Po&tmna plačana t gotovtnL Leto IX., št. 50. („jutrom xvm., st. 2891») Ljubljana, ponedeljek 13. decembra 193? Cena 2 Dir ...... ^juuijajitt t\JiaJljeVlj t — ieieioc 31 3122 iut - stresal silnega vzklikania množic Delbos ie vedro in ljubeznivo odzdravita! neprestanemu vzkKkan'u. Z dr Stoiadmovičem je zavzel mesto v prvem a tom^bilu. ii ma so se razvrstili ostali in avtomob:iski sprevod Te krenil 'kozi eosti %na.l'r ljudstva. ki je vaiovelo v nepopisnem navdušenju Z Wilsonove?a tega je sprevod zavil po Ne^ani' ulici. po ulici NTloša Velikega Kralia Milana o^ekn ^era- i ln d*<-lie do fraicosk-ea ir^aništva šoalir ie bil vso oot nenrekinien Cenijo da ie bilo na ulicah okoli 100.000 ljudi, ki so vsi navdušeno vzklikali Delbosu in mu prirejali ovacije. Beograd. 12. dec. AA. Nocoj sta predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr Stojadinovič in ga Stojadinovičeva priredila v časi francoskemu zunanjemu ministru Yvonu Delbosu slavnostno večerjo z velikim sprejemom ob 20.30 v Gar-dijskem domu Večerje so se poleg drugih udeležili predsednika senata in narodne skupščine, vsi v Beogradu navzoči ministri, skoro vsi poslaniki inozemskih držav, med njimi tudi nemški poslanik in odpravnik poslov italijanskega poslaništva, dvorne dame, najvišji vojaški predstavniki, vsi francoski novinarji in drugi Delbosovi spremljevalci ter vodilni uradniki našega zunanjega ministrstva. Govor dr. Stojadinoviča Med večerjo je spregovoril predsednik vlade dr Stojadinovič in takole nazdravil francoskemu sostu: »Ekscelenca! Zame je zelo srečna prilika, da izrazim prisrčno dobrodošlico vaši ekscelenci, zunanjemu ministru in odličnemu predstavniku Francije, v imenu kraljevske vlade in vsega jugoslovenskega naroda. Ta svečani trenutek, ko imam čast, da v osebi vaše ekscelence pozdravim šefa francoske zunanje politike, mi zbuja spon-min na drugega velikega predstavnika Francije, ki je bil eden izmer v-=- h slavnih prednikov, na Louisa Barthouja in na njegov obisk v Beogradu leta 1934. Lik tega velikega francoskega državnika in sijajnega predstavnika vseh lepih vrlin vašega rodu, ki je padel kot žrtev ogabnega zločina, živi še nadalje med nami poleg mučeniškega lika našega velikega Zedini-telja kot predmet naših pobožnih spominov. Poset. s katerim je vaša ekscelenca izvolila počastiti našo prestolnico, nam je še posebej drag, ker je v okviru potovanja v prijateljske in zavezniške države. Poljsko, Rrmunijo in Češkoslovaško, s katerimi nas družijo vezi dolgega, iskrenega in plodnega sodelovanja. Vem. da ne prihajate sedaj prvič v našo državo in prepričan sem. da vam je znano mesto, ki ga Francija zavzema v srcih vseh Jugoslovenov. Nadejam se, da vam bo kratko hivanie pri nas zadoščalo, da se prepričate, da vezi, ki nas družijo, niso samo sentimentalnega značaia. Vi ste mogli videti na vsakem področju našega narodnega življenja, tople in močne izraze francoskega duha ter vplive mnogostran-skega in raznovrstnega francoskega dela. Naši skupni napori v dobi si. ^nih borb in trpljenja, podpora, ki jo je dajala Francija našemu narodu v težk* in tragični dobi njegove zgodovine, so zapustili v njegovi duši trajen in neizbrisen spomin. Zato .je bil pakt o prijateljstvu, sklenjen med našima dvema državama pred 10 leti in ki sem ga imel čast skupno z vašo ek-scelenco podaljšati za novih pet let, v trenutku podpisa le formalni izraz že obstoječega stvarnega stanja. želja po prijateljstvu in stvari'eljskem sodeiovanru med Franci :p in Jugoslavijo je osnovna poteza niSe zunnn :e politike. Pri izvajanju te zunanje polit ke se kral'ev-ska v!ada zaveda, da je njena prva me '-naro^na dolžnost na eni strani ohrani'! In nesrovati ob«to'e^a pr'iafe!"stva, na drugi strani pa v okviru nren;b nepn*ro''n!b interesov ksknr ^u^i n'epih lastnih mei odstraniti v«e vzroke ra spopade in necpo-razum"en'a in twko s^oKt"' vse, da tudi ona prispeva k ohranitvi občera mini. Proprif^n sem. da bost« n^Sl dve drf.n-vi, nf»vr*»hn'eni no tra»n'h in p'emen'tih tradicijah, ki so do danes ob-leževale niu-ni zunanji politiki, Se nadalje iskreno in skladno sodelovali, da bi tako prispevali k delu za mir m politično konsoliuacijo v Evropi. V tem duhu dvigam čašo v čast njegovi ekscelenci predsedniku francoske republike Albertu Lebrunu, na vaše zdravje, gospod minister in dragi tovariš, ter za srečo in napredek Francije!« Delbosov odgovor Minister Yvon Delbos je na zdravico ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča odgovoril: »Gospod predsednik! S posebnim zadovoljstvom prihajam v imenu svoje države na obisk k jugoslovenski vladi in jugoslo-venskemu narodu. Jugoslavija in Francija sta združeni po spominih, ki jih nič ne more izbrisati. Naši vojaki so se borili drug poleg drugega in prelivali svojo kri za isto stvar tako pri Beogradu kakor pri Verdunu; s svojo vztrajnostjo in svojim junaštvom so padli za skupno posest. Oni so in bodo ostali združeni v isti stvari in vsak Francoz pobožno čuva spomin na vaša velika kralja Petra L in Aleksandra Uedmitelja. Spremljan po teh spominih sem vedel, da bo francoski zunanji minister tu sprejet kot prijatelj. Topli sprejem, ki mi ga je priredilo mesto Beograd, dokazuje trdnost in življenjsko silo jugoslovenskega naroda. Jugoslovenski narod in francoski narod, enako lojalno in zvesto, stvarno prisrčno združena po zajednicah čustev in interesov prav tako kakor po zajednici slavnih del, ki sta .iib izvršila, sta sklenila, da bi dokazala to soglasnost duha in interesov pogodbo iz leta 1927., ki sem jo imel čast z vami, gospod minister, podaljšati in ki nima drugega namena, kakor da jamči za varnost naših dveh držav, pospešujoč obči mir po načelih pakta Društva narodov, ki izražajo najplemenitejše in najkoristnejše napore, ki so bili kdajkoli izvršeni, da bi se ljudje rešili vojne nesreče in da bi se vneslo v odnošaje med narodi več pravice in prijateljstva. Ta diplomatski akt je bil izraz enodušne volje za sodelovanje, ki združuje Jugoslavijo in Francijo. V tem duhu mi n> moglo biti nič prijetnejšega, kakor da sem slišal vašo eksce-lenco, ko ste naglasili, da je že!ja po prijateljskem in stvariteljskem sodelovanju med našima dvema državama osnovna poteza zunanje politike Jugoslavije. Bodite prepričani, da se francoska vlada In ves francosld narod zavedata solidarnosti naših usod in da sta navdahnjena z Lsto voljo. Toda ko naerla-Samo pri fako miro'jnb-nem značaju spornzuma iz leta 1927 solidarnost, ki ga označuje, ne pozabimo, da je vrednost pogodbe odv'sna tako od volje onih. ki j5h združil'e kakor tudi od odnosov. ki ohstoin in niimi na vseh pod-ro^iih. N'ihovi srečni u*'nki se m> mnreio pokazati v arhivih, nco samo v živi'en iu: s trgovinskim prome'om, z me 'sebnjnim posp^evan'em pro!zvtK>n >'e. ki us+var"a obenem trdne'še *Tezi in ve*»e b'agostan'e. z izmen iavo 1n+H<»irtim!r»ev, dijakov, 7,naistA-en'Vov Sn umetnikov, ki dviga knl+Tim« s*or>n'o. z p*»im m^nini HTH^ovnjiipm !rt VZS sinnf»t''»mi, Z nsphn'nl st'ki roe* p!v1ln'ml 'n i'n!»*''ti. m.i vodibiimi osevnf>s*Tni. ki inr»n'o dru"^ dr»i"i i7P»7>ti svnin str»rc*a In rn7lnfW f>'lo h? sc m°'1 sol-o? Kol V V-*«' <**'«» -*r*->v« ki hi n"-"l| p?* riT-lv«1"!« Iri hi ("rn'1'O •♦•r« *»»- r, In T«n»>*>n "*» ki hi ni-{|tše skupno blagostanje, kakor tudi za mir, ki si sa brnz vsa t za hrbt e m sli želimo z vsemi dižavami To prizadevanje za občo skladnost ;n iri-o'jub-ne odnese je Francija pokazala tudi, ko je priredila v najtežjem trenutku gospodarske krize svetovno razstavo dela in sodobne tehnike. Njen uspeh kaže na možnosti so" delovanja, ki ostajajo kljub toli im nesporazumom in neslogi še nadalje. Naj b. se to sodelovanje za trajno utrdilo a pomočjo volje za pomiritev, pom rljivosti In vzajemnega spoštovanja neodvisnosti in svobjde narodov! V tej nadi dvigam fašo v časi Nj. Vel. kralju Petru II.. kraljevskemu domu in visokemu naniestništvu! Gospod predsednik, izražam najiskreneje želje za vas osebno, pridružujoč s polnim spoštovanjem tudi želje za go Stojadinovičevo. V imenu francoske republike nazdravljam blagost nju Ju-Kosloven^kega naroda, ki ie s svojo odločnostjo in svojo ponosno neodvisiiostjo s svojimi viteškimi vrlinami vreden velike bo-dočnosti.c Prvi odmevi Beibosovega obiska v listih Beograd, 12. dec. r. Vsi današnji listi pnoucujejo na prvem mestu pozuravne čianKe iiancosKemu zunanjemu ministru m prinašajo njtgove sliive Ler lziažajo zadovoljstvo vsega jugoslovenskega naroda, da se s tem obiskom znova manifestira francosko-jugosjovensAO prijateljstvo. Obenem izražajo prepričanje, ua bodo osebni stiki nancoskih in jugoslover.skih državnikov še bolj utruili medsebojne odnošaje ne samo na političnem, marveč tudi na gospouarskem polju. V daljših življenjepisih opisujejo dosedanje delo Dtl bosa na polju medsebojnega zbiižanja in slave v njem vnetega zagovornika politike miru m kolektivne varnosti. Pariz, 12. dec. a. Snočnji »Temps« objavlja o obisku Delbosa v Beogradu uvodni članek, v katerem izraža prepričanje, da bo Delbos doživel v jugoslovenski prestolnici prav tako topel in prisrčtn sprejem, kakor ga je bil deležen v Varšavi in Bukarešti. Govoreč o trancoskem stališču do Jugoslavije naglaša list, da je Francija vedno smatrala, da je Jugoslavija, ze-dinjena in močna, kakor si jo je zamišljal slavni kralj Aleksander, potrebna za politično ravnotežje v srednji in vzhodni Evropi. Francija je videla v Jugoslaviji vedno važnega činitelja za okrepitev splošnega miru. List govori nato o starih prizadevanjih po zbližanju Jugoslavije ln Italije ter Italije in Francije in naglaša, da jugoslovensko-italijanska prijateljska pogodba niti najmanj ne nasprotuje pogodbam, ki vežejo Francijo s Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo ter z državami Balkanske zveze. S splošnega stališča se more Francija samo radovati dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, ki so bili potrjeni tudi z obiskom dr. Stojadinoviča. Francija razume gospodarske potrebe Jugoslavije, ki opravičujejo njeno zbližanje z Italijo in Nemčijo na gospodarskem polju. Prepričana pa je tudi. da Jugoslavija pravilno presoja svoje nacionalne interese glede na svojo zemljepisno lego in na potrebo stalnosti v Srednji Evropi na Balkanu in na Sredozemskem morju. Na koncu izraža list nado, da bodo tako stanje v popolnosti potrdili razgovori, ki jih bo imel Delbos z jugoslovenskimi državniki in ki bodo na ta način mnogo pripomogli k t^mu, da se razčisti ozračje v srednji in vzhodni Evropi, ki ga še vedno zakrivajo gosti oblaki. Odlikovanfa francoskih gostov Beograd, 12. dec. A.A. Na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra so kraljevi namestniki v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. odlikovali: zunanjega ministra francoske republike Yvona Delbosa z lento reda Belega orla I. st., izrednega poslanika ministra francoske republike v Beogradu Raymonda Brugerea z redom Jugoslovenske krone I. st., šefa kabineta francoskega zunanjega ministra Charlesa Rossea z redom sv. Save I. st. ostalo spremstvo g. Delbosa pa z drugimi stopnjami teh treh redov. Program za obisk v Pragi Praga, 12. dec. d. Francoski zunaaji minister Deltos bo prisil el iz Beograda v Prago 15. decembra ob 16.55 Na Wilsonovem kolodvoru ga bodo sprejili zunanji minister dr. Krofta. šef protokola poslanik Striinpl in višji uradniki zunanjega ministrstva. Dne 16. decembra bo Delbos položil venec na grob Neznanega junaka, nakar bo prisostvoval svečanostim v praški meslni hiši v proslavo 20-letnice osnovanja samostojnega češkoslovaškega vojaškega zbora v Franciji dne 16. decembra 1917. Pri tej priliki bo Delbos tudi govoril. Nato ga bo sprejel predsednik republike dr. Beneš v avdienci in ga obdržal tudi pri obedu. Popoldne to obiskal predsednika vlade dr. Hodžo, zvečer pa mu bo zunanji minister priredil dine v Czerninovi palači. V petek se bo poklonil grobu predsednika Osvoboditelja Masaryka v Laneh, popoldne pa bo obiskal francoski institut Ernesta Denisa. Zvečer bo večsrja v francoskem poslaništvu, ki ji je sledila recepcija. Delbos bo odpotoval iz Prage ▼ Pariz v soboto dopoldne. * Poskus izgredov Beograd, 12. dec3diibra. AA. Dane« dopoldne o priliki sprejema zunanjega ministra francoske republike so meščanstvo, mja-dina in razne korporacije na beograjski že-lezniški postaji priredili zelo prisrčen spre-jem g. Delbosu. Po zaključenem sprejemu je nekaj manjših skupin, skupno 200 do 300 ljudi, poskušalo izkoristiti manifestativ-no razpoloženje omladine v demonstrativne 6vrhi, da bi se izzvali neredi. Bile pa so povsod pravočasno razpršene. 0 priliki teh demonstraciji sta bila ranjena dva orožnika, nekaj pa iib je bilo laže poškodovanih. Od demonstracij sta Ula ranjena dva orožnika, dva študenta, ki sta bila v bolnišnici obvezana in nato odpuščena domov. Ti poskusi, s katerimi eo ekstremni opozicijski krogi hoteli izzvati nerede, so bili v zelo kratkem času onemogočeni. V mestu drugače nikjer drugod mir in red nMa bila motena. Po iistopu Italije iz DN čeprav Italija že dalje časa ni sodelovala v Društva narodov, se vendar njen korak smatra kot nova oslabitev ugleda ženevske ustanove Rim, 12. dec AA Zunanji minister grof Ciano je takoj po snočnji seji velikega fašističnega sveta poslal tajništvu Društva narodov brzojavko naslednje vsebine: Na podlag: sklepov velikega fašističnega sveta obveščam tajništvo Društva narodov, da je Italija 11. decembra 1937 — v šestnajstem letu fašistične dobe — izstopila iz Društva narodov. Ostavka italijanskih zastopnikov v tajništvu DN Ženeva, 12. dec. br. Takoj po objavi brzojavke italijanskega zunanjega ministra so vsi italijanski t. - xčenci urada Društva narodov podali ostavke in v smislu navodil italijanske vlade opustili vsako nadaljnje sodelovanje v tain;štvu Društva narodov Stalni zastopnik Italije v Ženevi Bova Scopa ni dobil še nobenih navodil V ženev?k'h :ta'';pn=k;h kro?;h mislijo, da bo še nadalje o«tal na svojem mestu Scopa ni akreditiran pri Društvu narodov in je bil zadnji dve leti le neke vrste opazovalec. ki niti ne uživa diplomatske imunitete Odmev v inozemstvu Rim, 12 dec br V rimskih krogih z zadovoljstvom komentirajo odmev, ki ga je izzval «k'ep nočnje seie velikega fašističnega sveta, s katerim je bil coklamiran izstop Italije iz Društva narodov. Nem?ki listi objavljajo eovor Mussolinija na prvih ^traneb 7 velik;mi nalovi, v ka-t°rfh da^n 'TP^a «vo,onn odobravanju, da se ie s tem ck'epom «e boli pri- bli?a'a N^rnčiji. ki je prva zapustila Dru-5t--o "s-odov. Tud' nokft^ri 'Ml, z1*>«ti »Eve- ning Ne\vs« in »Daily Mail« odobravata korak Italije. »Evening News« našteva dr- žave, ki so dosle; zstopile iz Društva narodov in piše, da noben velik narod ni sploh kdaj resno računal s kakšno podporo Društva narodov. Doslej še noben član Društva narodov ni dobil od ženevske ustanove kake stvarne podpore. Zamišljeno kot instrument miru se je Društvo narodov pozneje razvilo v ustanovo, ki je kaj slabo služila ideji miru in je izzivala vedno večje zmede v mednarodnem življenju. Danes celo največji idealisti uvidevaio brezpo-membnost Društva narodov. »Dailv Mail« piše, da zaporedni izstop velesil vedno bolj slabi Društvo-----Jiv. Izmed velesil so sedaj samo še Francija, Anglija in Rusija ostale v Ženevi, poslednja pa samo zato, da izziva vedno nove težkoče. »Daily Tele-graph«, piše, da danes merodajni del sveta ni več zastopan v Društvu narodov Ženevska igra je končana, zastor naj pade V Franciji sklep velikega fašističnega sveta ni izzval posebne pozornosti, ker so ea že dolgo pričakovali. Listi opozarjajo, da Italija dejansko že dve leti ni več sodelovala v Ženevi .u se z njen:m izstopom ne bo prav za prav nič spremenilo. Ker bodo s tem odoalle mnoge obzirnosti, ki =0 !lh doslej imeli do Tt" delo DN le olajšano »M-^n« p'še. •3- ' - bo- dočnost pokazal pravo daTekosežnost ita-'ijanskega koraka »E^bc de Pariš« smatra, da se Društvo narodov vedno boli spreminja v navadno koaTciio in izgublja značaj svetovnega ra7=od'š*a »Figaro« ugo-tavlia. da «e mednarodna noi;t''ka ne bo več dolpo dpia^a v Ženevi »Petit Parisien* smatra da izstopa Italiie ni presojati tragično. ker ie M"ccr>1'n1 17'pmo naelajil, da ho*p TtalHa v bodoče voditi poVtiko so-delovania In miru »Enonue« In »Pooulaire« kritizirata način in teatralnost, s katero je italijanska vlada objavila svoj sklep. »JUTRO« ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 18. XII 1937. Naša mladina gradi letala Lep praznik dijakov L drž. realne gimnazije Ljubljana, 12. decembra I. državna realna gimnazija se je danes postavila. Njeni dijaki so imeli danes kar dve pomembni proslavi, ki sta obe dokaz razumevanja našega dijaštva za kulturni napredek in za organizatorno delo. Ob 16. je bilo v bivši Samassovi tovarni na slovesen način blagoslovljeno novo brezmo-torno letalo, ki so ga zgradili dijaki sami. Pol ure pozneje pa je bila v dvorani Trgovskega doma svečana akademija podmladka Jadranske straže. Novo brezmotorno letalo »Sokol« Prav na tihem in neopaženo od širše javnosti 30 vrli dijaki I. državne realne gimnazije, člani podmladka Aerokluba Ljubljana, zgradili krasno moderno brezmotorno letalo. Mnogo dela in truda, vztrajnosti, požrtvovalnosti, časa in tudi denarja so žrtvovali. Nekateri tihi meceni, ki so sicer pri nas redko posejani, so jim priskočili na pomoč, bodisi z denarjem, bodisi z materijalom, a stari preizkušeni delavci in pionirji na polju letalstva so jim dali praktična navodila. Tako smo dobili novo lepo in res mogočno ptico, ki je bila danes popoldne slovesno krščena na ponosno ime »Sokol«. Okrog 16. se je zbralo dijaštvo v Strojnih tovarnah in livarnah šentjakobski župnik g. Janko Barle je najprej v lepem govoru izraHl svoje veselje nad prizadevanjem dijaštva, ki kljub napornemu učenju v prostih ura:, najde še toliko časa, c? a se lahko posveča organizacijskemu in kulturnemu delu. Nato je opravil cerkvene obrede. Zbrane dijake, pogumne bodoče letalce, ie nato nagovoril tovarnar g Medic, ki ie izrazil zadovoljstvo, da so naši dijaki tako pridni in marljivi in da posvečajo svoj prosti čas letalstvu. Izročil je tudi dijakom lepo vsoto kot botrsko darilo. Seveda | ie gospod Medic že tudi poprei podprl zasnovo dijaštva in je daroval za letalo ves lak in še druge potrebščine. V imenu Aerokluba je spregovoril zatem dr. Rape, ki je bodril dijaštvo, naj vztraja v delu. Poželel je, da bi fantje kmalu postali pomembni in spretni letalci in da bi prevzeli na svoja ramena delo, ki zdaj leži na starejših. Pomembni svečanosti so prisostvovali tudi predsednik ZKD prof. Jeran, inž. Hrovat, profesorja gg. An drče in šorli in drugi. Dijaki so za prevoz novega letala skonstruirali tudi poseben voz, na katerem lahko letalo tako spretno nalože, da je trup na sredi, krila pa ob strani. Vrli dijaki grade zdaj že drugo sllčno letalo, ki bo tudi v kratkem izročeno svojemu namenu. Drugo leto bo torej na Blokah posebno živahno in veselo. Akademija Ob 16.30 Je bila v Trgovskem domu pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja svečana akademija podmladka JS. Akademija je bila prav dobro obiskana, posetili so jo tudi mnogi predstavniki, tako direktor dr. Cepuder, predsednik ZKD prof Jeran, prof. šorli in drugi. Za uvod so najmlajši podmladkarji izvrstno zapeli jadransko himno, pozdravni nagovor je pa imel sedmošolec Jenko. Dijaki Marko Sever, Dušan Kuščer in Milan Osredkar so z violino, klavirlem in čelom odigrali Hayd-nov >Trio XVm«. CetrtoSolec Drnovšek Je z zanosom deklamiral Aškerčevo »O morje«. Nato pa sta Sever in Kuščrr zaigrala Charles de Benoitov »Fantasie-balet«. Ze1© je ugaial tudi nastop mladega baritoni sta, sedmošolca Osterszevskega, ki je zapel dve pesmi, a Rančigaievi mladi harmonikarji so imenitno zaigrali venček narodnih pesmi in znano barkarolo iz H^ffmanovih pripovedk. Za zaključek je salonski orkester pod vodstvom dirigenta Bana zaigral še Verdijevo slavnostno koračnico 'z opere ■»Aide«-. Pc akademiji se je razvila prisrčna zabava s plesom pod zvoki Adamičevega jazza. Velika povoden] grozi vasem v dolini Velike Iti Male Račne čez polja in ceste drve številni potočki Grosuplje, 12. decembra. Nenavadne vremenske razmere, v katerih se v tej težki, zmešani dobi gibljejo prehodi iz enega letnega časa v drugega, groze tudi to zimo prinesti krajem med Grosupljem in Dobrepoljami nove katastrofe. Naše vasi so v zadnjih letih v resnici zapored obiskovane od ujm, in kakor da usoda dela po čisto določenem načrtu, izbirajo nesreče po vrsti dolino za dolino. Vsem je še v strašnem spominu povodenj, ki je pred leti razdejala Struge in njihovo okolico to poletje je toča zdrobila ves pridelek dobrepoljskih vasi, zdaj pa so se začeli zbirati tem-f oblaki nad dolino Male in Velike Eačne, ki jo groze poplaviti vode iz neprestanega dežev ja ln snega. Južno vreme, ki se stalno izmenjuje z navali mraza, je napolnilo najprej vsa polja daleč naokrog z množico manjših in večjih, plitkih in globokih jezer. Potnikom, ki se vozijo med Grosupljem in Dobrepoljami, se nudi z vlaka zanimiv, na prvi videz veličasten pogled, v resnici pa se v vseh teh jezercih zbira samo črna nevarnost, ki se bo zdaj zdaj razlila čez njive, travnike in vasi. Od četrtka do sobote zvečer je v manjših presledkih neprestano snežilo. Nabralo se je bele odeje, da se lomi drevje pod težo v gozdovih in da si pešci in vozovi le s težavo delajo gaz od vasi do vasi. Danes so spet zaveli toplejši vetrovi, ogromne množine snega se naglo tope, čez polje ln ceste si režejo struge doslej neznani potočki, da jezera vidno naraščajo. Dolina Račne je najgloblja v tem nesrečnem kotu naše zemlje. V požiralniku pri Veliki Račni se zbirajo vode iz vseh sosednjih kotlin od Turjaka do St. Jurja, od Strug in Dobrepolj do Grosuplja. Požiralnik je dosti premajhen, da bi mogel vzdržati naval, ki ga prinašata dež in sneg iz zadnjih dni. Svoj čas ao se poklicane instance mnogo zanimale, kako bi se dalo regulirati kraške ponikalnice z dotoki in odtoki. S pomočjo barvil so Iskali zveze med posameznimi vodami in takrat se je vnovič izpričalo, da je požiralnik pri Veliki Račni glavni dovodni kanal s tega ozemlja k izvirom reke Krke. Domačini so prosili na vso moč. da se požiralnik na kakršenkoli način razširi ln poglobi, ln razpravljalo se je celo o načrtu, da se od Velike Račne v dolino Krke prebije skozi hrib predor, ki bi lahko sproti odvajal vodo. A vsak način regulacije bi zahteval velike množine denarja ln zato so doslej še vsi predlogi ostali na papirju. Toda če bo vreme prineslo samo še malo solnca aH če bo padlo samo še malo dežja, bodo vode zalile se-lišča ln kmetu, ki se letos že Itak ni mogel veseliti dobre letine, uničile «e poslednjo revščino, s katero se je upal prebiti do pomladi. Nevaren požar v celjski jetnišnici Ogenj je domala zavzel katastrofalen obseg Celje, 12. decembra. Policijski stražnik g. Glušič je davi ob 4.45 opazil, da se vali iz jetnišnice okrožnega sodišča Za kresijo gost dim, ki se je širil na ves obširni prostor Za kresijo in tudi v Prešernovo ul co. Pohitel je k vhodu v jetnišnico in ugotovil, da je prostor za vrati v plamenih. Poklical je takoj jetniške paznike in druge ljudi ter obvestil celjske gasilce, ki so takoj odhiteli na kraj požara. Jetniški pazniki so bili med tem odprli vrata, ki vocErjo v jetnišnico. Prostor poleg vhoda je bil ves v plamenih in dim se je že širil v gornje prostore jetnišnice. Vnele so se bile saja v dimnifcu v pritličju. Ogenj se je kmalu razširil na pod in strop. V bližini so naložmi trije kubični metri drv, ki so se tudi že vžgala. Gasilci so se energično lotili gašenja in že v teku pol ure se jim je posrečilo udušiti ogenj. Plaoneni so močno poškodovali pod in strop ter uničili večjo količino drv. škoda znaša okrog 1000 din. Sreča je bila, da so ogenj kmalu opazili, ker bi bil sicer požar zavzel katastrofalen obseg in skoraj gotovo uničil poleg poslopja jetnišnice tudi sosedno Marijino cerkov in poslopje starega okrožnega sodišča, poleg tega bi pa našlo v plamenih strašno smrt več jetnikov, ki bd se ne bili mogli rešiti iz celic in zamreženega poslopja. Trije mukalo, zastrupljeni od plina Usoden dogodek v mariborski »Sibiriji" — Mož je izdihnil, dve ženski so komaj Se rešili Maribor, 12. decembra. Tam na koncu Tezna, v Spodnji Dobravi, naselbini maihnib lesenih hiš, ki ji pravijo v ljudski govorici »Abesinija« in tudi »Sibirija«, se je pripeto snoči tragičen dogodek. Zahteval je človeško življenje in bi bil domala ugonobil več ljudi, če ne bi bilo tenkočutne previdnosti vpokojenca mestne občine Alojzija Lamurehta. Ta je prispel snoči okoii 22. ure ves prestrašen in zasopljen k tezenskira orožnikom in jim jei pripovedovati, kako prihajajo iz sobe v njegovi hiši, ki jo je bil oddal v najem dninarju Jožefu Krajncu, obupni ženski glasovi. Ni vedel prav pojasniti, kaj bi mogel biti povod temu dogodku, saj je sam skušal stopiti v sobo, a je bila zaklenjena. Tako mu ns preostalo drugega, kakor da stopi na orošniško postajo opozorit orožnike, naj pogledajo, kaj se vendar godi v navedeni sobi. Orožniki so se takoj podali v Spodnjo Dobravo in stopili v lično hišico Alojzija Lamprehta. Že pri vstopu skozi vrata so začuli hropenje, ki je od časa do časa po-jenjavalo. Ko so potrkali na vrata, ni bilo nikakšnega odgovora. Zopet so potrkali. Ker ni bilo tiirH tonot »vkakšneea odziva iz sohe. ni preostalo nič dmreja. kakor da so vdrli s silo. 7 '»»tvi.io so odstranil? ključavnico in vston'1* v «r»b«. Oh v«tonn se jim le nnrlfl oroden, pretresljiv prizor. V postelji je lefal 3fi letni dninar Jožef K r a j n c. Bil je mrtev. Na drugI postelji Je ležala v nezavesti 26 letna Marija Hor- vat iz Rogoznice, na tleh pa nezavestna in v sami srajci Albina Šturmova, doma iz Kočevja. Jožef Krajnc je bil doma iz Pristave in pristojen v Slatino. Živel je s Hor-vatovo v skupnem gospodinjstva, z njima vred pa je živela tudi Albina Šturmova. Bilo je pred tremi dnevi, ko so se navedeni trije naselili pri Lamprehtu. Ni še do podrobnosti ugotovljeno, kako se je vse to zgodilo, vendar pa nudijo podrobne okoliščine in rezultati poizvedbe precej jasno sliko o vzrokih pretresljivega dogodka. Sredi sobe so namreč našli orožniki posodo s tlečim ogljem. To je do vsem prostoru razširjalo dušeč plin. Nevedni ljudje so si pač na ta način skušali segreti borno sobico, ki jo je bila Šturmova opremila s svojim skromnim pohištvom. Ni menda trajalo dolgo časa, ko je strupeni plin pričel omamljati trojico Ijndi, čim so se po končanem dnevnem delu vlegli k počitku. K sreči je Alojzij Lampreht slišal jadlko-vanje in bolestne vzdihe obeh žensk, ker bi sicer bile tri človeške žrtve. Ce bi bili orožniki prispeli samo par minnt kasneje, bi našli v sobi tri mrliče. Orofnlšhi komandir Je taknj odredil prevoz nezavestnih Marije Hnrvatnve ln Albine Stnrmnve v splošno bolnišnico, kier so fltna zdravniki s takr»«nln oomočln reSlU *fvllenie. O trasrični «?mrtl Jožefa K ratn ca pa so obvestili pristojno občino Hoče, da uredi vse potrebno za pogreb. Dogodek bi lahko Imel Se usodnejše posledice, »ko M ne bili Lamprehtovi na« Sli eno velika matura Dosedanje predstave razprodane Rezervirajte vstopnice. kino Matica H. MOSER CUnentschuldigte Stunde) T. LIN GEN TEL. 21-24. TEL. 21-24. GUSTI HUBEK Predstave ob 1«., 19.15 ln 21.15. jemnlki tako previdni, da so položili pod oglje pločevinast podstavek in na ta način preprečili, da ni zajel stanovanja in vse hiše ogenj, ki bi bil lahko upepelil tudi druge skromne hišice naše »Abesinije«. Hišice so si zgradili pridni in marljivi delavci s svojimi skromnimi zaslužki. Pretresljivi dogodek je zbudil v Dobravi toplo sočutje z žrtvami tega dogodka, ki ima svoje vzroke v neprevidnosti in ne- znanju. Novica se Je takoj* razširila po vsem Teznem in tudi po Mariboru, tako da so si že v današnjih dopoldanskih urah ljudje v množicah ogledovali kraj žalostnega dogdoka. Tezenski orožniki so v teku dopoldneva zaslišali Horvatovo in Stur-movo. Na podlagi izpovedb se je pojasnil tragičen dogodek, ki ga je zakrivila zgolj nevednost. Maribor preko nedelje Maribor, 12. decembra Preko noči so fadale snežinke, davi pa se je Maribor predramil v me>rll ekozi katero je tu in tam skušalo pokukati sonce. Nedelja je bila kakor nalašč za kavarne in gostilne, četudi je bilo dopoldne nekoliko jasno nebo in čeprav eo navdušeni mari-botskd dilcarjj dali pre ln ost beli opojnosti pred mestnim nedeljevanjem. V Ka-zini pa je bil v soboto pester varie-tejski večer, ki ga je priredij ISSK Maribor za svoje prijatelje in širšo, e športnim gibanjem »i m pa ti z i ra jočo javnost. Mirno vzdušje je razgibal pretresljiv dogodek na Teznem. o oemer 'Poročamo na drugem mestu. Razen tega je bilo š>e nekaj manjših dogodkov, ki spadajo v kroniko nezgod in kriminala. Žalosten kon^e božjastnega posestnika Na poti v cerkev pri Sv. Juriju v Slovenskih srorieah je posestnika Franca Štande-kerja iz Partinja zgrabila božjast. Revež je bil popolnoma sam in gfl je zrušilo v obcestni jarek tako nesrečno, da se je z glavo zaril v blato in ee je pri tem zadušil. Njegova žalostna smrt je zbudila v Parti-nju in vsej okolici splošno sočutje. Lastni dom je zažgal V Selcih v Slovenskih goricah imata lepo posestvo Franc in Frančiška Zoreč. V zadnjem Saša so bih prepiri med zakoncema na dnevnem redu. France je zadnje dni ženi grozil, da bo že gledal da ne bu ona dolgo gospodarila, Predsnočnjim je nenadoma nastal ogenj, ki je od gospodarskega poslopja prešel tudi na hišo. Gasilcem se jo posrečilo, da so rešili spodnje gospodarske Ln stanovanjske prostore, dočim so gornji prostori z ostrešjem pogoreli. Orožniki so aretirali osumljenega Franca Zorea, ki so ga po. zaslišanju izr-očili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Na ime bivšega gospodarja je kupoval in pkodajal Pri raznib mariborekjb trgovcih se je pojavil v zadnjem času mlajši moški in kupoval razne piedmete na račun trgovca AcLolfa Turnška v Limhušu. Trgovec Tum-šrk ee je močno začudil, ko .je prejel od raznih trgovcev račune za kupljeno blae^ Takoj je prijavil zadevo ohlastvom, ki so dognala, la )e bil do'ičen kupova>e identičen z 21]etnim bivšim Turnškovm hlap-ero FraDC-em. ki je kupil pri raznih mariborskih trgovcih za okoli dinarjev Mara. ki ga je potem po nizki ceni prr lajal. 0 hlapcu ni zaenkrat n* duha ne sluha. Drobiž Na Glavnem trgu je kolesa- pri Veliki kavarni povozil Katarino Logarjevo e Koroške ce«te. Revica je prPetela fciavo na pločnik s takšno silo, da ie obležala nezavestna z občutnimi poškodbami na glavi. — Dijaku Ivanu Hladeju iz Jurjevskeea vrha so še reizsledeni storilci h avtobusa ugrabili šolske knjige. Ta.tu sedaj iščejo.—Vpo-koieni poštni uradndk Albin Sonc pa je našel na cestišču pred Veliko kavarno zlato i zane«*no žensko uro, ki se sedaj nahaja na i policiji. Tovariši v zapora naj hi mu pomogli v smrt Dolgo zasledovan žepar prijet v Celju Celje, 12. decembra- Ko je šla gdč. Z. D. v soboto ob 18. po Kolenčevi ulici v Celju, je mlad moški tik pred njo pobral prstan. Stopil je h gospodični in ji dejal, da sta cfoa našla ta prstan, ki je vreden več tisoč dinarjev. Prstan je bil iz med! in je imel vdelano Imitacijo iz stcikla, izgledal pa je kakor zlat prstan z rubinom. Neznanec je rekel gospodični, da je re-ven dijak in da se mu zelo mudi. Prosil jO Je, da bi nesla prstan na policijo, ker an nima časa, zato pa nru naj izplača del najdenin« sn sicer 300 din- Ker ni hotela gospodična o tean nič slišati, je znižal svoj zahtevek na 200, nato na 100 in slednjič na. 20 din. Ko je gospodična predlagala, da gresta oba na policijo, je neznanec izginil. Gospodična je takoj javila zadevo policiji in opisala neznanca. Ze ob 19. je policijski agent izsledil neznanca blizu kolodvora v trenutku, ko je hotel neznanec na isti način kakor prej oslapariti neko gospo. Agent je mladega moža aretiral in ga odvede! na stražnico. Tam so ugotovili, da je aretirane*; 24-letni slaščičarski pomočnik Stjepan K iz Zagreba, ki je nevaren žepar, in da ga zasleduje okrožno sodišče v Ljubljani zaradi raznih goljufij. Oddali so ga čez noč v policijski zapor. Tam je hotel izvršiti samomor in je prosil druge aretiranče, da bi mu dali krava-to, da bi se obesil, ali pa nož, steklo ali kako drugo *tvar, da bi »i lahko koučal življenje. Nihče pa seveda ni bil voljan j ustreči njegovim prošnjam. Danes so pre-| peljali Stjepaina K., ki se je obupno bra-• nil, z avtomobilom v Ljubljano in ga Izročili oik rožnemu sodišču. Blisk in grom in zimska nedelja Nenavaden vremenski pojav — Razstave in zabave Ljubljana. 12 decembra Dež in sneg imamo kar stalno na sporedu. za nameček pa Se brozgo, meglo in blato. V soboto zvečer smo pa doživeli še nekaj za zimska čas res nenavadnega: na jugu Linbljane se je okrog 21 večkrat posvetilo, silni bliski so razsvellili nebo. potem je votlo grmelo, kakor da smo sredi poletja. Grmelo ie sredi najhujšega snežnega me-teža. Bo nemara še potres"? so vpraševali Ljubljančani Ne, hvala bogu, ni gabilo... Današnja nedelja je bila spet meglena Id pusta, curki s strehe, na ulicah gosta brozga. Šele popoldne ee ie mesto nekoliko raz-živelo. Ljubljanici trgovci, zlasti modni in galamteristi, eo k sreči uvedli velikomestni običaj, da ob nedeljah pred Božičem prirejajo razstave, ki ves dan nudijo občinstvu na ogled izbrane modne predmete. Take razstavj 60 informativne, ker na prikupen in nevsiliiv način opozarjajo kupce, zlasti naš damski svet, na tokove vsakoletne zimske mode. obenem nudijo lepe razstave in bogate izložbe v pustih nedeljah razvedrilo in vabijo k sprehodu po mestu. Me>d današnjimi razstavami velja zlasti omeniti Gregoričevo v Prešernovi ulici, kjer je bilo na ogled izredno obiljs takega Naga. ki si ga poželi vsaika dama: parfemov pudrov in drueega lerotičja, a našla so se seveda tudi praktična darila za gospo ie Z modjninri predmeti ota se postavili tvrdiki Matfdtič in vedno bolj se uveljavljajoča Pepca Csrnja-čeva. Zanimiv ie bii uogled tudi v Dohrioev bazar v Prešernovi ulici. Ženski svet se je dalje ustavljal pred elegantnimi izložbami na Mestnem trgu. kjer je zlasti tvrdfca Sou-van pokazala celo vrsto novih, svilenih, s srebrom prepletenih tkanin. Popoldne je bilo kaj živahno tudi v pasaži, kjer je privabljala zlasti trgovina F P. Zajca. Kinematografi. gledališča, kavarne., gostilne in kleti — vse ie bilo pre«*ei dobro obiskano. Nesreče in druge nevšečnosti so izostale. Policija razen pri nekem majrle-m tepežu ni posredovala. Tudi reševalna posta ia ie im^a mir. Na razstavi bratov šubicev Iz okvirjev na stenah gledajo stroge o?i svetnikov in apostolov. Lepe. sinje modre, rdeče- sivkasto-bele barve z<*ovomo rričaio o talentu dveh bratov. ro'en'h od očeta eli-kara v Poliannh (v letih 1850 in 1855). o fanezti -luriiu ^nbicu. V maihni dvorani edi razstavMerrh slik. vodi m*gr. Soteska skup;no Hudi za trenutek v preteklo v 'val ie naročile no na^ih cer- kvah in saimodo namreč zaprli in ustrelili, se temu pozivu ni odzval, marveč je pobegnil iz Aten v Pariz, kjer se skriva pred agent.i GPU. Pari-ka policija mu je dodelila posebno stražo, ker s urni, da pripravljajo agenta GPU nanj atentat. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Sekundarna depresija nad Sredozemskim morjem je osJabela in ee pomaknila na zapadni del Balkanskega pololoka Izzvala je oblačno in deževno ter ponekod btdii viharno vreme v jugovzhodni Evropi. Depresija nad britanskimi otoki se je premaknila nad Severno morje in povzročila v eeverni Evropi sneg. Delno oblačno je bilo vrecia v Alpah nad Sredozemskim morjem in angleškimi otoki. V Jugoslaviji je prevladovalo oblačno vreme. nekoliko vedro je bilo v zetski m v vzhodnem delu drinsike banovine. Nad za-nadno polovico in delno tudi v savski ter primorski banovini je deževalo. Nekoliko de?'a ie b;1o tudi v Podunavju. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme. Deževalo bo v vzhodni polovici države, snežilo v bosanskih gorah. Koša va bo oslabela. Temperatura to nekoliko padi«. »JUTRO« ponedeljska Izdaja 3 Ponedeljek, 18. XH 193T. te J>va športna pcaCamenta V Beogradu zborujejo na dolgo ln Široko naši nogometaši, v Zagrebu pa so bili zelo kratki zastopniki klubov, ki gojijo ženske športe Občni zbor JNS Beograd, 12. decembra Za današnji XX. redni občni zbor jugoslovenskega nogometnega saveza je vladalo v vseh spormih krogih ogromno zanimanje, kar se vidi že po številnih delegatih, ki so prispeli na to zborovanje. Saj j« na letošnjem občnem zboru naše vrhovne nogometne organizacije zastopanih okoli 600 klubov iz vseh delov države. NeoSIciels&o se je ta občni zbor začel že snoči v prostorih Beograjskega športnega kluba, kjer so se zbrali predstavniki vseh včlanjenih pcdsavezov razen zagrebškega. Razprave je vodil II. podpredsednik dr. Mihajlo An-drejevič glede vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu današnjega zborovanja. Zanimivo je. da so se vsi delegati izrekli proti predloženi spremembi saveznih pravil. Zvečer so imeli skupno večerjo v Obrtnem domn. Delegati Občni zbor je bil napovedan ob S. zjutraj v veliki dvorani Delavske zbornice, kjer sc se precej ob napovedanem času začeli zbirati številni delegati. Na skupščini .sc zastopani vsi podsavezi, in sicer subo-tiški po g. Segedinskem za 47 klubov, no-vosadski po g. Kosti Hadžiju ml. za 34 klubov, sarajevski po gg. Gjuričiču in Ka-pu za 35 klubov, osiješki po gg. Teislu in ICrufferju za 36 klubov, beograjski po g. dr. Spasojeviču za 40 klubov, niški po g. Spasiču za 18 klubov, skopljanski po g. Trivuncu za 36 klubov, petrovgrajski po g. Grujinu za 22 klubov, zagrebški po gg. Bergerju, Ivjfianoviču in Korošcu za 80 klubov, klulj Gradjanski posebej po gg. Si-miču in Jakupiču za 20 klubov, dalje ce-tinjsk; podsavez po g. Bokanu za 9 klubov, baii^aiuški po g. Babiču za 12 klubov, snfitski po g. Petriču za 15 klubov, kra-gujevski po g. Nikolu Petroviču za 21 klubov in ljubljanski po g. dr. Kdstlu za 51 klubov Izmed 55, ki so včlanjeni v tem podsavezu. Delavsko zajednico zastopa g. Djurič s 40 poverilnicami. Zanimivo je, da se je za ta občni zbor prijavila kot delegat tudi prva dama, ga. Gizela Kiein, ki zastopa klub »Kosovo« iz Velike Kikinde. Skupščino je ob 9. otvoril podpredsednik ■dr. Andrejevič, ker se je predsednik dr. Ljubomir Radovanovič, ki tudi v bodoče ne bo več prevzel te funkcije — zaradi bolezni opravičil. Predsedujoči dr. Andreje-vtč je nato v daljšem govoru pozdravil na-vzočne zastopnike ministrstva za telesno vzgojo načelnika Aračida in g. Susiča in nato predložil, da so bile po soglasnem sklepu odposlane pozdravne brzojavke Visokemu pokrovitelju kralju Petru EE., knezu namestniku Pavlu ter ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču, Na prediog dr. Andrejeviča je bil nato Žzvoljen verifikacijski odbor, v katerega je šel ar. Andrejevič kot predsednik, med ostalimi pa je bil izvoljen za Člana tudi dr. Kosti iz Ljubljane. V nadaljnjem so bili izvoljeni še potrebni pomočni funkcionarji za skupščino, nakar je začel z delom verifikacijski odbor, ki je trajalo do 11. ure. Ob 11. se je začela razprava o poročilih stare uprave ki. ob uri, ko to pišemo, še traja. Kot prvi govornik je nastopil delegat Vukčevič Iz Podgorice, ki je v glavnem govoril o delu in težavah cetinjskega podsaveza. Za njim je dobil besedo zastopnik Gra-d,jan«kega dr. Simič, ki je med drugim poudaril, da se v zadnjih letih na teh skupščinah ponavlja vedno ista siika da se namreč samo lovijo — poverilnice. Športni Zagreb in Gradjanski sta že ponovno zahtevala spremembo pravil in širšo avtonomijo za podsaveze, toda trenutno smatrata, da se v danih okoliščinah ne more izvesti nobena reforma. Zagreb in Gradjanski zahtevata, da se morajo naše mednarodne nogometne tekme sorazmerno razdeliti med Beograd in Zagreb in ne, kakor je že več let, da so vse te tekme rezervirane za Beograd. Zelo ostro je kritiziral delo savezne uprave delegat Jugoslavije dr. Mišič, ki je dejal med drugim, da dela ta savez brez vsake ideologije in vsakega sistema in kaže pravzaprav razvoj v sadizem proti vsiem onim, ki niso »njegovi«. Delegat zagrebškega podsavera g. Ber-ger je bil v svojih izvajanjih mnogo bolj umirjen kakor na prejšnilh občnih zborih. Kaj hoče LNP ? Zastopnik ljubljanskega podsaveza g. dr. Kosti in predstavnik 51 slovenskih klubov je dal našemu dopisniku glede svojih pogledov o rešitvi perečih vprašanj v našem nogometu daljšo izjavo, ki se v glavnem strinja z izjavami, ki jih je predsednik LNP podal pred odhodom v Beograd v našem uredništvu in so bile objavljene v nedeljski številki »Jutra«. G. dr. Kosti je ponovil, da je trenutno zoper spremembo pravil, in sicer vse dotlej, dokler ne bo mogoča popolna reorganizacija našega nogometnega športa v sporazumu in soglasnosti z vsemi podsavez,!. Glede tekmovanja za. jugoslovenskl pokal je poudaril, da slovenski klubi ta predlog sprejemajo z zadovoljstvom, hoteli pa bi, da bi uvodni del tega tekmovanja ostal v režiji podsavezov. Glede povečanja števila ligaških klubov od 10 na 12, slovenski klubi nimajo posebnih interesov, ker bo liga gotovo izpopolnjena z nalbolilmJ predstavniki podsavezov, ki zdaj niso bil! zastopani v tem tekmovanju. opozicijo je na splošno tako, da skoraj ne more biti dvoma, da bo sedanja uprava s predstavniki BSK ostala tudi za bodoče v večini. Zaradi tega v savezni upravi ne bo nobenih važnih osebnih sprememb, razen v osebi predsednika Radovanoviča, ki se je zaradi bolezni sam zahvalil za to funkcijo. Nova uprava Razprava o poročilih uprave j.e trajala do 20. in je v tem delu najbolj odjeknila izjava zastopnika zagrebških klubov Trt-nja, ki je naglasi!, da se bodo zagrebški klubi še nadalje borili proti svojevoljnemu in škodljivemr delu nogometnega saveza. Na zahtevo po razrešnici je bilo odrejeno glasovanje in je bila stari upravi s 423 : 189 glasovom izglasovana razrešnica. Na dnevnem redu je bila nato izpopolnitev upravnega in nadzornega odbora. Ker tudi glede te točke ni bilo sporazuma, in je bilo predloženih več list, je bilo slednjič odrejeno glasovanje, pri katerem je zmagala dosedanja večina s 429 : 72 glasovom. 106 glasovnic (zagrebških) je bilo praznih. Novi upravni odbor je sestavljen takole: predsednik dr. Mihajlo Andrejevič, podpredsedniki dr. Sime Jurišič (Sarajevo), major Milko Vizjak (Ljubljana) in Boško Simonovič (Beograd), tajnika pa sta Kop ta Hadži in Svetoslav Fopovič. V upravnem odboru je med ortalimi tudi predsednik LNP dr. Kosti. Ob 21.30 je novi predsednik dr. Andrejevič prevzel predsedstvo, se zahvalil za zaupanje in zaželel jugoslovenskernu nogometu čim lepšo bodočnost. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnja skupščina JNS v Splitu. Ob 22. se je začela razprava o spremembi saveznih pravil, ki ob uri še traja. Ohmi zbor JSŽS Zagreb, 12. decembra. V prostorih zagrebške nogometne podzveze je bil danes dopoldne občni zbor Zveze ženskih športov, za katerega pa je bilo zelo malo zanimanja. Od 22 včlanjenih klubov je bilo na občnem zboru zastopanih samo 11, med katerimi pa so nekateri delegati zastopali tudi po več klubov. Iz Ljubljane ni bil na-vzočen nihče. Ker ni bilo nobene opozicije, so bila vsa poročila in vsi predlogi sprejeti brez razprave in je bilo delo občnega zbora končano v dveh urah. V poročilih je najbolj poudarjeno, da je upravi uspelo letos normalno izvesti državno prvenstvo v hazeni, pa tudi ženska lahka atletika kaže znaten napredek od lanskega leta. (Optimisti so morali biti ti osameli poročevalci na tej skupščini. Op. ur.) Med predlogi sta omembe vredna dva važnejša, in sicer, da bo prihodnje leto tekmovanje za državno prvenstvo posameznic v Beogradu in pa, da bodo podeljene častne plakete (!) hazenašicam, ki so lani osvojile svetovno prvenstvo v Londonu, ter štirim atletinjam, ki so zastopale Jugoslavijo na berlinski olimpiadi. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika dr. Mlinaric, za podpredsednike Jerkovič, dr. Vukovič, in«*. Kor-žinek, za tajnike Tkalec, Hladnik, Cvi-jetic, za blagajnika Zirner in Veseli, za tehničnega referenta za hazeno Pavičič, za lahkoatletiko pa Neferovič. V odboru je še šest odbornikov, med njimi nikogar iz Slovenije. Nogomet Pizenska Viktorija v Zagrebu Gradjanski : Viktorija % s 1 (O : 1) Zagreb. 12. decenif^ra Češki gostje, ki so danes odigrali dru-ro tekmo na zagrebških tleh, «>o pokazali dobro igro in so skoraj« tudi zmagali. Vodili so do odmora, pozneje so Zagrebčani izeDaoili, zmago pa cosegli iz precej problematične enajstmetrovke. Prvi gol je zabL v 21. min. Skala, levo krilo gostov z razantnim strelom prpko Glaserja. V drugem polčasu je Kokotovič v 13. min. streljal prosti strei, ki se je za del v prečko. 2o-.ro je dobil Lešnik na glavo ter jo iz neposredne bližin« po^al v mrežo. 1:1. V 25 min. je slednjič sodDik Matančič videl nastreljeno roko v kaz-eu-skem prostoru ter odredil enajstmetrovko, ki jo .je realiziral Kokotovič. Do konca se nato rezultat ni več menjal, kar pa jc v glavnem zasluga odličnega Glaserja. Igro je vodil g. Matančič v začetku dobro, pozneje pa z mnogimi pogreškami. Gledalcev je bilo okoli 2000. Tekma je bila precej burna in pokvarjena z incidentom, na katerem si je igralec Gradjanskega Pogačnik prirobil prav posebno slavo. Mož se je revanžiral nasprotniku e silnim knook-ou'om brez žoire, tako da so morali Čeha odnesti v kabino. Pogačniku ta gesta še ni bila dovolj in seje ves razjarjen spustil v obračune tudi z občinstvom. Ker sta tamkaj kar takoj vstala dva tabora, se je pretep prenesel tudi m«\ p. t občinstvo, tako da je tekma zapoistiLa zelo mučen vtisk. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Mars : Slovan 3:0, par forfalt. Beograd: Jugoslavija : Jedinstvo 3:0 (2:0) Novi Sad: BSK : Nak 12:0 (4:0)! Dunaj: FAC : Favoritner AC 4:8. Pokalna tekima. Rim: Prvenstvo. Lazio : Torino 3:2, Bo-logna : Genova 2:2. Luehese : Napob 2:2, Milan : Fiorenfina 3:1, Atalanta : Ambroei-ana 1:1, Roma : Livorno 2:0, Juventug : Triestina 2:0. Ligmria : Bari 5:0. Budimpešta: Prvenstvo Forenevaros : Phobua 5:0, Sztlrketari : OTE, Raab 6:1. Budafak : Kisp^st 3:2. Elektromos : Nem-zeti 4:0, Bocskaj : Tčrekves 5:0, Szeged : vil« 2:0. Praga: Slavi* : Ujoest (Budimpešta) 1:1 Tepli tz: T6plitzer FC : Vik tona Zizkov 7:1. Brno: Austria (Dunaj) : Ztienice 4:0. Sabljaški turnir SK UMje Včeraj in v soboto so imeli seniorskl in jttniorski sabljači SK Ilirije tornir s handicapom, na katerem je zasedel prvo mesto in postal klubski prvak senior Marjan Pengov Ljubljana, 12. decembra Včeraj in danes je bil v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti klul 6ki sabljaški turnir eeniorjev in juriorjev SK Ilirije, ki je poka^zaJ, da boio floretist: ljubljanske SK Ilirije še dolgo edini naši reprezentanti na melnarodnih turnirjih. Tudi naraščaj je (pokazal prav dobro formo, ki jo bo lahko v nastopih s seniorji še z uspehctn izpopolnjeval. Turnir je bil organiziran tako, da so imeli juniorji v borbah e seniorja tii tu šeie v naprej, kar je seveda dvignilo borbenost, pa tuii vplivalo na sam plasman. V finale SO sc po včerajšnjih izbirnih kolih — udeležilo 6e je turnirja 14 tekmovalcev v dveh skupinah po 7 — plasirali štirje scniorji (ing:. Marion, Koršič, Pongov Marjan in Ferlan) ter štirje juniorji (Jelar, Verčko, Križane in Koršič Marjan). V finalih so na.;prej tekmovali seniorji z junio ji 7akijučne borhe pa so bile med seniorji sa mimi. Doseženi so bili naslednji: TEHNIČNI USPEHI 1. Pengov Marjan (ee-nior) 6 zmag, 1. poraz ('klučstki prvak za 1. 1937). 2. Verčko (junior) 5 zmag, 2 poraza (20 prejetih tni-šejev), 3. Koršič Maffjan (j.) 5 zmag. 2 poraba (21 prejetih tušejev), 4. Koršič Mirko fs.), S.Jelar (j.). 6 Ferlan (s.), 7. ing. Marion (s.) in 8. Križane (j.). Kiuhtki prvak >a letoši-je leto je .postal dosedanji državni prvak Pengov Marjan, ki je izgubil le eno partijo proti jan o"ju Verč-ku. Bil ie posebno dober v paradi in ripo-sti, manjka pa mu še bliskoviti začetek napada. Drugoplasirani Verčkc je »Val« razmeroma dobro, treba pa mu bo še mno-ro tehnike, posebno z nosrami. Med d;ru~im 6e mu je posrečilo nekaj lepih tempo akcij, s katerimi je presenetil celo seniorje. Koršič Marjan je brez dvema na? najboljši junior z veliko borbeno?'" ■ izpopolniti pa bo moral vodstvo konice Če bo pridno vežbal... Kcršič starejši se je zopet pokazal kot izredno dober v obrambi in riipoeti, videlo pa se je, da v zadnjem času ni treniral, kakor hi bilo treba. Jelar na petem mestu je zelo žilav borilec. man;i! stopnice. jiMladini izpod 16 let je vstop zabranjen.| SNI iitka m Nanking se nadaljuje z vso srditostjo čilo prodreti v §?.nghaj, 12. dec. o. Danes so tri japonske kolone nadaljevale obleganje Nankinga s težkim topništvom, metanjem min in neprestanimi ietalskimi napadi. Po neuspelem poizkusu, da bi prodrli v središče mesta. 60 Japonci skienili osredotočiti svoje napade vzdolž reke v smeri proti železniškemu križišču Pukov, kamor je po japonskem mn?nju edino mogoč umik nankinških branilcev. Strateško važna luka Vuhu, ki je 60 milj nad' Nankingom, je ie v japonski posesti. Vrhovni poveljnik nasnkinških čet general Tang je priznal, da eo Japonci osvojili jugovzhodna vrata mesta, vendar pa «0 ee tu ustavili in se nikakor ne morejo prebiti skozi mestne zidove, ki jih branijo Kitajci. Naglasil je ponovno, da bo Nanking branil do zadnjega Glavna obramba mesta je sedaj na 32 milj dolgem obzidju tsr uspešno odbija japonski naval Japonsko topništvo si prizadeva, da bi porušilo zidove. Ako se mu posreči napraviti odprtine v mestnem obzidju, bo sledil takoj napad japonske pehote, ki jo Kitajci neprestano obstreljujejo iz svojih strojniških meet. Japonci priznavajo, da so poulični boji v Nan- in se Japoncem še ni posre-sredi&£e mesta kingu eni izmed najbolj srditih, kar jih je bilo v sedanji vojai. Ugotovili so, da je Cang-kajžek pustil v Nankingu samo 50.000 vojakov, dočim je število Japoncev narastlo aa 240.000. Začasna vlada v Sansiju Tokio, 12. dec. w. Kakor doznavajo, se je v provinci šanei, ki ao jo zasedle japonske čete, sestavila ▼ glavnem mestu Tiuan proiviiaorna vlada. Kitajsko-ruska vojaška pogodba podpisana Pariz, 12. dsc. br. Agencija Havas poroča, da je bil med Kitajsko in Rusijo včeraj podpisan vojaški pakt. Pogodba določa najtesnejše vojaško sodelovanje med obema državama in jamči Kitajski izdatno podporo Rudije. Vest o sklenitvi tega pakta je izzvala V japonskih krogih veliko vznemirjeni©, kitajski pa so zelo rezervirani in čuvajo vse podrobnosti r najstrožji tajnosti. Vsekakor pričakujejo, da bodo ruske fete r kratkem prišle na pomoč Kitajcem. Japonci napadli angleške vojne ladje Energičen protest angleškega poslanika v Tokifu OJačenje angleške mornarice na Daljnem vzhodu London, 12. dec. br. Angleška admi-raliteta objavlja uradno poročilo o hudem incidentu, ki se je dopoldne pripetil na Daljnem vzhodu. Japonci so brez povoda začeli obstreljevali v bližini Vuhnja zasidrano angleško ladjo. En mornar je bil ubit, en oficir hudo, kapitan sam pa lažje ranjen. Skoraj istočasno so japonska letala bombardirala dve angleški vojni ladji, ki sta zasidrani v bližini Nanklnga. Japonske bombe ladij k sreči niso zadele. Z obeh vojnih ladij so začeli t? ko j s strojnicami obstreljevati japonska letala, ki so nato pobegnila. Dopoldne je bila napadena tudi angleška trgovska ladja na Jangceju. Dve vojni ladji, ki sta bili v bližini, sta prihiteli na pomoč in oddali več strelov s topovi, nakar so se šele japonska letala umaknila. Dogodek je izzval v angleški javnosti veliko razburjenje, ker vidijo v tem očitno izzivanje Japoncev. Angleški poslanik ▼ Tokiju je dobil nalog, naj energično protestira pri japonski vladi in zahteva zadoščenje. Obenem je angleška admiraliteta odredila, naj krene na Daljni vzhod večje število vojnih ladij iz bližnjih pomorskih oporišč za zaščito angleških interesov na Daljnem vzhodu. Veliki ameriški potniški pantik »President Heover« ponesrečil Menila, 12. dec. 0. Veliki luksuzni ameriški parnik »President Hoover« jt nasedel na pečine japonske^.* otoka Hnšo blizu Fonrioze. Parniku bo odpluii na pomoč trije ameriški rušilci in veliki angleški potniški parnik »Emorcss of Asia«. Otok Ho-išo leži 500 miij vzhodno or Formoze. Potnike so že vse izkrcali na kapno ter so ni redko naseljenem otoku zgradili zanj«' začasna zavetišča. Neki japonski križarki fe je posrečilo prevzeti nad 200 potnikov I. razreda, ni pa še znano, koliko jih je že rešenih. Na parniku »President Hoover« je bilo 380 potnikov I. in II. razreda, 300 potnikov IIT. nazrgia ter 40S članov posadk«. ^meajeni trije ameriški rušilci in angleški parniki so krenili na pomoč iz sreri proti Honsrkongu. Tudi japonska voina mornarica na Formozi je poslala na pomoč dve ladji. Na mesto nesreče je prvi prispel ne.ru-ski parnik »Preusen«, čegar kapitan je izjavil, da bo težko rešiti »Presidenta Hoo-vrac, v katerega je ž« pričela vdirati voda. Do nesreče je prišlo. Ler je parnik na »peti iz Šanghaja v Manilo skušal pluti 00 nekem zunanjem prelivu pri otoku Ho'šo, bi se izognil zapadni obali Formoze. »President Hoovea-« je eden izn.ed največjih ameriških prekooceanskih potniških pa 1 nikov. Katastrofalna zima v Newyork, 12. dec br. Amerika doživlja te dni hude vremenske katastrofe. V državi New York je zavladala nenavadno ostra zima. Vse severne pokrajine so tako zasnežene. da so popolnoma odrezane od zunanj?-ga sveta. V teh krajih je nastalo veliko pomanjkanje živil in kvriva. Vlada ie poslala na pomoč večje oddelke vojaštva, ki skušajo očistiti vsaj najvažnejJe ceste, da bi mo«li transporti z živili doseči Hudi. ki žive y najhujšem pomanjkanju. Od Virginij? p« do Luisiane je zavladal izredno hud mraz. Tem- peratura je padla celo na 35 stopinj ničlo. Mnogo živine je poginilo, po dos< njih ugotovitvah pa j; nenavadno ostra ma zahtevala tudi že 16 človeških žrt Xar»protno vlada v Kaliforniji pravo ju." vreme. Nalivi so povzročili hude poplav Na mnogih krajih je voda porušila hiše i žive ljudje brez streha v najhujše m poman kan ju. Prava katasitrofa fe nastala v m?stt Alturas. kjer s« je porušil velik jasip ir. je voda poplavila vse mesto Podrobnosti še niso znane, ker so prekinjene vse zveze. »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek, 13. XTL 1937. Akademski pevski zbor ob 10 letnici Drevi ob 20. bo v Unionu jubilejni koncert našega slovečega moškega zbora, naših akademikov-pevcev. O pomenu in delu APZ je »Jutro« v soboto obširneje poročalo. Vstopnice za današnji koncert si lahko nabavite čez dan pri vratarju univerze Slovanska obramba — Nobenega dvoma ni, je dejal dr. Alje-hin, da stoje partije moje druge tekme z Euwejem po kvaliteti mnogo višje nego partije prve tekme... V teoretičnem pogledu je prinesel rr.atch mnogo dragocenega Slovanska obramba, ki se je tako pogosto pojavila v tej tekmi, se je izkazala kot eden najboljših obrambnih sistemov. (»Slovenski narod«, 4. XII.) Kako dobro denejo človeku takšnele besede v teh težkih, razrvanih dneh, ko ideje rasizma osvajajo svet in se mnogi že na tihem vesele, da smo Slovani samo še razbita množica in bo vsakomur z nami lahek obračun. Slovanska obramba pa je, glejte, vendar še zmerom eden najboljših obrambnih sistemov sveta. Barbarska nedelja Barbarska nedelja je danes. Dopoldne se bor'o rudarji napotili v sprevodu z rudniško godbo na čelu na Dol, kjer se bodo poklonili na pokopališču vsem tam pokopanim rudarjem, zlasti pa onim šestim rudniškim žrtvam, ki jih je pred petimi leti zadela smrt v rudniku. Nato bodo prisostvovali naši rudarji službi božji v dolski cerkvi, kjer ima njih zaščitnica sv. Barbara umetno izdelan stranski oltar. (»Jutro«, 6. XII.) Takole se človek lahko na svetu marsičesa nauči, če ima le malo potrpljenja in čita stvari do kraja Nedelji sv. Barbare se reče barbarska nedelja. Gospod minister V spominu so nam številne ugodne Izjave in obljube raznih ministrov, ki so vedno na vsa vprašanja pritrdilno odgovarjali in mnogo obljubljali brez ozira na denarno moč svojega resora. V tem je novi gospod minister bistveno drugačen. Dasi gospod minister na razna vprašanja sko-mizgne z rameni in opozori na okvire denarne možnosti, napravlja to samo dober vtis, ker je to dokaz ministrove iskrenosti. (»Slovenski dom«, 6. XII.) Preorientacija Berlina? Nemški poslanik je predložil maršalu Čangkajšku naslednje pogoje: Prvič, Kitajska ima pristopiti k prokomunističnemu bloku. (»Slovenski narod«, 9. XII.) Temu senzacionalnemu poročilu, ki je prispelo k nam preko Nankinga in Pariza, najbrž ne bo mogoče verjeti. Bodite o hit-lerizmu kakršnegakoli mnenja, tolikšne dvoličnosti mu pač ne boste mogli pripisovati, da bi bil v Evropi iniciator in vodja protikomunističnega, na Kitajskem pa pro-komunističnega (t. j. komunizem pospešu-jočega) bloka. Velikodušen umetnik Angleški državljan in dvorni slikar Laszlo je tihotapil preko španskega poslanstva na Ogrsko pisma, v katerih je želel svojim rojakom v avstro-ogrski armadi • e o srečen konec vojne, podpiral je bogate sorodnike, živeče v sovražni državi. (»Slovenski narod«, 9 XII.) V resnici redek primer plemenitega, požrtvovalnega velikodušja, da gre nekdo in v času vojne v sovražno državo podpira bogate sorodnike. Tovarna Tireli Ob 1.10 se je dr. Stojadinovič v spremstvu grofa Ciana odpeljal v tovc no Ti-reili, kjer izdelujejo gumijaste in kavču-kaste izdelke .. Sprejem v tovarni Tirelli je presegel vsako pričakovanje . Med svi-ranjem jugoslovenske himne sta dr Stoja-dinoviča kar najsvečaneje sprejela brata Tirelli in mu želela dobrodošlico . . . Med neprestanim vzklikanjem delavstva Jugoslaviji je dr Stojadinovič 7apustil tovarno Tirelli. (»Slovenec«, 10. XII.) Kakor smo razbrali iz drugih poročil, je predsednik naše vlade za bivanja v Milanu obiskal v resnici tvornico Pirelli. Zrak v Buenos Airesu Ob nedeljah hiti vse v tako imenovani »Tigre« na ustje reke La Plata, kjer so veslaški klubi, jahte in vile Zrak pa je tam prav tako vlažen kakor v Buenos Airesu. (»Življenje in svet«, 11. XII.) V resnici presenetljiva ugotovitev, da je zrak ob ustju reke prav tako vlažen kakor v mestu. Tudi atentator ima svoje ime Iz Valenciennes poročajo, da so tamkaj zaprli nekega Kolomana Budaya, ki je baje nameraval izvršiti atentat na Delbosa med njegovim bivanjem v Pragi . . . Snoči je »Havas« objavil pojasnilo, češ da je policija postala pozorna na Kolomana Brdaya zaradi tega, ker je ujela dvoje šifriranih pisem. V pismih je Badaya obljubil tudi denar. (»Slovenec«, 12. XII.) — kra — ZA SMEH IN KRATEK ČAS (Jbjo^eiieo. »In /.aiadi teli uven puc un. boste iHtooJili. g. &LwUiiK j"« bodlih: »bcveiia vas b^ni, saj sta vas opazovali pri taivini!« Ob.oženec: »a e verjetno! Jaz pa bi vam lahko pr.peijal naj.ma.ij esto t*rič, ki b; \6e prisegle, ua me niso VideJe pxi tem deju- »Ti, jaz bj rada Mibea 6 kakšno stvarjo presenetila še pieJ najino poroko!« »Dooia misel! Veš kaj. pokaži mu evoj — rojcstni lisi!« »Vaš najstarejši sin živi v Amer.ki. kajne?« »Prej je bil res v Ameriki, z-idj pa mi piše iz Kitajske.« »Kako to?« »Tukaj poglejte njegovo penvo. Kraj njegovega bivanja se gk.si: Sin-a-Sing.« Kaj pravijo togi o blckomanifi Da nam ne bo kdo očital, da prinašamo samo mi nerazpoložsnje proti maniji zbiranja blokov, objavljamo članek, ki ga je v nedeljo objavila »iNeue Ziircher Zeitung« o istem vprašanju. V njem piše: Na filatelističnih borzah, v izložbah trgovcev, v večini inseratov strokovn.h listov, izkratka, povsod, kjer gre za filate-lijo, je v ospredju nova moda — blok. Tisti, ki dejansko položaja ne poznajo, bodo morali zaradi tega nehote misliti, da se je zbiranje znamk čisto preobrnilo in da se dandanes zbirajo v pretežni večini bloki. Kdor pa je ta navidezni preobrat pazljivo zasledoval in noče samega sebe varati, ker ima tudi nekaj blokov, ta ve, da gre že za pojemajoč trenutni modni pojav. še pred tremi leti, ko je bila v Švici razstava NABA, niso bili bloki nič bolj iskani kakor druge filatelistične novosti, in naklada 50.000 blokov je bila dovolj velika, da so na razstavi sami ves čas lahko zadostili povpraševanju filatelistov. Po-življenje na tem polju filatelije in povečano povpraševanje pa je napotilo nekatere ljudi, da so te in takšne znamke z majhnimi nakladami pokupili. Zaradi nenadnega velikega povpraševanja so se pognale cene kvišku in v kratki dobi so liudje zahtevali za znamke te vrste desetkratno in celo dvajsetkratno nominalno ceno — in Jo tudi dobili. Mnoge zbiralce je ta vročica tudi premotila, in potegnila za seboj, da so hoteli pri blokih kaj zaslužiti in tako so tudi oni pomagali cene dvigati. Razne poštne uprave si niso pustile uiti Ugodne priložnosti za lep zaslužek in so začele izdajati bloke pod vsemi mogočimi pretvezami. Belgija in Rusija v kratkem času kar dva. Poljska za spomin na obisk kralja Karla II. hkratu celo tri. 2a) so izšli tudi za razne filatelist.čne razstave (Gdansk, Pariz, Dude.ange, Beograu, Bratislava itd.) posebni bioki z omejenimi nakladami. — Ziasti gorostasno pa je bilo letos početje konzorcija nefilatelistov, ki je izrabilo nenadno nastopivši lov za bloki. V Španiji lahko dobi že dolga leta vsakdo koncesijo za izdajo pisemskih znamk, če plača določeno vsoto denarja. Treba je odcati samo neznatno količino znamk posti po poteku kratke dobe veljavnosti pa se da z ^Stanki naklade vleči filatelistom denar iz žeuov Tako iia nastala tam poleg rtotna c rugih znr.n.]- tuc oba že dovolj znana l< edska luoka, ki sta bila tiskana v Curi.ii in prodajana iz Bruslja. Omenjeni konzorcij pa se je z uspehom približal tudi raznim drugim poštnim upravam in jim je dal dobro premišl ene predloge, po katerih bi bila zagotovljena prodaja 50 — 70.0C0 blokov in fiksno prevzeta vsaj polovica vse naklade. Trgovci in vsi tisti, ki si vse novosti sproti nabavljajo. so dobili odmerjene le skromne količine teh blokov, tako da so bil' prisiljeni plačati vsako ceno dobaviteljem, ki so lahko dobavljali vsako kol:č'no. V vrsto teh blokov spadajo na primer blok iz San Marina, pa tudi islandski, ki sta bila prodaiana tako rekoč izključno samo iz drugih držav Pošte v domačih deželah so pač dobivale naročila in povpraševanja, ne pa blokov =amih. Zaradi čedalie h;treie si sledečih novosti na po^ročiu blokov ie pa vse skupaj zraslo tudi špekulantom čez glavo. K temu je prišla med drugim še nova naklada FOTOAMATER Iz amaterskega gibanja Fuloklub Ljubljana: V petek 7. januarja redni letni občni zbor. Na dnevnem redit med drugi in sprememba pravil z določbami za ustanavljanje podružnic. Claai, poravuaj-te svoje obveznosti, da ne izgubile pravice glasovanja 1 5. večer zatetniškega tečaja FKL v sredo 15. t. m. v klubskem lokalu. Na programu akioptično predavanje K. Kocjančiča o totograldkeni motivu in njegovi tehnični ler koinpozicionalna obdelavi. V kolikor to prostor ua razpolago, imajo dostop tudi člani, ki ni6o vpisani v tečaj. Za amaterjevo knjižnico liauus Neuiuauu: Neues VergroSMsru. To knjigo je itMiaila diisseldorfska družba Kd. Liesegang iu j3 namenjena v prvi vrsti amaterjem, ki uporabljajo njene znane povečeval-uike Kajab, vendar je znal avlor na skopem prostoru nanizati toliko zanimivega in novega o uovecavanju sploh, da bo koristila vsakomur, ki hoče nelaiiko tehniko poveča-vanja obvladati v vsakem pogledu. Av.or upošteva najnovejše pridobitve fotograiske teiiUike, v koiikor epatlajo v to poglavje, t«-uiu primerno so prikrojeni njegovi recepti in nasveti. Posebno zanimanje bo zbudil opis nove povečevalne priprave, gradacijskega transformatorja, ki omogoča za vse vrtde negativov uporabljati samo eno vrsto papirja, poljubno tjpreiii.nja.je g.adacije papirja, per-somranje l rez vmesnih negativov itd. Za lb.50 din, kolikor knjiga stane, je njena vve-bina vs>ekako bogata. • Bližnji božični dnevi dajejo fotografskim revijaoi priliko, da razpravljajo o delih, ki a t>i| zanimajo. Posebno pozornost, čeprav ne baš pod t>ož:č-(iini uiicnom. |:m je posvetil Voiglauderjev hišni list »Der Satrap«., ki obenem sporoča, da izide v novem letniku v dosti povečani obliki, z večjimi reprodukcijami in ob znatno znižani ceni, kar bo gotovo vse učinkovalo. da si to priljubljeni amaterski mesečnik pridobil še dosti novih prijateljev. Zanimiva in metodično urejena navodila za ustvaritev božične slikovne serije po vzorcu filmskih libretov daje »Foto Beobachter« slovite založbe W. Kna ip v halleju, nnsež-nik. ki »f- je s svojo letošnjo vsebino v resnici potrudil, da bi svojim bralcem za majhen daiiar mnogo koristnega prožil. Tudi ni-noamaterjeni nudi njegova zadnja letošnja številka marsikaj zanimivega, med »-talim gradivom bi omenili članek »V svitu sveč«, »LilipJtanski motivi«, navodila za zgradbo prem kalne deske za poveoevalniik in drugo. >Der Kino-Aimateu:« daje svoj'in bralcem, la-itnikom običajnih snemalnih kamer brez ročice za enojne posnetke, zelo dobrodošle na-vete. kako naj si takšno pripravo za maihen izdatek sami zgradijo. Koristni so tudi nasveti za izdelavo stativne glave in e* učinkovite napise. Ime uredn. Frenka jamči za to. da bo ta ceneni mesečnik berlinske založbe iholokino tudi v novem ledu vestno in st rokovnjaško izpolnjeval svo.o nalogo. »Photographie flir AUes posveča uvodni članek svoje predzadnje letošnje številke »Predbožičniin delonu in razpravlja v nadaljnjem obširneje o svetlobni tehaiki za amaterjevo prakso, o pravilnem projiciranju 6lik, o zanimivih potkusih z 12 let starim razvijalcem itd. V prilogi za kinoamaterje govori o dosedanjih izkušnjah s liliuii za snemanje v naravnih barvah. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, lb. t. m. za> .rto. Torek, 14 t. m. zaprto. (Gostovanje v Celju: Firma) Sreda, 15. t. ni. Sinukovi. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20 uri. Ponedeljek, 13 t. m. zaprto. Torek, 14. t. 111. Lucia di Lammermoor. Gostujeta gdčna Zupev^eva ia g. Go^ič. Red B. Sreda. 15. t ni. Gorenjski slavček. Red A. * Poslednje e;ostovan e gdč. Zupevčev©. V torek se poje v naši op^ri prvič v letošnji sezoni Donizettijeva opera »Lucia di Lani-niernioor«. Ta opera, ki je imela svojo knstno p ed-Uavo v Neaplju leta lb 5 Ln ie od takrat dalje stalno na repertoarju vseh opernih gledališč, je imela v minoli 6ezoni na našem odru izredno velik uspeh. Opozarjamo. da bo torkova vprizorite^ edina v tej sezoni, ker nam gdčna Zupevčeva najbrž ne bo več na razpolago za glavno vlogo, ker namerava oditi v tujino. Predstava je za red B. Dve uri razvedrila pri zabavnem Silimt * -im. • Ali hočete po dolgem času videti res dobro komedijo? Potem vam pač ne moremo dati boljšega nasveta, kakor da greste te dni v kino Matico, ki si je priskrbel nekaj odličnega, film. ki je po svoji vsebini in po svojih igralcih res dobej-. »Njena velika matura« — naslov sii-er ne pove skoraj ničesar, zato ipa ve toliko več povedati film sani, delo dunajske Saschine produkcije. Vsebina? Ali naj bi jo izdali, N"e. keokriješ to prete-klusi. najuuanj s ko®uhovino!« * Sa!'nik: »Obtoženec, izjavite takoj, če ste imeli v trenutku, ko ste izvršili dcjmije, ki vam ga očita obtožnica. 6ebe v popolni oblast i ?« Obtoženec: »Gos]»od soinik, izjavljam, da je tedaj stala poleg mene moja žena ...« SeliHan •nalivK® pero • . DIN 259.- avtomatski svinčnik......DIN 7 2*' oboje skupaj v usatfenem etri-fu • DIN (nekaj stotisočev kosov) gdanskega bloka »Daposta«, ki je temu bloku v trenutku znižala ceno na tretjino prvotne, desetkratno povišanje naklade za bratislavsko razstavo znamk, ki je bila prvotno določena na 70.000 kosov. Večina interesentov je naročila in plačala neprimerno večje količine blokov, kakor pa jih je potrebovala, da bi dobila odmerjen vsaj majhen del tega števila. Ker pa je Bratislava nepričakovano izpolnila vsa naročila — kar je treba v interesu filatelije zelo pozdraviti — je bil trg s temi bloki iznenada preplavljen in kot posledica je nastopilo skoraj trenutno iztreznjenje. To seveda še ne pomeni, da bo zbiranje blokov čisto ponehalo. Pod normalnimi okoliščinami izdani bloki bodo še zmerom prav tako imeli svoje odjemalce kaker vse druge novosti v znamkah, dosedanje prednosti pa bodo komaj še kdaj dobili, ker pač človeku ne more biti prav jasno, zakaj naj bi hile znamke, ki so izdane za zbiralce, več vredne kakor redne poštne znamke. Resen filatelist je med dobo mrzlice za bloki mirno zbiral dalje znamke s svojih področij. Na tihem se je pri tem veselil, da je ljthko počni kupil marsikaj dobregi ker so se drugi zbiralci med tem pustili zavesti od trenutne mode in dobrim znamkam niso posvečali dovolj pazljivosti. Ta članek bo menda tudi najbolj zagrizenim zbiralcem blokov vedel poveaati svoje. Nove znamke po vsem sveža Avstrija: Izšla je letošnja dobrodelna serija, ki ima slike slavnih avstrijskih zdravnikov. Na najnižji vrednoti po 5 gro-šev je slika van Svvietena. osebnega zdravnika Marije Terezije. Znamka je sepiaste barve. Na cinobrovo rdeči vrednoti po 8 grošev je Auenbrugg, oče nauka o per-kusiji. Na črno sivi znamki po 12 grošev je naslikan Roki ansky, oče nove patološko anatomske šole. Sinje zelena znamka po 20 grošev kaže škodo, utemeljitelja moderne fizikalne diagnostike. Na sinje vijoličasti znamki po 24 grošev je slika v. Hebra, reformatorja dermatologije Kar-minasta znamka po 30 grošev kaže Arlta, zdravnika za oči in začetnika svetovne dunaiske šole za okuliste. Olivna znamka po 40 grošev ima sUko Hvrtla. znanega anatoma, temno rjava po 60 grošev Bill-rotha, rroVra klrurpve in rdeče vioMča-sta po 64 grošev M-^vn^rta. nsih'atra ln možganskega anatoma. Znamke so mojstrski iz^olek prof. Daehauer^ in b' se pri njih lahko zgledovala marsikatera pošt- na uprava. Izšle so v nakladi 150.000 serij in so se prodajale za dvojno nominalo, tako da je stala serija 5.26 šilinga. Izšle so na »dan znamk « 5. decembra in so .menda že razprodane. — Za čestitke je izdala Avstrija dve posebni znamki, in sicer temno zeleno po 12 grošev in temno rdečo po 24 grošev. Znamki sta oba enakega črteža. Ob strani imata po šest nebesnih znamenj, v sredi pa vazo z rožami. — Za stoletnico avstrijskih železnic so izdali tri posebne Fpomin=ke znamke s slikami raznih lokomotiv. Znamke so po 12, 24 in 35 grošev. Naklids zn^tSa S00 009 kosov vsake vrednote. Pr^da'a'0 se brez pribitka dok'er ne bor^o ^ora! Mene. Češkoslovaški: Za soi-oiski zlet, ki bo drugo leto v Pr*g\ pripravka čefka poštna uprava več rosebmb znamk P ve bodo prišle v promet ž° t fe^m^is ^SS. ; Izdane bo^n za zimska te^nvni0 S°ri-j ia bo im»10 fr' vre^ote !r no "iO hs- I lerov 1 K* ;n 1 20 Vf- V glpvn:b zle*n;h I dneh bo izšla druga serija s sliko Fugner- ja. Imela bo štiri vrednote, in sicer iste kakor prva in poleg tega še znamko za 2 Kč. Osnutki za vse te znamke so že odobreni Grčija: Serija znamk s prizori iz grške zgodovine, ki smo jo na kratko že omenili, kaže naslednje slike: na znamki po 5 lept je slika antične bJkoborbe, na znamki po 10 lept dvorna dama iz mikenske dobe. na znamki po 20 lept Ceus s strelo v roki, na znamki po 40 lept starogrški novec, na znamki po 50 lept olimpijski zmagovalec Diagoras, na znamki po iO lept Milonska Venera, na znamki po 2 drahmi pomorska bitka pri Salamini, na znamki p.o 5 drahem partenonski voz, na znamki po 6 drahem Aleksander Veliki v bitki pri Issu, na znamki po 7 drahem apostol Pavel na Aeropagu, na znamki po 10 drahem Demetrova cerkev v Solunu, na znamki po 15 drahem poraz Arabcev pred Carigradom ;n na znamki po 25 drahem alegorična slika grške 3lave. Italija: Na spominski seriji za 20001et-nico rojstva rimskega cesarja Avgusta so naslikani naslednji prizori: na znamki po 10 centesimov steber s krovi ladij, na znamki po 15 c. trofeje zmag, na znamki po 20 c. Avgust pri daritvi bogovom, na znamki po 25 c. znaki rimskih polkov na znamki po 30 c. Avgustov kip, na znamki po 50 c. Avgust kot cesar na znamki po 75 c. Avgustova glava pod palmami, na znamki po 1.25 lire rimske galeje, na zn^mk5 po 1.75 + 1 liro oltar z daritveno žrtvijo, na znamki po 2.55+2 liri pa Kapitol. Razen teh fran^ovnih znamk so izšle še znamke za letalsko pošto. Na znamki po 25 c. je ž^na z rogom, na rnamki po 50 c. okup:rta žensk in otrok, na znamki po 80 c. konji solnčnega voza na znamki po 1 -f 1 liro mesto nad Sredozemskim morjem. zf> njim pa rimski znak in orel in na znamki po 5 4- 1 liro Avgustova glava. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d d. kot ttskarnaria Pran Jeran — Za inseratni del le odgovoren Aloi? Novak - Veri v Ltubham