Državni zbor. Dunaj, 9. marca 1903. Muoenje vojakov. Preden se je začela razprava o državnem proračunu za leto 1903, so pokazali socijalni demokrati, da se to brez njihovega dovoljenja ne sme vršiti. Vložili so nujni predlog, v katerem so se pritoževali radi groznih — resničnih, ali namišljenih — muk, katerim so baje podvrženi vojaki 10. vojnega kora. Osobito generala Galgozya so dolžili teh hudodelstev. Stvar je pa skoraj gotovo čisto drugačna. Ta general ni prijatelj židom; zatega voljo ne kupuje za vojno potrebnih stvari pri judovskih špekulantih, ampak kolikor le mogoče naravnost pri proizvajalcih. Ker so pa socijalni demokrati zavezniki Judov, so ravno oni (mokrači) — njira na čelu Daszinsky — se z vso silo zagnali v imenovanega generala. Dooiobrambovski minister Welsersheimb je kaj lahko branil obdoiženega generala. Predlog mokračev: naj se začne preiskava proti generalu Galgozy-ju, se je v četrtek 5. marca z vsemi glasovi proti 15 odklonil. Toda mokrači so zabranili, da se ni mogla pričeti proračunska razprava. Sodi se pa, da se bo vendar pričela v četrtek 10. marca. Slovani v Primorju. Slovenski list, izhajajoč v Trstu »Edinost«, je prinesel novico, da sta avstrijska in laška vlada sklenili tajno pogodbo, vsled katere se je zavezala avstrijska vlada, da ne bo podpirala avstrijskih Slovanov, ker bi to bilo na škodo primorskim Lahom. Celemu svetu je znano, da avstrijski Lahi škilijo v Italijo. Razširjena je po vsem Primorskem laška družba: »iridenta« po imenu, katera pripravlja avstrijske Lahe na priklop k laškemu kraljestvu. Poslanca Bianchini (Hrvat iz Dalmacije) in SpinčiS (Hrvat iz Islre), sta vprašala ministerskega predsednika dr. Korberja, ali je res Avstrija sklenila ž Laško zgoraj omenjeno pogodbo? Dr. Korber je krnalu odgovoril in odločno tajil tako pogodbo. Nato }e predlagal Bianchini, naj se začne obravnava o odgovoru ministra dr. Korberja. Poslanska zbornica pa je odklonila ta predlog. Zdaj zakliče Spinčič: >Dobro; bomo pa vložili nujui predlog.« Ministerski predsednik se je zbal nujnega predloga ter poklical k sebi imenovana poslanca Bianchinija in Spinčiča in njima prigovarjal, naj odnehata od svojega nujnega predloga, ker bi stem zabranila, da se proračunska obravnava ne bi mogla še tako kmalu pričeti. Obljubil njima je, da hoče priskrbeti, da prideta pri pr.?em čitanju državnega proračuna k besedi, kjer lahko potožita svoje težnje. Vdala sta se Korberju; nujni predlog je izostal. Pokazala se je zopet pri tej priložnosti slovanska prijenljivost. Sprememba opravilnega reda v poslanski zbornici. Odsek, ki se peča s premembo opravilnega reda, je izvolil pododsek, kateri naj nasvetuje, kako se ima opravilni red spreraeniti. Zvedelo se je, da predlaga pododsek sledeče spremembe: 1. Dozdaj so bili odseki poslanske zbornice sklepčni, 6e je bila navzoča nadpolovica članov. Od zdaj za naprej bi pa k sklepčnosti zadostovala ena tretjma odsekovih članov. Do zdaj se je prav mnogokrat prigodilo, da odseki niso bili sklepčni, ker ni došla niti polovica članov k seji. 2. Prvo čitanje vladnih predlogov in skiepov gospodske zbornice se vrži samo takrat, če to sklene poslanska zboroica po dvetretjinski večini glasov. Če pri samostalnih predlogih isto zahleva predlagatelj, tudi izostane prvo fiilanje. 3. Pri nujnih predkgih sme govoriti samo predlagatelj. Če potem dvetretjinska večina glasov odloči za nujnost, se vrSi nadaljna obravnava. 4. Glasovanje po imenih odpade v mnogih slučajih. 5. Ce zahteva 50 poslancev, se morajo interpelacije tekom seje prečitati. 6. Tisti, na katerega je obrnjena interpelacija, mora na njo odgovoriti v šestih tednih, ali pa povedati vzrok, zakaj tega ne stori. Do zdaj se je smelo zahtevati, da se je začel razgovor o odgovoru na interpelacijo, to bo odpadlo v prihodnje. Zbornica sklene samo, se-li vzame odgovor na znanje ali ne. Slatina in Šmarje. Poljedeiski minister baron Giovanelli je odgovonl na interpelacijo poslanca Ploja in tovarišev o posojilih za vinograde, vničene po trtni uši, sledeče: V seji visoke zbornice dne 9. aprila 1902 so interpelirali gg. poslanci dr. Ploj in tovariši, zakaj se niso takoj izplačala brezobrestua državna in deželna posojila in se izvršile drage od mene odrejene odpomoči v okrajih Slatina^in Šmarje. Dovoljujem si na to sledeče odgovoriti: Ze v poletju 1. 1901, torej pred interpelacijo, sem dovolil predlog, katerega je stavilo namestništvo v Gradcu v sporazumljenju z dežel. odborom, da se takoj po vložitvi prošnje izplačajo dotične podpore, ker priznavam, kako velik ponien ima nagla odpomoč s takojšnim izplačanjem posojil za vinograde, vničene po trtni uši. Od 1. 1902 se je določil Se zgodnejži obrok za vlaganje vsakoletnih proženj, kakor tudi za posvetovanje pri namestništvu in dežel. odboru ter za vlaganje istih na poljedelsko ministrstvo. Nadalje se naj vinarskim inštruktorjem naroči, v prihodnje ubožnim posestnikom prošnje izdelovati; tudi se je določilo, da se v prihodnjifc zemljišče z odrom na sposobnost za vsajanje vinske trte pregleda po nadzornikib in sicer pred dovoljenjem posojila, torej med prou6evanjem prošnje. Pri tej priložnosti se tudi lahko pregleda že pričeto rigolanje ali novo nasajanje ter se nadalJDO nadzorovanje zemljišij lahko opusti, ker imajo nadzorniki itak mnogo opravila. Sicer se bode tudi za naprej z ozirom na varstvo upnika, namreč države in dežele, šele tedaj prva polovica posojila izplačala, ko se isto vknjiži. — Medtem ko je bilo dozdaj izpla&evanje prve polovice posojila odvisno od tega, da je nadžornik izgotovil prej certifikat, na podlagi katerega je potrdil, da se je z lastnimi očmi prepričal o spolnjenih pogojih za izplačanje posojilnega deleža, namreč, da se je na zemljišču rigolilo ali deloma posadilo — ima nov način to prednost pred prejšnjim, da se izplača prva polovica po8ojila takoj po dovoljenju istega, ker se je odlocilno pregledovanje zemljišča že vršilo med proučevanjem prošnje ter zopetno ni potrebno. Ravno izgotovljenje certifikatov, ki je še bilo v 1. 1901 v navadi, je krivo, da se je 1. 1901 izplačevanje posojil nekaterim posestnikom vinogradov v okrajih Slatina in Šmarje tako zavleklo in kar ne samo gg. interpelantje, ampak tudi jaz obžalujem. Tamošnji nadzornik, vinorejski inštruktor Kušec, je zbolel, predno je pregledal dotične vinograde ter mogel izgotoviti certifikate. Ker pa ni svoje obolelosti naznanil, niso mogli odločilai činitelji takoj drugega nadzornika 8 preiskovanjem ter izgotovljenjem certifikatov pooblastiti. Na ta naMn se je moglo to šele v februarju 1. 1902 zgoditi ter so došli dotični certifikati Sele 21. marca oziroma -1. aprila 1902 na okrajna glavarstva v Celju in Ptuju. Na podlagi teh mojih izvajanj je pričakovati, da se bode v prihodnje popolnoma ugodilo željam gospodov interpelantov.