!Z List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Momecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONANE POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Stalinova stvar bo živela stoletja podBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 228 ■odo! logel TRST - SOBOTA, 14. MARCA 1953. CENA 20 LIR ra t veze PREDSTAVNIKI VSEH PARTIJ IN SOVJETSKIH NARODOV SO GA SPREMILI NA ZADNJI POTI den li jo» kij ali j a STALIN POČIVA V MAVZOLEJU NA RDEČEM TRGU ■n poleg svojega nesmrtnega učitelja in vzornika Lenina MOLI Georgi] Malenkov : „Naša sveta dolžnost naj bo želja ljudstva, da ne dovolimo več prelivanja krvi milijonov ljudi!“ lili:' mtmm.. - « . v.. ^ is. ' * mm "S/ava Stalinu! )lejšSmrt tovariša Stalina je vol Vse nas, za vsakega izmed ga P bolestna, neprecenljiva izvalila. S Stalinom je človeštvo lovtubilo genija, voditelja, uči-vailia- Zaradi tega je pred stra-ega° novico ostal svet dela so ^Paden in se je s spo-štova-6Pl {n češčenjem priklonil kcle5 velikim pokojnikom, jolj^akleti sovražniki vsakega zaiPredka, imperialisti, Vati-n. hlapci, kot De Gasperi, jo m i2dajalci, kot Tito, so po-;v Sp Pili od veselja, ko so zve-i »P, da je Josip Stalin umrl. {j j( trenutek so ti zaslepljeni nosniki verjeli, da Stalinova i vofrt pomeni smrt komuni-ìper'a, padec sovjetskega reži-j d»5; razkroj združene sociali-ki Pne fronte, razpršitev k-o-unističnih partij. Eisenho-je izdal proglas ruskemu 1 ^-todu, da bi se uprl; dneve iokVdneve 50 radijske postaje za .e pr°ti Sovjetski zvezi ta in ameriškega duceja. Pa-. j7- ki je bil tako nežen s .^tlerjem in Mussolinijem, ta-, ’ očetovski s Franciscom e Jancem in tolikimi drugimi pu^avci narodov, je žalil spo-sv 'n Pokojnika. De Gasperi je L _ lel do Stalina isto zadrža-ali je, kot ga je imel do Cesa-nab Battistija, ko ga je Franc : Zažef dal obesiti. Pravijo, da ska se Tito in njegova tolpa v novico, ko 50 zvedeli v "Mi kot svinje. encMalin je 0dšei m počiva za iSčaMno. Toda zapustil je je-feslene ljudi, vzgojene v nje-pf#vi veliki šoli borcev komu-. Tiznia. Zapustil je svoja dela u s< njegov študij o -ekonomskih ie °9rašanjih sovjetske družbe nka^dstavlja sedanjo in bodočo izf tentaci j o sovjetskih komu-lapMov in komunistov vsega ansata, predstavlja njegovo po-;cno oporoko, izpopolnjeno reti sijajnim .pozivom, ki ga je ; Krekel ob zaključku XIX. ijsWngresa ;n je namenjen ko-,5n;stHrnim partijam kapitalu 'čnih dežel. Odšel je veliki je dobri Učitelj, obdan d iolj "boke bolesti in tihega joka judi/Un milijonov človeških bi-priP socialističnega sveta, kolo-ovifPlnih dežel in v imperiali-■ dO^n.h matičnih državah. V Reš''^ trenutku smo bolj kot i 'koli razumeli, da je bilo jgoi Vrastvo bogatinov, gospoda-v>. hlapcev, izdajalcev v il^ei ]e preplah, strah pred v»! rišnjim dnem. ki ne pri-d*, 4 njim, temveč pripada ritminovi armadi. lf udi ko je umrl Lenin, ve-iP''. strateg Oktobrske revo-nice Be, Stalinov Učitelj, sc za->r««š?ni trpeli in jokali, izko-člKhj.CevaiCi se pa hrupno vese-Ue . Z Leninom je mlada Reno^ l!rjavlom®KMVi! dežel° kovine. •tavjj . 1 ov> traktorjev. Po-s4il jn le ZSSR «na avtomo-., V , MužikB na traktor». ?l ^nvjet I5®’ svetovni vojni je t^ìrw - zveza premagala g°cnejšo vojaško silo na svetu in strla v prah ponosno prusko armado. Sovjetska zveza je zacelila strašne rane, ki jih je prizadejala vojna., presegla je predvojno raven v industriji in kmetijstvu in je na XIX. kongresu, potem ko ie požila obračun zmag, predložila svoj drugi povojni petletni načrt, ki ctvarja sovjetski družbi pot v višjo razvojno stopnjo socializma, v komunizem. Danes obkrožajo. ZSSR po večini prijateljske dežele in ne zloglasen «zdravstveni obroč». V Sovjetsko zveso se danes upirajo oči nadaljnjih stotin milijonov mož !n žena kapitalističnih dežel, kolonij in polkolonij. Partija Lenina in Stalina je enotna partija, čvrsta kot jeklo, na čelu mogočnega mednarodne- Vittorio Vidali ga komunističnega gibanja, ki šteje 25 milijonov članov. In sovjetska oblast šteje 36 let življenja. Živimo v Stalinovi dobi, v dobi ki jo preveva njegovo delo, njegov nauk, ki je nauk Marksa, Engelsa in Lenina, v dobi borbe narodov za novo družbo, človeško, pravično, komunistično družbo. V tej dobi, v kateri vse poti vodijo v k muirzem, se vse zmage v ZSSR, v deželah nove demokracije, v kolonialnih deželah kakor v matičnih državah, dosegajo v imenu Josipa Stalina. «Stalinova stvar — je rekel Malenkov na Rdečem trgu v Moskvi — bo živela stoletja in potomci bodo hvaležno poveličevali ime Stalina, kot ga danes poveličujemo mi vsi». Tovariš Stalin je v četrtek za vedno zatisnil oči. Največji genij današnje dobe, človek, ki je vse svoje življenje posvetil plemeniti nalogi osvoboditve zatiranih, ponižanih, teptanih, ki je ustvaril Prvo socialistično državo, vzgled bratstva in srečnega življenja narodov, je legel k večnemu počitku, izmučen od silnega napora svojega neutrudnega delc-vanja in objokovan od milijonskih množic delovnega ljudstva Sovjetske zveze in vsega sveta. Do ponedeljka je Stalinovo truplo pokrito z rdečim bar-žtfnom, ležalo v veliki dvoran; stebrov Doma sindikatov, prevlečeni s črnim suknom, dočim so bili marmornati stebri zaviti v zastave vseh 16 sovjetskih republik. Nad mrtvaškim odrom je visela velika rdeča zastava z napisom: «Proletarci vseh dežel združite se», ob njem so pa stali na častni straži Stalinovi najbližji sotrud-niki, voditelji KP SZ in sovjetske vlade, junaški maršali Sovjetske zveze in predstavniki drugih bratsk'h partij, ki so se izmenjavali vsakih pel minut. Na klopi ob steni, v globoki tugi, so sedeli Stalinovi otrici Vasilij in Svetlana ter vnuki. Tu se je sovjetsko ljudstvo poslednjikrat poslovilo od svojega ljubljenega voditelja in očeta. 16 kilometrov dolga vrsta ljudi, mož, žena, starčkov, mladine in otrok iz Moskve in vseh bližnjih in daljnih krajev obširne Sovjetske zveze je dva dni in dve noči počasi, mirno in žalostno korakala v mimohodu do Denta sindikatov in pred mrtvaškim odrom izročala poslednji pozdrav tovarišu Stalinu. Vsak je želel prinesti svojemu voditelju šopek cvetja tako, da so bili vsa dvorana, hodniki, stopnjišče in zunanji zidovi Vojaki moskovske posadke spremljajo Stalina na zadnji poti do Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu veliko' ljubezen sovjetskega ljudstva do dragega Pokojnika. V noči na ponedeljek, med 8. in 9. marcem so poslednjo častno stražo držali tovariši Ma. Ienkov, Beria, Molotov, Voro-šilov, Hruščev, Bulganin, Miku jan in Kaganovič; do 2.30 niče se je najprej začela razvijati povorka stotin in stotin vencev, ki so jih nosili moskovski delavci in delavke. Za njimi so korali mr L ali Sovjetske zveze na čelu z Budjonijem, ki so nosili vsa Stalinova odlikovanja razen odlikovanja ponoči je trajal tužni mimohod Heroja dela, ki bo za vedno sovjetskega ljudstva. v ponedeljek ob 10. uri se.je vršil pogreb tovariša Josipa polni najrazličnejših vencev I Visarionoviča Stalina. Ob zvo-in cvetja, ki so jasno izražali ku Chopinove pogrebne korač- ostalo pripeto na prsih ustvarjalca socialistične domovine. Sledila je na lafeti krsta s tov. Stalinom, do prlovice pokrita s kristalnim pokrovom, iz ka- terega je bilo videti mirno, vedro obličje Pokojnika, ki ga smrt v ničemer ni spremenila. Nato voditelji Komunistične partije In sovjetske vlade, predstavniki bratskih partij in vlad. Delegacijo Kitajske ljudske republike je vodil prvi minister in minister za zunanje zadeve Cu En Laj, delegacijo Nemške demokratične re-pub'ike predsednik in podpredsednik ministrskega sveta Gro-tewchl in Ulbricht, Madžarsko VODSTVO PARTIJE IN DRŽAVE JE V ROKAH STALINOVIH NAJBOLJŠIH UČENCEV Malenkov predsednik vlade ZSSR V predsedstvu ministrskega sveta so še Beria, Molotov, Bulganin in Kaganovič Georgi] Malenkov Dan po Stalinovi smrti, v petek, 6. marca so se sestali na skup.ni seji Centralni komite Komunistične partije ZSSR, ministrski svet Sovjetske zveze in Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR. Ob zaključku seje je bilo izdano sledeče poročilo: Centralni komite Komunistične partije ZSSR, ministrski svet Sovjetske zveze in Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR smatrajo v tem, za našo Partijo in državo tako težkem trenutku, da je najvažnejša naloga Partije in vlade zagotoviti nepretrganost pravilnega vodstva življenja vse države, kar zahteva največjo enotnost vodstva, da se tako brez šibkosti zagotovi uspešno uresničenje politike, ki sta jo izdelali naša Partija in vlada, tako na področju notranjih kakor tudi zunanjih zadev naše države. Zaradi tega in da bi se izognili vsakršni prekinitvi delcu vanja državnih in partijskih organov v vodstvu, smatrajo Centralni komite Komunistič^ ne partije ZSSR, ministrski svet Sovjetske zveze in Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR, da je neobhodno' treba izvesti vrsto ukrepov, ki naj zagotove vodstvo države in Partije. 1. Kar se tiče predsednika in podpredsednikov ministrskega sveta ZSSR: Tovariša Georgija M. Malenkov a se imenuje za predsednika ministrskega sveta ZSSR; tovariš Beria, Molotov, Bulganin in Kaganovič se imenujejo za prve podpredsednike ministrskega sveta ZSSR. 2. Kar se tiče predsedstva ministrskega sveta: Določa se, naj bo v ministrskem svetu samo en sam organ — predsedstvo- ministrskega sveta — namesto dveh — predsedstva in urada predsedstva. Predsedstvo ministrskega sveta bo sestavljeno iz predsednika in prvih podpredsednikov ministrskega sveta. 3. Glede Prezidij a Vrhovnega sovjeta ZSSR se priporoča izvolitev tovariša Vorošilova za predsednika Prezidija Vrhovnega sveta namesto dosedanjega. predsednika tovariša Svernika. Za tajnika Prezidija Vrhovnega sovjeta se priporoča izvolitev tovariša Pegova, doslej tajnika Centralnega komiteja Komunistične partije ZSSR,. Dosedanjega tajnika Prezidija Gorkima pa se priporoča za podtajnika Prezidija Vrhovnega sovjeta. 4. Dosedanji ministrstvi za varnost države m notranjih poslov se združujeta v eno samo ministrstvo notranjih poslov. Za ministra notranjih poslov se imenuje tovariša Beria. 5. Tovariš Molotov se postavlja za ministra zunanjih zadev, tovariša Višinki in Malik pa za prva namestnika ministra zunanjih zadev. Za namestnika zunanjega ministra se imenuje tovariš Kuznecov. Tovariš Višinski je imenovan za stalnega predstavnika ZSSR pri Organizaciji združenih narodov. ' 6. Za ministra oboroženih sli se imenuje maršal Bulga-nin, za prva namestnika pa maršal Vasilevski in maršal Žukov. 7. Združujeta se ministrstvo zunanje trgovine in ministrstvo notranje trgovine v eno samo ministrstvo notranje in zunanje trgovine. Za ministra notranje in zunanje trgovine se imenuje tovariš Mikojan. Za prvega namestnika tega ministrstva se imenuje tovariš Kobanov, za namestnika pa se imenujeta tovariša Kumikin in žavoromkov. 8. Združujejo se dosedanje ministrstvo avtomobilske in traktorske industrije, ministrstvo strojne industrije, ministrstvo za industrijo poljedelskih strojev in ministrstvo za proizvodnjo mehaničnih instrumentov v enotno ministrstvo strojegradne industrije. Za ministra tega ministrstva se imenuje tovariš Saburov, doslej predsednik Odbora za državni gospodarski načrt. Združujejo se ministrstvo za gradnjo prevoznih sredstev, ministrstvo- za ladjedelništvo, ministrstvo za gradnjo težkih strojev in ministrstvo za cestna vozila v novo ministrstvo za prevozna sredstva in gradnjo težkih strojev. Za ministra tega resora se postavlja tovariš Maličev. Združujejo se ministrstvo električnih central, ministrstvo za električno industrijo in ministrstvo za opremo obveščevalnih naprav ministrstvo za električne indusrijo in električne industrije- in električne centrale. Za zadevnega ministra se imenuje tovariš Per-vuhin. 9. Za predsednika Odbora za državni gospodarski načrt se imenuje tovariš Kosjačenko. 10. Priporoča se imenovanje tovariša Svernika za predsednika Centralnega sveta Sindikalne zveze ZSSR. 11. Priznava -se potreba, da se — skladno s statutom Komunistične partije ZSSR — namesto dosedanjih dveh organov, prezidija in biroja prezidija, ohrani v bodoče le prezidij Centralnega komiteja Komunistične partije ZSSR. Določi se. da bo ime! prezidij CK KP ZSSR odslej 10 članov in 4 kandidate. V prezidij Centralnega komiteja Komunistične partije se imenujejo tovariši Malenkov, Beria, Molotov, Vorošilov, Hruščev, Bulganin, Kaganovič, Mikojan, Saburov, in Pervuhin. Za kandidate prezidija se imenujejo tovariši Svernik, Pono-marenko, Melnikov in Bagirov. Za tajnike Centralnega komiteja so bili izvoljeni tovariši Ignatjev, Pospelov in Satalin. Potrjuje se imenovanje tovariša Mihajlova za tajnika Centralnega komiteja KP ZSSR. 12. Sklicuje se v Moskvi za 14. marca 1953. četrto zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki naj preuči sklepe skupnega zasedanja Centralnega komiteja KP ZSSR, ministrskega s veta Sovjetske zveze in Pre-zidija Vrhovnega sovjeta ZSSR. * * * Novi predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Georgij Maksimiljanovii Malenkov se je ioni 8. januarja 1902. v Orenbur-gu (sedaj Ckalov) od delavske družine. S 17 leti je kot prosto- ' ZSSR- ki. -’e z’eel svoj govor ljudsko republiko sc- zastopali tov. Rakoši, Hazi, Dobi in generalni sekretar KP Foeldvari, češkoslovaško delegacijo so sestavljali tov. Gottwaid, Ce-plčka, Bacilek In Sirčki, alban. sko je vodil n -mestnik prvega ministra Spiro Koka; iz Bolgarije je prišel tov. Cervenkov skupno s številnimi drugimi delegati, -romunsko delegacijo so sestavljali Georgij Dej, dr. Petru Groza in druge osebnosti, poljsko delegacijo je vodil tov. Bierut. Iz kapitalističnih dežel so prišli številni predstavniki Komunističnih partij in demokratičnih c-rgan'zacij. Tako so italijansko delegacijo sestavljali t v. Togliatti, Nen-ni, Di Vittorio 'n številni drugi. V sprevodu so stopali nadalje predstavnik francoske bratske partije tov. Duclos, španske Dolores Ibaru-ri-La Passionarla, angleške Pollit in števJnih drugih partij v svetu. Njim so sledili diplomatski predstavniki tujih dežel v Moskvi, številne osebnosti in o-gromna množica zvestega Stalinovega ljudstva. Žalni sprevod se je ustavil na Rdečem trgu pred Mavzolejem, kjer počiva Stalinov učitelj tov Lenin. Tu se je izvršila poslednja žalna svečanost. Na najvišjo tribuno so stopili voditelji sovjetske vlade in partije, maršali Sovjetske zveze in predstavniki bratskih partij in demokratičnega gibanja iz vseh krajev sveta. Prvi je Stalinu v slovo spregovoril tov. Georgij Malenkov, novi ministrski predsednik z __________ «Naša Partija, sov- j jetsko ljudstvo, vse človeštvo sti. Leta 1920. je vstopil v Par- I ie Utrpelo težko, nened- meti jo, kjer je — vedno v Rdeči ar- | stljivo izgubo: končal je sia- voljec stopil v Rdečo armado ter I b^edami. se boril za zmago sovjetske obla- madi — izv-ševal partijske funkcije. Po končani državljanski vojni se je vpisal na Visoko tehnično šolo, ki jo je dovršil leta 1925. Kmalu se . je popolnoma po-sv.etil samo političnemu delu ter so mu bile zaupane važne naloge v Partiji. Na XV1U. kongresu Partije je bil izvoljen v Central, ni komite, leta 1941. je postal kandidat, pet let kasneje pa član Politbiroja Komunistične partije ZSSR. Ud leta 1936. je poslanec v Vrhovnem sovjetu ZSSR, od Leta 1946. pa podpredsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze. Ameriška provokacija nad češkim ozemljem PRAGA — V torek sta dva ameriška lovca tipa «S 84» preletela češkoslovaško mejo in prodrla 40 km v notranjost dežele. V bližini Plzna sta naletela na skupino češkoslovaških letal, ki so jima dala znak naj pristaneta. Na ta ukaz se ameriška lovca nista ozirala 'n, d c čim je eden naglo odletel proti zahodu, so drugega češka letala dohitela in ga obstrelila. Letalo se je v plamenih naglo oddaljilo proti jugozahodu, padajoče vedno niže. Drugi dan je češkoslovaški zunanji minister izročil ameriškemu poslaniku v Pragi odločno protestno noto, vilo pot svojega življenja na-š Učitelj in Voditelj, hajvečji genij človeštva, Josip Visari-o-h-bvič Stalin. V teh težkih dneh deli s sovjeDk m ljudstvom globoko bol vse napredno človeštvo». Nato je opisal ogromen pomen vsega Stalinovega tela, ki nikoli ne bo umrlo. Le. nin in Stalin sta ustvarila prvo državo delavcev in kmetov na svetu. Stalin jo je utrdil in razvil, uresničil je bratstvo prej sovražnih številnih narodov Sovjetske zveze, skrbno je gojil in krepil Rdečo armado. ki brani meje domovine, iz zaostale dežele je napravil cvetočo industrijsko in kolbozno: državo in se stalno trudil, da še bolj poveča blaginjo svojega ljudstva, utrdil in vzgojil je Partijo, katere nepremagljiva moč je v neraz-rušljivi zvezi z ljudskimi množicami. Pod vodstvom tovariša Stalina je bil ustvarjen mogočen tabor miru, demokracije in socializma v katerem so dežele ljudske 'demokracije, veliki kitajski narod, demokratične republike Nemčije in Mongolije, korejski narod, ki se odločno bori za svojo neodvisnost in ljudstvo Viet Nama. Tov. Stalin je po-sevetil vse svoje sile obrambi miru. Voditelji Sovjetske zveze bodo vse to ohranili in se trudili, da še nadalje razvijajo in u-trjujejo ostvaritve tov. Stali- na. Na -koncu je tov. Malenkov -dejal: «Naj bo naša sveta dolžnost želja naroda, da ne dovolimo prelivanja krvi milijonov ljudi in zagotovimo mirno graditev srečnega življenja». Potrdil je mnenje tovariša Stalina, da je mirno sožitje med obema sistemoma mogoče, zato bo Sovjetska vlada in Partija še nadalje vc-dila politiko miru in mirnega sožitja v interesu vseh narodov. Nato je spregovoril tov. Beria, ki je dejal, da velika bol zaradi težke izgube ne bo uklonila železne volje Komunistične partije, ne bo razmajala njene strnjen sti in odločnosti na poti v komunizem. V vseh najtežjih letih zgodovine Sovjetske zveze sta si Centralni komite Partije in sovjetska vlada pridobila ogrommh izkušenj; vanju polaga sovjetsko ljudstvo tudi sedaj vse svoje zaupanje. Sovražniki Sovjetske države si zamišljajo, da bo Stalinova smrt vnesla zmešnjavo v vrste Partije in ljudstva. Toda motijo se, kajti prav v teh težk.h dneh se vse ljudstvo še tesneje oklepa in je tesno združeno s Centralnim komitejem in sovjetsko vlad-o. Pred sovražnimi mahinacijami mora vse ljudstvo še povečati svojo budnost. Sovjetska zve-ra želi mir, toda ljudstvo in Rdeča armada bosta znala dati dostojen odgovor tistemu, ki bi se upal napasti sovjetsko deželo. Zadnji je stopil na govorniški oder tov. Venceslav Molotov, ki se je kot najstarejši Stalinov scborec in učenec spomnil požrtvovalnega in razumnega delovanja pokojnega U-čitelja v mladih letih, za časa caristične reakcije in prve revolucije, ko se je neprestano boril kljub preganjanjem in aretacijam. Poudaril je ogromno pot, ki jo je Sovjetska zveza prehodila pod Stalinovim vodstvom in uspehe, ki jih je : dosegla. Ce hočemo ostati zve-j sti in vredni nasledniki tov. Stalina, — je dejal Molotov — moramo posvečati stalno skrb okrepitvi sovjetske armade in mornarice, da se zavarujemo proti vsakemu napadu sovražnikov, ter budno paziti na vse spletke imperialističnih napadalcev. Sovjetska država nima nobenih napadalnih namenov. Po preslavnih govorih so Stalinovi najbližji sotrudniki in prijatelji odnesli na ramah krsto v Leninov mavzolej, kjer bo veliki Voditelj počival, dokler ne bo zgrajen velik Pantheon, kamor bodo pozneje prenesli Leninovo in Stalinovo truplo ter ostanke drugih sovjetskih voditeljev, ki sedaj počivajo pod zidovi Kremlja. Bilo je točno poldan, ko so salve moskovskih topov in sirene vseh tovarn prostrane Sovjetske zveze poslale poslednji pozdrav, v večno slavo tovarišu Stalinu. * * * Tovariš Stalin je zbolel v noči med 1. in 2. marcem, ko se je nahajal v svojem stanovanju v Moskvi. Zadela ga je možganska krvavitev, ki je prizadela življenjsko važne dele možgan; izgubil je zavest, pojavila se je ohromitev desne roke in noge, pridružila se ;e izguba daru govora, nastopile so motnje v delovanju srca in dihalnih organov. K bolnikovi postelji so bili takoj poklicani najboljši specialisti, ki so skušali z vsemi sredsU i u-staviti proces bolezni pod vodstvom ministra za ljudstvo zdravje A. Tretjakova in vc-dje zdravstvene službe v Kremlju Kuperina. Toda kljub vsem naporom se bolnikovo stanje ni izboljšalo in v četrtek, 5. marca. zvečer ob 21.50 po moskovskem času je tovariš Josip Vi-sarionovič Stalin podlegel bolezni. Titofašisti zlorabljajo Stalinovo smrt za provokacije Komur ie doslej ni bilo dovolj dokazov, da je edina naloga tito-fašistov vršiti službo mednarodnih provokatorjev za račun vojnih netilcev, ta jih je lahko dobil te dni v izobilju. Ko je ves demokratični svet navdajala naj. globlja žalost zaradi bolezni in smrti velikega voditelja, so ti iz-vržki človeštva še vneteje snovali intrige in provokacije proti silam miru in socializma. Niso jim zadostovale vse bedaste izmišljotine in špekulacije mednarodne reakcionarne propagande, katere so v svojih listih in radijskih oddajah prinesli — menda brez izjeme — do poslednje, ampak so jih še mnogo več sami ustvarili in jih vrgli u svet, da bi begali nepoučene. Najprej so skušali prepričevati javno mnenje o dozdevnih nesoglasjih med sovjetskimi voditelji glede nasledstva, ko pa jih je takojšnja sestava nove vlade postavila na laž, so se zatekli k novim lažem in spletkam. Tako so skušali zanesti zmedo z lažnimi gesli, češ da po Stalinovi smrti ne bo mogoče držati enotnosti sve*ovnega komunističnega gibanja, a a bodo začele odpadati od Sovjetske zveze ljudske demokracije itd. Namen teh lažnih gesel je bil na eni strani zanesti zmedo v javno mnenje, na drugi pa pripraviti ugoden teren za njihove dejanske provokacije. Nad vse značilno je, da so mnogo takšnih lažnih gesel naprtili tujim listom in agencijam7 tako da ne bi izgledalo, da so iz titovske kuhinje. Tako se je iz Beograda razširila vest, katero Jc prvi pnnesei angleški list «Daily Express» in nato številni listi in agencije, da «bi moglo biti Titovo potovanje v London odgodeno na kasnejši čas. Jugoslovanska vlada smatra, da bi lahko prišlo v ZSSR do krize v bližnji bodočnosti zaradi Stalinove bolezni in ne izključuje se možnost incidentov na jugoslovanskih mejah, predvsem na onih z Bolgarijo in Albanijo». Titov kabinet je kmalu izdal preklic gornje vesti, toda le, v kolikor se tiče dneva potovanja v London, češ da ne bo no. benih sprememb. A celo ta preklic ni držal; kajti Tito ne bo prispel, kot je bilo prvotno določeno, v London 23., pač pa že 16. marca. Niti z besedico pa m skušal preklicati vesti, v kolikor se tičejo predvidevanj Titove vlade o možnosti incidentov, kar je dokaz, da titofašisti računajo z njimi. Oni se prav dobro zavedajo, da je to najboljša prilika, ia takšne incidente izzovejo, ze dolgo so namreč znani titovski in monarhofašistični načrti za zasedbo in razkosanje Albanije med Jugoslavijo in Grčijo. Podobne namere pa imajo jugoslovanski in grški fašisti tudi z LP Bolgarijo. Isti «Daily Express» je kakšen dan kasneje poročal, da je jugoslovanska vlada poslala na albansko mejo eno oklepno divizijo, ki bi bila pripravljena za vsak slučaj. Tudi to vest so sicer u Beogradu uradno demantirali. Toda spričo velike gonje, ki so jo titovci sprožili proti tej ljudski republiki, je več kot verjetno, da, če že niso, pa bodo skušali v bližnjih dneh izzvati kakšne incidente ter bodo v ta namen še povečali svoje obmejne oddelke, ki so že itak zelo številni. Da kujejo za bližnjo bodočnost temne načrte, kaže nedavna skle. nitev balkanskega napadalnega pakta med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, kakor tudi neprestane izmenjave obiskov političnih m vojaških voditeljev Jugoslavije na eni in atlantskih držav na drugi strani. Tako je ta teden odšel na obisk v Združene države titovski načelnik glavnega štaba Peko Dapčevič, v London pa je skoro istočasno odpotoval sam jugofašistični firer, ki namerava poleg drugih provokacij pospešiti tudi razkosanje Tržaškega ozemlja. Sprejel ga bo med. drugim tudi angleški zunanji minister Eden, ki se je pravkar vrnil iz ZDA, kjer se je z državnim tajnikom Dullesom razgovarjal tudi o rešitvi tržaškega vprašanja. Kmalu po Titovem obisku pa bo Eden šel v Rim, kjer namerava na podlagi dogovora s Titom doseči sporazum tudi z De Gasperijem o dokončni razdelitvi STO med Italijo in Jugoslavijo. Tito in njegovi računajo kot šakal i, da bo zaradi Stalinove smrti nastala zmeda v demokratičnem taboru in da bodo tako poceni lahko prišli do kakšnega plena. Toda to je račun brez krčmarja. Kajti komunisti in demokrati vsega sveta bodo po smrti svojega velikega Učitelja znali do kraja izpolniti njegovo oporoko ter še bolj povečati budnost in utrditi enotnost sil miru in demokracije, Stalinov govor na XIX. kongresu KP ZSSR Tovariši! Dovolite mi, da v imenu našega kongresa izrazim zahvalo vsem bratskim partijam, katerih predstavniki so počastili naš kongres s svojo prisotnostjo in so prinesli kongresu svoje ognjevite pozdrave, za njihove prijateljske pozdrave, za njihova voščila uspehov, za njihovo zaupanje. Nam je posebno drago to zaupanje, ki pomeni, da so one pripravljene podpirati našo Partijo v njeni borbi za svetlo bodočnost narodov, v njeni borbi proti vojni, v njeni borbi za ohranitev miru. Zmotno bi bilo misliti, da naša Partija, s lem da je postala mogočna sila, ne potrebuje več podpore. To ni res. Naša Partija in naša država sta vedno imeli in bosta imeli potrebo po zaupanju, po solidarnosti in po pomoči bratskih narodov drugih držav. Posebnost te pomoči obstaja v dejstvu, da vsaka pomoč miroljubnim težnjam naše Partije v njenih naporih za ohranitev miru s strani bratskih partij pomeni istočasno tudi pomoč, dano od Partije lastnemu narodu v njegovi borbi za ohranitev miru. Ko so angleški delavci v letih 1918 in 1919, v času oborožene intervencije angleške buržoazije proti Sovjetski zvezi, organizirali borbo proti vojni z geslom «Roke proč od Rusije», je bila ta pomoč v prvi vrsti pomoč v borbi njihovega naroda za mir in v drugi vrsti pomoč ljudstvu Sovjetske zveze. Ko tovariš Thorez in tovariš Togliatti izjavljata, da se njuna naroda ne bosta borila proti narodom Sovjetske zveze, je to v prvi vrsti pomoč delavcem in kmetom Francije in Italije, ki se bore za mir, in potem pomoč miroljubnim naporom Sovjetske zveze. Posebnost te medsebojne pomoči se da razložiti z dejstvom, da interesi naše Partije ne samo niso v protislovju, marveč se, nasprotno, skladajo z interesi miroljubnih narodov. Kar se Sovjetske zveze tiče, se njeni interesi v splošnem ne dajo ločiti od stvari miru v vsem svetu. Razume se, da naša Partija ne more ostali dolžna bratskim partijam in da mora tudi ona sama s svoje strani nuditi svojo oporo njim in njihovim narodom v njihovi borbi za osvoboditev, v njihovi borbi za ohranitev miru. Kot je znano, naša Partija dela tako. Potem ko je v letu 1917 naša Partija prevzela oblast in je napravila vrsto stvarnih ukrepov za likvidacijo zatiranja po kapitalistih in veleposestnikih, so bili predstavniki bratskih partij ponosni na pogum in na uspehe naše Partije ter so nam dali naziv jurišnega odreda svetovnega revolucionarnega delavskega gibanja. S tem so oni izražali svoje upanje, da bodo uspehi jurišnega odreda olajšali položaj narodov, ki so se še nahajali pod jarmom kapitalizma. Jaz mislim, da je naša Partija izpolnila te nade. Posebno še v dobi druge svetovne vojne, ko je Sovjetska zveza porazila nemške in japonske čete in je osvobodila narode Evrope in Azije grozeče fašistične sužnosti. Gotovo je bilo zelo težko izpolniti to častno nalogo, ko je bil jurišni oddelek sam, ko je moral izpolnjevati to avantgardno nalogo skoro sam. Toda danes ni več tako : danes je položaj popolnoma drugačen. Danes, ko so se od Kitajske do Koreje, od Češkoslovaške do Madžarske pojavile nove jurišne brigade — dežele ljudske demokracije, danes je postalo za našo Partijo lažje voditi svojo borbo in delo je mirnejše. Posebno pažnjo zaslužijo one komunistične, demokratične, delavske in kmečke partije, ki še nimajo oblasti in nadaljujejo z delom pod peto drakonskih buržoaznih zakonov, zaradi katerih je delo mnogo težje. Vendar njihovo delo ni tako težko, kakor je bilo za nas pod carističnim režimom, ko je bil vsak najmanjši korak naprej srna-tran za velik zločin. Kljub temu pa so ruski komunisti vzdržali, niso se bali težav in so dosegli zmago, ista stvar se bo zgodila tem partijam. Zakaj ne bo delo teh partij tako težko v primeri z onim, ki smo ga imeli mi ruski komunisti v dobi carizma ? V prvi vrsti zato, ker imajo pred seboj vzglede borbe in uspehov, kot so v Sovjetski zvezi in ljudskih demokracijah. Zato se morejo učiti na napakah in uspehih teh držav in olajšati svoje delo. Poleg tega, ker je sama buržoazija, poglavitni sovražnik osvobodilne borbe, postala drugačna, se je zelo temeljito spremenila, je postala reakcionarne jša, je izgubila slik z ljudstvom in je zaradi tega oslabela. Razumljivo je, da to dejstvo olajšuje delovanje komunističnim in demokratičnim partijam. Prej si je buržoazija dovoljevala, da je bila liberalna, branila je demokratične in državljanske svoboščine in si je na ta način ustvarjala popularnost. Danes pa od liberalizma ni ostala niti sled: ni več osebne svobode in osebne pravice so priznane samo onim, ki imajo kapital, dočim so vsi ostali državljani smatrani samo kot predmet izkoriščanja. Teptano je načelo enakosti ljudi in narodov ter je nadomeščeno z načelom o polno-pravnosti samo za manjšino izkoriščevalcev in o brezpravnosti za izkoriščano večino državljanov. Zastavo demokratičnih in državljanskih svoboščin je buržoazija vrgla v morje. Jaz mislim, da jo morate vi, predstavniki komunističnih in demokratičnih partij, zopet dvigniti in jo ponesti naprej, če hočete zbrati okrog sebe večino ljudstva. Ni več druge sile, ki bi mogla izpolniti to nalogo. Prej je bila buržoazija smatrana za voditeljico naroda; ona je postavljala pravice in neodvisnost naroda iznad vsega. Sedaj pa ni niti sledu več o narodnostnih načel ih ; danes buržoazija prodaja pravico in neodvisnost naroda za dolarje. Zastava narodne neodvisnosti in narodne suverenosti je bila vržena v morje in ni dvoma, da boste morali to zastavo dvigniti vi ter jo ponesti naprej, vi, predstavniki komunističnih in demokratičnih partij, če hočete biti rodoljubi svoje države, če hočete biti vodilna sila naroda. Ni več druge sile, ki bi mogla dvigniti in nesti naprej to zastavo. Takšen je današnji položaj. Razume se, da morajo ta dejstva olajšati delo komunističnim in L Josipu Visarjonoviču Giuga-sviliju je tekla zibelka v Go-riju, ki je spadal pod tifliško gubernijo v Georgiji. Rodil se je 21. decembra 1879 kot sin in se vrgel s še večjim elanom v borbo proti carizmu. Kmalu po prehodu v ilegalo je 1 ustanovil prvi socialdemokrat-' ski list «Brdzola» (= borba), revne proletarske družine. Nje- pisan v georgijščini. Za svoje gov oče Visarjon Ivanovič je Pofftvovaino in plodonosno bil po poklicu čevljar. Pozne Stalin v letu 1894 delovanje je bil pozneje izvoljen v Glavni odbor socialdemokratske organizacije v Ti-flisu. Koncem leta 1901. mu je bila poverjena naloga, da ustanovi v Batumu socialdemokratske krožke in ilegalno tiskarno. Prve dni marca 1902. je organiziral v tem mestu veliko stavko ter poulično manifestacijo, v kateri je korakal na čelu sprevoda. Toda 6. aprila ga je carska policija aretirala in vrgla v ječo, kjer pa je imel stalne stike z organizacijo in vodil njeno delovanje. V socialdemokratskih organizacijah Transkavkazije si je v tem razdobju vedno bolj utiralo pot leninistično gibanje, ki je širilo načelo proletarskega internacionalizma. V njenih vrstah se je združil napredni proletariat raznih narodnosti in čevljev Adelkhanov v Tiflisu. prav zaradi tega so si te or-Njegova mati Jekaterina Geor- ganizacije zaslužile priznanje gijevna pa je istotako izhajala tov. Lenina. iz revne kmečke družine. Mla-diVisarjonovič, ki je začel pod- Novembra 1903. leta je bil Stalin prvič izgnan v Sibirijo, pisovati svoje članke z ime- kjer je pismenim potom prvič nom STALIN leta 1913., je obi- j spoznal Lenina, ki mu je v skoval prvotno bogoslovno šo- pismu obrazložil načrt dela za lo v Goriju, leta 1894. pa je organiziranje Partije. To prvo bil sprejet v pravoslavno se- ] spoznanje velikega učitelja je meniišče v Tiflisu, kjer je ostal napravilo na Stalina globok Celica v batumsk'h zaporih, v kateri je bil zaprt Stalin do leta 1899., k-o je bil izključen zaradi svojega revolucionarnega delovanja. V semenišču v Tiflisu je bilo takrat pravo žarišče revolucionarnih idej, pri katerih so prevladovali populisti in interna-cionalistični marksisti. Nazadnjaški režim, ki je vladal v semenišču in splošne razmere v deželi pa so še bolj pripomogle k odporu mladih Georgij-cev. V tem ozračju prodiranja revolucionarne misli se je mladi Visarjonovič pridružil revolucionarnemu gibanju, ko je bil star 15 let. Takrat je prvič stopil v stik z ilegalnimi skupinami ruskih marksistov v Transkavkaziji in prav te skupine so nanj globoko vplivale. V letih 1896-97. je mladi Stalin že vodil ilegalne marksistične krožke, ki so se organizirali v semenišču in je leta 1898. vstopil v Delavsko socialdemokratsko partijo Rusije. Naglo se je seznanjal z deli Marksa, Engelsa in Lenina. Njegovo politično del-o v delavskih krogih se je istočasno vedno bolj stopnjevalo. Imel je vrsto konferenc, ilegalnih sestankov, pripravljal je letake in organiziral razne stavke. Svoj revolucionarni krst je mladi Stalin prejel dejansko med tovarniškimi delavci v Tiflisu in kot je sam večkrat poudaril, so bili prav tifliški de lavci njegovi prvi učitelji. Po izključitvi iz semenišča je našel zaposlitev v fizikalnem observatoriju v Tiflisu. Kmalu je bil poznan med delovnim ljudstvom kot najaktivnejši član socialdemokratske organizacije in vztrajen pobor-nik nove taktike množične politične agitacije. V tem razdobju je zajelo revoluciornarno gibanje tak obseg, da je povzročil carski -vladi nemalo preglavic. Zaradi tega je skušala carska policija zatreti val revolucionarnega gibanja. V Stalinovi sobi v -observatoriju so izvršili carski biriči prvo preiskavo in ga hoteli aretirati. Takrat se je Stalin uma- j knil v ilegalo in ostal v tem , načela položaju do leta 1917. V tem razdobju je bil zaradi svojega stalnega delovanja večkrat a-retiran in izgnan v Sibirijo, od koder je tudi -večkrat pobegnil vtis, ki je ostal neizbrisan za časa vsega njegovega delovanja za Partijo. Po enem letu izgnanstva se je Stalinu posrečilo zbežati in vrnil se je v Ti-flis, kjer je prevzel vodstvo iznesene njegove ideje, ki jih je pozneje razvil v globokem delu «Marksizem in nacionalno vprašanje». Splošna stavka v -oktobru 1905, ki je bila tudi političnega značaja, je bila nedvomno neizpodbiten dokaz moči delavskega gibanja. Pod ljudskim pritiskom je car obljubil nekatere spremembe takratne u-stave. Zadevni proglas, ki ga je izdal v tem smislu 17. oktobra pa je bil dejansko le poskus, da pomiri vsaj začasno, zahteve ljudstva in da se lahko medtem temeljito pripravi za novo ofenzivo proti revoluciji. Tov. Stalin je takoj razumel carjeve nakane in prav zaradi tegia je še posebno poudaril važnost delavskega razreda v revoluciji ter nakazal, da je oborožena vstaja ruskega proletariata njegova najbolj nujna naloga. Proti menševikom, ki so bili sovražni množičnemu gibanju, pa je istočasno začel še ostrejšo borbo. Decembra 1905. je bil izvoljen kot delegat za Kavkaz na prvi splošni konferenci b-oljševikov v Tam-merforsu, kjer se je prvič srečal z Leninom. Pozneje je bil izvoljen za delegata na IV. kongresu Delavske socialdemokratske partije, ki se je vršil v Stockholmu. Po povratku v Tif-lis je vodil razne liste in spisal vrsto člankov, ki so bili izdani v znani brošuri «Anarhija ali socializem?» Nato je odpotoval v London, kjer je prisostvoval V. kongresu socialdemokratske partije. V «Zapiskih delegata» je pravilno ozn-ačil menševike kot likvidatorje Partije in malomeščansko politično strujo, ki nima nič -skupnega -s proletariatom. V razdobju od 1907. pa do 1917. je bil Stalin večkrat aretiran, obsojen na ječo in pregnanstvo. Od 1902. do 1913. je bil sedemkrat aretiran, šestkrat pregnan, petkrat pa se mu je posrečilo zbežati. Končno so Na fronti pred Moskvo (December 1941.) in Stalin je bil izvoljen v novi partijski organ. Skupno s Sverdlov-om je vodil dela IV. kongresa Partije, na katerem je -odločno pobil trockistično- tezo glede zmage socialistične revolucije. Trockisti -s-o namreč trdili, da socialistična revolucija ne bo mogla zmagati prej v Rusiji kot na Zapadu. Aktivno je pripravljal oboroženo vstajo proletariata in v uvodnem članku, ki ga je objavil «Raboči Put» 24. oktobra je javno pozival na vstajo. Po zmagi velike Oktobrske revolucije je bil Stalin izvoljen na II. kongresu sovjetov za ljudskega komisarja za nacionalne zadeve. Njegova bogata praktična izkustva in dobra teoretična priprava sta ga že sami po sebi označili kot najbolj primernega za reševanje nelahkih problemov, ki so predstavljali temelje nove socialistične države. Stalin pa je dal v tej dobi obenem svoj dragocen doprinos v notranjih 1913. -do 5. maja 1912. je izšla prva številka lista «Pravde», ki ga je ustanovil -Stalin. Toda že istega dne ga je carska policija ponovno aretirala in poslala v pregnanstvo. Tudi tokrat se mu je posrečil beg in vrnil se je v Petrograd, kjer je organiziral volitve za IV. dumo. Volitve beležijo znatno uveljavitev boljševi-kov in s tem začetek revolucionarne oživitve. V začetku leta 1913. se je preselil na Dunaj, kjer je spisal zgodovinsko delo «Marksizem in nacionalno vprašanje». Kavkaške zveze socialdemo-1 Marca 1917. se je vrnil iz kratske partije Rusije. Decem- pregnanstva v Petrograd, kjer bra 1904. je na čelu mogočne mu je bila takoj poverjena ga poslali na skrajni sever pre- partijskih diskusijah, organizi-ko polarnega kroga in sicer v ranju borbe proti beli gardi in Turuhansk, da bi mu tako ! pr;pravi osnutka prve sovjet-preprečili nov beg. V pregnan- s]ce ustav6j Stalin je bil vnet stvu je moral tokrat ostati c d zagovornik in podpornik Leni- 1917. prinos in trockistična opozicija je bila docela poražena. S tem se začne velika in odločna borba za zaščito pridobitev revolucije ki se vedno stopnjuje in zaključi z izključitvijo Trockega 1927.) ter procesi proti skupini trockističnih in buharinovskih špijonov in izdajalcev. Zaradi svojih izrednih sposobnosti in boljševiške predanosti je bil Stalin imenovan na predlog Lenina za ljudskega delo «Vprašanja leninizma», ki predstavlja velikanski doprinos za vse Komunistične partije in delavski razred. Na XII. kongresu Partije je bil Stalin ponovno izvcljen za generalnega sekretarja. Aktivno je sodeloval na V. kongresu Komunistične internacionale in bil izvoljen v predsedstvo Izvršnega komiteja. Odslej je Stalin neutrudno sodeloval tu. di v vodstvu mednarodne organizacije komunističnih partij in razdvaja, marveč naspro^ no - združuje vse naroi in narodnosti naše dež< v eno samo bratsko di žino. v tem je treba deti temelj neomajnega vedno trdnejšega prijati stva med narodi Sov ske zveze. Hkrati Pa n rodi Sovjetske zveze si štujejo neodvisnost in p vice tujih narodov ter vedno kazali pripravi nost, živeti v miru in p jateljstvu s sosednjimi dl žavami. V tem je treba deti osnovo rastočih in trjujočih se vezi med na: državo in svobodoljub mi narodi. (Stalin ob 27. oblet: ci Oktobrske revo-1’ cije) stvom Maocetunga lahko b® I veličastno zmago nad tu? ... zavojevalci in Cangkajšel prav zaradi pravilne izvè Stalinovih teoretičnih in tičnih načel. Notranji sovražniki re cije pa niso medtem miro' Trocki, Kamenev, Zino Rikov in Buharin so -se o zoperstavljali programu za Slovo od Lenina v Razlivu, kamor se je zatekel pred smrtno obsodbo (julija 1917.) 20-dnevne stavke v Bakuju, kjer so delavci -stopili v odločno borbo proti petrolejskim industrijcem. Ta stavka je imela za delavce -velik in pomemben uspeh, ker -se jim je —• prvič v zgodovini delavskega gibanja — posrečilo iztrgati delodajalcem podpis kolektivne delovne pogodbe. Stavka pa je bila obenem dejanski začetek prve ruske revolucije. V letih prve revolucije se je Stalinovo- delovanje še ojačilo in to posebno zaradi ostre borbe proti menševikom, ki so resno ovirali razvoj revolucionarnega gibanja. Plodonosn-o je bilo tudi njego-vo literarno delovanje in to kljub intenzivnemu delu med množicami V raznih brošurah in knjigah je znal obrazložiti v priprostem in vsakomur dostopnem slogu marksizma. Med njegovimi takratnimi deli naj omenimo «Na kratko o spor.h v Partiji» in «Pisma iz Ku-taisa» ter članek o nacionalnem vprašanju, v katerem so naloga, da vodi «Pravdo». V pričakovanju Leninovega povratka iz Svice je vodil skupno z Molotovom vse delovanje Centralnega komiteja. Na apžilski konferenci je predložil svoje poročilo o nacionalnem vprašanju, v katerem je poudaril pravico narodov do samoodločbe in ustanovitve samostojnih držav. Po konferenci se je ustanovil politbiro Centralnega komiteja Partije novega predloga za sprejem Brest-Litovskega miru, kar pa je Trocki podlo izdal in s tem omogočil nadaljnje prodiranje nemških čet na rusko ozemlje. Kapitalistične države pa . so istočasno pripravljale novo vojno, da bi zrušile mlado sovjetsko oblast, ki je pravkar iztrgala vodstvo države iz rok kapitalistov in veleposestnikov. V dveh težkih letih vojne proti interventistični pustolovščini Anglije, Amerike in Francije je prišel Stalin na mednarodnem pozorišču -do še posebne veljave. V tesnem sodelovanju z Leninom je dal vsestranski doprinos za preureditev gospodarstva. Kljub temu da je imel na razpolago slabo oboroženo in izmučeno vojsko, je -odbil napad šestih dobro oboroženih armad, ki so pripadale najmočnejšim kapitalističnim državam ter porazil Deni-kina, Kolčaka, Judeniča, Wran-gla. Na vseh frontah je dal svoj dragoceni doprinos kot dober poznavalec vojne strategije in obenem kot globok poznavalec ljudi in narodov. Po veličastni zmagi nad kapitalističnimi interventisti in njihovimi domačimi hlapci se je Boljševiška partija končno lahko posvetila obnovi porušene in opust-ošene dežele. 30. decembra 1922. je bila proglašena ustanovitev Zveze sovjetskih socialističnih republik z odobritvijo pakta in izjave o ustanovitvi Zveze, ki jih je pripravil Stalin. Nadomestoval je Lenina za časa njegove bolezni, izhajajoče iz posledic a-tentata. Vodil je dela XII. kongresa Partije, na katerem je podal organizacijsko poročilo in obravnaval nacionalno vprašanje. Trockisti so skušali izrabiti Leninovo bolezen iti njegovo začasno odsotnost pri delu, da -bi omajali enotnost Partije in so se v ta namen postavili proti partijski liniji. Takrat je dal Stalin pobudo za široko diskusijo, ki se je razvijala v vseh instancah Partije, od celice do Centralnega komiteja. V tej diskusiji je dal Stalin ponovno svoj do- «Za blaginjo naroda» — Stalin razlaga najožjim sodelavcem načrt za preobrazbo komisarja za delavsko in kmečko nadzorstvo. Pozneje pa je bil izvoljen — tudi na predlog Lenina — za generalnega sekretarja Partije. In sovjetsko ljudstvo je imelo v tej izvolitvi tudi po Leninovi -smrti trdno jamstvo, da sta Boljševiška partija in socialistična dr-movina v najboljših rokah, dal svoj doprinos v važnih mednarodnih vprašanjih. Pomembna je tudi njegova intervencija o perspektivah kitajske revolucije, ki jo je imel na VII. plenarnem zasedanju Izvršnega komiteja Komunistične internacionale (22. nov. — 16. -dec. 1926). Pravilnost njegovih izvajanj je pokazal Stalin govori na delavskem zborovanju v Tiflisu to je v rokah kremenitega vodi- tudi sam nadaljnji razvoj bor- telja, ki je ostal zvest do zadnje ure prisegi, izrečeni na Leninovem grobu 26. januarja 1924. Aprila 1-924. leta je imel Stalin na Sverdlovi univerzi vrsto lekcij, ki so bile objavilje-ne v njegovem delu «Načela leninizma». V svojem velikem delu je Stalin globoko razvil ideološko vsebino Leninove zapuščine ter označil leninizem kot «marksizem.dobe imperializma in proletarske revolucije». Leta 1926. je izšlo Stalinovo be -kitajskega naroda za pridobitev nacionalne neodvisnosti in svobode. V svojem delu «Teze o kitajski revoluciji» je Stalin še posebno podčrtal potrebo enotne nacionalne fronte in revolucionarne fronte najširših ljudskih množic za osvoboditev dežele izpod tujega imperialističnega jarma in potrebo, da se protiimp-eria-listična borba kolonialnih narodov poveže z razvojem a-gra-rne revolucije. In Komunistična partija Kitajske pod vod- ena pr ie in dustrializacijo dežele, ki g! predložil Stalin. V vrstah I ti j e se je izvedla druga šil' diskusija, iz katere so izšli! tranji sovražniki -sociali' tudi tokrat poraženi. Pod ^ drim vodstvom Stalina je vjetska država vedno fooljKl predovala. Odobren je bil PPc petletni načrt, ki je bil wb( njen v štirih letih (1928.-l9Ne Uspeh prve petletke je Wj potrdil veliko premoč -soc>m stičnega gospodarstva nad c □italističnim. Cim se je;ot. uspehom in pred rokom kofip: prvi petletni načrt, je dal ó 2 I in pobudo za drugo petlejža ki je privedla Sovjetsko na gospodarsko raven na-jkz naprednih držav. ;ip Na VIII. -kongresu sovjeti ZSSR, ki je bil febraurja l!4t so bile predlagane spremei) ustave iz leta 1924. Pod ',jm stvom S-talina- je bil sestavno osnutek za novo ustavo, o iti terem je vse ljudstvo razpl j Ijalo nad pet mesecev. -Na ^irn izrednem kongresu sovjeto^i je sledil novembra 1936. je I, predložena nova stalinska 9)^ va, katero so odobrili 5. 1. cembra 1936. rb Medtem pa so se začeli %] njati nad svetom grozeči te1^ oblaki. V kapitalističnih -č% vah je prihajala kriza do v®1^ večjega izraza, v Nemčijiač prišel na oblast Hitler. St! je v svojem teoretskem dota nosu pravilno označil fašil kot «odkrito teroristično dit turo najbolj reakcionarnih vinističnih in imperialisti® elementov finančnega kap la». Stalin je vlil obenem ve energije borbi proti v-oj1} hujskačem in poslal na med rodno konferenco za razo!; tev sovjetsko delegacijo, K je načeloval Litvinov. Del® cija je predlagala sklei» , pakta nenapadalnosti in sp( z umno definicijo napada in (Nadaljevanje na 3. strani demokratičnim partiain, ki še niso dosegle oblasti. Zaradi tega obstoje vsi pogoji, da lahko predvidevamo uspeh in zmago bratskih partij onih držav, kjer še vlada kapitalizem. Živele naše bratske partije! Dolgo življenje in zdravje voditeljem bratskih partij! Živel mir med narodi! Doli z netilci vojne! Stalinov zaključni govor na XIX. kongresu Komunistične partije ZSSR Sovjetska zveza je nakl® ! njena prepovedi atomsK®’ ga orožja in prenehanj! proizvodnje tega orožji Sovjetska zveza je n akt®' njena uvedbi mednarodU1 kontrole nad strogim 111 vestnim izvajanjem sklep! o prepovedi atomskega orožja, o prenehanju nj®' govega proizvajanja ter c uporabi že izgotovljeni! atomskih bomb izključno le v miroljubne namen6’ (Stalin v intervju^11 d-opisniku «Pravd®1, Svoje življenje in delo je Stalil posvetil za dobrobit vsega človeštvi življenje tov. Stalina Nadaljevanje z 2. strani) ^alca. Sovjetska zveza je tu-tej priliki dokazala svojo ™ednost v obrambi politike u ter vstopila v organiza-Združenih narodov, da bi ega foruma uspešneje bra-““ nedeljivi mir. Zapadne jj [tiokracije» pa so odgovorila vse konkretne sovjetske ohranitev miru s'- bile nemški napad pred pre- nerazdružljivo povezano z vso stolnico ZSSR in prešle nato v ' borbo, ki jo je vodila Sovj-et-protiofenzivo. Prav tako je Sta- 1 ska zveza za obrambo miru v lin naslovil junaškim branil- ' svetu. Se leta 1927. je Stalin cem Stalingrada borbeni poziv j poudaril načelo medsebojnega in izdelal splošen načrt za uni- j mirnega sožitja obeh sistemov, cenje večje skupine nacističnih armad, kar je pomenilo odločilni preokret na poti k zmagi antifašističnih zaveznikov. Novembra 1943, se je udele- gjio burko o neki dozdevni ||vtralnosti», ki jo je Stalin ®krinkal kot dejansko sode-sSanje z napadalci. Sporazum °nakovem pa je še vidneje azal pravo lice politike ka- li Mir bo ohranjen in u-|trien, če bodo narodi vzeli F lastne roke stvar ohra-Ditve miru in ga bodo bra. “ili do kraja. Vojna pa lahko postane neizogibnai če bo vojnim provokatorjem uspelo zamotati narode v mrežo laži, precepiti jih ter jih zaplesti v novo vojno. Zato je sedaj temeljne važnosti široka kampanja Za ohranitev miru kot sredstvo za razkritje zlo-cinskih manevrov vojnih Provokatorjev. Kar pa se •'če Sovjetske zveze, bo 'Udi v bodoče neomajno rj(nadaljevala politiko, ki ji ie cilj, izogniti se vojni ,< šil ili di d. je Ludističnih držav, ki so se po-1 opoma uklonile pred izlilo 'u ohraniti mir (Iz izjave tov. Stalina dopisniku «Pravde» 16. 2. 1951.) napa- grabežljivostjo fašizma. 1 ^napadalni pakt, ki ga je a zveza podpisala z j .Jo avgusta 1939. je imel • e ci'j, da prepreči sprožitev ■nl° *Sovietske vojne, ki jo je - ,'Pravljal Hitler s podporo ta-: £ z v a n i h «demokratičnih» :2av. Modra Stalinova poli-z:a a je omogočila Sovjetski 3 6zi> da se je medtem lahko ij^ravila za obrambo proti n-a-ji 'čnemu napadu. 22. junija je Hitlerjeva Nemčija gr-o--VIT^®rekršila podpisani spora-lVr in napadla ZSSR. Sovjet-01 ljudstvo je moralo prene-pi; 1 z gradnjo socializma in bj>0s'aviti v obrambo svoje 3V) . °vine' 3. julija je Stalin sovjetskemu ljudstvu pi Rdeči armadi zgodovinski , i lv z'a obrambo domovine. L iu*ija 1941, je Prezidij ztal’0Vnega sovjeta imenoval eb lna za ljudskega komisa-dipj Za obrambo ZSSR. Stalin je 'efc^vll obrambni načrt za jjag v'°- Z. uresničitvijo tega it* ta ol i* 1« 'i žil Stalin skupno z Rooseveltom in Churchillom konference v Teheranu, In kmalu je dal Stalin zaveznikom dokaz svoje doslednosti in solidarnosti z narodi, ki so bili v borbi proti nacifašdzmu. Ko je pretil' januarja 1945. anglo-ameriškim armadam poraz v Ardenih, je Churchill zaprosil Stalina za takojšnjo pomoč, ki je obstaja kapitalističnega in socialističnega. Kot predsednik ministrskega sveta, maršal in generalissimus je Stalin vodil z veščo roko zunanjo in notranjo politiko v kritičnem povojnem razdobju. Četrta petletka predstavlja novo veliko zmago prve dežele socializma, ki je v tem razdobju zacelila rane, povzročene od vojne ter presegla raven iz leta 1940. Stalinov načrt za preobrazbo narave, velike delavnice komunizma, gradnja gostega omrežja plovnih in namakalnih kanalov, nasaditev gozdnih zaščitnih pasov, gradnja velikih hidrocentnal in dr. predstavljajo važno etapo naraščajočega razvoja miroljubne socialistične družbe, ki koraka v komunizem. S peto petletko, ki se je začela 1951. in je bila odobrena na XIX. kongresu Partije je začrtal Stalin perspektive in smernice novega in še mogočnejšega razvoja, ki odpira človeštvu nova obzorja. Dragocen doprinos je dal Stalin tudi v diskusiji, ki jo je vodila «Pravda» v poletju 1950 o problemih jezika. V treh zaporednih člankih je postavil na pravilno pot sovjetske znanstvenike in to ne samo, kar se tiče jezika, kot sredstva za medsebojno povezavo ljudi, marveč tudi, kar se tiče fi-lozogije znanosti in umetnosti, Kot zaključek diskusije o gospodarskih problemih je izšlo, septembra 1952 važno Stalinovo delo «Gospodarski problemi socializma v ZSSR». Na XIX. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, je veliki Stalin še enkrat dvignil svoj prepričujoči glas in pozval sovjetske in narode vsega sveta na obrambo miru, demokratičnih svoboščin in nacionalne neodvisnosti. Narodom, ki še ječijo pod imperialistično peto, je nakazal kot vzgled borbo ruskih delavcev in kmetov, ki so jo vodili pred tridesetimi in več leti v še težjih pogojih in so kljub temu izbojevali sijajno zmago. Pionirji pri Stalinu STALIN IN SLOVENCI Velika ljubezen in neomajno zaupanje, s katerima so delovni ljudje in svobodoljubni narodi vsega sveta obdajali tovariša Stalina za časa njegovega življenja, in bolest, s katero so sprejeli vest o njegovi smrti, niso bili nikjer — razen med sovjetskimi narodi — tako globoko občuteni med najširšimi ljudskimi množicami kot med Slovenci. Stalinovo ime je bilo vsem Jugoslovanom in posebno še Slovencem simbol borbe malega naroda proti tujim izkoriščevalcem in usuž-njevalcem, za narodno osvoboditev in neodvisnost, za mir m boljšo bodočnost delovnega ljudstva. In ni čudno. Saj je delovno ljudstvo vedelo, da je genialni Leninov učenec uspešno nadaljeval začeto delo velikega učitelja, spretno vodil veliko Partijo in prvo deželo socializma, obenem pa kazal vsem svobodoljubnim narodom pot k o-svoboditvi in narodni neodvisnosti. Delovno ljudstvo v kapitalističnih deželah ter zatirani in kolonialni narodi so neprestano čutili neprecenljivo pomoč, ki so jo dobivali od IZ STALINOVEGA DELA “VPRAŠANJA LENINIZMA" rosnim rumo Missioni rizoidi 1.Parti ja kot predstraža delavskega razreda. Partija mora biti predvsem predstraža delavskega razreda. Partija' mora vsrkati vase vse najboljše elemente delavskega razreda, njihovo izkušnjo, njihovo revolucionarnost, njihovo brezpogojno vdanost proletarski ■stvari. Da bi pa bila res predstraža, mora biti oborožena z revolucionarno teorijo, mora poznati zakone gibanja, mora poznati zakone revolucije, Brez la v sprožitvi s-ovjetske oferi-1 tega ne more biti kos vodstvu žive na vzhodni fronti, 12. januarja je dal Stalin ukaz za veliko ofenzivo sovjetskih čet, ki je segala od Baltika do Karpatov in potisnila nazaj Hitlerjeve armade. 17. januarja je poslal Churchill Stalinu naslednjo zahvalo: «V imenu vlade Nj. Veličanstva in z vso dušo vam izražam našo hvaležnost in naše čestitke.» Cez nekaj mesecev se je z odločilnim doprinosom zmagoslavne Rdeče armade zaključila druga svetovna vojna, ki je predstavljala popoln poraz nacifaš-izma na bojnem polju. Na konferenci v Jalti (februarja 1945) in Potsdamu (17. julija - 2. avgusta 1945) je dal Stalin nov velik prispevek pri sestavi sporazumov in načel za medsebojno' mirno sožitje narodov in ureditev mednarodnih odnošajev. Stalinovo ime pa je obenem proletarskega boja, ne more pritegniti proletariata za seboj. Partija ne more biti resnična partija, če se omejuje na registriranje tega, kar preživljajo in mislijo množice delavskega razreda, če se drži na repu spontanega gibanja, če ne zna premagati nedejavnosti in brezbrižnosti spontanega gibanja, če se ne zna povzpeti nad trenutne interese proletariata, če ne zna dvigniti množic na stopnjo razrednih interesov proletariata. Partija mora biti naprej od delavskega razreda, mora videti dalje nego delavski razred, mora proletariat voditi za -seboj ne pa -slediti kot privesek spontanim gibanjem. Stranke II. Internacionale, ki prepovedujejo repaštvo, vršijo buržoazno- politiko, ki obsoja proletariat na vlogo orodja v rokah buržoazije. Le partija, ki se postavi na sta- lišče predstraže proletariata in ki je sposobna dvigniti množice na stopnjo razrednih interesov proletariata — le taka partija je v stanu odvrniti delavski razred s poti trade-unio-nizma in ga spremeniti v samostojno politično silo. Partija je politični voditelj delavskega razreda. Partija pa ne sme biti le predstraža. Biti mora obenem četa razreda, del razreda, s katerim mora biti tesno zvezana z vsemi koreninami svojega bitja. Razlika med predstražo in ostalo množico delavskega razreda, med člani in nečlani partije, ne more izginiti, dokler ne izginejo razredi, dokler se bo množil proletariat s prišleci iz drugih razredov, dokler se proletariat kot celota ne bo mogel povzpeti na stopnjo predstraže. Toda partija ne bi bila več partija, ako bi spremenila to razliko v prepad, ako bi se zaprla vase in se odtrgala od nepartijskih množic. Partija ne more voditi razreda, ako ni zvezana z nepartijskimi množicami, ako ni najtesnejše zveze med partijo in nepartijskimi množicami, a-ko množice ne sprejmejo njenega vodstva, ako nima partija v množicah moralnega in političnega zaupanja. Partija je neločljivi del svojega razreda. 2. Partija kot organizirana četa delavskega razreda. Parti. so sovjetske čete od- Stalin v pregnanstvu v Turunansku ja ni !e prednja četa delavskega razreda. Ako hoče resnično voditi boj razreda, mora biti o-benem organizirana četa svojega razreda. Naloge partije v pogojih kapitalizma so izredno velike in raznovrstne. Partija mora voditi boj proletariata v izredno težkih razmerah notranjega in zunanjega razvoja: voditi mora proletariat v ofenzivo, kadar zahteva položaj ofenzivo, odtegniti mora proletariat od udarca močnega nasprotnika, kadar zahteva položaj umik, prežeti mora milijonske množice neorganiziranih delavcev z duhom discipline in sistematičnosti v boju, z duhom organ zacije in vztrajnosti. Partija pa lahko vrši te naloge le tedaj, če je sama poosebljena disciplina in organiziranost, če je sama organizirana četa proletariata. Ce ni teh pogojev, ne more biti govora o resničnem vodstvu milijonskih množic proletariata s strani partije. Partija je organizirana četa delavskega razreda. Misel o partiji, kot o organizirani celoti, je vtisnjena v znani Leninovi formulaciji prve točke pravil naše partije, kjer se smatra partija kot vsota organizacij, člani partije pa kot člani ene od partijskih organizacij. Partija pa ni le vsota partijskih organizacij. Partija je tudi enoten sistem teh organizacij, njihovo formalno združenje v enotno celoto z višjimi in nižjimi vodilnimi -organi, s podrejanjem manjšine večini, s praktičnimi sklepi, ki so obvezni za vse člane. Brez teh pogojev ne more biti partija enotno organizirana celota, sposobna uresničevati sistematično in organizirano vodstvo boja delavskega razreda. 3. Partija kot višja oblika razredne organizacije proletariata. Partija je organizirana četa delavskega razreda. Toda partija ni edina organizacija delavskega razreda. Proletariat ima še ceto vrsto drugih organizacij, brez katerih ne more voditi pravilnega boja s kapitalom: strokovne organizacije, zadruge, delavsko-tovarni-ške odbore, parlamentarne frakcije, nepartijske ženske zveze, tisk, kulturno-prosvetne organizacije, mladinske zveze, revolucionarno - bojne oragni-zacije (v času odkritih revo- lucionarnih nastopov), sovjete poslancev, -kot državno obliko organizacije (ako je oblast v rokah proletariata) itd. Ogromna večina teh organizacij je nepartijska in le en del se jih naslanja direktno na partijo, ali tvorijo njen odrastek. Vse te organizacije so v določenih razmerah delavskemu razredu nujno potrebne, kajti brez njih se ne morejo utrditi razredne postojanke proletariata na različnih področjih njegovega boja, kajti brez njih se ne more proletariat utrditi kot sila, ki je poklicana nadomestiti buržoazni red s socialističnim. Kako pa naj se pri taki množini organizacij uresniči enotno vodstvo? Kje je jamstvo, da ne bi privedlo veliko število organizacij k nesoglasjem v vodstvu? Morda poreče kdo, da deluje vsaka od teh organizacij na svojem posebnem področju in da zato ne more druga drugo motiti. To je seveda res. Res pa je tudi to, da morajo vse te organizacije delovati v enaki smeri; kajti vse služijo enemu razredu, razredu proletarcev. Nastane vprašanje: kdo določa tisto linijo, tisto skupno smer, po kateri morajo- delovati vse te organizacije? Kje je tista centralna or ganizacija, ki po svojih skušnjah ni le sposobna, da izdela to skupno smer, marveč je vsled svojega, za to zadostnega ugleda tudi v stanu, da dà vsem tem organizacijam pobudo za uresničenje te smeri zato, da bi se dosegla enotnost vodstva in izključila možnost nesoglasij? Ta organizacija je partija proletariata. Partija ima vse predpogoje za to; prvič, ker je partija zbirališče najboljših elementov delavskega razreda, ki so direktno zvezani z nepartijskimi organizacijami proletariata, katere zelo često tudi vodijo; drugič, ker je partija, kot zbirališče najboljših ljudi delavskega razreda, najboljša šola n a vzgajanje voditeljev delavskega razreda, sposobnih voditi vse oblike organizacije svojega razreda; tretjič, ker je partija, po svoji izkušnji in ugledu edina organizacija, ki je v stanu osredotočiti vodstvo boja proletariata in na ta način pretvoriti vsemogoče nepartijske organizacije delavskega razreda v pomožne organe in transmisijske jermene, ki jo vežejo z razredom. Partija je višja oblika razredne organizacije proletariata. To seveda ne pomeni, da morajo biti nepartijske organizacije, strokovne organizacije, zadruge in dr. formalno podrejene partijskemu vodstvu. Gre le za to, da bi člani partije, ki so včlanjeni v teh organizacijah, kot nedvomno mogočne Sovjetske zveze in njenega velikega voditelja v svoji borbi proti imperialističnemu suženjstvu in izkoriščanju. V posebni meri se je izkazovala ta pomoč malim narodom, med katere se prištevamo mi Slovenci, ki smo bili po prvi svetovni vojni neprestano ogražani od dveh grabežljivih s-osedov ter izkoriščani poleg po domači buržo-aziji tudi po tujih monopolistih, ki so spremenili Jugoslavijo v odvisno in zatirano deželo. V nasprotju z izdajalci marksističnih idej — socialisti II. Internacionale sta Lenin in Stalin odločno postavila pravico vseh narodov do samoodločbe, vključno do odcepitve od vladajočega naroda ter do ustvaritve lastne državnosti. Ta velika ideja je v dobi po prvi vojni začela dvigati zatirane narode k uporu, ki se je vedno bolj širil po vseh kontinentih ter se je do današnjih dni razplamtel v mogočen požar, ki resno ograža že same temelje svetovnega imperializma. Na podlagi tega načela so partije Slovenije. Avstrije in Italije na skupnem sestanku leta 1937. potrdile pravice koroških in primorskih Slovencev do samoodločbe, to je do odcepitve od Avstrije odn. Italije ter združitev z ostalimi Slovenci. Ta izjava je bila velike važnosti za časa NOB, saj je tvorila del programa osvobodilnega gibanja in je mnogo pripomogla k širini gibanja samega. Ta načela pa so titovci v službi vojnih netilcev sramotno po-gazili ter prodali avstrijskim in italijanskim raz-narodovalcem koroške in tržaške Slovence. Stalin je v svojem zgodovinskem delu «Nacionalno vprašanje» pokazal zasužnjenim narodom tudi konkretno pot, kako doseči svobodo in narodno neodvisnost. «Revolucionarna V glavnem stanu Oktobrske revolucije 24. oktobra 1917. vplivni ljudje na vse mogoče načine prepričevali, da bi se nepartijske organizacije približale v svojem delovanju partiji proletariata in da bi prostovoljno sprejele njeno vodstvo. Zato tudi pravi Lenin, da je partija «višja oblika razrednega zedinjenja proletarcev», katere vodstvo se mora raztezati na vse ostale oblike organizacije proletariata. Oportunistična teorija o «neodvisnosti» in «nevtralnosti» nepartijskih organizacij, ki poraja «neodvisne», od partije odtrgane parlamentarce in žurnaliste, ozkosrčne strokov.. ničarje in pomalomeščanjene zadrugarje, je zato popolnoma nezdružljiva s teorijo in prakso leninizma. borba zatiranih narodov -odvisnih in kolonialnih dežel proti imperializmu — pravi veliki učitelj v svojem epohalnem delu — je edina pot njihove osvoboditve od zatiranja in izkoriščanja». To pot si je izbral za časa druge svetovne vojne tudi slovenski narod, da se osvobodi nacističnega in fašističnega suženjstva. Dragoceni Stalinov nauk je vključil v temeljne točke Osvobodilne fronte, kjer stoji na prvem mestu: «Proti okupatorju je treba voditi neizprosno oboroženo borbo». Ves slovenski narod je sledil temu navodilu ter se je skozi štiri leta z orožjem v roki boril proti fašističnim krvnikom in njihovim podlim hlapcem — domačim izdajalcem. Objavljamo odlomek iz knjige «Zgodbe iz mojega življenja», ki jo je napisal Aleksander Sergejeva Jakovljev, eden najbolj nadarjenih sovjetskih graditeljev letal, heroj socialističnega dela in gene-rallajtnant inženirsko-letalske službe. V knjigi je mnogo lepih strani posvečenih Stalinu, kjer pisatelj živo in toplo opisuje svetli lik učitelja in voditelja in radost, ki jo je občutil pri srečanju in v družbi z velikim tovarišem. 0? A/&Ì4JK&Wb AAft sfpb&fpfafrst&tn sCt'O'WC'lCM' .« ; ki pri reševanju kakšnega vprašanja kažejo- ne-1 6' ^akšne ljudi -ostro kritizira. Zato -se vsakdo pazi | ’ Stalinovi navzočnosti nastopati površno. Strogost pri delu je značilna Stalinova poteza. j6 p°glost-o sem bil priča podobnih pogovorov-, kakor "sslednji. Odgovorni delavec prejme nalogo in pravi: težlc-<'(f°Variš stalin. rok je prekratek in naloga je zelo Stalin -odgovori: “Tu se bavimo z resnim delom. Zaradi tega smo Vas tudi poklicali, ker je naloga težka. Recite rajši, kak- šno pomoč potrebujete, in naredite vse o pravem času, kar je treba.» Stalin ima rad, da se mu na njegova vprašanja odgovarja kratko, iskren-o in jasno, brez vsakih -ovinkov. Navadno ljudje, ki pridejo prvič k njemu, dolgo razmišljajo, kako- bodo odgovarjali na vprašanja, da ne bi prišli v zadrego. Tako je bilo prvič tudi z menoj. Preden sem odgovoril tovarišu Stalinu, -sem se navadno obotavljal, gledal skozi o-kn-o ali na strop. Stalin pa mi je dejal smehljaje se: «-Zaman gledate na strop, tam ni nič napisano. Rajši glejte naravnost in povejte, kaj mislite. To je edino, kar se od vas zahteva.» Ob neki. priliki nisem znal odgovoriti na Stalinovo neposredno vprašanje, nisem vedel, kako bo Stalin sprejel moj odgovor, ali mu bo všeč ali ne. Opazil je to in dejal resno: «Prosim, odgovarjajte kar naravnost, kakor mislite. Ne prizadevajte si, da bi mi naj bilo všeč, kar mislite povedati! V pogovoru z menoj ni potrebno. Najini pogovori bodo rodili malo sadu, če boste hoteli uganiti moje želje. Nikar ne mislite, da ne bo prav, če poveste, kar ni v skladu z mojim mnenjem. Strokovnjak ste vi. Pogovarjam se z vami, da bi -se -od vas nečesa naučil, a ne zato, da bi vas poučeval.» Ko je opisoval značaj nekega voditelja, ki je bil razrešen svoje dolžnosti, je tovariš Stalin dejal: «Kaj je njegova napaka? Preden bo odgovoril na neko vprašanje, se bo trudil, da bo uganil, kaj naj odgovori, da ne bi -vzbudilo nesoglasja, da bi ustrezal s svojim odgovorom. Takšen človek nehote lah-ko škoduje stvari,» Nekoč je tovariš Stalin dejal: «Ce ste trdno prepričani, da imate prav in da boste to lahko dokazali, nikar ne skrbite, kaj sodijo drugi, temveč ravnajte tako, kakor vam velevata razum in vest!» Stalin ne trpi nepismenosti. Ko mu predložijo nepismeno sestavljen dokument, se jezi: «Glejte ga, nepismenega človeka. Samo poskusi ga opomniti, takoj bo začel opravičevati svojo nepismenost s svojim deiavsko-kmečkim poreklom! To je nekultura, malomarnost. Zlasti v vprašanju obrambe države ne smemo opravičevati pomanjkljivosti, sv-oje izobrazbe, svoje tehnične nesposobnosti, nekulture in nepoznavanja stvari s kmečko-delavskim poreklom. Sovražnik nam ne prizanaša zaradi našega socialnega porekla. Prav zaradi tega, ker smo delavci in kmetje, moramo biti vsaj toliko kot sovražnik pripravljeni vsestransko in popolno.» Nekaterim izmed vojaških poveljnikov, ki so- skušali svoje neznanje v zamotani vojni tehniki nadomestiti s svojo osebno hrabrostjo in preziranjem nevarnosti, je Stalin pogosto rekel: «Pri nas se mnogi šopirijo s svojo hrabrostjo. S-ama hrabrost brez temeljitega poznavanja vojne tehnike ne pomeni mnogo. Sama hrabrost in samo sovraštvo- do sovražnika nista dov-olj. Znano je, da so bili ameriški Indijanci zelo hrabri ljudje, a kaj so mogli doseči s svojimi -loki in puščicami proti belcem, ki so bili oboroženi s puškami?» Pri reševanju posameznih vprašanj v ožjem krogu ljudi, ki so v zvezi s predmetom razprave, Stalin nudi vsakomur priliko, da pove svoje mnenje. Nekatere vpraša za mnenje, na kar napravi zaključek. Potem ponudi ko- mur koli papir in svinčnik ter reče: «Pišite!» Pogosto sam diktira kakšen pomemben dokument. Ob neki priliki me je doletelo, da sem pisal po njegovem nareku. Vedel sem, kako- gleda na pisanje, zato sem posebno pazil ter si prizadeval, d-a bi ne napravil nobene slovniške napake. Narekoval je in mi neprenehoma pogledoval čez rame na list. Nenadno se je ustavil, pogledal, kaj sem napisal, me prijel za roko, s katero sem držal svinčnik, pa potegnil z njo- vejico. Drugič nisem povsem posrečeno oblikoval stavka, Stalin je dejal: «Zakaj ste postavili -osebek za pridevnikom, pri v.as nekaj ni v redu! Poglejte, tako bo prav!» in popravil stavek. Po tem dogodku sem ponovno skrbno prebiral slovnico. Pravilnemu izražanju misli v lepem pismenem jeziku daje tovariš Stalin veliko- pažnjo. «-Ce človek ne more pismeno pravilno izraziti svojih misli, pomeni, da misli prav tako brez -sistema in zmedeno, kakor gov-ori. Kako naj potem opravi delo. ki mu je zaupano?» S-am Stalin in njegovi sodelavci delajo z nenavadno točnostjo. Ob neki priliki so me poklicali k tovarišu Stalinu in mi naložili pomembno nalogo. Obvezal sem se, da jo izpolnim. Stalin je dejal: «To delo je treba opraviti v določenem roku zelo hitro. Odločili smo -se, da ga zaupamo vam. Ali vam je potrebna pomoč?» Odgovoril sem: «Ne. Vse lahko opravim sam.» «Prav, ako boste kaj potrebovali, se ne obotavljajte, telefonirajte in zahtevajte pom-oči.» Tedaj sem se spomnil: «Tovariš Stalin, imam prošnjo! Toda tiče se neke malenkosti in ne vem, ali je vredno, da vas nadlegujem zaradi tega.» «Prosim.» (sledi nadaljevanje) Vse sv-oje neomajno zaupanje do Stalina so slovenski in jugoslovanski narodi pokazali ob zahrbtnem nacističnem napadu proti Sovjetski zvezi. Zavedali so se. da je to edina dežela, od katere morejo pričakovati ■osvoboditve. Zato so se z navdušenjem odzvali Stalinovemu klicu v odločilno borbo proti nacifašizmu. Verovali so njegovim besedam in niso se varali. Dolga in krvava borba je bila nagrajena z osvoboditvijo in — da ni prišlo do podlega izdajstva — z najlepšimi izgledi za svetl-o bodočnost neodvisnosti in blaginje v družbi drugih ljudskih demokracij, ki so se prav tak-o -osvobodile od odločilni pomoči Rdeče armade pod poveljstvom velikega stratega tovariša Stalina. S Stalinovim imenom na ustnicah so šli partizani v najtežje borbe. «Za Stalina — na juriš!» je bil bojni klic partizanskih bataljonov in brigad, ko so napadale fašistične postojanke, s tem imenom na ustih s-o komunisti in demokrati padali v b-orb-ah ter talci pod fašističnimi svinčenkami. Svetlo Stalinovo ime je -odmevalo po slovenskih gozdovih in dobravah, kjer koli s-o hodili partizani in prepevali -svoje borbene pesmi. V preprostih pesmih, ki so jih skladali v partizanih delavci in kmetje, se najverneje odraža vsa globoka ljubezen in neporušno za. ipanje v velikega voditelja zatiranih narodov. Deset tisoče tri je dnevno pelo: «Je Stalin poklical v oorbo nas [vse. kot brate Rusije, za obstoj Slove-fnlje... Združimo se, borimo se, da se fašizem, nacizem stre... Ta pesem izraža tovarišu Stalinu v preprostih besedah globoko priznanje in hvaležnost slovenskega naroda, da ga je vzdramil k borbi za svobodo in ga pritegnil v skupnost -svobodoljubnih narodov, in zaupanje v končno zmaga-pod njegovim vodstvom: «Je Stalin nas zdramil 'z dna [sutnosil, priključil nas četam je svojih fmoti. Ti, mlad Slovan, zdaj puško v rd lan, saj tvoj trud ne bo zaman! Sedaj zavpij na vse strani: Živela Rusija, živel Stalin!» Nešteto podobnih pesmi je orivrelo spontano iz srca slovenskega ljudstva, ki jih je prepevalo- ves čas osvobodilne borbe. Tedaj še -spretno zakrinkanim titovskim izdajalcem, kajpak, to ni bilo po volji in so na vse načine skušali preprečiti te izraze zaupanja 'n ljubezni do Sovjetske zveze in njenega velikega voditelja. Toda nič ni pomagalo, partizani in drugi borci za sv-obodo s-o le še z večjim navdušenjem peli te pesmi, ki so bile najpristnejši odraz njihove duše, njihove vere v zmago pod zanesljivim vodstvom velikega -stratega narodov — tovariša Stalina. Po končani vojni so si Slovenci obenem z ostalimi Jugoslovani izbrali pot socializma po vzgledu velike Domovine svobodnih narodov, zaupajoč bratski pomoči in v-odstvu Sovjetske zveze pri obnovi in so-cialistični graditvi nove Jugoslavije. Neomajno zaupanje v Stalina, ki jim- je bil simbol napredka in kažipot v boljšo bodočnost, je dvignilo milijonske množice jugoslovanskega ljudstva na delo za obnovo in gradnjo socializma. Njegove slike, njegovo ime, njegove dragocene besede so po vsej državi vzpodbujale delovno ljudstvo k novi veliki borbi, borbi mirne graditve. Tega so se prav dobro zavedali titovski izdajalci. Zato so v prvih mesecih po razkritju njihovega izdajstva hinavsko širili lažna gesla, češ mi smo za Stalina; d-olg-o dobo po resoluciji IU so bili prisiljeni pustiti Stalinove slike po javnih uradih, tovarnah in zasebrih stanovanjih, čeprav so ga že takrat sovražili bolj kot katerega koli drugega človeka na svetu. Končno pa so pokazali svoje pravo fašistično bistvo in s-o odstranili povsod ne le njegove slike, marveč vse, kar je sponrnjalo nanj, celo njegova dela. Toda to ni odvrnilo Slovencev in ostalih Jugoslovanov od njihovega velikega u-čitelja in voditelja. Le še bolj so se navezali nanj in še bolj trdno so v-erovali. da se bodo osvobodili iz fašističnega suženjstva in imperialističnega izkoriščanja le po poti, ki jo je on nakazal. Kljub -strahovitemu terorju se vedno pogosteje pojavljajo na cestah, v tovarnah, v vojašnicah, zaporih in taboriščih napisi z vzkliki Stalinu in "Sovjetski zvezi, simboloma svobode, miru in napredka. Vest o Stalinovi smrti je zato tako bolestno odjeknila v srcih vseh poštenih Jugoslovanov. Spričo barbarskega terorja niso mogli javn-o dati du-ška svoji veliki boli ob smrti svojega -osvoboditelja. A žalost te dni seva iz njihovih obrazov. Skrivši -si otirajo solze, km-etje v Istri in po Sloveniji se zapirajo v hleve, da neopaženi lahko- izjočejo svojo bolečino. A, čeprav je umrl, vedo, do jih bo -še naprej vodil po poti k svobodi s svojimi velikimi nauki, -ki bodo živeli večno kot bo- živel med njimi večno tudi njegov spomin. STANE BIDOVEC STOTINE MILIJONOV SRC JE VZTREPETALO V BOLESTI NAD PRERANO IZGUB Delovno ljudstvo vsega sveta se je poklonilo spominu Stalina Nepopisen je cdmev, ki ga je imela v vsem svetu vest o Stalinovi smrti. Stotine milijonov src je vztrepetalo v globoki bolesti nad prerano izgubo moža, ki je posvetil svcje življenje dobrobiti vsega človeštva. Oči milijonov in milijonov delovnih ljudi so se orosile, ko so v mislih spremljali velikega Stalina na zadnji poti k njegovemu učitelju Leninu. V srcih delovnega ljudstva vsega sveta pa se je istočasno še bolj utrdila odločitev, da bodo tudi v bodeče vodili še bolj odločno borbo za rešitev človeštva. V vseh deželah sveta so prihajali v teh žalostnih dneh do izraza čuti solidarnosti s sovjetskim ljudstvom, ki je utrpelo veliko in neprecenljivo izgubo. Na tisočih sestankih, zborovanjih je delovno ljudstvo.' Vsega sveta izrazilo svojo globoko bolest in žalost. V L.R. Kitajski je tov. Mao-cetung odredil nacionalno žalovanje. V proglasu, naslovljenemu kitajskemu narodu, je označen tov. Stalin kot «najdražji prijatelj in učitelj kitajskega naroda». V imenu 450 milijonov kitajskih državljanov je ponesel sovjetskemu poslaniku v Pekingu izraze sožalja zunanji minister Cu Eh La j. Sožalne brzojavke so poslale tudi vlade L.R. Koreje, o-svobojenega Vietnama. Predsednik Indije Rajendra Prasad in prvi minister Nehru sta poslala sožalje predsedniku Pre-zidija Vrhovnega sovjeta in zunanjemu ministru Višinske- Pot v pregnanstvo iz batumskhih zaporov mu. Prvi min ster Nehru je proslavil Stalina tudi v parlamentu, kjer so se pridružili vsi poslanci z enr.minutnim molkom. Nehru je prikazal velik doprinos, ki ga je dal Stalin za ohranitev miru. Globoke simpatije vlade in pakistanskega naroda do sovjetskega ljudstva so izražene v poslanici, ki jo je poslal prvi minister Pakistana Sverni-ku. Poslanica pravi, da je «z maršalom Stalinom izgubil svet eno izmed najbolj dinamičnih osebnosti današnje dobe, čigar vpliv bo občuten še dolgo časa». Tudi predsednik Indonezije Soekarno je poslal v Moskvo sožalje vlade. Na vseh državnih palačah pa so razobesili žalne zastave. Sožalje so poslali nadalje japonski zunanji minister Okazaki in Syngman Rhee. Tudi predsednik avstrijske republike Koerner je poslal Sverniku sožalno brzojavko, de čim se je Fiegel pridružil z izrazi priznanja zaslug Stalina za sovjetsko ljudstvo. V Moskvo so dospela nadalje soža- lja vlad Grčije, Nizozemske, Švedske, Egipta, Norveške. Veličastne žalne svečanosti so bile tudi po vsej Italiji. CK KPI je poslal v petek daljše pismo sožalja italijanskega naroda. Ze v petek zjutraj je tov. Togliatti z vidnim ganotjem proslavil v parlamentu spomin nesmrtnega Stalina,- V vseh večjih in manjših mestih so se vršile komemoracije ob množični udeležbi delovnega ljudstva. V vseh ljudskih republikah je bilo proglašeno nacionalno žalovanje. Osvobojeni narodi dežel ljudskih demokracij so s posebnim ganotjem počastili spomin modrega voditelja, ki je dal svoj dragocen doprinos za njihovo osvoboditev izpod kapitalistične pete in nacistične okupacije. Posebno ganiiji-va je bila žalna svečanost v Sofiji, kjer je deset tisoče ljudi pokleknilo na zgodovinskem «Trgu 9. septembra» in s 3 minutami molka počastilo Stalinov spomin. Plebiscitarni val žalovanja je zajel tudi vso Francijo'. Do ganljivih prizorov je prišlo še posebno v Parizu, kjer je ljudstvo okrasilo s cvetjem številne Stalinove siike, ki so bile izobešene po vsem mestu. Stalinovemu spominu so se poklonili skupno s francoskim narodom tudi predstavniki vlade. Tudi Svetovna zveza bivših bojevnikov je poslala v Moskvo brzojavko sožalja, ki ga izraža v imenu 16 milijonov bivših bojevnikov. V ponedeljek se je ob določeni uri ustavilo vse delo v tovarnah, ladjedelnicah gradi-lišč-ih 'in deloviščih vsega sveta. Takrat je nepregledna množica sovjetskega ljudstva, ki e prihitelo iz 16 republik, s solzami v očeh spremila svojega velikega voditelja k poslednjemu počitku. Stotine mi-■ jenov ljudi vseh narodnosti, veroizpovedi in ras je bilo v tistem trenutku z mislijo in srcem na Rdečem trgu v Moskvi, kjer so najožji sodelava-ci Stalina polagali njegove posmrtne ostanke zraven ne-nrtnega Lenina. Žalovanje ob smrti našega prebivalstv velikega voditelj BNC Žalna proslava v Kinu ob morju - Brzojavke Partije in ZKM - Sožalja sovjetskemu ljudstvu iz vseh tovarn in velikih podjetij - V ponedeljek zjutraj je bilo ukinjeno za pol ure vse delo Tudi tržaški komunisti in delovne množice so se plebiscitarno pridružile žalovanju zaradi neprecenljive izgube ljubljenega voditelja komunistov in delavcev vsega sveta. Cim se je v petek zjutraj razširila v mestu žalostna vest o smrti tov. Stalina, so se pojavile na oknih stanovanj tovarišev in demokratov prve žalne za'stave, ki si jih lahko videl tudi na vseh sekcijskih sedežih Partije in demokratičnih organizacij. Razen zastav žobeš-enih na pol droga so v številnih krajih izobesili velike slike Stalina obrobljene s črnimi trakovi in žarnicami, ki so v nočnih urah razsvetljevale milo in ljubljeno obličje očeta m voditelja svetovnega proletariata. Vse povsod, v tovarnah, delavnicah, v mestu in vasi si videl resne in žalostne obraze naših preprostih delovnih ljudi, ki jih je žalostna novica zadela v globino srca in marsikatero oko se je orosilo ob misli, da je zmanjkal za vedno iz naše srede ljubljeni Stalin. Naša Partija je med prvimi poslala sožalno brzojavko CK KP Sovjetske zveze. Zveza komunistične mladine pa je poslala tople izraze sožalja Centralnemu komiteju Komsomola v Moskvi. Zveza enotnih sindikatov je izrazila sožalje v imenu slovenskih in italijanskih delavcev potom brzojavke naslovljene tov. Kuznetzo-vu, predsedniku Sveta sovjetskih sindikatov. Pridružile so se vse strokovne zveze ES, ki so poslale brzojavke sovjetskemu poslan štvu v Rimu. Številne brzojavke sožalja so bile poslane tudi iz vseh velikih tovarn in večjih podjetij ter s strani demokratičnih organizacij, med temi Tržaški odbor miru, Zveza partizanov in bivših političnih preganjancev, Udruženje Trst - ZSSR, SHPZ in druge. SHPZ je poslala o-b-enem pismo Partiji, v katerem se obvezuje, da bo na čast Stalin pojačala svoje kulturno delo med Slovenci. Nadalje so poslale sožalje sekcije KP v Križu in Dolini, miijski župan tov. Pacco ter razne sekcije in celice. V počastitev Stalinovega spomina je prejela naša Partija tudi nekaj denarnih prispevkov, mej temi 1000 lir od tov. Carla Kramestetter in 1000 lir od «Armanda», ki je poslal obenem naslednje ganljiv: pismo: «V počastitev velikega preminulega tovariša, v znaku brezmejne hvaležnosti, zvestobe in bolesti. Sem kristjan in prosim Gospoda naj sprejme z ljubeznijo tistega, ki je s tako požrtvovalnostjo branil proti vsem hinav- lin vodstvo iz rok svojeg’ čitelja Lenina. Primerja takratne petežkoče, ki ji imela mlada sovjetska ob| današnjim stanjem, ko ka SZ v komunizem. St. va zapuščina prehaja v stalinskih voditeljev, ki znali voditi SZ z veščo po poti, katero je začrtal lin. Njegov nauk bo večn. t i! I ščinam osnovna načela Kristusa- \ vel poleg naukov Marksaj v ih naukov». Tržaški komunisti so svečano počastili spomin nesmrtnega Stalina na žalni proslavi, ki je biia v petek zvečer v Kinu ob morju. O velikem Stalinu sta govorila tov. Si-škovič in Vidali. Generalni sekretar naše Partije je v svojem ganljivem in istočasno bodrilnem govoru orisal stanje ‘ SZ v dobi, ko je prevzel Sta- ; Duševna omejenost titovske špekulacije «Primorski^dnevnik» in titovci špekulirajo javno in podtalno z dejstvom, da niso bili v sedanji Centralni komite naše Partije izvoljeni vsi slovenski tovariši, ki so bili v prejšnjem CK. Naravno, titovci nič ne govorijo o novih tovariših, ki so nadomestili stare. Po njihovem mnenju gre tu za krizo v naši Partiji in tovariši, ki niso bili ponovno izvoljeni v Centralni komite naj bi gelsa in Lenina. Na pr<4 kjer je predsedoval tov. De di se je pridružil s krajšim' gov. rom tudi predstavni! žaške federacije PSI. V veži Doma pristani delavcev je bil izpostav poseben album, z izrazi : Ija v katerega je dalo podpis že prvi dan tisoč1 lavcev in demokratov. V sobote zvečer pa so čano proslavili spomin Stalina na prvi seji Ce: nega komiteja KP STO. slavni govor je imel tov. dali, ki se je obenem oj žil spominu nepozabnega fašističnega borca tov. dana Pratolonga. Cen komite je soglasno sklenil e y/ss////////s////ssssss//ssssss/sss//'//////////////s//////////žš// DELO N E D|E L J S K A FAŠISTIČNA PROVOKACIJA V TRSTU ZACELI SO PRIPRAVLJATI vzdušje provokacij za 30. marec Zborovanje misinov v „Rossetti“ - Fašistična povorka po mestu - Eksplozija bombe na Korzu - 25 ranjenih - Uvoženi fašistični razgrajači - 11 aretiranih pred sodiščem Palulan ne da dovoljenja za Stalinovo proslavo V nedeljo zjutraj je bilo v gledališču «Rossetti» zborovanje novofašistične stranke MSI, na katerem je govoril znani Musscliriijev miljenec De Mar. sanich, ki je prepletel ves svoj govor z bobnajočimi frazami iz starega in novega fašističnega slovarja. Pri tem ni seveda pozabil podžigati sovraštva do komunistov in delavskega gibanja. Po končanem, zborovanju se je začela zbirati pred vhodom manjša gruča razgretih fašističnih razgrajačev, ki je vkorakala po drevoredu XX. septembra do Portici di Chioz-za in, ker je policija mirno gledala ves potek fašistične provokatorske man festacije, so krenili Marsanichevi razgrajači po Korzu prepevajoč «Gio-vinezzo» in druge fašistične pesmi. Na čelu povorke so celo nosili črno zastavo. Pred sedežem «Fronte za neodvisnost» pa so postali še drznejši in šele takrat je stopila policija vi akcijo in začela razganjati fašistično drhal. Nekaj trenutkov pozneje — približne, ob 12.15 — pa je v vrstah razgrajačev nenadoma eksplodirala ročna bomba, ki je ranila 25 oseb: v veliki večini iz vrst fašističnih demonstrantov. Z zasebnimi avtomo- bili so ranjence takoj prepeljali v bolnico. Med temi sta •odnesla dva težje poškodbe in sicer glavni urednik fašističnega glasila «Risveglio nazionale» Cesare Pozzo iz Padove, kateremu je zmečkalo stopalo desne noge in visokošolec Fabio De Felice tudi iz Padove, ki mu je eksplozija odrezala desno nogo nad stopalom. Med ranjenci je Vi oseb iz Padove in Verone. V ponedeljek je imela fašistična poulična manifestacija sv:j odmev pred Zavezniškim sodiščem za določevanje narokov, kjer se je moralo zagovarjati 11 razgrajačev, ki jih je policija aretirala v teku manifestacije. Vsi so obtoženi u-deležbe na nedovoljeni manifestaciji. Deset aretiranih je iz Verone, eden pa iz Padove. Ker ni policija še zaključila preiskave, je bila razpreva odložena na ponedeljek. Medtem je policija izsledila še štiri fašistične razgrajače, ki bodo prišli istotako pred sodišče. Znani Oreste Mični iz Trsta, ki je bil soudeležen pri lanskih marčnih izgredih, pa se je pravočasno umaknil v Gorico, dočim je policija prijela le njegovo hčer. Značilno je dejstvo, da je bil 1111 Kulturna prireditev v Nabrežini. Jutri v nedeljo 15. t. m. ob 15.30 bo v Kino dvorani v Nabrežini kulturna prireditev s sporedom, ki je bil pripravljen za proslavo 8. marca a je zaradi žalne svečanosti za tovarišem Stalinom, odpadla. V Ricmanjih je bila preteklo nedeljo 8. marca proslava demokratičnih žena združena s komemoracijo tovariša Stalina. V do zadnjega kotička nabiti dvorani vaščanov, je govoril tovariš Riko Malalan. Domača dramska skupina je dobro podala Brechtovo igro v enem dejanju «Puške gospe Carrar», otroci pa so recitirali štiri primerne pesmi. Sodeloval je vaški pevški zbor Lepo uspelo proslavo so spremljali zvoki domače godbe, ki je izvajala za to priliko priložnostne resne skladbe. Na proslavi 8. marca v Trebčah, je zaradi žalovanja za tovarišem Stalinom odpadla veseloigra «Zenitni posredovalec», ki jo je za to priliko naštudirala dramska skupina. Nastopil je le pevski zbor s primernimi pesmimi in tov. Cuk Miro s solopetjem. Dve mladinci pa sta recitirali «Vprašanje mamici» in «S sveta izgine naj prepir» Proslava 8. marca v Saležu, združena s komemoracijo tov. Stalina je bila v nedeljo 8. t. m. Poleg primernih govorov tov. Pegana, Košute in Jugove se je vršil tudi kulturni spored. Otroci so lepo podali igrico «Darilo mamicam» in recitacij «Slovenski mladini« in »S sveta izgine naj prepir». Smisel igre, kakor tudi recitaciji je borba za mir in bratstvo med narodi. Prisotni so z zanimanjem sledili sporedu kakor na kraju manifestacije prisoten tudi italijanski politični svetovalec pri VU dr. Diego De Castro, ki je v «Giornale del Lunedì» celo pohvalil «u-merjeno» zadržanje . fašističnih razgrajačev ter se laskavo izjavil tudi o policiji, ki je razpršila demonstrante. Javno mnenje se ob tej značilni okoliščini povsem upravičeno sprašuje. kaj je iskal politični svetovalec prav v tem trenutku na Korzu? Ali je bila njegova slučajna prisotnost — kot pravi «Giornale» — v resnici le golo «naključje»? Ne moremo tudi mimo dejstva, da sta ranjene misine med prvimi obiskala demokristjanska eksponenta župan Bartoli in conski predsednik Palutan. Kar se tiče eksplozije bombe, je zadeva za misine precej nerodna, ker ne morejo več skrivati, v kakšne namene in s kakšnimi cilji je bilo organizirano zborovanje in nedovoljena manifestacija. Ni dvoma torej, da spada nedeljska fašistična provokacija v vrsto predpriprav za organiziranje večjih provokacij ob priliki 20. marca. S. povzročanjem izgredov, incidentov in nemirov hoče demokristjanska klika, ob dosledni strpnosti o-kupacijske oblasti, dejansko prikriti zadnji razvoj barantanja z našim ozemljem. Poleg VU, ki je odgovorna za vzdrževanje reda nosijo odgovornost za nedeljske dogodke de- Tov. SYlarini na mnoga leta! tudi govorom, ter marsikdo si je med izvajanjem otrl solzo. Stalinova žalna proslava na •Opčinah. Veseli del sporeda za 8. marec je odpadel, toda namesto tega je ■bila dostojna in lepa Stalinova žalna proslava ob sodelovanju orkestra, ki je zaigral nekaj resnih skladb in bilo je nekaj priložnostnih recitacij. Govorili so tov. Katra, Jole in Gombač. Potna dvorana občinstva je z ganotjem prisostvovala žalni svečanosti velikega pokojnika. SPORT NOGOMET V nedeljo, 15. t. m. se bosta odigrali na igrišču v Boljuncu naslednji nadoknadni tekmi: ob 13. uri Aurora — Cebulec in ob 15. uri Rozandra — Primorje PK. VABILO NA SEJO Vsi tajniki in predsedniki nogometnih društev so vabljeni na sejo, ki bo v torek 17. t. m. ob 19. uri na sedežu ZDTV v ulici Canova št. 25/11. mokristjanski krogi, ki potom svojega časopisja že več časa napihujejo bližajoči se 20. marec in dajejo vso podporo no-vofašizmu. Ne smemo tudi pozabiti, da je bi'o nedeljsko zborovanje misinov dovoljeno od strani conskega predsednika, ki je pa prav te dni odbil naši Partiji dovoljenje za Stalinovo' proslavo, katera bi se morala vršiti jutri v eni izmed večjih dvoran v mestu. Tako postopanje demokristjanskega conskega predsednika je povsem upravičeno ogorčilo, vse demokratično javno mnenje, ki vidi v tem zadržanju oblasti odkri. to podpiranje starega in novega fašizma. Tudi nedeljski dogodki so izzvali v delavskih vrstah in meščanstvu val ogorčenja, ki prihaja še vedno do izraza v številnih protestnih resolucijah, sestavljenih v tovarnah in deloviščih. Sličen protest je poslal oblastem tudi občinski odbor v Dolini. Tržaško demokratično ljudstvo ne bo dopuščalo, da bi fašizem zopet dvigal glavo in zaradi tega zahteva, da oblasti preprečijo vsak nadaljnji poskus provokacij, ki bi motile mirno življenje prebivalstva na tem ozemlju. Počastitev Stalina na občinski seji Preslavni^ nagovor tovariša Slavca na seji v Nabrežini - Zupan se je pridružil - Upravni problemi Ob otvoritvi zadnje občinske seje, ki je bila- v ponedeljek je tov. Ade Slavec s kratkim nagovorom počastil spomin tov. Stalina. Prikazal je med drugim velikanske zasluge, ki jih ima nesmrtni Stalin ne samo za narode SZ, marveč za vse človeštvo. Se posebno je poudaril, da je v veliki meri tudi Stalinova zasluga, ce se občinski svet danes lahko sestaja in govori v svojem materinem jeziku. Komemoracij-skemu nagovoru se je pridružil tudi nabrežinski župan, ki je spregovoril v imenu občinske uprave. Po čibanju in odobritvi zapisnika je župan poročal o obisku ravnatelja ustanove SELAD in tržaškega podžupana, ki sta si istega dne ogledala naprave v Nabrežini in to v vidiku, da bi nabrežinska SELAD izvršila večje kamnoseško delo, pri katerem bi našlo zaposlitev približno’ 100 brezposelnih za dobo enega leta. Gre namreč za izdelavo stopnjišča, ki bo peljalo do cerkve pri Jezuitih. Kakor izgleda, bodo to delo morda poverili nabrežinskim kamnosekom pod okriljem SELAD. Tov. Gratton je nato interveniral glede plač delavcev SELAD, ki ne odgovarjajo sindikalni lestvici, za kar bi se morala zanimati tudi občina. Tov. Slavec je objasnil, da so že in- tervenirali, toda vodstvo ustanove ni vzelo zahteve v poštev; Vsekakor so obljubili, da sé bo zadeva še preučila in upoštevala pri bodočih večjih delih. Odbornik Flcridan je poročal, da se je nabralo v občini za poplavljence Severne Evrope 233.118 lir. Denar je bil izročen holandskemu zastopniku v Trstu. Precitati so nato vlogo’ na VU glede dvojezičnih napisov in ukinitve fašističnega zakona št. 800, ki je bila odobrena. Predložili jo bodo VU potom delegacije obč. svetovalcev. Pred zaključkom so volili razne občinske komisije, razen vo-iiine komisije. Volitve te komisije so morali odložiti, ker so titovci kar nenadoma zapustili dvorano in to brez vsake izjave ali opravičila. Komemoracije lov. Slalina Danes, 14. t. m. ob 20. v DO-MJU (Gombač) in ob isti uri v SV. KRIŽU (Malalan). V torek 17. t. m. ob 20. v LOGU (Blazina). V petek 20. t. m. -ob 20. pri MAGDALENI (J. Košuta in To-minez). * * * V nedeljo 15. t. m. ob 17. bo v Nabrežini konferenca, na kateri bo govoril tov. Blažina o rezultatih IV. kongresa KP STO. Za ieden ---dni---- . Sobota, 14. - Matilda Nedelja, 15. - Klemen (mlaj) Ponedeljek, 16. - Hilarij Torek, 17. - Jedert (Jerica) Sreda, 18. - Edvard Četrtek, 20. - Aleksandra ZGODOVINSKI DNEVI 14. 1868. se je rodil veliki ruski pisatelj Maksim Gorki. 18. junija 1936 so ga trockisti umorili. 13. 1414. je bilo zadnje ustoličenje koroškega vojvode na Gosposvetskem polju. 18 1904. se je rodil Srečko Kosovel, pesnik našega Krasa. Umrl je 27.5.1926. '8. 1871. je bila proglašena Pariška komuna. na torkovi seji mestnega sveta Večina svetovalcev obsodila težho fašistično provokacijo 'l-ovarišica Marija Bernetič -Marina, namestnik gen. sekretarja KP STO praznuje danes 51. obletnico rojstva. Ob tem dnevu naj gredo tov. Marini iskrene čestitke in voščila IK Partije, uredniškega kolektiva «Dela», demokratičnih organizacij in vseh naprednih Slovencev in Italijanov, Težka nedeljska fašistična provokacija je imela svoj odmev na torkovi 'Občinski seji tržaškega mestnega sveta. Tov. Radich, ki je prvi dvignil ogorčen protest v imenu naše skupine, je ugotovil, da je treba pripisati nedeljske dogodke političnemu strankarstvu, ki ne bi smelo sploh imeti pravice državljanstva v svetu. V zvezi s fašistično provokacijo, ki se je končala z ekzplozijo ročne bombe, smatra komunistična skupina, da je dolžnost vseh občinskih skupin, da se o stvari izrečejo. Pri tem je tov. Radich navedel izjave obsodbe, ki so jih dale KP, ES, PSVG in DZ. Vprašal je nato župana in odbor, naj se izjavijo, kaj 'lahko ukrene občina, da se preprečijo. slična fašistična dejanja. Tov. Radich je z ostrimi besedami obsodil nesramno podtikanje nekaterih listov, ki skušajo zvračati krivde na komuniste ter zahteval, naj da občinski svet zadevna pojasnila. Protestu našega svetovalca se je pridružil v celoti socialist tov. Teiner. Repubiišanec Ceppi je posvetil večji del svoje izjave polemiziranju s tc-v. Teinerjem in se skušal s tem izogniti glavnemu vprašanju. Končno se je le pridružil prejšnjemu protestu. Fašistično provokacijo so obsodili tudi drugi svetovalci, kot Paladin (PSVG), dr. Agne-letto (SDZ), Morpurgo (PLI), Gianpiccoli (EN). Tudi demokristjan Gregoretti je imel sicer besede obsodbe za nedeljske dogodke, vendar pa se je še prej obregnil ob našo Partijo', ker je razkrinkala demokristjane kot soodgovorne za navedene dogodke. Gombača za gradnjo pralnice na Barrieri in asfaltiranje cest na Pončani. TRST II. SOBOTA:13. Šramel kvintet in moški duet - 19. Pogovor z ženo - 22. Liszt: Koncert za klavir št. 2. - 23. Chopinove ma-zu ke in poloneze. NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 9.30 Vera in naš čas - 11.30 Oddaja za najmlajše - 12.15 Od melodije do melodije - 13 Glasba po željah - 17. Koncert zbora Straža iz Flavij - 19. Iz filmskega sveta - 21.30 Izbrana lirika - 22. Strauss: «Kavalir z rožo», 1. dej. PONEDELJEK: 13. Slovenski motivi - 10!. Mamica pripoveduje - 21. Književnost in umetnost - 22. Strauss: «Kavalir z rožo», 2. dej. . . TOREK: 13. Glasba po željah -19. Tehnika in gospodarstvo -19.25 Angleščina po radiu - 21. Citamo za vas - 22. Strauss: «Kavalir z rožo», 3. dej. SREDA: 19. Zdravniški vedez -20 Koncert sopranistke Pavle Potrate - 20.30 Sola in vzgoja - 21.30 Vokalni kvartet - 22.35 Slavni pevci. ČETRTEK: 9. Slovenske pesmi - 10. Predavanje - 10.15 Proko fjev: «Aleksander Nevski» - 13. Glasba po željah - 16. Leonca-vallo: «Glumači» - 17.45 Čajkovski: Uvertura 1812 - 20. Koncert moškega zbora Triglav - 21. Radijski oder - Molnar: «Liliom», PETEK: 13. Glasba po željah - 18.15 Čajkovski: Koncert št. 2. 19. Kraji in ljudje - 20.30 Tržaški kulturni razgledi - 21.15 Kako nastane zemljevid? - 22. Iz koncertnih dvoran Velike Brit. "bili po njihovem odpadniki, ki se bo n: vi Ljudski dom nosili ne strinjajo s partijsko linijo, posebno, kar se tiče rešitve tržaškega vprašanja. Titovci so bolje obveščeni od nas, kajti mi nismo nikoli vedeli za obstoj takšne o-pozicije in tovariši, ki smo jih vprašali so bili tudi istega mišljenja. Habrež nska obč na za poplavljence Proslava lov. Pralolonga Mišin Morelli, ki je govoril zadnji, je seveda vneto branil svoje fašistične prijatelje, ki so se udeležili provokacije, ter se celo pohvalil, da je večina ranjencev iz vrst MSI. Končno se je še zahvalil županu za o-bisk ranjenih razgrajačev. Zupan Bartoli se je pridružil izrazom obsodbe dokodkov ter 'zagotovil, da bo to tolmačil pri višjih oblasteh. Sledila ie intervencija tov. V torek zvečer je bila v nabito polni dvorani Kina ob morju komemoracija tov. Giordana Pratolonga, ki ga je tržaško delovno ljudstvo spremilo prejšnji teden k zadnjemu počitku. Preslavna manifestacija pa je bila obenem mogočen izraz ljudskega protesta proti fašističnim provokacijam. Spomin nepozabnega in neustrašnega boroa proti fašizmu sta z ganljivimi govori proslavila tov. Vidali in Marija Bernetič. V svojem gorovu je tov. Vidali še posebno podčrtal stališče naše Partije napram nedeljski fašistični provokaciji ter pozval delovno ljudstvo naj dvigne svoj odločni glas protesta in naj takoj zavrne vsak poskus novih provokacij. V nabrežinski občini so bile nabrane za poplavljence na Nizozemskem naslednje vsote: zbirka bUè Bivio 4.300, Nabrežina: vas 33.870, v cerkvi 5.896, obč. uslužbenci 11.900. delavci SELAD 12.000, delavci podjetja Gorlato 10.000, slovenska osn. šola 12.170, učiteljstvo 19.940. otroški vrtec 11.237. kino «Prosvetni dom» 5.000. Sesljan: vas 18.200, slovenska osn. šola 2.000, Mavhi-nje: v cerkvi 12.645, vas 3.550, otroški vrtec 3.870. Devin: vas 9.840, otroški vrtec 7.000, slovenska osn. šola 2.200. Sempolaj in Praprot: v cerkvi 1.000, vas 13.540. Slivno: vas 10.250. Vižovlje: prispevek jusarjev 10.000. Cerovlje: vas 4.850. Medjavas: vas 4.200. Stivan: vas 3.700. Skupno 233.118 Lir. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca 1> Dovoljenje AIS Vsi vedo, da se v naši Partiji Centralni komite ne imenuje v... Ljubljani, kot se je godilo v prejšnjih časih, ki so za vedno minili, temveč ga imenuje kongres, ki izvoli volilno komisijo, sestavljeno iz najboljših tovarišev. Volilna komisija preuči ime. na kandidatov in izbere med njimi one, ki se ji zdi pravilno, primerno in potrebno predstaviti kongresu, kateri dokončno razpravlja, presoja, popravlja, odstranjuje in izvoli. Imamo tovariše, kateri se ne sprejmejo v CK, ker niso primerni, ker nimajo časa ali morajo vršiti druga dela, iz razlogov, za katere ni potrebno, da jih vsi poznajo in tudi zato, ker niso doslej dobro delali. Vse te stvari se predisku-tira.io v volilni komisiji. katera daje potrebna pojasnila vsakemu, ki jih zahteva, osebno ali javno. V nov Centralni komite niso bili ponovno izvoljeni nekateri slovenski in nekateri italijanski tovariši; ponovno so bili izvoljeni številni italijanski in slovenski tovariši; in so bili prvič izvoljeni nekateri slovenski in nekateri italijanski tovariši. Tu ni nič čudnega, kratiinega, nič Smešno je tolmačiti dejstvo, da nekateri slovenski tovariši niso bili ponovno izvoljeni in so jih nadomestili drugi slovenski tovariši, kot... protislovansko linijo naše Partije, kot bi bilo smešno, če bi kdo mislil, da predstavlja nadomestitev bivših italijanskih tovarišev z novimi italijanskimi tovariši... protiitalijansko linijo. Zato predstavlja titovska špekulacija pravi primer duševne omejenosti in umazanega nacionalizma. govo ime. Sklenjeno je bili di, da se na čast Stalinu čejo sekcijski in celični I numi za izvedbo sklepov! kongresa naše Part je. tega bodo na čast nesmrtd voditelju v vseh celicah! sebne p litične ure in št| ski tečaji o življenju in Stalina. Tržaško delovno Ijudstvj izkazalo svojo veliko ljut do tov. Stalina in izrazilo I jo globoko bo'est tudi obj go vem pogrebu. V istem ko je v Moskvi spremljalal Stalina k zadnjemu počitkif oreglelna množica, so tri delavci ukinili za pol určf delo. V poslednjem izrazij žalja so se pripadnikon pridružili tudi številni delavci, bodisi izven sindil kakor tudi pripadniki D* ske zbornice. V polurnem odmoru v '■ žalovanja so se sestali deL. na preslavnih zborovanji!" so se vršila v vseh večji!! varnah in podjetjih, kjer So i| mu spominu genialnega tf še enkrat poklonili nesmf 'bsili Ram 'ereb lja in voditelja svetov? proletariata. Preslavna "zlivanja so bila v ladjelniriri Marka, Tovarni strojev, delnici Sv. Roka, FelszegjT" stilnici Aquila, Il vi, Tržaški arzenalu in drugje. Večina' lavcev «Cantiere Navale ? liano» se je obvezala, da nje stopi 1 uro plače za dr4 nič protidemo- Padlih partizanov. skrivnostnega. Žalovanje je imelo ski občini dejansko plebiscrj, ni značaj. V vseh tovarna^ a podjetiih so ustavili delo,,' ; govine in javni lokali so aia zaprti. Na občinski palaci’RAS je bila izobešena že od u obé'nska zastava na pel djit\ Izhaja, da je bilo med fašističnimi malopridneži več.'e 11 število elementov, ki so jih privedli z onstran meje, L/ Padove, Verone in drugih središč. Med temi so bili 'n^O dalje podleži, ki so uprizorili sramotno provokacijo prOlv°va spominu tovariša Stalina in skušali napasti sedež dem61' Re kratične organizacije v ulici Vidali. Dr, Komunistična partija razkrinkuje nacionalističi,llstl. kroge, ki pripravljajo provokacijo ob priliki 20. marC>s|°v da bi s tem povzročili nerede, stanje nanetosti in opf11'80 c vičili «novo izdajo» londonskih sporazumov, to je ra,e,tl, kosanje in barantanje. V poskusu, da bi si ustvarili alito1!31'' pa zvračajo odgovornosti drug na drugega. si- 1 Komunistična partija poziva prebivalstvo na budnos$ern proti manifestacijam sličnega značaja, kot so bile 21 aa marca 1952, ki jih organizirajo neposredno vladni krci nski v Rimu. Vsi meščani in delavski razred naj se združblste v protestu proti fašističnim atentatom in naj takoj z^1"1 vrnejo vsako drznost zločinskih provokatorjev. .Sei Tisti, ki smatrajo in trdijo, da je protest zaradi hi-21111 deijskih dogodkov «politična špekulacija», so neposred|,ecln sokrivci, zaščitniki in podporniki fašizma v Trstu. v°čn Meščani, delavci! ,ret vsak Protestirajte proti fašizmu, zavrnite takoj provokacijo, ki ogroža mirno življenje našega preP' valstva. KOMUNISTIČNA PARTIJA S.T.O. ijtojen ‘nav I Sta r z 1