MARIJIN LIST
Nevtepeno Poprijéta Devica Marija,
Zmožna Gospa Vogrska. =— POBOŽEN MESEČEN LIST. =—
Vrejüje ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih CSERFÖLD (Zalamegye.)
XI. leto. 4. št.
Balkànyi Ernó Alsólendva i Muraszombat
I.
N Veržejski samostan nabrani i prekdäni od Pavel Elizabete z Poterne:
Contala Franc 60 f. Vrečic Jožefa 1 K. Vrečič Alojzia 1 K. Vrečič Štefan 1 K. Kočar Matjaš 60 f. Drävec Franc 40 f. Sinko Leopold 80 f. Huszär Roza 30 f. Gibičar Andraš 20 f. Kočar Fe-renc 1 K. Volf Ivan 40 f. Gaber Anton 1 K. Pavel Janoš 1 K. Rogač Maria 2 K. Klekl Andraš 1 K. Gombóc N. 1 K. Rätnik Štefan 20 f. Edžid Roza 80 f. Edžid Janoš 40 f. Diindek Imre 1 K. Jauk Alojzia 1 K. Kous Ivan 1 K. Kous Štefan 1 K. Bokän Janoš 60 f. Bokän Leopold 60 f. Šinko Andraš 20 f. Bokän Jožef 30 f. Huszär Jožef 20 f. Pavlinjek Maria 1 K. Pavlinjek Jänos 20 f. Pavlinjek Jožef 1 K. Dundek Štefan 20 f. Šinko Jožef 30 f. Sinko Štefan 60 f. Bäc Treza 16 f. Gider Imre 40 f. Melin Jožef 50 f. Diindek Anton 60 f. Contala Maria 30 f. Adanič Maria 20 f. Bäc Alojzia 40 f. Serec MätjäSica 40 f. Gibicär Frančiška 40 f. Škalič Treza 20 f. Vrečič Alojzia 40 f. Tri Küzmove ženske vsaka 20 f. Bäc Franc 60 f. Cahuk Treza 1 K. Keréc Eva 20 f. Derkač Ana 1 K. Präzl Franca 40 f. Pavlinjek Bära 20 f. Benko Jožefa 60 f. Vogrinčič Maria 40 f. Gutman Liza 2 K. Šinko Treza 2 K. Rogač Juliana 20 f. Debeläk Štefan 1 K. Titan Klära 10 f. Kreft Anton 20 f. Kočar Maria 30 f. Keréc Anton 2 K. Dervarič Alojzia 30 f. Kereszturi N. 1 K. Fenos Alojzia 60 f. Éàlman Terézia 30 f. Keréc Johanna 40 f. Gaber Julia 20 f. Gurman Agneš 1 kor., Šinko Maria 20 f. Bernät Karolina 20 f. Huber Maria 30 f. Ficko Adela 1 K. Smodiš Ana 1 K. Domjan Treza 1 K. Hegedes Matjaš 20 f. Vagola Ana 1 K. Küzma Jožefa 10 f. Šoštarič Matjas 1 K. Kleklin Bära 1 K. Hajduk Sidi 1 K. Bertalanič Mihäl 1 K. Cipót Ferenc 1 K. Andrejč JänoS 40 f. Sostaréc N. 50 f. Horvät Ivan 60 f. Klekl Štefan 30 f. Kous Matjaš 40 f. Vidovič Maria 40 f. Marič Jožefa 40 f. Cahuk Jozefina 40 f. Žitek Jožefa 40 f. Žitek Ana 20 f. Durič Jožefa 40 f. Miki N. 1 K. Giti Maria 1K. Padarič Helena 40 f.
II.
Na podobe i gater v melinčko kapelo.
Bfcltinski notarjoš: Bešnjak Ludvek 50 K. Tkalec Matjaš 1 K. Z Brezovice Strmec Geta 2 K. Melinčki so dariivali: Forjan Andraš 50 K. Brtinec Martin 25 K. Küzma Štefan 10 K. Düh Štefan 10 K. Küzma Jožef 10 K. Zver Marko 1 K. Rós Janoš 1 K. Zelko Janoš 1 K. Stanko Matjaš 5 K. Küzma Štefan Justin 2 K. Glavač Ivan 5 K. Forjan Ivan 5 K. Kavaš Treza 2 K. Poredoš Andraš 5 K.
XI. leto. 4. št.	1915. Aprilis.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN MESEČEN LIST.
VREJÜJE OA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserföld (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dee. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Marijino nasledüvanje.
Vera je človeki najmočnejšafpodpora.
Vsa moja djanja — tak pravi Marija — so shajala z globoke vere, štero je bila moja last.
Vervala sam Bogi pa njegovoj svetoj reči, pa me je nej moglo nikaj pa nišče od te. vere odvrnoti.
V nikom sam nej dvojila, pa či prečteš šterikoli moj živlenjepis, lejko sprevidiš, ka me je moja močna vera povsedi naslediivala pa me ešše pod križom podpirala.
S tem sam si zaslilžila, ka me zovejo za mater vere. To sam si pa zaslužila tembole, zato ka sam jaz porodila jedinorojenoga božega Sinii, ki je konec pa začetek vere.
Što močno verje v božoj reči, on ostane v veri vsigdar stanoviten.
To te naj nikaj ne briga, ka tvoja pamet pravi od verskih skrivnosti; vej tvoja pamet večkrat nanč skrivnosti živlenja ne more zarazumeti.
se tiče vere, nema tvoja pamet drüge naloge, kak pokoriti se brezi pogoja.
Radovednost pa domišlavost sta že vnogoga človeka spravile z prave poti na pot pogüblenja.
Nišče ti zato ne more praviti, ka si lejkomišleni, či boš kaj takšega vervao, ka ne moreš zapopadnoti; vej vnogo naravnih dugovanj tüdi ne moreš s pametjov zapopadnoti, pa zato li verješ, ka so takša, kak ti drügi pravijo.
Bože pa nadnaravne reči jako presegajo človečo pamet. Pa je to tüdi dobro taki Ve bože skrivnosti niti ne bi bile tak cüdovitne, či bi je slaba človeča pamet tak lejko zapopadnola pa si je razlagala.
Človek, ki ma ponižno srce, si ne premišlavle dosta nad božimi skrivnostmi, nego verje, ka vervati more, brezi toga, ka bi zmirom preiskavao, či so dugovanja resan takša ali pa nej.
Bog je vseznajoči, pa se nigdar ne more zmotiti. Bog je moder, pa se nigdar ne more vkaniti. Bog je pa tüdi neskončno pravičen, pa ne more lagati, gda bože resnice nazvesčavle pa glasi lüdern.
Drago moje dete! Ne zoznanjüj se dosta z lüdmi, zlasti pa s takšimi ne mej prijatelstva, ki bože resnice zametavlejo.
Ogibli se nevernikov pa krivih vučitelov, zato ka od njih nikaj dobra ne čiiješ, pa se tüdi nikaj dobra ne navčiš. Oni najmre tajijo verske resnice, ž njih guči säm hüdi düh.
Tej lüdje so zajšli na krivo pot, ki poslušajo samo na svojo glavo pa na svojo pamet, pa z tem sami sebe norijo pa zapelavlejo. Poleg toga so pa tüdi jalni, pa hüdobni, ki nevučeno, lejko vervajoče lüstvo, ki se proti njihovomi guči ne vejo braniti, tüdi zapelajo pa je odvrnejo od božih resnic.
Bodi stanoviten v svojoj veri, zato ka či stalen ostaneš pri navukaj svoje vere do konca, potom si rešen od vsake duševne pogübelnosti.
V vsem pa vsigdar naj bo tvoje zavüpanje samo v veri. Pa či želeš, drago moje dete, skušnjavam hüdoga düha uspešno proti stati, potom išči obrambo vsigdar samo v svojoj veri !
Či si pobožen, ponižen pa v veri stanoviten — potom te krivi navuki nevernikov ne spravijo s prave poti.
DUša takšega človeka, ki je ponižen pa globoko veren, odžene neprijatela daleč od sebe, prava pobož-nost pa na nikoj spravi njegove krive navuke.
Či si s krivoverskimi vučiteli nigdar ne pogovarjaš, či na njuva pitanja ne odgovarjaš, pa či dvojlive pa do-mišlajoče misli vsigdar od sebe v kraj držiš ■— potom si vero vsigdar zvesto občuvaš.
Kak znaglič opaziš, ka ti vero začnejo napadati, tem-bole se te drži nazveščenih božih resnic, pa te potakšem v veri nigdar ne omahajo.
Edna sama verska resnica, štera je zaistino od Boga, je zadosta za spreobrnenje najvekšega grešnika, pa je tüdi zadosta, ka pobožnoga pa jakostnoga človeka obdrži v dobrom.
Ki očivesno pa z globokim prepričanjom verje, ka
— loo —
je Bog povsedi nazoči, tisti nigdar ne bo činio nikaj tak-šega, ka bi Boga, ki vse vidi, razžalilo.
Što verje, ka je Bog pravičen, on odiirjavle greh.
Što verje, ka je Bog neskončano dober pa smileni, on nigdar ne spadne v dvojnost, zato ka verje, ka Bog, ki preiskavle srca pa obisti ino zna vse, tisti človek nej samo, ka nikaj hüdoga ne včini, nego si nanč na takse ne misli.
Gdakoli boš vido, ka se zgodi kaj hiidobnoga, bojdi vsigdar preverjeni, ka je tam bila vera slaba, ali je pa zevsema menkala.
Jako gosto moli, ka ti vera ostane trdna, pa či v trplenji, v nevolaj zdihavleš k Bogi, ne včini to z male vere ali z bojaznostjov, nego z močnov verov, s celim zavüpanjom, pa bodi pripravleni premagati vse težkoče.
Viš, drago dete, to je moje prepričanje. Naslediij ti tüdi mene !
»Vk.«
Sad bojne.
Eden tirolski častnik pise ednomi svojem i prijatli:
»Vüpanje naših vojakov do Boga je nikaj poseb-noga. Če kaj malo počinka majo v strelnih järkah, nap-rejzemejo rožnivenec pa molijo vsi vküp, kak da bi doma v svojoj cérkvi opravlali to pobožnost. Kakša sveta podoba ali svetinjica pri nikom ne fali. Nas častnike tiidi večkrat oprosijo, naj mi tüdi ž njimi molimi rožnivenec. Pa me nej sram povedati, ka smo je tüdi poslühnoli. Ka je vojakom na videz veliko vesélje povzročilo. Vüpanje teh ludi do Boga je brez meje. Če človek to vidi, se sam rad na dobro podbüdi.«
— Spodobno piše eden ranjenec z triershe bolnišnice
svojemi g. plivanoši : »Hvala Bogi, rana je nej smrt-nonosna. Prečista Devica Marija nas je nej zavergla. Pa več nas je šče ranjenih. Ednoga je krugla v spodnjem teli zadela. Zadnje njegove reči so te bile : Liibléni so-bojniki, molite edno Zdravo Marijo. On sam je tüdi molo pa gda te reči pravo: Pod tvojo obrambo šetiijemo, je
Ranjenec si krepi diišo z dobrim čitenjom.
zdehno svojo dUšo. Blažena Devica Marija naj bo tüdi v nebésah njegova obramba.«
Eden kaplan piše svojoj materi: »Pri večih operacijah sam bio nazoči, nazadnje sam pa jas sam na ope-
racijski stol si mogeo dollečti. Ednomi vojaki je granata roko i pravo ramo močno ranila. Dva prsta so njemi delvrezali ino roka je že lepo celila, nego rama je nej štela zaceliti. Po doktorskih mnenjih bi samo koža z driigoga tela prinesla zdravje. Jaz sam pripraven bio, da se z mojega tela telko fakačkov kož dolzreže, kelko de zadosta. Mojo ponüdbo so sprijeli pa z ednim ostrim nožom so z mené 15 falačkov kože dolvrezali, ka sam jaz brezi spanja prestao. Moje trplenje je velko bilo, nego vesélje je tüdi, ka sam mogoči bio pomagati mojemi trpécemi bližnjemi. Zdaj sva obadva obvézaniva. Operacija je trpela dobre pöl vöre.
*
* *
Edna oseba visikoga stana je pohodila na francuš-kom bojišči pokopališče nemških vojakov, štero stoji na obrežji poleg reke Oize (čti Oäz). Pri toj priliki je šče pisala z toga mesta ednomi žalUvajočemi poznanci pa njemi je poslala dva napiska, štere so francuške sestre djale na trake vencov za nemške vojake. Med drügimi je to bilo za čteti : Nemškim vojakom, bratom v Jezuši Kris-tuši : francuške žene.
Eden drügi napis : Nemškim vojakom, bratom v Jezuši Kristusi, šteri so daleč od svojo domovine mrli i za štere žalujejo njihove družine. Molimo za njé.
*
* *
Qlejte sad bojne: od velikoga viipanja izvirajočo goréèo molitev, liibézen do bližnjega i neprijatela!
Sveta Cita.
(27. aprila.)
Zadnjikrat smo krščanskim materam pa gospodaricam popisali živlenje svete Frančiške Rimske; zdaj pa
ščemo krščanskim hlapcom pa deklam povedati nekaj z živlenja sv. Cite.
Sv. Cita se je rodila leta 1218 na Laškom, ali Taljanskom v vesnici Bozanelo, ne daleč od mesta Luka. Oča Janoš Lombardo je obdelavao malo kmetijo. Deklica Cita je že kak dete bila jako vrla pa bogaboječa ; materi je trbelo samo praviti: »To je Bogi po voli,« ali: »to je Bogi nej po voli,« — pa je mala Cita včinila, ka je mati želela. Gda je bila stara dvanajset let, je šla v mesto sliižit v bogato pa v gospodsko hižo k nekšemi Fatineli. Oča jo je spre-vodo v mesto, dao njoj je šče nekelko lepih navukov, pa njoj ešče ednok preporočo, naj vsigdar nasledüje zgled svoje matere pa de srečna.
Tak je prišla deklica v hižo k tiijim lüdem. S sebov je nej prinesla driigoga, kak košarico sadii za gospo-dara. Sprva njoj je bilo težko v službi. Bilo njoj je jako milo po domi ; dela, kakše je dobila v sliižbi, je nej bila vajena. Driigi hlapci pri hiži so jo zametavali pa so bili nevoščeni na njo. V vseh teh težavaj je pa deklica iskala pomoč pa tolažbo pri Bogi. Vsako zajtro je stanola tak rano, ka je mogla iti k svetoj meši, nej ka bi kaj zamti-dila pri deli; pa či je po dnevi količkaj vtegnola, je po tiho molila. Zlasti je pobožno častila prečisto Devico Marijo, pa jo je prosila najbole tiste jakosti, štere so bile pri Mariji Bogi najbole dopadlive. Prosila jo je sv. ponižnost pa čistost, zatajiivanje pa pokorščino. Rada je premišlavala trplenje Jezušovo ; pa da bi postala bole podobna trpečemi Zveličari, si je sama naložila večkrat kakšo pokoro. Po leti pa po zimi je nosila prosto platneno obleko ; hodila je bosa, spala je večkrat na golih tleh ; zadovolna je bila z vsakov jedjov, pogosto se je postila, pa ka je sebi odtrgnola, je dala siromakom.
Delo je bilo za Cito vsigdar sveta dužnost; djala je: »Dekla, štera je nej vrla pa skrbna, je tiidi nej pobožna ; tista pobožnost, štera mrzi na delo, je kriva pobožnost,«
Pri vsem deli je pa mislila na Boga pa je svoje trplenje združiivala s trplenjom Jezusovim. Tak je bilo navadno vsakdenešnje delo posvečeno Bogi, zasliižno za nebesa; pri liideh pa, šteri se nigdar ne spomenejo z Boga, je vsako delo prazno, nerodovitno, brezi zasliiženja za nebesa.
Posvetni liidje ne vidijo radi bluzi sebe dobroga, pobožnoga kristjana. Mlada dekla Cita si je prizadevala, ka bi bila vsem ovim hlapcom po voli, njim je pomagala pri deli, gde je mogla, pa so je zato li nej mogli trpeti. Njeno lepo obnašanje je bilo za nje kak trn v očeh. V začetki so jo šteli potegnoti s sebov v lejkomišelno živlenje; gda je pa to nej šlo, so njoj gučali, ka je skaž-livka, ka se rekši s svojoj pobožnostjov samo prilizavle gospodari. Ka je Cita včinila, so krivo sodili, ka je pa povedala, so na drügo obračali, nazadnje so njoj vzeli dobro ime tüdi pri gospodari. Či bi s šterov drügov deklov tak ravnali, bi za pravo istino vsigdar bila svaja pri hiži. Cita je pa mirovno trpela, pa je k vsem hüdob-nim rečam navadno djala: »Odpüstite mi to hibo, ka tüdi vam odpüsti Zveličar; nikaj se ne čemerte, ka bi razžalili Boga.« — Drüga dekla bi se navolila takšega preganjanja, pa bi odišla z slUžbe, Cita je pa zatajüvala sama sebe, vzela je na sebe težki križ, pa je šla za Je-zušom. S svojov krotkostjov pa potrplivostjov je premagala hüdobijo ludi ; hlapci pa gospodar so spoznali, ka so njoj delali krivico, pa so jo zatem tembole postüvali.
Cita se je zalübila, ka bo vsigdar deviško živela. Zato je pa skrbno čuvala svoje oči, naj ne bi kaj takšega vidila, ka bi zbüdilo nespodobne misli. Praznih, ne-čamurnih reči je nej govorila, moške driižbe se je pa skrbno ogibala. Moč proti nevarnosti je vdablala pri Je-zuši v najsvetejšem sakramenti ; kelkokrat je samo mogla, je šla k sv. prečiščavanji. Da je znala, kak lübo je pred Bogom devištvo, zato je drügim deklam večkrat govo-
rila od svete čistosti ; pripovedavala njim je, kak samska deklina dosta ležej služi Bogi, kak pa oženjena ženska. Pa či ravno je sama ober vsega cenila sveto devištvo, je zato nej zametävala tistih nesrečnih oseb, štere so zgiibile nedužnost. Jako rada je občiivala s takšimi osebami pa je je s potrplivostjov pa s prijaznostjov kušala spraviti nazaj na pravo pot
Kembole je gospodar pa njegova družina spoznavao poštenost pa pridnost sv. Cite, tembole so njoj zaviipali; nazadnje so njoj dali gospodinstvo v hiži. Gospodinstvo pelati v takšoj hiži, kak je bila Fatinelijova, je pa nej lejko delo. Driižine, hlapcov pa dekel, je bilo vnogo pri hiži; pa da je bila ravno te vojska v deželi, je prihajalo tüdi vnogo drügih lüdi k Fatinelijovim. Za vse je mogla skrbeti Cita. Pa poleg vseh skrbi, poleg vsega vrvenja pa drvenja v hiži je ostala njena dUša mirna. Že duga leta je bila navajena pri vseh opravkaj misliti na Boga: med delom je molila, med molitvo je pa delala.
Najbole si je prizadevala, ka bi lepo zgojila deco, štero je na njo zavüpao gospodar. Sama je nej znala čteti pa nej pisati ; njeni vučitel je bio Jezuš, k Jezuši je tüdi deco vodila v šolo. Včila je deco, kak se morejo večkrat spominati na Boga, kak morejo vsigdar istino gučati, očo pa mater poštUvati, siromakom z smilenja pomagati. Z lepim zgledom pa z rečjov je sadila v ne-dužna srca klice krščanskih jakosti.
Do hlapcov i dekel, šterim je mogla zapovedavati, je bila vsigdar dobra pa prijazna, nigdar se je nej ž njimi kregala. Či je što nej dobro kaj včino, je sama šla k gospodari pa ga je prosila odpOščenje. Njena prošnja je mela takšo moč, ka njoj jo je gospodar mogeo spuniti. Predevsem je pa skrbela za to, ka so držinčeta pošteno, krščansko živela. Nej je je dosta opominala pa njim predgala, kak to vnogi radi činijo v premaloj mod-roj gorečnosti, nego je sama davala vsem lepi zgled, je
vnogo molila za nje, pa je čakala vugodno priliko, gda je ednomi ali driigomi držinčeti lejko povedala, ka se njoj je vidilo potrebno. Či je opazila kaj neopačnoga, je pogostoma s samov mučečnostjov pokazala, ka njoj je nej po voli. Gda je pa što v njenoj nazočnosti grajao koga, ali se je pa drzno kaj nespodobnoga povedati, ga je brezi straha pokarala.
Za siromake je mela vsigdar smileno srce. Ka je zaslužila, pa ka je dobila v dar, je vse razdelila siromakom. Či je pa že samo nikaj več nej mela, je prosila gospodara pa njegove prijatele, ki so prihajali v hižo, ka so pomagali siromakom. Kak je Bog plačiivao svojoj sliižbenici to smilenje do siromako, od toga se pripove-davle dosta lepoga. Povedati ščemo samo dve zgodbici. Pri vodnjaki, kam je hodila po vodo, je ednok dala piti žednomi siromaki. Zajela je vodo, pa se njoj je voda v posodi spremenila v vino. — Na sveti večer je štela iti k polnočnici; bilo je nenavadno mrzlo, ona se je pa oblekla kak navadno. Fatineli pa driižina so sedeli pri peči pa so se segrevali. »Pa kak moreš v tak velikom mrazi tak slabo oblečena iti v cerkev?« jo pita gospodar. »Človeka ešče pri peči zebe. Na, to maš moj kožiih, samo nazaj ga moreš prinesti!« Znao je, ka Cita rada da siromakom ešče tisto, ka njoj samoj trebe. — Gda je prišla do dver stolne cerkvi, je tam vidila ednoga starca, šteri je ves trepeto od mraza. Cita njemi pravi: »To mate moj kožiih do tistoga časa, ka bo meša končana; potom mi ga date nazaj.« Ona je rada prezeblavala v tistoj svetoj noči, gda je Zveličar sveta kak malo dete ležeč v jaslicaj trepeto od mraza. Gda je opravila svoje molitve pa prišla z cerkvi, je tistoga siromaka, šteromi je posodila kožiih, nej bilo viditi nindri. Vest njoj je očitala, ka je nej dobro včinila, ka je nej posliišala gospodara; ona je pa zato nej štela kriviti siromaka, ka bi bio nepošteni, nego je mela vüpanje, ka njoj sam prinese kožiih. Doma
jo je gospodar ostro pokarao, či se rekši to pravi Bogi služiti, gda tüje blago davle siromakom. Cita je ponižno sprijela to grajanje pa je priznala, ka je nej dobro vči-nila. Fatineli se je pa nej dao pomiriti, nego je mrmrao pa se je čemerio celo dopoldne. Gda so pa poldne sedeli pri stoli, se naednok samo odprejo dveri, je stopo v sobo eden nepoznani gospod, je dao gospodari njegov kožuh, pa je potom premino. Vsi so bili preverjeni, ka je to bio sam angel boži, pa ešče dendenešnji zovejo tiste dveri pri cerkvi za angelske dveri.
Cita je postala stara; gospodar njoj je pravo, či ščq, ka njoj nej trebe več delati, lejko samo moli. Sv. Cita je pa nej štela za sebe nikaj posebnoga, nikše izjeme. Tüdi na stara leta je delala, kak je mogla. Delo je je nej mešalo pri molitvi. Sama je večkrat pravila : » roke naj bodo pri deli, srce pa pri Bogi!«- pa se je tak tüdi ravnala.
Mrla je 27. aprila leta 1272, stara 60 let. Od svojega 12. leta pa do smrti, to je 48 let, je služila pri ednoj hiži. Šla je po plačilo k Bogi, pa njoj je Bog bogato plačao: »Dobra i zvesta dekla, da si bila zvesta v malom, te postavim nad velko; hodi v veselje svojega Gospoda.«
List za deco.
Pismonoscovo dete,
Hej, kak vesela so bila dnes deca, gda so z šole šla, kak veselo so si pogovarjali med sebov dečkeci pa dekličke ! Ka je pa napravilo toj deci tak veliko veselje ?
Gospon plivanoš so njim naznanili, ka bo naskori, meseca junija, obhajani misijon, pa ka na konci svetoga
misijona lejko ide več mlade šolarske dece k prvomi svetomi prečiščavanji. Velo njim je zato, naj bodo vrla, naj dobro pazijo, gda bo je pripravlao na te veliki dogodek, pa se naj skrbno včijo katekizmuš. Ja, deca to morejo včiniti, morejo se dobro pripraviti, či ščejo vzeti k sebi lüboga Odkiipitela. Zveličitel, kak tüdi dühovni oča pa roditelje morejo zadovolni biti ž njimi.
To so vsa deca oblübila, pa so reč tüdi zdržala. Skrbno so se včila, pa so si prizadevala, ka bi bila vrla, bogavna pa pobožna. Pripravlanje je teklo lepo, tak ka se je dühovnik veselio nad njimi. Srca male dece so bila vesela pa so z radostjov Čakala, gda pridejo misijonarje. Zadnji den svetoga misijona bi mogeo biti den veselja za mlade pa za stare, za celo občino, pa tüdi za Zveličitela v najsvetejšem Svestvi, šteri malo deco tak jako lübi pa jo že v mladoj mladosti tak prijazno zove k sebi.
Prišlo je pa zato li nači. Neprijatel, ki je nej šteo privoščiti toga veselja Zveličiteli pa maloj dečici, je pri-šeo v mesto pa je sejao kokol med dobro seme. Njegovo prizadevanje je pa tüdi nej bilo zaman. Nekelko dni pred začetkom misijonskoga tjedna so meli moški spravišče, na šterom si je nekelko puntarov začnolo gučati tüdi od misijona pa od prvoga prečiščavanja male dece. Eden z med n':h je stano pakričao: »Gospon pli-vanoš scé našo deco pelati proti staroj navadi k prečiščavanji; jaz svojega deteta ne püstim!« Nato so se oglasili tüdi drügi pa pravili: »Jaz tüdi ne püstim svojega deteta!« »Mi tüdi nej!« Tak je bilo viditi, kak či bi sam šatan prišeo na spravišče. Eden z med najglasnejših kri-čačov je bio pismonosec, šteroga dete bi tüdi melo iti k prečiščavanji. Ti spametnejši moški so ostali tiho, pa so nej viipali nikaj proti praviti.
Tak je bio strti lepi načrt. Tjeden misijona se je obslUžavao. Deci, štera so si lepo pripravila srca za pri-
hod Qospodnov, je bila zavolo trdokornosti starišov vzeta sreča pa veselje.
Tak se zgodi večkrat. Deca večkrat zaman želejo krüh, krüh živlenja, zaman pravi Zveličitel : »Püstite male k meni!« \{a pomaga to? Starišje neščejo, pa pravijo: »Dozdaj je nej bilo v navadi — deca to ne razumejo — to je šče zdaj prerano.« Tej nespametni lüdje to bole ščejo znati kak Cerkev, kak rimpapa, pa kak Zveličitel sam. —
Bela nedela je prišla. V svetešnjoj obleki so stopala prie zapostavlena deca k stoli Gospodovomi. Pismonos-covoga deteta nega med njimi. Kak se je to zgodilo? Prie je nej šteo pismonosec, zdaj je pa nej šteo Bog. Med tem časom je najmre dete zbetežalo na smrtje, pa je ležalo v nezavesti. Bilo je v velikom tamni, pa je zmirom prosilo za prečiščavanje: »Oh, jaz ne morem spri-jeti lüboga Jezuša L O, da bi samo lübi Zveličitel prišeo k meni!« Nebože dete! Ali Zveličitel, ki tak rad poslühne prošnje male dece, poslühne tüdi tebe?
Očo je več nišče nej mogeo potolažiti, on je krivio sam sebe: »O, da bi jaz nesrečen püsto svoje dete k prečiščavanji, zdaj bo moglo mreti brezi prečiščavanja, štero si tak jako žele!«
Bela nedela je minola. žalostna je bila za pis-monoscovo drUžino ! Dete je bilo ešče i zdaj v nezavesti, njegov položaj brezi vüpanja. Zgodilo se je pa, ka je je dtihovni oča šo gledat edno zajtro pred svetov mešov. Gda je v sobico stopo, je začUo milo tožbo: »Oh, gda pride lübi Zveličar k meni?« Roditelje so se nevolivali pa jokali. Diihovnik se je pa zdaj odločo na nekaj ne-navadnoga. Zapovedao je, naj vse kredi pripravijo, ka on po svetoj meši pride z najsvetejšim Svestvom pa ž njim pridejo tüdi tista deca, štera do prvič pri prečiščavanji, ka bodo sprevajala Najsvetejše. Starišje so dühovnika bogali pa so bojazlivo čakali božega Prijatela male dece.
Diihovnik se je približavao; ž njim so šla tüdi deca, štera so zdaj obprvim stopila k stoli Gospodovomi. I glej ! Zavüpanje se je spunilo. Pri cinkanji zvonca za prečiš-čavanje so se deteti odprle oči, pa njemi ja zavest prišla nazaj. Z milim pogledom, šteri je bio pun presenečenja pa poželenja, je gledalo dühovnika. Prie se je spovedalo, zatem je pa sprijalo z velikov pobožnostjov pro sveto prečiščavanje.
Sto bi mogeo popisati veselje i radost deteta pa njegovih roditelov !
Dobrota i lübezen božega Srca nemata meje. Prie je vtišao Zveličar detečemi srci poželenje — zatem je pa šče včino več. Na drügi den je bilo dete zevsema zdravo. Šlo je v cerkev pa je z gorečim srcom davalo hvalo božemi Prijateli mali dece.
Tolažilna pisma našim vojakom i njihovim dragim.
n.
Ostaloj dovici i drobnoj dečici.
Draga žena, nedužna dečica! \{ vam se zdaj obrném, vas pohodim z tolažbov Jezušovoga Srca, ki mate se krvavečo, ranjeno srcé zavolo dragoga tovariša, lüble-nóga ajteka. Poznam i razumim vašo žalost i bolest. Milite se mi do dna srca. Nemate podpore svoje, premino je zagovornik vaš, ne ga krUhslUžččega kre Väs; vaš dom je brez glavé. Z vami sam se jokao, kda ste se ločili od lüboga očč. Srcé se mi je krčilo, kda sam vas vido, kak žilavo ste držali očo i ga nej prek praga pustili. Slišao sem vas glasni joč i jočni krič: ajtek pridite skoro domo! Liìbléni tovariš ne povrži me samo z
temi drobnimi piceki ! -— Vüra je odtekla, on je mogo iti, vi ste pa ostali brez poglavära i ravnitela hiše, izpostäv-leni nevolam, špotom, trplenji mučnomi.
Sirotike vé, kelike ste za vekomaj vzelé slovo od moža, od océ! Sprevodile ste ga na — pokopališče. Tüja zemla ga pokriva, roža ne cveté na njegovom grobi, vaše suzé ne so ga namakale. Spadno je, da niti znale neste to. Čakale ste pismo od njega' dén za dnévom, mesec za mesecom. Viipanje ste si dävale, morebit je v takšem kraji, da ne more pisati, ednok pa samo domo se povrné. — Istina povrno se je donno, ali ne v ze-melsko, nego v nebeško domovino. Tam odnet čaka väs, čaka vaše molitve, po šterih se hitro reši vie i pride vživat večno nebeško plačilo.
Či bi doma bio, bi znabiti nesrečno mro. Meo je tüdi grehe, i kak znate, ne se jih je ogibao z cele moči, kak bi se dužen bio. Slabe navade bi v dobroti i v miri rastle v njem i ga znale na rob pogüblenja spraviti. 1 da se kotrige po glavi ravnajo, bi "i z svojov decov tüdi mlačna postala i v nevarnost prišla večno se pogübiti. Zdaj je pa tä nevarnost odprävlena. Njega je trplenje i räna smrt ščistila i rešila. Po vnogih molitvah okrepčan je blaženo mro i da Jezuš vsaki där, ešče kupico mrzle vodé plača, štero v njegovom imèni dämo, pläöao je obilno njemi njegov veliki där, näime, ka je svoje mlädo živlenje darüvao za njega. Vdän v Božo volo je düSo püsto i se rešo ne samo večnoga ognja, nego vnogo purgatoriumskih muk je tüdi dolzaslUžo, i se z velikimi stopäji približao k nebeškim vrätom. -- Žalostne dušice, povejte mi, kaj bi raj bile ? To, naj vam oča nazäjpride na pär let i zatém sto, dvestolet v ognji gori, dokeč se ne ščisti z svojih grehov, ali pa naj vas tü povrže po ränoj smrti i zato dobi večno nebo po partjédnom ali mesečnom trplenji? Znam, ka je velika zgüba za väs, sirotike, ka nemate oté. Ali povejte mi, ne je to velika
tolažba za väs, ka ste oči takse vesélje, takse srečo, takse blaženstvo voščile z svojov zgiibov, kakše milijon i milijon svetov vse radosti i dragocenosti niti doségnoti ne morejo ? Ne je lubo to vašemi srci, ka mäte vüpanje, ka vam je oča, mož ne pogüblen, nego gleda Bože lice?
Jezušek, oča sirot.
Ne tolaži vas to, ka se vašemi ajteki angeli radii-jejo, ga milo gleda Devica Marija, är je za njenoga Je-zuša svoje živlenje darüvao? Ne tolaži vas to, ka mäte svojega človeka, svojega ltiblénca pri Bogi, ki stanovito prosi njega za väs?
Vidite, kak tolažiina je vera prava, kak lejša vam srcé, kak krepi vam dušo ! Zbrišite si zato, drage sirotike, suze, poterite si žalost, očistite si liibézen do oéé, do mrža i ž njov molite, dosta molite za njega, naj vredni postanete v obilnoj meri zadobiti njegov očinski blagoslov iz ovoga sveta.
Nemaš tovariša, lüba žena, nema tvoja deca komi praviti, »liibléni oča.« Istina, ka ti je tesno pri srci, kda si zmisliš na to. Ali, ostävljena dovica, ne veš morebit, ka Jezuš, »oča sirot/ ešče izdaj žive ? Znaš za njegov dom. V cérkvi v oltarskom svestvi prebiva pod podobov kriiha. Tüsem čaka sirotike tvoje z tebov vréd. Pridi ž njimi, poklekni pred njega, i prosi ga, prosi ga milo i srčno: »Tä moja drobna deca nema océ, nikšega zagovornika i promočnika, prosim te, dober Jezuš, ki si oča vseh sirot, bodi to tiidi tem mojim sirotam. Čuvaj je, bräni je, obdrži je na dobroj poti, podpiraj pa tiidi mené siroto, ka rno je znäla v pobožnosti odgojiti, ka do znala ednok z menov vréd k svojemi oči, k mojemi tovariši v tvoj nebeški dom priti.« Pa postavi vsakoga pred Jezuša pa za vsakoga po imèni prosi, naj ga Jezuš za svojega vzeme. Reči zaviipno: Jezus liibléni, moj Janček, naj tvoj bo, moja Anika naj tvoja bo i. t. d. Deca pa naj za tebov moli i prosi v nedužnosti svojega srca : Jezušek bodi mi oča namesto pokojnoga ajteka.
Pa gda si to včinila, se podaj k Mariji, spleti njej na čast lepi rožnivenec, to je zmoli pobožno svéto čislo z svojov dečicov za diišo pokojnoga tovariša i prosi tiidi njeno obrambo za svojo driižino. Ona, štera je zgiibila na sveti, kaj njej je näjdragSe bilo, bo zastopila i tiidi odprävila tvojo pekočo bolečino i sprävila ti bo mir, vdä-nost, pošteno dovičinsko živlenje, kakše je i ona pelala po smrti liiblénoga tovariša, svétoga Jožeta.
Vcepiš se po toj pobožnosti, tužna dovica, z svojimi sirotami globoka v Jezušovo i Marijino Srcé, v šte-
rima najdeš popolno zavetje, svéto živlenje, blaženo smrt, kaj vse ti z tvojimi sirotikami vréd iz gorečega svojega srca žele :
Vaš diihovni oastér.
Ka to pomeni?
Od vsega so pisale i pišejo novine ; kajsté se zgodi na škodo človečanstva, vse gorzapomnijo, pripovidavlejo, sledijo, protijo, misléc, da té žalitve ne doségnejo mater-cérkev. Če pa resan, te rnučajo. NajvékSi hüdodelnik se sigurno lehko zanaša na obrambo ništernih listov, nego svéta maticérkev, vzgojitelica narodov, najvékSa dobroči-nitelica, dobra mati — ta sirota, nema obrambe nikših listov. Jo bijejo, bršejo, zasramüjejo, njéne decé krv v potokah teče, njénih hčer jeóanjé ne najde sočiltnih src. Človeški tisk nešče njé v pamet vzéti, är je to, tak pravijo, delo katoličancov.
»Tam je nesrečna Meksika. Ognjenik vekivečnih re-berij. Več očividnih svedokov, tüdi lüteranje, so pod prisegov pisali na pr., ka v Zamorri vladar v tom vesélje najde, ka mantra dühovnike. Če se vöjezdi, se da spre-voditi od dühovnikov, šteri poleg njega peški moro iti. Eden dén je rävno té vladar plüsno ednoga dühovnika, govoréc : "»Tak pravijo, ka što ednoga dühovnika plüsne, de bole belo roko meo. Naj vidimo, če je istina?« ino z tem je ponovo plüskanje. Pa znova to pišejo: »Naših bratov krv v potokah tečč po vulicah. Nüne so po sili v kasarne spravili... Brezvladje je postalo gospod src. Li'idjé Carranze so si mésno opravo oblekli i tak so delali pohujšanje; drügi so si v spovedarnico seli, spove-davali i po spovédi so mrtve z trompetov vörazglasili.
Nadale pišejo, ka so ednoga osemdesétlet staroga
plivanoša na telko zmantrali, ka je odnoro. Diihovnike i vuoitele so obesili i zadavili; v ednom mesti so štirideset smilenih sestér oskrunili ; med šterimi jas štiri osebno poznam ; edna je vsled toga odnorela. Z Monte-reg-ske cerkvi so spovedarnice vö na edno mesto znosili i jo tam zčžgali; državni vladarje so z odrédbov prepovedali razširenje katoličanske vere, cerkvi, kloštre, škole so dolspozaprli.
Familije so raztepene, matere se jočejo za svojo deco. .. jakost je tak bila ponižana, ka nej samo dekliška poštenost nej bila varna, nego so šče nüne z silov vlačili na javno grehotišče pa najvčkšim mukam so bile podvržene ... v večih slučajah so mlade žene za svojo nasprotnost morjene bile, kak marha.
To naj bo zadosta prilik od té grozovitosti. Što ma srcé, se more genoti nad tolšimi tožbami, što ma zmerno mišlenje, naj se upira telšim grozovitnostam. I či se je to nej zgodilo v »čioveškoj« pa olike napitoj Europi, ka misliš, dragi čtevec, ka pomeni to vsa?«
Dogodki iz boja.
Strelo je na cérkev svoje rojstne vési.
Polske novine Piast objavlajo sledéée pismo ednoga polskoga topničara: Nigdar ne pozabim v čelom svojem živlenji, ka se mi je pred kratkim zgodilo. Po veédnév-nom marši smo obstali pri kraji ednoga loga, gde smo v varnom mesti gorpostavili štiike. \{ meni stopi eden častnik i mi naznani, ka v kratkom začnemo strelanje. Okol sam se zgledno i krajina se mi je zdela poznana. Opitao sam častnika, gJe smo. Vu W.-i, odgovoro je častnik. Zdaj sam zvedo, ka sam pred svojov rojstnov
vesjov. Začao sam trepetati, gda sam si zmislo, ka žena i deca mi znajo doma biti. Nej sam meo dosta časa za premišlavanje, zapoved je bila dana, naj strelamo na törem cerkveni, dr rusi tam opazovalno postojanko majo postavano. Na pamet mi je prišlo, ka sam v toj cérkvi krščeni jaz i moja deca tüdi. »Ogenj« — glasi se zapoved — i jaz napol omamljen jo spunjavam. Oda se je dim razkado, sam oväro, ka sam törem cérkveni svoje rojstne vési vküpstrelo. Oči so se mi v skuzeh topile i jaz omedlevši na tla sam spadno.
Vera i boj.
»Me pitaš, dragi brat, — tak se začne edno z zlatimi literarni pisano pismo, štero je pisala sestra valca-doliskomi »El Porvenira-a« uredniki, edna liittichska tretjega réda nüna, karmelitanka, ob obsedavanji varaša — me pitaš, kak smo čiitile grozovitosti boja v tom svétom zavétji. Ka pa ga ne bi čutile 1 Ve pa nas okoli vzeme samo muvenje zvonov i grmenje topov. Že dvajseti dni tü samo smrt pa prodiranje kralüje. Grozovite vöre smo preživele, nej tak me, kak gojenke. Pokoj se je odslovo od nas, noč i dén smo nej mogle počivati. Treskanje štu-kov je natelko genolo fundament naše kapele, ka gda smo eden dén rožnivenec molile, smo to mislile, ka vsi moremo pod razvalinami mreti. Šče naše lastno živlenje smo darüvale Gospodnomi Bogi, naj samo živlenje naših gojen k reši.
Glej, kak dobra i mila je bila boža previdnost. Nad časom celoga obsedavanja nas je nej doségnola najmčnša nesreča, samo edna bomba se je razpočila pred dverami kloštra, na štere razpok si je misliti samo grozno.
No, pa šče na severnom čeli samostana je strelanje sténo tüdi zdrlo, nego čiidno, nieden strel je nej poš-kodüvao okna.
Pa li, glej, dragi brat, ka dela vera ; boj nas šče je bole zvézao ino je rasla naša medsebojna liibézen. Tii vküp živimo : belgijske, francuzke, taljanske, nemške niine pa edna španjolska, štera sam jaz ; gojenke so tüdi vseh narodov, samo španskih najmenje jé. Dühovnika mamo dva, eden francuški i eden nemški. Samo ka neprijatelstvo človečih src je nej prišlo v to svéto bivališče. Med tem ka se francuzje, belgijci i nemci po vulicah kolejo, se tü pred mojimi očmi nüne i gojenke teh sovražnih narodov obinjavlejo, kušUjejo i jočejo nad nesrečov svojih rojakov.
Eden odvečerek sam bila na tonni bolnišnice z pe-témi gojenkami, štere so se brez vse brige igrale. Med dekličkami je edna pamet vzéla, ka prek po senožatih se približava edna konjska armada; nemci so bili. I gda smo je bojčč obCüdüvale, se je čtto na vse kraje strašen ropot Stükov ! Bog moj ! da jih je dosta spadnolo ! Drügi so pa li z takšov kuražov bežali za njimi, kak če se nikaj ne bi zgodilo. Za ništerne minote smo takšemi prizori očividne svedokinje bile, šteroga nigdar ne pozabimo ! Odzvüna sten gréd naših je jezero i jezero nemških pe-šakov prodiralo naprej. Belgijski vojacje so je pa nazaj držali. Nemci so na brod vdarili, da bi kak najprlé prek reke prišli. Brod je prekzleto z dostimi nemci. Brezi zapovedi se je nieden človek nej geno. Smo je vidile, kak so se rendali i' na fUčkanje pokorno na stran stopili, so se z obrazom proti brodi obrnoli. I te je prek prišeo ž njimi. Oda bi jih že dosta prekprišlo, veliko četo napra-vivši so bežali naprej po Avenidskoj poti. Tü so se vküp-zgrabili z belgijci. Ino zdaj si misli, dragi brat, kak dve četi tigrišov i hién, tak so šli edni na drüge. Groza, groza! Tei so si vsi brati, z krvjov Jezuša Kristuša od-küpleni. Nasprotno pa v našem kloštri se je pa dosta liibeznivejši, para nemajoči dogodek pred oči postavo : nemške i belgijske sestre so se obimale i küsüvala edna drügo.
— lis —
Nej smo mogle duže glédati té strašen kep. V kapelo smo šle. V preddvori smo se srečale z dostimi liidmi. Dva človeka so šteli viditi, naté so sčakavali. Na dvema posteloma sta ležala dva ranjenca: eden nemški podporočnik, driigi pa belgijski podčastnik.
Nemškomi je dvoro naš francozki diihovnik, belgijs-korni pa naš nemški kaplan. Obadva sta katoličanca bila. Eden na drügoga sta glédala... sta si odpustila. Sledkar so dugo njidva oči na Razpétji visile, šteroga so njima sestre darüvale. V hižo častitih gospodov so djali ranjenca. Zdaj že skoro ozdravita. Zdravnik, šteri je belgi-jec, jiva z velikov z skrbnostjov vrači. Betézni z našimi dühovniki jejo. Té dnévo so z nami pri meši bili ino smo vkiip hodili k sv. obhajili.
Naj ti šče več pišem ? Zakaj ? Tak že znas ? Samo to edno ti naznanim, ka so nas nemški generališje pohodili ino so nam pravili, ka naj se nikaj ne bojimo, ka ne mo žaljene. To za tvojo tolažbo! Dnes pri obema mešama je kapela puna bila z nemškimi vojaki ino več se jih prečistilo. Zbogom.«
To zanimivo pismo ne potrebiije vékSe razložitve.
»Če molimo, Boga častimo, slavimo, to delamo, ka svéci v nebésah delajo... ka mo mi tiidi ednok na večnost delali.«
»Kak liibezniva mišeo je: zato mamo srcé, čeravno je to malo stvaorjenje, ka bi ž njim Boga liibili.«
(Blaženi Janoš, arski plebanoš.)
Pesem od Karpatov.
Tam daleč, tam daleč V karpätskih goräj Je s krvjov poljani Že vsaki stopaj.
—	Tam daleč v Karpatih
50	sejali kri,
Tam kapla za kaplov Se v zemli topi.
—	Tam daleč v Karpatih Ograček gradi
51	Bog naš pa v njega Cvetlice sadi.
Tam daleč v Karpatih, Gda pride pomlad: Tam ne de šo nišče
Več njive orät.
*
* *
Tam rože do rasle Prelepe in krasne, Rdeče i bele Nam bodo cvetele, Pa v srcah junakov Do mele korén, Pa končala ne de, Jih mrzla jesén.
—	Na mesto rosé Do vrele skuzé Polevale rože
Od näs, z dalečin ;
Toploto pa dà njim
Naš mili spomin. —
*
* *
Tam daleč, tam daleč V Karpätskih goräj Je s krvjov poljani Že vsaki stopaj.
Tam daleč v Karpatih, Tam rože cveto: Pa rože té mile 1 drage nam so.
Miroslav.
Od diiševnoga živlenja blažene Margete Alakokque.
Ravno pred 50 leti, 19. augusta 1864 leta se je zgodilo, ka je zemelski poglavar sv. matere cerkvi razglaso listino, poleg štere je med blažene zapisana verna vuče-nica presvetoga Srca, Margeta Alakokque. To je bilo poveličanje edne zevsema proste redovnice po dugih 154 letaj po njenoj smrti.
Či bi bili zevsema posvetnoga čutenja, nas to nikaj jako ne bi zanimalo, zato ka je bila prosta redovnica, takša je bila, kakših se dnesden vnogo nahaja, pa so jo šče nekaki krivo sodili, ka je rekši žrtev domišlije pa v pameti zmešana. Samo ka mi v toni slavnom djanji več vidimo, za nas je rimpapova listina lepi navuk, to pa zato, ka je ta preprosta devica nositelica velikih milosti, je zgled velikih jakosti pa lastnica jako velike ltibavi. To preprosto devico je odebrao sam Odkiipiteo, naj bo zvol-
jenka njegovoga Srca, naj podeljavle kinče toga pres-vetoga Srca, ka je tak zoznani. znatni, naj je mi tiidi ltibimo.
To, ka je bila zvoljena za nebesa, se je svetilo po čelom njenom živlenji, to je včinilo za prijeten njeni žitek, šteroga je preživela v najostrejšem zatajüvanji pa v neprestano]' liibezni do Boga. Njeno sveto živlenje ino moč liibeznosti pa jakosti si je pridobilo nej samo naša srca, nego si je pridobilo dosta prie presveto Srce nebeskoga zaročnika, Jezuša, ki njoj je eta pravo: »Dozdaj si bila kak moja sliižbenica v sužnosti, odzdaj boš se pa lejko imentivala za mojo vučenico.«
Pa ka se je včila ta prilüblena vučenica pa nebeška zaročnica od presvetoga Srca? O, dosta se je včila: vse jakosti, krasoto srca, ubranost duše, zlasti pa požrtvovalno lübezen, i to v najvekšoj meri.
Že v ranoi mladosti je nekaj zavezalo njeno srce, nej se je veselila dečinjim igračam, fistomi posvetnomi veselji, štero napunjavle srca male dece, njo je vabilo nekaj drügo, njeno srce si je zasvojo nekak drügi. Ona sama piše: »Moja najvekša žela je bila, ka bi me vzeli v kakši samostan, pa sam se samo toga bojala, naj z lüdmi vküp ne pridem.« Što si je pa zasvojo srce té komaj 4—5 let stare dekličke? Sto jo je vabo v samoto, što jo je zmérom nadigavao, ka je te reči pravila: »Moj Bog, tebi posvetim svojo nedužnost?« To je bilo bože Srce ! Tisto presveto Srce, štero je ona ešče komaj poznala, pa štero je že zato lübila pa si je je želela. To presveto Srce je poslalo lübezen v njeno srce, to presveto Srce jo je vabilo v verosvresko cerkev, tä tijem do tabernakla, ka bi se tam ž njov vüre dugo pogovarjalo pa bi njoj podelilo sladkost nebeške lübezni. To nagnjenje se je zmirom krepilo i raslo v njenom srci. Či duže jo je bole nadigavalo, naj premaga svoje male hibe, naj se vči sebe zatajüvati pa vse težave živlenja mirovno
prenašati, zato ka to pošle presveto Srce v obilnoj meri tistim, štere liibi.
V tej mladih letaj, štera je preživela v svetom hrepenenji pa v jakostaj, se je čiduže bole kazalo, kakši namen mä ž njov nebeški zaročnik, pagda jo je po očinoj smrti dala mati v zgojitev v samostan redovnic—klaris, se njoj je ostro živlenje, štero je preživela tam v sebe zatajüvanji, natelko dopadnolo, ka se je želela odpovedati sveti, pa je pravila: »To mislim, ka či bi jaz bila redovnica, bi tüdi sveta postala kak one ... Za praVo istino sam se v samostani, kam so me dali, nej čUtila zadosta samotno.« Pa to želo, Jezuša vsigdar bole i bole lübiti pa se zavolo te lübezni odpovedati vsemi drügomi, te žele njoj je nej moglo vgasiti nej trplenje, štero jo je v prišestnih letaj pohodilo, pa nej so jo mogle odvrnoti skušnjave, štere so jo po trplenji obiskale. Gda je najmre prestala trplenje, v šterom se je njena dUša pokrepila pa olepšala, potom jo je šteo dobiti svet za sebe, od vseh strani jo je obdalo prilizavanje pa jalnost, pa se njoj je pomali dugočasna vidila molitev, povidila so se njoj posvetna veselja, štera či so ravno nej bila grešna, so jo zato li odvračala od tiste duševne popolnosti, na štero se je zdignola. Svet njoj je postavlao tüdi čiduže vekše skušnjave, rodbina si je pa prizadevala, ka bi jo nagovorila, naj stopi v hižni zakon. Ona bi se pa že tüdi skoro vdala tem prigovarjanjom, čiravno ka je cütila, ka jo srce v driigi kraj vleče. Što njoj je prišeo na pomoč v tom velikom dUševnom boji ? Prišeo njoj je na pomoč tisti, ki si jo je za tak lepo pozvanje odebrao, od šteroga je šče ona nikaj nej znala. Boža lübezen jo je med za-pelavanjom sveta navdala s takšov močjov, ka je nej mogla več proti stati toj lübezni, tak ka je nazadnje zmagala v njoj milošča pa lübezen presvetoga Srca: prinesla je žrtev, odpovedala se je sveti, odpovedala se je vsemi, ka je vezalo njeno srce na svet, ka bi tak pos-
tala zevsema zaročnikova, Jezusova. Ali njoj je pa v re-dovništvi vgasnola ta goreča žela: požrtovalnost pa pia-moteča liibezen ? Oh kak bi pa mogla ta liibezen vgas-noti, vej je večna, pa jo hrani presveto Srce. Zakaj pa ne bi žarila boža liibezen v njenom srci želo po požrto-valnosti, gda je njeno srce že slovo dalo sveti, pa je ona bila zevsema Zveličitelova? ! Ta žela je v njenom srci zmirom rasla, pa se je nigdar nej mogla zadovoliti s svojov pobožnostjov. Že v mladih novinskih letaj je postala v njenoj diiši močna tista liibezen, štera se tak lepo sveti v čelom njenom živlenji : to je liibezen do trplenja. Zmirom je zdihavala, da bi njoj že ednok poslao nebeški Zaročnik trplenje. Pa či jo je včasi pohodo kakši križ, se je z veselim srcom zahvalila nebeskomi Zaroč-niki, zato ka njoj je goreča liibezen oslajšala trplenje. »Nikaj mi je nej bilo žmetno — tak piše— zato ka je v tom časi k vsemi trplenji bila djana sladkost njegove lübeznosti.« Ali pa more biti kaj žmetno tistomi srci, štero liibi ? Ali pozna prava liibezen težave, nepotrpliv-nost ali pa sebičnost? Nej, liibezen je močna, liibezen je zmožna, pa kak sv. Pavel pravi, liibezen nigdar ne išče sebe. Blažena Margeta je tüdi nej iskala sebe v trplenji, si ga je nej zato želela, ka je njenoj diiši veselje bilo trpeti. Ona je štela postati cela pa nesebična žrtev svojega božega Zaročnika. »Večkrat sam ga prosila — tak piše — naj odvzeme od mene to sladkost, naj oküsinr bridkosti njegovoga trplenja i smrti. On mi je pa odgovoro, naj se samo püstim zevsema, ka de me on vodo, pa bom te že vidla, kak spameten pa moder ravniteo je on, ka zna voditi dUše, štere se njemi zavü-pajo tak, ka na sebe pozabijo.«
(Dale.)
Cerkvene Novice. — Raznotere Reči.
Slovenska fara v South-Bethlehemi. Naši vogrski Slovenci so postavili faro v South-Bethlehemi lansko leto. Veselo nam poročajo, ka so v novo nastävljenoj fari meli férmo, štero je sprejelo 200 oseb. — Nova cerkev se že tüdi visoko zida. Samo zid bo koštao 32 jezér. Vogelni kamen so z velikov slo-vesnostjov vložili i blagoslovili.
Odrédba sv. Oòé za vlovlence. Svéti oča so odredili, naj se vlovlencom dajo takši diihovniki na pomoč,.ki njihov jezik razmijo i naložo je tém dužnost, naj zevzétim pomagajo i naj ešče, če je potrebno, pišejo mesto njih na njuv dom.
Mro je na maternom grobi. Ranili so tirolskega vojaka. Na odpočitek je domo silo. Željno šetiije proti domačoj hiši i išče v njej mater, dovico. Ne näjde je. I da je ravno dUšni den bio, se poda na cintor jo iskat. Tü jo najde, ali v grobi. Mrla je malo predtém. To ga netelka gene, ka mrtev spadne na materin grob.
Pismo ednoga našega vojaka.
Velka radost me obide i nas vse eti bodoče poStüväne farnike čerensovske, eti na srbskom bojišči. Nemrem popisati kak se je naše žalostno srcé čiitilo, gda njihov Marijin list v roke dobim ino ga čteti začnem.
Gda bi brati začno te svéte reči, naednok tihota postane, vsaki na méne gléda. Za pär minut spoznam, da je vsako srcé odpreto, vsako srcé čiiti Marijino Itìbézen, vsako oko je mokro od skuz, vsaki svoje delo povrže ino se pašči k meni. Mi, ki smo ga spoznali, smo trdni bili v njem, i vsaka miseo je pri Bogi bila, vsaki samo na nébo misli, vsako srcé je puno z božov miloščov i z lùbéznostjov do Marije. Vsako srcé je Marijino.
Zaistino vsaki spozna, da je Marija v tom megnjeni pri nas. Mi mo zaistino marijina deca, če bode Marijin list pri nas, če mo ga čteli i poleg njega živeli. Nemrem popisati, kakša mi-rovčina med nami prebiva, vsaki je pun Düha svétoga, nej samo mi, vogrski Slovenci, nego tüdi od vogrske materé rodjeni.
Vsaki na nas gléda, vsakomi se nikaj cüdnoga vidi, vsaki
zvedava, liki pastérje bethlehemski : Gde se je Jezušek narodO, gda so cüti angelski glas radosti? Vsaki se pašči, vsaki samo od toga guči, vsaki bi že rad vido, kak najprlé, to bože dete Zveli-čitela. Tak je zdaj eti, vsaki bi rad znao i tüdi z med teh, ki so nej razméli poleg svojega jezika. Da naj njim razloži eden ali drügi, da je to velka čiida taksa mirovčina med vogrskimi Slovenci, da je iz vsakšega lehko bilo doličteti, da si samo na Boga misli. Tüdi smo i tem nepoznanim razložili Marijin list i to slovesnost, slüzbo božo i té nemile predge, lubav do Marije, kak se je vršila boža slUžba za nas vojake, kak so prihajale tužne žene z našov nedužnov dečicov, kak so prosile pri toj ne-beskoj Materi za zmago našega orožja i naše vojske. Za tivariše žene, deca za svojega ajteka, i vsako srcé je od neprijatela rešeno, vsaka roka je na molitev sklenjena, vsako oko na nébo gléda, àr zdaj že je zarazmilo, da je samo tam stalna naša lüba domovina.
To dobro Mater smo si zaistino tak vu srca zasadili, da nega več psüvanja, nega nedostojnih reči čuti, vsaki več pozna to dobro Mater celoga krščanskoga naroda, patrono vogrskoga orsäga.
Vsaki več Marijo pozna, vsaki njo na pomoč zezäva, vsaki marijin scé biti i tüdi nej smo se vkanili, är zaistino je pri näs, är nam je tak mérno srcé podelila, potrplivcst vu vsakšem deli i težavi, näjbole pa volo do molitvi, do svétoga rožnoga venca, šteroga vsigdar oprävlamo, če smo samo mogoči, i šče vsi na g!as. Z Bogom si pogučavajoč i z tov dobrov Materjov, vu šteroj se vüpamo i njo prosimo govoreči : „Marija ne zapusti nas, sliši naše prošnje mili glas. — Oh Marija, srčno pozdravlamo te v prelepo okinčanoj sv. rnatercérkevi, Vrejuvača Marijinoga Lista i vse duhovne pastóre, šteri ete Marijin list vrejüjejo. Ta milosti puna dobra Mati naj ostane pri naših diiševnih pastérah, pri našoj veri i pri svojem listi do konca sveta.
*>čno pozdravlamo g. plivanoša Čačič Jožefa, i staroga g. plivanoša i molimo tüdi za Njih, ka smo mogoči. Mi pa tüdi prosimo naj i Oni molijo za nas, da bomo vredni priti ednok srečno na našo zemelsko ali pa vu nebeško domovino.
1915. Februara 27.
Magdič Ivan,
Kak se moli čislo sv. Jožefa.
Rožnivenec svétoga Jožefa stoji iz 60 jagod na čast sést-desetim letam, štere je svéti Jožef na zemli živo ino je razdeljeno na 15 odstavkov, zmed šterih vsakši stoji iz 4 zrnic, to je iz ednogo beloga i iz treh sivih; bele promenijo čistost svétoga Jožefa, sive pa goréCo molitev. Pri belih zrnicah, štere so vékSe ino 15 jih je, se etak moli.
Zdrava bodi Marija, milošče puna, Gospod je z tebom, blagoslovlena si ti med ženami i blagoslovlen je tvoj prečisti zaročnik, Jožef, hraniteo blagoslovenoga sadii tvojega tela, Jezuša, (koga si ti, o Divica poprijéla, ali pa koga se ti, o Divica, k Elizabeti nosila itd. kak pri navadnom-čisli) Svéta Marija, Mati boža i svéti Jožef! molita za nas grešnike zdaj i vu vöri naše smrti." Amen.
Vsakokrat se edna driiga skrovnost zmed petnajsetimi pridene.
Pri sivih i ménSih zrnicah, šterih 45 jé i vseli so pospo-loma, se etak moli :
„Hvaljeni i odičeni naj bodo : Jezuš, Marija i Jožef."
Vsigdar za trétjim sivim žrčencom se more šče praviti:
„Hvaljeni naj bodo tvoji svéti starišje, Joakim i Anna, od šterih si se ti poprijéla i narodila brezi madeža, o najčistejša Devica Marija."
Gda se je tak celi rožniveneč zmolo, se etak dokonča:
V. Moli za nas svéti Jožef.
R. Da vredni postanemo obečenja Kristušovoga.
Molimo.
O Bog, šteri si sv. Jožefa za slugo svojemi edinorojenomi Sini i njegovoj liiblénoj Materi od vekomaj odébrao ino si ga za vrednoga včino, da je zvani za zaročnika téiste Device i za oča tvojega najliibšega Sina; mi Te prosimo za volo vseh zaslužkov, štere je on Jezusi i Mariji na zemli včino, naj vredni postanemo njegove priprošnje, ino v nebésaj vživamo njegovo zaželjeno driižbo na vekomaj. Po Jezuši Kristuši, Gospodi našem. Amen.
Rožnivenec svétoga Düha.
Rožnivenec svétoga Düha je sestavijen iz: svetinjice sv. Diiha, treh malih rdécih jagod, za šterimi pride sedem odstavkov, od šterih ma vsakši edno veliko belo i sedem ménjSih rdécih
jagod. Bele jagode, kak tüdi lelija na svetinjici pomenijo čistost srca i diišnevesti, brez šterih sv. Düh nigdär ne podeli duši svojih posebnih darov. Rožica na prvoj strani svetinjice i podoba Matere Bože, prečiste zaročnice sv. Diiha na driigoj strani opominata, da je spokorno i zatajevalno ž.vlenje in pobožno češčenje prečiste Divice, zaročnice sv. Diiha, najbolša i najgoto-svejša priprava za sprejem sedmérih darov sv. Diiha. Rdéče jagode pomenijo gorččo liibézen do Boga, štero naj nam v našem srci vužgi sv. Düh.
Oda se začne moliti té rožnivenec, se najprlé kUšne svetin-jica ino se pravi: „O svéti Düh! Vužgi mojo mrzlo srcé z og-njoni ltìbézni i daj mi milost, da se z spokornim, zatajevalnim, i čistim živlenjom na sprejem tvojih sedmérih svétih därov pripravim."
Pri prvoj z med treh rdéòih jägod se pravi: „O svéti Düh! Očisti moj spomin i mojo domišlijo vseh v greh napelavajočih mislih."
Pri drügoj : „O svéti Düh! Očisti moj razum vseh krivih sklepov i napačnih sodb."
Pri trétjoj : „O sv. Düh! Očisti mojo volo vsega grešnoga privoljenja i hüdobnih nagnjenj."
Pri vsakoj z med sedmérih velikih belih jakod se moli : „O najtobeznivejši Jezus ! Milo te prosim v zdmženji z Marijov, pre-čistov zaročnicov sv. Düha, reši me vseh zalezovanj hüdoga diiha i pošli mi od Oče svétoga Düha."
Pri sedmérih oddelkih, med šterimi vsaki obstoji iz sedem rdécih jagod, se moli vsakšikrat, za ednoga izmed sedmérih darov sv. Düha i za vničenje tomi nasprotnoga glavnoga greha.
Zäto pravi pri vsakšoj zmed sedmérih rdécih jagod prvoga oddelka: „O svéti Düh! Daj mi dar modrosti; vniči v meni vsako nečistost, obvari me vseh nevarnostih i prilik k grehi i daj mi ltìbézen do jakosti sv. čistosti.
Pri vsakšoj zmed sedmérih jagod drügoga oddelka pravi: „O sveti Düh! Daj mi dar razumnosti, vniči v meni vsako nez-mernost v jedi i pijači i vsako radovednost i daj mi diiha zatajevanja v vseh ^čeh."
Pri vsakšoj zmed sedmérih jagod trétjega oddelka pravi: „O svéti Düh! Daj mi dar tanača; vniči v meni vsako želo lakomnosti i skoposti, i daj mi lUbézen do siromaštva i velikodušnosti."
Pri vsakšoj zmed sedmérih jagod štrtoga oddelka pravi :
„0 svéti Düh ! Daj mi dar moči; vniči v meni vsako nemarnost i skrb za lehki žitek i daj mi nevtriidlivo i od Tébe razsvetljeno gorečnost."
Pri vsakšoj zmed sedmérih jagod pétoga oddelka pravi : „O svéti Düh ! Daj mi dar znanosti; vniči v meni če m ère, ne-potrpežlivost i občiitlivost i daj mi pravo krotkost."
Pri vsakšoj zmed sedmérih jagod Séstoga oddelka pravi: „O svéti Düh! Daj mi dar pobožnosti; vniči v meni vsako ne-voščlivost, liibosumnost, kak tiidi vsako trdsrčnost do bližnjega i daj mi pravo liibézen do bližnjega."
Pri vsakšoj zmed sedmérih jagod sédmoga oddelka pravi : „O svéti Düh! Daj mi dar straha božega ; vniči v meni vsakšo gizdo, nečimernost i predrznost pa mi daj pravo pobožnost."
Na konci kUšni svetinjico svétoga Düha na tistoj strani gde je podoba prečiste zaročnice sv. Düha, preblažene Device Marije i zmoli Njoj na čast edno zdravo Marijo z namenom, da bi ona z svojov mogočnov priprošnjov pri sv. Dühi sprosila dosta gorečih in svétih dühovnikov za sv. cérkev Božo, i da bi zadobili vse potrebne milošče v njihovom stani.
— Večkrat što spitäva, kak se opràvla čislo svétoga Jožefa i sv. Düha, štera si v Celji spoküpi, moliti pa neve. Z Celje od misi-jonarov smo dobili više popisano razložitev, vsaki si jo naj shrani, ka de znao ž njov si opomoči pri molitvi imenüvanoga dvojega čisla.
Majcen Štefan 1 K. Majcen Ivan 1 K. Sabotin Maria 1 K. Smodiš Štefan 2 K. Štaos Ignac 2 K. Šprinc Matjaš 2 K. Kühar Ivan 2 K. Lešnjek Geta 1 K. Škafar Kata 20 fil. Küzma Mihal 2 K. Cimrman Geta 1 K. Szép Franc 2 K. Balažic Mihal 1 K. Baša Ivan 1 K. Diih Mihal 2 K. Horvat Štefan 1 K. Baša Matjaš 2 K. Sabotin Andraš 2 K. Fekonja Marko 1 K. Pozderec Ivan 1 K. Pozderec Mihal 1 K. Piicko Bara 2 K. Maočec Ivan 1 K. Diih Martin 1 K. Kociper Mihal 1 K. Horvat Štefan 1 K. Zorko Matjaš 10 K. Kavaš Martin 1 K. Meserič Štefan 2 K. Kolman Ivan 3 K. Horvat Andräs 10 K. Maočec Martin 6 K. Kobilec Franc 3 K. Horvat Martin 1 K. Jerebic Ivan 3 K. Kociper Matjaš 2 K. Strmec Maria 50 fil Jerebic Andraš 4 K. Balažic Štefan 2 K. Kostrca Matjaš 2 K. Glavač Martin 5 K. Glavač Štefan 5 K. Vuk Orša 4 K. Kolär Geta 1 K. Küzma Mihal 5 K. Škafar Orša 2 K. Szép Roza I K. Jerebic Štefan 40 fil. Glavač Štefan 10 K. Majcen Martin 40 fil. Vohär Ivan 6 K. Kolar Jožef 2 K 50 fil. Ozimec Maria 2 K. Taljan Jožef
1	K. Špicer Jakop 1 K 60 fil. Škarjot Jožef 1 K. Sčančar Štefan
2	K. Maršič Magdalena 5 K. Jeneš Mihal 2 K. Maočec Ivan 2 K. Kolman Franc 40 fil. Zadravec Ana 5 K. Mešarič Martin 2 kor. Horvat Jožef 1 K. Tkalec Štefan 5 K. Horvat Ivan 1 K. Strmec Mihal 40 fil. Šaruga Ivan 2 K. Krčmar Marko 1 K. Meserič Maria 1 K. Gyura Martin 1 K. Jaklin Matjaš 1 K. Balažic Ivan 2 kor. Horvat Orša 2 K. Sobočan Maria 1 K. Antolin Jožef 1 K 20 f. Gujtman Ana 1 K. Zadravec Marko 1 K. Jaklin Orša 2 K. Brünec Geta 40 f. Meserič Ana 2 K. Pétek Ivan 2 K. Bagari Mikloš 2 K. Jerič Matjaš je brezplačno delao gater: Jerič Ivan 2 K. Strmec Geta 2 K. Düh Mihal 2 K. Düh Andraš 1 K. Düh Kata 2 K. Nežič Martin 1 K 10 f. Damiš Ana 2 K. Kühar Maria 1 K. Lešnjek Štefan 60 f. Gyura Agneš 1 K. Halija Bara 2 K. Skarjot Štefan 1 K. Frank Ivan 40 f. Vküp 385 K 10 fil.
Leta 1912-toga pa leta 1913-toga je prišlo vküp: 6237 K 10 f.
Leta 1914-toga pa . .......... 385 K 10 f.
Sküpni dar treh let : 6622 K 20 f. Pobirao sam na Melinci:
Ozimec Ivan župan.
POŠTA.
Ošlaj Št. Harrisburg. Po sv. pismo mi po boji pišite. Zdaj je nevarno kaj takšega z vekšov cenov pošilati. Biblio vam lehko pošlem. Dajte glas, če jo trebe. — Vsem, ki so mi k imena godi rahle čMe svoje srčne lübezni odkrivali i naznanjali, se lepo zahvalim. Sveti Jožef bodi njim vsem pomočnik i tolažnik v živlenji, najbole pa na strašnoj smrtnoj vüri.
Naročite si Marijin List! Dobi se pri KLEKL JOŽEFI
vpok. piebanoši v Črensovcih. CSERFÖLD, ŽALAM.
Cena Marijinoga Lista je doma 2 K-, v Ameriko 3 K- — Posila se za to ceno samo večim naročnikom na eden naslov
skupno. — K Usti dobijo naročniki brezplačno, proti konci leta kalenddr.
Naročniki Marijinoga lista tnàjo del v štirijezerih svetih mešah vsako leto, štere dà sliižiti sirotinsko deco oskrblàva-joče „serafinsko driištvo."
Za vse pokojne naročnike i živoče širitele Marijinoga lista se zviintoga služi vsako leto 14 svetih meš v romarskoj cérkvi Matere Sedem Žalosti na Qrädi.

VSEBINA.
. Marijino naslediivanje...........97
Sad bojne...............100
Sveta Cita (27. aprila)...........102
List za deco (Pismonoscovo dete).......107
Tolažilna pisma našim vojakom i njihovim dragim .	110
Ka to pomeni? .............114
Dogodki iz boja (Strelo je na cérkev svoje rojstne vési)	115
Pesem od Karpatov............119
Od dtiševnoga živlenja blažene Margete Alakokque .	120
Cerkvene Novice; — Raznotere Reči......124