, ki so znajšli neko staro nemško pogansko vero. Zato pa dühovnike v voze mečejo na duge mesece. Narod je tak razkačen, ka je šteo sodno dvorano razvrčti. Mladina pa se proti prepovedi zbira v procesije i vadlüje svojo krščansko vero. Vmorjeniva sta dva kitajskiva misijonara, dva so pa komunisti odegnali s sebov. Ednoga zmed zguble-nima, frančiškana Tradua Alberta so verniki rešili z rok komunistov. Kratki glasi. Lani se je odselilo 60 jezero Židovov v Palestino. Vsaki izseljenec je meo okroglo dvestojezer dinarov. — V New-Jorki, v Ameriki je dva mijijona Židovov. Penez, štamp, zrnje i obleka, vse je v njihovih rokaj. Kak ti židovski bogatašje pišejo v svoje novine, tak se ravnajo milijoni po Ameriki, za Amerikov pa v drügih državaj. Gda so meli Rusi boj z Japonci, so te Židovske novine podpirale Japonce i za njimi je Šla cela Amerika. Kak so boljševiki prišli na vlado v Rusiji, šterih vodilni možje so bili Židovje, so newjorške židovske novine tajile, da bi se v Rusiji godile tiste grozote, za štere je celi svet znao. Teiste židovske novine so tüdi pripravlale pot, da je Amerika priznala Rusijo i ž njov pogodbo sklenola. — V Franciji so ešče zmerom velike demonstracije zavolo židovskoga vkanlivca Stavinskoga i to ne samo v Parizi, nego tüdi po celoj deželi. En del vlade je očrnjen, da se je dao odküpiti. Celo deca napada policijo, gda ta nastopa proti demonstrantom. Grozno zburkanje je nastalo v državi, gda se je zvedilo, ka je zgüblenih na sodniji 1200 aktov, iz šterih bi se dalo posvedočiti, što so krivci. P. Sutter: Šatan v lllfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češSine Alojzij Nemec. X. Na romarskoj poti v Einsiedeln. V maji 1868, sta bila dečka posebno božniva i stalno puniva besnosti. Gosto sta gučala tak grde i ne-spodobne reči, da sta si g. župan Treseti i g. Brobeck zgučala, da ta končibar z Leopoldom Šla v Marija Einsideln, da bi na tom milostnom kraji mogo Zednim biti izvršeni tüdi izgon šatana. Z\ ün teva dva gospoda níšče v celom lllfurti nikaj ne znao od toga nakanenja. Den kesnej je že Leopold pravo Tre-schi: „Ti i Lien (župnik iz Orschvvei-lera, prijateo i rojak župnika Breya) me ščete odpelati ta za brege. To mi nikak ne povoli. Ka? Tam najsiode-berém ? (misli na klošter v Einesidelni). Nikdar! nikdar! Tü se je oglaso mlajši: „Oženiti se ščem!„— „Ja, speklomˮ, je odvr- no starejši. „Ali jaz?ˮ G. Tresch nato: „Ti, — ti boš šo ž njim na svatbo. Jaz tüdi lehko idem?ˮ „Jaˮ, je odgovoro Leopold, „ti i Leinˮ. „A što šče?ˮ je pitao župan. „I šče nekelko drügihˮ, je odvrno dečko, „ali jaj vam, Vrh je visikiˮ. — „Ne bojim se tvojih gro-ženjˮ, je odgovoro g. Tresch. Dečka sta o nameravanoj poti ne mogla nikaj znati; to je znao samo šatan, šteri je spravo dečka v čemére i v zamišle-nost, ne pa znao skriti svoje hüdobije. Den odhoda se je približao. G. župnika Brey i Lien, kak tüdi g. La-chemann, Brobeck i Tresch so sprevajali Leopolda. Te je pa komaj po dugšem zadržavanji stopo v vlak. V Mülhauseni je pristopilo šče nekelko gospodov, šteri so šli ravno za istim cilom. To so bili: g. Loetsch, provincijal marijanskih bratov, g. Klein, načelnik postaje v Colmari i g. Weber, cemešter pri stolnici v Strassburgi. Med potjov je bio Leopold miren, čüdivao se je prelepim krajom, jezerom i gorám, jó i pio kak drügi. Drügi den po prihodi v Einsiedeln, so se šli gospodje v klošter oglasit. Bilo njim je naznanjeno, naj z malim prido ob devetoj vöri v določeno dvorano, gde jih bo páter exorcist že čakao, to je redovnik, ki de izganjao vraga. Malo pred določenov vürov so se gospodje napotili proti kloštri. Ali Leopold se je brano z vsov silov. G. Lachemann ga je na to zgrabo i ga neseo v dvorano, gde jih je pater Hije-ronim Hecht že čakao. Zdaj je začno obsedenoga na vse mogoče načine spitavati, ne pa dobo od njega nikšega odgovora. Potom je začno z molitvami, štere so za izgon predpisane. Pri teh je začno dečko kričati i rjüliti. Ar je exorcist nikaj ne dosegno, je proso gospode, naj bi odvečara včasi nazaj prišli. Gda so pozvani ob določenoj vöri znova prišli, je položo Pater dečki štolo okoli šinjeka i molo nad njim. Obsedeni se je toga na telko brano, da so ga štirje gospodje komaj ladali. Potom se je vrgeo na tla i obležao kak mrtev, za nikelko minut pa je skočo vujškar i šteo zbežati, ali zadržali so ga. Proda se v Ljutomeru eno-nadstropna hiša, zidana leta 1929. obstoječa iz dveh dvosobnih in dveh enosobnih stanovanj s pritiklino. Taista stoji ob ba-novinski cesti. Zraven je še travnik, odnosno dvorišče, ki meri 7 a 37 kv. m. Cena in drugi pogoji se zvedo na županstvu mestne občine Ljutomer. Odam v V. Polani pol orala zemle posejane z pšenicov. Zemla je prvorazredna na „Dugih njivajˮ. Hozjan Ignac, Velika Polana hš. 107. 4 NOVINE 4. februara 1934 Službena naznanila. Pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta. § 1 Zaradi javne požarne varnosti se morajo vse kurilne naprave ometati po predpisih tega pravilnika. § 2. (1) Kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno, se vse kurilne naprave in dimni odvodi ometajo v mestih, trgih in občinah, za katere je uporabiti I. del gradbenega zakona ter v rudniško krajih vsak mesec, v vseh drugih krajih pa vsaka dva meseca. Neglede na kraj pa se ometajo a) kurilne naprave, vštevši centralne kurilne naprave, v večjih gosti-ščih, pekarnah in zavodih, vobče v onih podjetjih ali javnih zgradbah, kjer se stalno mnogo küri, vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi vsakih 8 dni; b) plinske kurilne naprave, parni kotli in njih dimni odvodi ter tovarniški dimniki vsake tri mesece; c) odprta ognjišča in odprti dimniki vsake tri mesece, vendar sme pristojno obče upravno oblastvo na predlog požarno-policijske komisije in po zaslišanju „.Zbornice za trgovino, obrt in industrijo odrediti tudi druga-čen rok za kraje, kjer tako pogosto ometanje ni potrebno. (2) Ti ometalni roki veljajo samo, kadar se kurilne naprave stalno uporabljajo. (3) V krajih, koder je bilo po veljavnih določilih ali po običaju ometanje še pogosteje, sme pristojno obče upravno oblastvo I. stopnje po zaslišanju pristojnih občinskih uprav in združbe dimnikarjev odrediti, da ostanejo dosedanji ometalni roki v veljavi. § 3. Kurilne naprave v opekarnah in sličnih sezonskim obratih se ometajo po dogovoru, a vsaj enkrat na leto. Po dogovoru se ometajo tudi stanovanjske lončene peči. § 4. (1) Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo upravičeni dimnikar, ki mora opravljati dimni-karske posle osebno in je za delo osebno odgovoren, Če delci ne opravlja osebno, mora postaviti poslovodjo po zakonu. Dimnikar, odnosno poslo-vodja je odgovoren tudi za delo po-možnega osebja, ki ga uporablja. (2) Gorišče in dimne odvode je omesti tako, da se morejo za določen čas redno in zlasti požarno varno upo-rabljati. Zato mora dimnikar vselej pri ometanju skrbno pregledati kurilno napravo, pa tudi pred uporabo nove ali predelane zgradbe preiskati, če so go-rišča in dimni odvodi redno izvedeni. Na morebitne nedostatke mora dimnikar opozoriti hišnega posestnika, odnosno najemnika; če bi se nedostatek ne odstranil, je to javiti pristojni občinski upravi. § 5 (1) Dan in uro ometanja je dimnikar dolžan pravočasno razglasiti na krajevno običajni način. Če pa se ometanje vrši vsak mesec ali še pogosteje, se mora dimnikar dogovoriti s hišnim posestnikom, odnosno najemnikom o stalnem, koledarsko določenem dnevu in uri ometanja. (2) Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri delu ovirata Ta pa je dolžan, da delo izvrši hitro, kar najsnaž-neje in brez okvare prostorov. § 6. (1) Izvrševanje dinakarskega obrta sme ban po .prosti presoji glede na občne koristi in po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter dimnikarske združbe omejiti na ometane okoliše za posamezna upravna področja, njih dele ali za več upravnih področij skupaj. (2) Posledica take razmejitve je, da smejo v vsakem ometalnem oko-lišu izvrševati obrt samo tisti dimni-karji, ki imajo tam določen sedež obrta. Samo ob nevarnosti požara smejo izjemoma opravljati posel tudi v drugih okoliših. (3) Ban sme na način, označen v odstavku prvem tega paragrafa, tudi izpremeniti ali odpraviti omejitev na ometalne okoliše, ne da bi zaradi tega prizadeti imeli pravico do kake odškodnine. § 7. (1) Dovolila za izpraznjene dimnikarske okoliše se izdajajo samo po javnem natečaja (konkurzi ki ga mora razpisati prvostopne obče upravno oblastvo v 15 dneh od dne, ko je postal oko-liš prost. (2) Dovolilo se izda prvenstve-no onemu, ki je poleg strokovne izobrazbe i zanesljivo-sti dokazal najdaljšo nepretrgano zaposli-tev. Vojni invalidi in pomočniki, ki so pri delu postali invalidi, imajo prvenstvo pred vsemi prosilci, če znaša njih čas zaposlitve ostalih prosilcev. Med invalidi ima prednost oni, čigar invalid-nost je večja. (3) Čas, prebit na samostojnem delu v svojstvu dimnikarskega mojstra, se šteje kot čas zaposlitve. (Dale) Zaščitenim dolžnikom—kmetom. Podpisani denarni zavodi v M. Soboti pozivajo vse one kmete, ki so zadolženi pri njih in mislijo, da imajo pravico do zaščite po uredbi o zaščiti kmeta z dne 22. novembra 1933. da do 10. februarja t. 1. predložijo svojim denarnim zavodom dokaz, da so zaščiteni. To je potrebno zaradi tega, ker morajo denarni zavodi z dnem 23. novembra 1933 zaključiti račune zaš-čitenih kmetov in jih od tega dne dalje voditi po določilih uredbe. Seveda velja ta poziv samo za one dolžnike-kmete, ki tega niso še uredili s svojimi denarnimi zavodi. Dokler prizadeti dolžniki ne dokažejo denarnim zavodom pravice do zaščite, jim nemorejo zavodi nuditi ugodnosti po uredbi. Dokazi o pravici do zaščite morajo biti verodostojni in resnični. Neresnične podatke lahko smatrajo denarni zavodi za poskus prevare, ki je kaznjiv. Po določilih uredbe morajo dolžniki denarnim zavodom predložiti dokaze, da so ob času zadolžitve 1) sami ali s člani svoje rodbine obde-lovali zemljo, 2) da njihova posestva tedaj niso presegala 75 ha obdelane zemlje (njiv, travnikov, vrtov, vinogra-dov, torej brez gozdov in pašnikov), 3) da je bila tedaj njihova davčna podlaga ali katastralni čisti donos za odmero zemljarine višja kakor pa podlaga za odmero drugih neposrednih davkov. Uredba Sicer določa, da izdaja gori omenjene dokaze županstvo, vendar navadno Potrdilo županstva ne zadostuje, ker ne nudi dokaza, saj dokaznih pripomočkov županstva v večini slučajev sama nimajo. Zato naj dolžniki preskrbe pri davčnih upravah številične podatke o davčnih podlagi za davke, ki so jih plačevali ob času zadolžitve in jih predlože denarnim zavodom osebno ali po pošti. Točne podatke županstva morajo torej predložiti poglavitno le oni, ki so se poleg kmetijstva bavili še s kakim drugim poslom. Prekmurska Banka d. d. prej: Muraszombati Takarékpénztár v M. Soboti Kmečka posojilnica r. z. z o. z. Kreditna Banka d. d. v M. Soboti v M. Soboti Občinska hranilnica Prekmurska posojilnica r, z. z o. z v M. Soboti v M. Soboti ZDRAVSTVO. Dober recept za slab želodec. Francoski Zdravnik priporoča sledeče vrastvo za slabe želodec v lista „La Natureˮ (Narava); Razreži | sto gramov česneka na drobno i ga deni v šest deci beloga vina. Sledkar deni šče notri sto gramov medü i to dobro mešaj ali trosi. Vse precedi skoz pápir i vzemi z te tekočine vsako zajtra i vsaki večer edno kupičko, dokeč se ti želodec ne popravi. Gospodarstvo. Kontrola meda. Medeni pridelek. Razliküjemo tri vrste pridelka: sproto-lešnjega, letnoga i jesenskoga. Vsaka vrsta mora biti vednako dobra, čeravno se na eden den sprešao ves med. Podrobnejša pa med ločimo: 1. cvetličini, 2. akacijov, 3. kostanjov, 4. lipov, 5. hajdinske 6. borov, 7. jaličov, 8. listni med, 9 mešan med (po včelaj) — cvetlični i jaličov, — cvetlični i hajdinske cvetlični i borov. Kostanjov med je od kontrole vzeti, ravno tak prešan na prešo. Kostanjovoga sme biti samo telko, ka ne dobi bridkoga žmaja. Pri jemanji meda moremo biti jako previdni. Med je zreo, gda je zamazan; neza-delan med pa more biti gosti; čisti je menje vreden. Žmaj meda kvarimo z močnim kaje-njom, karbolom, mažaroni trčalnice ali preše. Paziti moramo, ka je pri točenji meda orodje i posoda čista. Meda ne smemo pri vöpüš-čanji segrevati nad 50 C, ovak zgübi na farbi, dišči i žmaji. Osmojen i kisli med dobi oceno ; slab Čiščenje meda. Čiščenje meda je za vsakoga obvezno. Če šče biti deležen kontrole, more nücati čistilnik, ovači ga kontrolor ne sme zazna-müvati za čistoga, če je tüdi vzorec čisti i prozoren. Če med segrevamo za trcanje, ga moremo včasi čistiti, s tem, da ga vlijemo v čistilnik, dobro odenemo i ga mamo na toplom. Drügi den je med čisti i ga lehko vlijemo v posode. Nekaj dni potom se odzgoraj naberejo pene. Te moremo previdno odstraniti, da bo površje čisto i gladko kak olje. Shranjüvanje meda. a) Posode morejo biti čiste i brez düha. Zapirati morejo dobro, ka med ne dobi neprijetnoga düha. Nücati smemo samo po-kositveno, pološčeno (emojbreno), lončeno, steklene (glažovinasto) ali pa leseno posodo. Najböša je pokositvena posoda, Cinkova ali po cinkana je ne dopüstno zato, ka se v njej med skvari i zdravji škodi. b) Prostor za shrambo meda more biti popunoma sühi, brez močnoga düha; kak petrol, sir (kisilak) itd., ne sme biti tam. Okoli posode pa večkrat natrosimo pepeo, ka zabranimo pristop mravlam. Seznam pcnüdnlkov. Drüštvena čebelarna vodi imenik po-nüdnikov. Kotrige smejo ponüjati med lastnoga pridelka. Odani med more rojar javiti drüštvi i sporočiti, kelko etiket njemi je ostalo. Što to ne zvrši, zgübi pravico ponüdbe po seznámi. Cene. Nove kukorice 100 kg. se oda za 75 Din. Deske kon. od 15 em. naprej 280—300 Din, deske par. od 15 em. naprej, 320- 330 Din. po kubikmetri franko nakladalna postaja. Brzojavni drogovje pa 130—150 Din. kubični meter. Pri živini je skočila cena za debele bike i za teoce, kak i za svinje do meter teže. Jako dobro ceno majo jesenski prasci. Cena pšenice je 105—120 Din za 100 kg. Dolar vala 37, nemška marka 13-65, angleški fünt 187, francucki frank 2 45, Čehoslovaška krona T70, šiling 9-15, talijanska lira 3 02 Din. Pošta. Prosimo Vas lepoga nam plačate z prvov poštov lanski dug za Francijo sledeči: Bertalanič Matjaš Večeslavci za Videnja Marijo Din. 40; Zrim Franc, i domači Din, 65; Barbarič Jožefi domači 65 Din; Horvat Štefan i žena Bratonci 12 Din; Kočar Franc i domači 65 Din; Horvat Roza i domači 17 Din; Žmavc Karolina i domači, Gorica, 32 50 Din; Horvat Marija i domači 22 Din; Trplan Ernest i domači 22 Din; Nemec Kupšinci, 40 Din; Povzek Franc i domači Kruplivnik 65 Din; Barbélj Ludvig i domači 17 Din; Grabar Kalman i domači 17 Din; Grabar Vilmoš i domači, Mlajtinci 67 50 Din; Sukič Milan i domači 100 Din; Hujs Jožef i domači 4850 Din; Kološa Martini domači 17; Din. Bencik Ludvig i Golob Širiteo, Moravci 65 Din; Rac Mihael i domači 17 Din; Novak Franc i domači 68 Din; Rodi Ivana pajdašje, Gumilica Din, 46.25; Gomboc Jožef i Šerüga Jožef, Širiteo Pečarovci 65 Din; Maroša Štefan i Cigan Martin, Gančani 171. Din. 33;Lebar Štefana žena, Velika Polana Din. 50; Vogrinčič Vilma i Kalman Veščica hš, 59. Din. 27-50; Baligač Mari a i domači, Din. 22; Smodiš Matjaš i domači Din 34; Vlaj Terezija i Mihal, Zenkovci. 27 50 Din. K dužnikom smo spisali tüdi tistih iména, ki so naročili v Francijo liste. Prosimo je, naj je Opomenejo, da svojo dužnost spunijo. To vse je stari dug. Majcan A. Groblje. Na I. 1932. bilo duga Din. 3.75. Na letos tak plačano 26.25 Din. naročnine. Pintarič Frančiška, Gerlinci 5. Grah Štefani, širiteli smo pošilali brezplačno Novine. Tak je bomo letos tüdi novoj širitelici. Do marca počakamo. Tkalec Martin, M. Kneževo. Na staro nemaš duga, vse smo na novo spisali. Miholič Štefan, Ferme de Bronessy, Francija. Na lani vse plačano. Letošnjo naročnino dobili, kalendar pošlemo. Benkovič Terezija, Garešnica. Na lani ste nej bili nikaj dužni, zato smo poslane peneze vse na letos spisali. Činč Ludvig, Ficulaine, Francija. Peneze sprejali. Kalendar dobiš. Liste našè dobivaš od 1. novembra. Na letošnje leto jé tak plačano 72.15 Din. Kranjec Ludviga domači, Dolič. Vaš ma na Novinaj v Franciji 65 Din. lanskoga duga. Prosimo vas, da ga taki plačate. Špilak John Wauschal, (Kanada i domači. Duga na lani je 100 Din. Žlebič Jožef, Buenos Aires i domači Markovci. Duga na lani je 600 Din. Bratkovič Janoš, Valeppe, Francija i domači. Duga lanskoga je 65 Din. Krčmar Ivan, Monchy, Francija. Duga je 16 Din. Matko Tila, Gančani. Prinesi lansko naročnino za Hajdinjak John v Canadi. Plačaš 100 Din. Naznani tüdi, če bo meo tüdi letos naše liste. Rogan Štefan, D. Slaveči. Za Rothdeutschom je 100 Din. duga za lani. Kološa Martin. Ville^s, Francija. Lani so Plačane Novine i za letos. ODA SE H I Š A v TURNIŠČI, na najbole prometnom mesti, v Prekmurji, z gospodarskim poslopjom i jako dobro obiskanov trgovinov kož i mešanoga blaga zavolo preselitve z ali brez skladišča blaga. Trgovina je že prek 70 let stara, v mesti z več kak sto čevljarov edina, ki v velkom obsegi dela za senja. Pisma na naslov E MAN U E L BADER ČAKOVEC NAZNANILO. Marič Anton, urar in fini mehanik v Beltincih naznanja, da si je nabavil novi in najmodernejši Phílips-ov aparat za polnenje akumulatorjev. Vsled tega oskrbuje strokovno in točno polnenje vsakovrstnih akumulatorjev po najnižji ceni. — Toplo se priporoča MARIČ ANTON, urar in fini mehanik v Beltincih. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Katkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblasti o odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi. Zimska slika v šumi.