V®V\
CELOVEC ČETRTEK 6. JULIJ 1995
VESTNIKi
fusJilUE
Otroci pri »Cingelcu« V SPD »Borovlje« ne znajo popraznovati le odrasli, ampak tudi podmladek. In zelo primeren za to je prav otroški popoldan, kakršen je bil v soboto, 1. julija, pri Cingelcu na Trati. Voditeljice skupin so pripravile pester spored: od slikanja do skakanja z vrečami, od hodulj do ogromnega prta, pod katerim so se lahko skrili vsi, je segala ponudba razpoložljivih in zaželenih igrač, po katerih niso segali le otroci, ampak tudi odrasli, ki so se vključevali v igre in razvedrilo. Popoldan je bil tudi zaključek delovnega leta, saj se mora tudi mladina spočiti od dela in si nabrati novih moči za bodoče delovanje. Jeseni bo otroška skupina SPD »Borovlje« nadaljevala s svojim delom.	F. W.
Slovenija in njene manjšine
Dva dneva je trajal posvet v parlamentu R Slovenije, ki gaje vodila poslanka Jadranka Šturm-Kocja-nova, sodelovali pa so predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij iz Italije, Avstrije in z Madžarske.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je odnos do njenij manjšin korenito spremenil. Novonastale stranke so ga pojmovale vsaka po svoje, kakor je pač odgovarjalo njihovi ideološki usmerjenosti. Vse prej ko koristen boj za prostor na soncu se je prenesel tudi na ideološko razvejane strukture manjšin.
Posvet je bil po štirih letih prve te vrste in upajmo, da ne zadnji. Zaradi velikega števila udeležencev tudi ni mogoče, da bi se podrobneje posvetili posameznim problemom, toda do izraza pride vsa paleta organiziranega življenja manjšin, ki pa imajo vsaj en skupen imenovalec: skrb za preživetje narodne skupine izven meja Slovenije.
Vidni so postali tudi konflikti med desno in levoorientiranimi organizacijami v Italiji in Avstriji, pri čemer je bilo zanimivo predvsem dejstvo, da desnica v Italiji
poudarja pluralizem in enakopravnost, na Koroškem pa naj bi bila ista zadeva »dvotirnost« in razcepljenost. Stališče zunanjega ministra Thalerja je bilo nedvoumno: Slovenija se ne bo vmešavala v te oblastne boje znotraj manjšin.
Pričakovati je, da bo Slovenija določila jasne smernice v obravnavanju slovenskih manjšin in s tem skušala preprečiti izigravanja na ravneh strank, ki se skušajo na ta račun profilirati. Definiranje manjšin kot subjekt pa ni enostavno in bo prav tako zahtevalo konsenz v slovenskem parlamentu. S. W.
ODGOVOR MARJANA STURMA
NT: »Hinavski napad SPÖ in ÖVP na narodne skupnosti«
U S tem naslovom je Janko Kulmesch v prejšnji številki NT skritiziral zakonski osnutek obeh strank. Seveda je vsaki organizaciji prepuščeno, ali se z novelo zakona strinja ali ne, kritika pa ne sme temeljiti na neresničnih trditvah. Kulmesch dejansko popolnoma nestvarno poroča o načrtovani reformi. Pravi, daje njen glavni namen določitev, » ... kdo zastopa narodne skupnosti. Po zakonskem predlogu SPÖ in ÖVP naj bi zastopstvo narodnih skupnosti bila Konferenca predsednikov in podpredsednikov«. Resnica je sledeča:
1.	Zakonski osnutek predvideva, da naj bi sosveti dobili večji pomen. Če npr. sosvet odkloni kak zakonski osnutek z večino glasov (torej z glasovi ZSO in NSKS -obe organizaciji imata namreč polovico članov sosveta in predsednik ima v tem primeru dva glasova), lahko zahteva, da instanca, ki je zakonski osnutek izdelala, v roku dveh mesecev razpravlja s sosvetom. Če sosvet izdela predlog za izboljšanje položaja narodne skupnosti, ki je naslovljen na zvezno ali deželno vlado, in ti dve tega predloga ne upoštevata, morata svoje zavrnilno stališče v določenem roku pisno obrazložiti sosvetu.
2.	Sosvet lahko svetuje tudi deželni vladi, še posebej, če ga ta k temu pozove.
3.	Predsedniki in podpredsedniki sosvetov sestavljajo konferenco predsednikov, ki zavzema stališča do načelnih vprašanj narodnih skupnosti, ki zadevajo vse ali pa več narodnih skupnosti. Člani te konference so dolžni izpolnjevati sklepe sosvetov, ki jih zastopajo. Konferenca predsednikov se sestane najmanj enkrat v šestih mesecih.
Iz načrtovane reforme zakona o narodnostnih skupnostih ni mogoče razbrati tega, kar trdi Kulmesch. Tako kot posamezni sosveti niso predstavniško telo narodnih manjšin - to sta v našem primeru še vedno ZSO in NSKS -tako tudi načrtovana konferenca predsednikov ni predstavniško telo avstrijskih manjšin. Je torej le koordinacijsko telo, ki uskljajuje, kar so sklenili posamezni sosveti.
Zakonski osnutek seveda lahko kritiziramo, ker npr. ne predvideva daljnosežne in korenite reforme zakona o narodnih skupnostih. Ocena, daje »hinavski napad SPÖ in ÖVP na narodne skupnosti«, pa je nestvarna in dema-goška in ne koristi izboljšanju vzdušja.
Predvsem predstavniki NSKS so kritizirali, da politične stranke premalo upoštevajo delo in sklepe sosveta. Ko se stranke odločajo vsaj za majhne popravke, pa jih isti predstavniki nestvarno napadajo. Kritika in polemika sta dopustni, če temeljita na resnici. Žal pa seje Kulmesch oddaljil od nivoja odgovornega žumalizma.
Dr. Marjan Sturm, predsednik sosveta
Posebni kulturni užitek Vas čaka v
v telovadnici ljudske šole v S k o f i č a h kjer prirejamo naš tradicionalni
Novi predsednik NSKS: Olip
KULTURNI VEČER
Selški podžupan Nanti Olip je zmagovalec dvoboja med njim in dr. Pavlom Apovnikom za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Olip je dobil 2730 glasov ali 62,4 %, dr. Apovnika pa je volilo 1645 oseb ali 37,6 %.
Zanimivo je, da je v drugem krogu izbora za Zbor narodnih predstavnikov dr. Apovnik samo tretji, Olip pa je tudi v tem postopku prvi.
Novi predsednik NSKS je dejal, da prevzema hkrati eno najlepših, pa tudi najtežjih nalog znotraj narodne skupnosti.
Med najpomembnejše cilje in naloge nove politike NSKS po njegovem mnenju sodi predvsem dialog znotraj narodne skupnosti, da bo v zanjo relevantnih vprašanjih mogoče priti do kar se da kosenzualnih rešitev in tako tudi navzven, predvsem v odnosih z deželno in zvezno politiko, nastopati kot zanesljiv in prijeten pogovorni partner. Nadalje se bo Olip, ki bo funkcijo predsednika NSKS izvrševal glavnopoklicno, zavzemal za vključevanje ljudi, ki so se narodni skupnosti že odtujili.
Izid volitev si razlaga kot Votum za skupno zastopstvo (čeprav to vprašanje ob volitvah ni bilo stavljeno) in si želi, da bi tudi ZSO napravila take volitve. Očitno pa ima tudi Olip določene težave zjasnim priznanjem demokratične legitimacije ZSO, kajti zanj je predsednik dr. Sturm seveda demokratično izvoljen predsednik v okviru ZSO, ampak samo za »določena področja«. Kaj naj bi to pomenilo, pa ni podrobneje razložil.
Dalje na 2. strani
MOŠKI PEVSKI ZBOR »VAŠČANi POJO«
VODI PROF. JOŠKO KOVAČIČ
KVARTET »ROŽ«
VODI SIMONA ROVŠEK
MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR
IN INSTRUMENTALNA SKUPINA ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU
MUZIKAL »PRIŽGIMO LUČ«
VODI MAG. ROMAN VERDEL
SPD »EDINOST« Škofiče
SLOVENSKA GIMNAZIJA
NADALJEVANJE S 1. STRANI
BOROPRES: izjava in odgovor
Po protestu uredništva našega lista v prejšnji številki (26/95) proti pisanju v BOROPRESu (Neodvisno glasilo očalokratov na ZG za Slovence v Celovcu) št. 3, str. 9 pod naslovom »Ferlosch dnevno« (glej faksimile) smo od uredništva tega glasila prejeli »Izjavo«, ob tem pa tudi telefonsko priporočilo ravnatelja ZG za Slovence, dajo objavimo.
/trlositt) burimo
«■pega pa še niste čuli! Zdaj se 1 oglaša tudi še najvišja emancipa-torka sveta, dr. Helga Miačnikar, in hoče Frložu pipo zaštopfat Ja za božjo voljo, kaj pa bom o tej še zgubljal besed. Take ženske, kot je ta, mislijo, da je eMANNdpaqa, če kat se da veliko otrok splaviš. Ampak, drage emandpatorke, tako samotna-ničevanje in taka neodvisnost sta samo nadvse pridno prilagajanje na naš kruti moški svet, v katerem se odtis-ka odgovornost in zanemarja občutke. Ve ste boljši moški kakor pa mi!
Predsodki in žalitve z gimnazije: Emancipirane ženske bojda na veliko splavljajo
Izjava uredništva BOROPRESa
Uredniki BOROPRESa bi v sklopu s člankom na strani 9 (»Ferlosch dnevno«) tretje številke našega lista in kritike ob njem pojasnili naslednje.
1)	Opravičujemo se pri gospe dr. Helgi Mračnikar za naše
nadvse ponesrečeno izražanje v tem članku.
2)	Nismo nameravali žaliti gospe dr. Helge Mračnikar, želeli smo izraziti samo svoje mnenje o nekaterih oblikah emancipacije. Treba pa je tudi povedati, da nismo hoteli kritizirati samo žensk, ampak tudi in predvsem nekatere moške, ki splav v mnogih primerih odobravajo ali celo zahtevajo.
3)	Zatrjujemo, da smo to napisali sami brez kakršnegakoli posega ali namigovanja s strani kakršnegakoli profesorja, zlasti našega razrednika, viš. št. sv. mag. Jožeta Wakouniga.
4)	Radi bi dodali še eno misel: Svoboda tiska se neha tam, kjer se začenja svoboda posameznika. To je naše načelo. Mislimo pa tudi, da se svoboda matere neha tam, kjer se začenja svoboda embrija.
S spoštovanjem, uredniki BOROPRESa Boris Gallob, Marko Gallob, Stefan Vospernik
Uredništvu
BOROPRESa!
Odgovor v zadevi članka »Ferlosch dnevno« (Boropres štev. 3, str. 9) in izjave uredništva BOROPRESa, ki jo je ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence 30. junija 1995 posredovalo meni osebno, Slovenski prosvetni zvezi in Slovenskemu vestniku:
1.	Povezovanje mojega imena s splavljanjem »kar se da veliko otrok« in s »svobodo embrija« je brez vsakršne osnove, je žaljivo in nedopustno.
2.	Z obema tekstoma v javnosti sramotite mojo osebo.
3.	Skoda, ki ste jo prizadejali mojemu otroku - dijakinji 4. c razreda Zvezne gimnazije za Slovence - je neizmerna.
4.	Tako blatenje človekovega dostojanstva ostro zavračam in si pridržujem nadaljnje ukrepe.
Dr. Helga Mračnikar
NSKS in novi predsednik
Novi predsednik NSKS Nanti Olip pričakuje, da bo Slovenija priznala legitimnost novoizvoljenega vodstva organizacije. Prihodnja pogajanja o pomenu slovenskih manjšin in njihovi podpori morajo biti izvzeta iz slovenskih medstrankarskih razprtij, obenem pa mora Slovenija v odnosih s Koroško vprašanje koroških Slovencev obravnavati na državniški ravni.
Olip je predlagal, naj bi pri uradu predsednika Republike Slovenije ustanovili poseben
svetovalni gremij za zadeve in vprašanja koroških Slovencev, ki naj bi ga sestavljali predstavniki vseh slovenskih parlamentarnih strank.
Olip bo predsedniško mesto prevzel 21. julija t.l. Dosedanji predsednik NSKS Matevž Grilc noče biti v novem predsedstvu, očitno pa bo igral vlogo sive eminence, kar je pokazala že včerajšnja tiskovna konferenca. Po besedah Grilca naj bi imel NSKS 6049 vpisanih članov, prej jih je bilo samo dobrih 2000.	F. W.
DIJAŠKI ČASOPIS
Protestna izjava SPZ
Z začudenjem in ogorčenjem zavračamo žaljive in podle izpade proti dr. Helgi Mračnikar, vodji založbe Drava in predstavnici Slovenske prosvetne zveze, ki jih je objavil dijaški list »Boropres« na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. V sramotilnem tonu in stilu o dr. Helgi Mračnikar piše kot o »najvišji emancipatorki sveta« in pravi: »Take ženske, kot je ta, mislijo, daje eMANNcipa-cija, če kar se da veliko otrok splaviš.«
Težko dojemljivo je, kako nizko je padla duhovna kultura
na slovenski gimnaziji, če ano-nimi pisec »Frlož«, ki ga menda piše prof. Jože Wakounig, zlorablja dijaški časopis za podlo in umazano kampanjo na osebno čast vodje založbe Drava in predstavnice Slovenske prosvetne zveze.
Pozivamo vodstvo šole, vodstvo združenja staršev in dijake, da se od teh sramotilnih izlivov nemudoma in nedvoumno distancirajo in skrbijo za to, da v tej šolski ustanovi ne bo prostora za nestrpne, žaljive izpade na človekovo dostojanstvo.	■
Odprto pismo urednikom Boropresa, dijakom ZG za Slovence
Lahko ste ponosni, da je vaš časopis povzročil toliko prahu v zvezi z g. prof. viš. št. sv. Ferloschem (str. 16) alias Ferlosch dnevno (str. 9), ki ga na strani 4 imenujete Razrednik gospod višji študijski svetnik J. Wakounig, pa tudi dr. Zdovc, priznani jezikoslovec in slavist, ga je spoznal kot svojega bivšega študijskega kolega. Torej smo ga z vašo pomočjo identificirali. Vsekakor pozitivna stran žalitve dr. Helge Mračnikar in vseh takih žensk, o katerih pišete, da mislijo, da je eMANNcipacija, če kar se da veliko otrok splaviš. Pozabili ste napisati v verzalkah še CIPA, da bi bilo vse skupaj še bolj jasno, kaj mislite oz. kaj vam o emancipiranih ženskah sugerira misliti vaš g. prof. viš. št. sv. Ferlosch. Saj je vaša pravica, da razmišljate o splavu in imate svoje lastno mnenje o njem, lahko se tudi pridružite »Akciji za življenje« in ne vem še čemu. Najbolje bi bilo, da bi se borili za spremembo zakona in za take okoliščine, da splavov ne bo. Priložnosti je še in še. Tudi vaš Boropres bi bil ustrezen organ za tako razpravo. Tako pa vam gre samo za gaudo. Povsem nejasno pa mi je, kaj ima ta gauda opraviti z dr. Helgo Mračnikar in takimi ženskami kot je ona. Ali njeno in takih žensk mnenje sploh poznate? Vse kaže na to, da jo/jih je nekdo zavestno hotel difamira-ti, zavedajoč se tega, da se bo
nad takimi morilkami vsakdo zgrozil. Tudi ponavljanje in objavljanje takih neresnic je kaznivo in utegne imeti posledice za vas. To podlo in žaljivo Ferloschevo pisanje pa ni edini, milo rečeno, spodrsljaj: Zelo pozorno in z zanimanjem sem prebirala vaš Boropres, gauda lepo in prav, saj je v življenju šolarjev res ni zadosti. Gauda pa zame ni, če v zvezi s Kontaktno lečo omenite slab zrak v prostorih in ga ocenite z gaskamer-kvalität in vašo vožnjo v Auschwitz - ki jo za gaudo imenujete vožnjo v Aus-schwitz - stileht v vieh-wagonih. Tu bo nekaj los. Tam bo naša šola pokazala, kaj zna. V ta miselni kontekst gre tudi želja, da bi Janka Messnerja čimprej ne bilo več med nami. Vaš angažma za še nerojene je neverodostojen, ko pa živečemu slovenskemu pisatelju, bivšemu profesorju na ZG za Slovence Janku Messnerju želite smrt. Prav tako se mi zdi, da norčevanje iz bolezni bivšega zunanjega ministra Mocka ne kaže na vaš socialen čut. To me spominja na nekoga, ki si je želel, da mu ženske rojevajo kar se da veliko otrok, življenja pa mu prav nič niso pomenila in bi hitro opravil z
bolnimi in starimi v programu evtanazije. V tej zvezi vidim tudi naslov, ki ste ga za gaudo napisali kot prejemnika kritik vašega časopisa: Kärntner haj-matdinst, Adolf-Hitler-Platz 1, 9020 Klagen furt. Ostmark. Zavedam se, da je to huda asociacija, vendar vzpostavili ste jo vi sami. In naj nihče ne reče, da s takim pisanjem škodujem ugledu ZG za Slovence, ker ste mu škodovali vi in mu škodujejo tisti, ki molčijo v strahu, da bo vsaka kritika imela posledice za njihove otroke. Kljub temu pa še upam, da bo vaša vožnja v Auschwitz prispevala k temu, da boste spoznali, da se nekaterih dejstev ne da in ne sme uporabljati za gaudo. Spomnim naj vas samo na gostilniško gaudo nekega F-lerja, češ da ima Wiesenthal v Haiderjevi pipi dovolj prostora, kar je imelo pravne in politične posledice. Niste več tako mladi in neob-veščeni, da ne bi mogli odgovarjati za posledice vašega pisanja.
Sprašujem se, kako je mogoče, da na ZG za Slovence ob 50-letnici zmage nad fašizmom dijaki, ki bodo prihodnje leto maturirali, tako neodgovorno in sramotilno pišejo o
tako resnih zadevah. Zaskrbljena sem, ker tudi moj otrok obiskuje to ustanovo, in imam občutek, da se na gimnaziji najde le redkokdo, ki bi nasprotoval taki gaudi ali se resno ukvarjal z njo. Osebno me tudi moti, da v vašem poročanju o izletih in ekskurzijah alkohol -posebej še pivo - igra tako pomembno vlogo. Ali ga dijaki res tako pijejo oz. pijete? Tudi ta tema bi bila vredna resne razprave. Če mislite, da ni važno, kako se kaj naredi, važno je, kaj in predvsem, da se nekaj naredi, potem je to samo del resnice. Dejstvo samo, da ste se našli nekateri dijaki, ki pišete v slovenščini, je samo po sebi pozitivno, ne daje pa vam pravice, da računate s per-silscheinom, če o kom razširjate žaljive laži. In če vaš Boropres prodajate, morate računati s tem, da se bo nekdo, ki vas hoče jemati resno, tudi resno ukvarjal z vsebino lista. In mene zanima bolj vsebina vašega lista ko kaka zunanja oblika, zato oblike in jezika ne nameravam kritizirati. Vsebina predvsem zato, ker prikazuje sliko duhovnega stanja na neki šoli, ki sem jo obiskovala pred desetletji tudi sama. Iz lastne izkušnje vem, da s profezarji
in estebliŠMENTom prideš v konflikt, če se ukvarjaš z vsebino njihovega poučevanja in se lotiš gotovih tabujev, gaudo pa čisto lahko požrejo, sploh pa, če gre na račun nekoga, ki ni profezar na šoli. Mislim, da to vse skupaj odraža kar žalostno sliko o vašem dijaškem življenju, čeprav imate tako gaudo.
Da se povrnem h causi Mračnikar in takih žensk, kot je ta: Hvaležna sem, da mi je branje vašega časopisa odprlo oči, da nekdo hodi s svojim bavhlad-nom skozi razrede in skuša spraviti svoje šrifte ** (p. d. fecne) in bukve** (p. d. vezane fecne) na dijaka/dijakinjo in sme svojo lastno župo kuhat (ki jo moramo mi venžlicat** (p. d. avzleflat), samo ker uživa ravnateljevo naklonjenost** (p. d. je njegov Speci).
In zdi se, da je tudi vaš »špeci« - ali bolje »mošt«, ki ga vsrkavate, medtem ko se ga on vsakih 30 minut znebi ca. 1,5 litra, da bi gospod razrednik svoj revir markiral, kar je povzročilo hudo duhovno in siceršnje onesnaženje okolja.
Kakor izhaja iz opravičila Dr. Mračnikarjevi, je g. prof. viš. št. sv. Ferlosch svoj cilj tudi dosegel. Kamor je stekla njegova količina prebavljenega mošta (p. d. pisse), je vse požgano in uničeno. Vaš dementi v Izjavi uredništva BOROPRESa kaže na to, da boste spet morali venžlicat (p. d. avzleflat) župo, ki jo je on skuhal.	Vida Obid
Prihod prvih intenirancev na Ljubelj II
Kaznjenci so imeli na levi strani suknjiča in plašča prišite bele platnene trakove, na katerih so bile v črnem odtisnjene taboriščne številke. Levo od številke je bil prišit barvast enakostraničen trikotnik z vogalom navzdol. Politični kaznjenci so dobili trikotnik rdeče barve. Da bi kaznjence hitro prepoznavali po narodnosti so vsem, razen nemškim državljanom, v trikotnik ali ob njem vpisali še črko države, na primer »F« za Francoza, »P« za Poljaka«, »J« za Jugoslovana itd. Taboriščna številka je bila pogosto prišita tudi na desni hlačnici v sredini stegna. Poleg tega so kaznjenci nosili tudi »zapestnice« — pločevinaste ploščice, v katere so bile vtisnjene taboriščne številke in z žico privezane na zapestja.
Vsi nemški interniranci, vodilne osebe v kazenskem taborišču, niso bili »politični« in zato niso nosili rdečih trikotnikov. Starešina taborišča je npr. imel črn trikotnik, kar je pomenilo, da je »asocialni« kaznjenec (v nemških dokumentih označen z »A. Z. R.«). Sedem od teh kaznjencev je imelo zelen trikotnik, katerega so nosili kriminalci (»BV DR«), ki so bili zaradi kriminalnih dejanj že prej obsojeni pred civilnim sodiščem. En kaznjenec je nosil črn, navzgor obrnjen trikotnik, torej oznako za kriminalca in bivšega pripadnika nemške vojske, eden pa nad trikotnikom črno črto. To je pomenilo, daje v taborišču že drugič (»BV DR rückfällig«),
V teku 23-mesečnega obstoja taborišča se je njegov naziv kar nekajkrat spremenil. Kot stalnica je bil K. L. Mauthausen SS-Arbeitslager, v letu 1944 samo Arbeitslager, v januarju 1. 1945 pa je imelo pečat: Waffen SS / K. L. Mauthausen. Več sprememb je bilo pri naslovu. Tu se pojavlja St. Anna unter dem Loibl, unterm Loibl, Loibl-Paß, le pošta Neu-marktl (Tržič) je vedno zapisana enako, nedosledno pa je dodana še dežela Oberkrain ali (Oberkrein).
Esesovsko taborišče in uprava sta imela svoje tiskovine in formularje, ki so bili tiskani v esesovski tiskarni W. F. Mayr, Miesbach na Bavarskem.
Za šefa vseh kaznjencev (lagerältester) je bil postavljen nemški kriminalec Friedolin Bipp, kije stanoval v baraki št. 1, kjer je bil vodja barake nemški kriminalec Franz Krb, pisar pa francoski kaznjenec Jean Sau-vage. Za šefa barake štev. 2 je bil imenovan nemški krimi-
nalec Max Skirde, za pisarja pa francoski kaznjenec Florent Stadler. Vodja barake štev. 3 je bil nemški kriminalec Karl Heinz Pommerehnke, pisar pa francoski kaznjenec Louis Balsam Glavna naloga pisarjev je bila kontrola števila kaznjencev v baraki in skrb za čistočo in ureditev barak, predvsem spalnic. Od pisarjev je bil edino Sauvage dodatno zadolžen, da za vse kaznjence napiše kartone. Esesovec Hans Gogl, ki je bil zadolžen za red in disciplino v taborišču, je Sauvagea večkrat odpeljal v esesovsko menzo, da bi tam lahko v miru in tajno končal kartoteko, ker je smatral, da je to zelo pomembno.
Z udarjanjem po kosu tračnice so drugo jutro ob 5. uri nagnali vse kaznjence na apel-plac. Tedaj so šele videli okrog sebe dvojno bodečo žico na visokih in globoko vkopanih lesenih drogovih, na katerih so bile pritrjene močne električne svetilke. Zunaj žice so videli šest stražarskih stolpov, v katerih so stali esesovski stražarji. Na vogalnih so bili na trinožcih premični mitraljezi in močni žarometi, v dveh vmesnih pa je bila straža samo ponoči in oborožena z brzostrelkami. Pogledi preko žice so se jim ustavljali na visokih, strmih, skalnatih planinskih grebenih in meliščih, ki so obkrožali taborišče. Nedaleč stran so videli tudi barake, civiliste in policiste.
Po umivanju z mrzlo vodo in po zajtrku, ki ni bil kaj drugega kot pol do litra črne vode - kavnega nadomestka, znanega po imenu Ersatzkaffee, so se morali zbrati na zbornem mestu. Razdelili so jih v delovne skupine in prevzeli so jih ka-poji.
Precej so jih zaposlili pri urejejanju taborišča, gradnji poti in stopnic, kopanju in ravnanju terena za dve novi baraki in jarka za vodovod, pri prenašanju elementov za barake v taborišče, ki sojih dovažali iz Tržiča in jih razkladali ob cesti pri civilnem taborišču, pri postavljanju barak štev. 4 in 5 in dograditvi barake poleg umivalnice za poznejšo čevljarsko in krojaško delavnico, pri pokrivanju teras z ruševjem, urejanju obstoječih barak itd.
Drugi interniranci pa so delali zunaj taborišča, seveda močno zastraženi z esesovci. Podirali so gozd južno od taborišča v podnožju Begunjščice ter čistili in planirali teren okrog civilnega taborišča. Delo je bilo izredno naporno, posebno za tiste, ki so morali navkre-
ber na ramenih prenašati smrekova debla. Tu so blokači stalno kričali, priganjali in tepli, če se je nošenje ustavilo ali pa potekalo prepočasi. Izkopavali so tudi štore, ravnali teren in odnašali težka debla, da bi pripravili prostor za nove barake za civilne delavce in policijo, ter kopali jarke za bodoči vodovod. Kramp, lopata, samokolnica in nosila iz dveh kolov, predvsem pa gole roke, hrbet in ramena so bila njihova osnovna delovna sredstva. Da ni bilo odmora, so poskrbeli nemški kriminalci - blokači in kapoji -, ki so kaznjence priganjali s palicami, gumijevkami in stalnim kričanjem, kletvami in grožnjami. Mladi esesovski stražarji, ki od dolgočasnega sedenja ali stoje niso vedeli kaj početi, so pobirali storže in jih s krohotom metali v kaznjence, ki so delali nedaleč proč. Gorje, če je kaznjenec pogledal, od kod je predmet priletel. Tu je bil kapo z bikovko.
Ti prizori so bili veliko presenečenje tudi za civilne delavce . Gledali so jih iz svojega taborišča in na poti do predora in nazaj.
Prihod drugega transporta
15. julija 1943 je komanda koncentracijskega taborišča v Mauthausnu poslala na Ljubelj drugi transport kaznjencev, v katerem je bilo 250 francoskih političnih internirancev. Zgodaj zjutraj, 16. julija, jih je moštvo 3. esesovske čete prevzelo na železniški postaji Mauthausen v že zaklenjenih živinskih vagonih in se z njimi v dveh potniških vagonih odpeljalo do Tržiča, kamor so prišli pred sončnim zahodom. Tu so jih naložili na pet tovornjakov in v spremstvu esesovcev odpeljali na Ljubelj.
V taborišču se je ponovil enak postopek kot pri prvem transportu: kričanje, skakanje s tovornjakov, postavljanje v vrsto po pet, nato tek v sosedno barako po slamnato blazino, odejo, rjuho in malo brisačo ter spet postavljanje v vrsto. Čez nekaj časa jih je rapportführer poslal v baraki štev. 4 in 5. Obe sta bili postavljeni šele nekaj dni pred njihovim prihodom. Med njima je stala umivalnica s pralnico, kateri so pozneje dogradili še krojaško in čevljarsko delavnico. V barakah so bili enonadstropni pogradi. Stik s kaznjenci, ki so prišli s prvim transportom, tokrat ni bil mo-
goč. Komaj so legli, že se je zadrl tolmač in jih obvestil, da se morajo takoj vsi zbrati v sosednem prostoru, v t. im. jedilnici. Šef barake, nemški kriminalec, je skočil na mizo in jih prek tolmača obvestil o dnevnem redu in pravilih obnašanja v taborišču in na delu, potem pa spet skočil na tla in potem, ko jim je ukazal, da se vrnejo spat, začel brez milosti udrihati po napol golih telesih in ostriženih glavah kaznjencev, ki so se gnetli ob ozkih vhodnih vratih v spalnico.
Ob tem »sprejemu« pa prispeli kaznjenci še slutili niso, kaj so njihovi tovariši že doživljali v taborišču in zunaj njega in kaj čaka tudi njih.
Nekateri so že drugi dan zvedeli za »korido«, katero so esesovci uprizorili za francoski državni praznik 14. julija. Med spremljevalci drugega transporta je bil tudi Vinko Slapar, takrat 24-letni pripadnik 3. čete orožja SS, po činu SS-rotten-führer (kaplar). Na Ljubelju je ostal vse do 8. maja 1945. Bil je iz Tržiča, kjer so živeli tudi starši.
Drugi dan so nekaj novo-prispelih zapornikov poslali na delovišče pri predoru, večino pa na levo stran ceste, kjer so morali nositi smrekova debla iz jarkov in neravnega terena na odrejeno mesto na platoju.
Izjava Francoza Michela Espallargasa: »Nemci so me aretirali 11. marca 1943 in me zaprli v zbirno taborišče v Compiegeu. Od tam so me 19. aprila poslali v Mauthausen in mi dali številko 28.003. Po karanteni so me 16. julija poslali na Ljubelj. Aretiran sem bil zato, ker se nisem odzval pozivu na delo v Nemčiji, t. im. S. T. O. (service travaux obliga-toires). V Mauthausnu so nas esesovci izbrali in si ob tem vsakega posebej ogledali, ali ima močne mišice. Razdelili so nam progaste obleke, lahke jo-
pice, rokavice s palcem in usnjene čevlje. Eden od španskih zapornikov mi je povedal, da bomo odšli na staro avstrijsko-jugoslovansko mejo in da bo tam zelo hladno. Za na pot je vsak dobil nekaj kruha in malo margarine. Mauthausen smo zapustili dopoldne. Na železniški postaji so nas naložili v vagone in zaprli. Med potjo smo se še nekje ustavili, esesovci pa so prišli pogledat, če so vagoni dobro zaprti. V Tržiču so nas čakali tovornjaki. Videl sem žalostne ljudi, ko so nas gledali, ne spominjam pa se, da bi nam kdo na tovornjak kaj vrgel.
Na Ljubelj smo prispeli zvečer. Tam so nas na apelpla-cu prešteli. Prišel je starešina taborišča s seznamom, za njim pa je hodil esesovec, zadolžen za disciplino, imenovan rapportführer. Za večerjo smo dobili juho, majhen košček salame in kos črnega kruha. Odredili so me, da prebivam v baraki št. 3, kjer je bil starešina »Tatoue« - (»tetovirani«). Prve dni smo morali hitro postaviti baraki št. 4 in 5, julija ali avgusta 1943 pa sem bil v skupini, katero so esesovci vsak dan vozili preko ljubeljskega prelaza na koroško stran sekat oz. podirat smreke, katere smo morali potem znositi in zložiti na odrejeno mesto. To je trajalo okrog 14 dni, hrano pa smo nosili s seboj v kotlih. Opoldne smo jedli zunaj, zvečer pa smo se spet vračali v južno taborišče. Nekega dne sem nosil smreko s še dvema Poljakoma, ki pa sta bila precej večja od mene. Jaz sem bil v sredini, kar je opazil kapo. Za kazen mi je naložil 5 udarcev in mi ukazal, da se postavim spredaj, da bi tako nosil večjo težo. Po 14 dneh, verjetno od avgusta dalje, nisem več hodil na koroško stran in od takrat pa vse do konca nisem bil nikoli več na severni strani pa tudi ne v Tržiču.
Na južni strani so nas v avgustu 1943 razdelili po poklicih. Mene kot ključavničarja in varilca so poslali v barako št. 2, kjer je bil starešina »Neunoeil« (enooki) (Marx Skirde; - op. J. T.). Nedolgo zatem sem bil premeščen v barako št. 5, kjer je bil starešina Max Stilp, ki je kaznjence zelo pretepal. V njej sem ostal do konca.«
Se nadaljuje
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV PODROČNI ODBOR PLIBERK SPD »EDINOST« V PLIBERKU
Ob
SO. obletnici zmage nad fašizmom vabimo na
XVI. pohod na Komelj in spominsko svečanost
. JULIJA 1995
POHODNIKOM BOSTA NA VOUO DVE RAZLIČNO DOLGI POTI, IN SICER: ■ 1. Za tiste, ki radi in lahko grejo peš, je zborno mesto pri Lombarju-Koleni-ku v Čirkovčah pri Pliberku/Schilterndorf bei Bleiburg. Odhod ob 9.30. Pot v eno smer je dolga 7 km. ■ 2. Za tiste, ki peš ne zmorejo cele poti, je zborno mesto pri gostilni Pistotnik na Komlju/Kömmel bei Bleiburg. Pot je dolga 3 km. Odhod ob 11.30. Od 13. uri bo pri spomeniku spominska svečanost, po njej maša, nato pa družabno srečanje pri Štibarju. Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu! Za malico in pijačo bo poskrbljeno!
Pomladitev odborov posojilnice. Na občnem zboru je članstvo izvolilo nov upravni in nadzorni odbor. Novi predsednik mestni svetnik Fric Kumer, Lipej Kolenik častni predsednik. Velike zasluge prejšnjega odbora, uslužbencev in članov zadruge.
Po pozdravni pesmi domačega pevskega zbora Društva slovenskih upokojencev in pozdravnih besedah številnim članom in gostom, med drugim so bili navzoči predsednik ZSZ Miha Antonič, direktor Zveze-Bank dipl. trg. Joža Habernik, globaški podžupan Hudi, pli-berški mestni svetnik Fric Kumer, podžupan občine Bistrica Jože Partl, zastopniki krajevnih društev in podjetij, je predsednik Lipej Kolenik podal kratek zgodovinski pregled te najbolj uspešne posojilnice koroških Slovencev.
Izvor te denarne zadruge je bil v iskanju samopomoči že v prejšnjem stoletju, kajti le zdrava gospodarska osnova nudi osnovo za vsakršen družbeni razvoj, kar velja tudi za koroške Slovence. Možnosti te ustanove so bile slabe in težke. Vendar polni optimizma, zagnanosti in načrtov so leta 1975 z mladimi ljudmi začeli na novo z zadružnim delom. Izboljšanje poslovanja je bil samo en cilj. Se veliko po-
OBČNI ZBOR POSOJILNICE-BANK PLIBERK
20 let uspešnega delovanja
i M			I
	'i		i I
			i
		i	I
			
W )	*		1
^ Ib'	-		
Z občnega zbora Posojilnice-Bank Pliberk
membnejše je bilo načrtovanje in izgradnja nove banke leta 1978. Prav novi prostori so omogočili ugodnejše pogoje za uspešno delovanje in poslovanje. Letos so stavbo času in potrebam primerno pregradili in povečali.
Priključitev šmihelske (1982) in globaške poso-
jilnice (1988) je povečalo število strank in s tem Stari in novi predsednik: L. Kolenik in F. Kumer tudi pretok denarja.
Uvedba in uporaba elektronskih naprav sta delovanje dvignili na visoko raven modernega bančnega poslovanja. Nadalje je Kolenik poudaril, da je strokovnost in strokovno usposabljanje uslužbencev pomembno
in hkrati temelj za nadaljnji uspešni razvoj te denarne ustanove. Odstopajoči predsednik se je iskreno zahvalil za sodelovanje vsem odbornikom, članom in uslužbencem, pozval pa je na strpnost med članstvom in
odborniki. Za konec pa je dejal, da Evropska unija pomeni nov izziv in veliko konkurenco. Direktor posojilnice Jožko Nachbar je poročal o članstvu in uspešnem delovanju posojilnice v zadnjih 20 letih (glej diagram). Menil je, daje EU vsekakor nov izziv in da bo treba napeti vse sile in najti nove pristope - samo tako bo njihova posojilnica kos spremembam in prestrukturiranju v gospodarstvu. Za konec tisočletja je izrazil željo, da bi posojilnica dosegla bilančno vsoto milijarde šilingov.
Novi predsednik upravnega odbora, mestni svetnik Fric Ku-
mer, je v svojem nagovoru dejal, da so perspektive posojilnice spodbudne, daje delo konstruktivno in strokovno. Nagovoriti bo treba nove stranke in poslovne partnerje, ne glede na narodnostno pripadnost. Treba pa bo pospešiti tudi stike z obmejno Slovenijo. Zanj pomeni EU nove možnosti.
V diskusiji, ki je sledila poročilom in volitvam, je dipl. inž. Domej od SJKK izrazil željo po večji pomoči kmetom, ki so ta čas v izredno težki gospodarski situaciji prav zaradi vključitve Avstrije v EU. Dipl. inž. Koncilija, direktor mešanega podjetja Alpetour, pa je izrazil nekaj kritičnih misli v zvezi z obrestnimi merami in si želel še boljšega sodelovanja. Predstavniki krajevnih društev so se posojilnici zahvalili za pomoč, katero jim je nudila v različnih oblikah.
Ob zaključku občnega zbora pa je predsednik ZSZ Miha Antonič trem zaslužnim zadružnikom podelil odličja Valentina Janežiča v zlatu. Prejeli so jih: Michael Lubas, Janez Apovnik in Stanko Vavti.
Novima predsednikoma upravnega in nadzornega odbora, Fricu Kumru in Alfredu Kralu, vsem odbornikom in častnemu predsedniku Lipeju Koleniku čestita tudi SV.
M. S.
NATEČAJ DEŽELNE VLADE
Prvi mesti za dvojezične šole
V današnjem času spada zdravstvena vzgoja med poglavitne naloge šolske dejavnosti. Spričo dejstva, daje pri več kot polovici učencev videti večje ali manjše telesne poškodbe že med šolsko dobo, je referent za zdravstveno vzgojo pri deželni vladi, namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwink-ler, meseca marca razpisal natečaj pod geslom »Zdrava šola«. Pozval je vse koroške ljudske šole ter učitelje, da predložijo primerne koncepte in predloge za zdravstveno vzgojo v šoli.
Posebna žirija je poslane predloge ocenila in te dni razglasila razveseljivo presenečenje: prvo nagrado natečaja in s tem 15 tisoč šilingov prejme LŠ v Ledincah. Ravnatelj Pepi Müller, nadvse zadovoljen, je orisal predloženi načrt: »Skupaj z združenjem staršev na naši šoli smo učitelji izdelali načrt za novo ureditev prostora zunaj šolskega poslopja. V načrtu je previden biotop tik pred vhodom v šolo, razred v naravi v bližnjem gozdu in postavitev primernih naprav za športno udejstvovanje na prostoru, kjer šolarji preživijo prosti čas v odmorih. Vse to moramo šele uresničiti, tako da bomo denarno nagrado smotrno uporabili.«
Drugo nagrado, 10 tisoč ši-
lingov, je prejela LŠ Loče (ravnatelj Karli Miki). Šolarji iz Bač, ki se vozijo v Loče s šolskim busom so sledili pozivu učitelja Joška Wrolicha ter se prostovoljno odpovedali vožnji z busom. Število pešcev je
meseca marca in aprila tako na- DRUŠTVENI PIKNIK raslo, daje občina nameravala šolski bus ukiniti. Razburjeni starši malčkov iz prvih dveh
Ziljam so se poveselili
razredov so »rešili« prevoz svojih otrok, šolarji iz višjih razredov pa pridejo vsak dan peš v šolo. Občina je eno vožnjo sploh ukinila.
Učiteljem obeh šol veljajo naše izkrene čestitke.	■
V prelepem vremenu so se pod hrasti ob Magrovem ribniku v Maloščah pri Bekštanju zbrali člani prosvetnih društev »Do-brač« z Brnce in »Žila« z Ziljske Bistrice. Poveselili so se na pikniku ob jedeh na žaru in
V soboto, L julija, je glavna šola v Vetrinju priredila praznik tolerance. Pripravila je obširen in bogat spored, med drugim ples, petje, gledališko predstavo, pantomimo, predstavitev nove šolske zastave, modno revijo, razstavo ročnih del in prodajo prvega šolskega lista. Učenci so spuščali balone z željo po miru. Na šolskem dvorišču pa je bilo prikazano, da med seboj ne smemo graditi pregrad, marveč le mostove razumevanja.
Šolarji, ki so prijavljeni k slovenščini, pa so pripravili nagradno uganko, v kateri so bile nameščene razne oznake predmetov, ki jih je bilo treba pravilno slovensko imenovati. Na zaključku prireditve je bilo žrebanje. Dobitke zanj sta darovali tovarna Elan in Zveza-Bank.
Za uspešen potek prireditve so skrbeli učitelji in učiteljice, šolarji in Šolarke ter seveda tudi starši.	.	N. M.
Gamsoma mama iz Ločila je na pikniku prejela Elanove smuči
obilici pijače. Pod hrasti na domači zemlji jih je gostil Peter Kravanja, spremljale pa viže in pesmi neumornega harmonikarja iz Podkorena. Ob mizah je bilo poleg veselja tudi kar nekaj resnih debat, saj so imeli možnost predebatirati aktualne dogodke, pa tudi kako politično so rekli. Društvi pa sta pripravili tudi nagradno žrebanje in prvo nagrado - Elanove smuči - je prejela Gamsova mama z Ločila. Želimo ji prijetno smuko! Vzgojiteljica Terezija Gal-lob pa je ob tem, ko so starši uživali, poskrbela za otroke in jim na travniku pripravila odlično zabavo.	■
LJUBELJSKO TABORIŠČE
Spomini so še živi
Petdeset let po ukinitvi maut-hausenske podružnice koncentracijskega taborišča na Ljubelju, taborišč na severni in južni strani, vse bolj odgrinjamo skrivnosti tedanjega dogajanja. Velik odmev je imela razstava slik in dokumentov v Celovcu, ki zdaj gostuje v Wolfsbergu, dobršen del skrivnosti razkriva Zausnigova knjiga o pozabljenem taborišču na Ljubelju, tudi serija Mauthausen na Ljubelju Janka Tišlerja v našem listu zbuja veliko zanimanje med bralci. Južna, gorenjska stran taborišča je ustrezno urejena in ob ogledu si lahko vsak obiskovalec ustvari vsaj osnovno predstavo. Severno taborišče na koroški strani pa je zaraščeno in od 10. junija dalje vsaj dve veliki tabli z besedilom in skico taborišča opozarjata nanj.
Preteklo soboto pa smo vsaj nekateri nekoliko podrobneje spoznali prostor taborišča na koroški strani in na diskusijskem večeru v Borovljah tudi dogajanje in spomine še živečih prič časa.
Medse smo povabili dipl. inž. Janka Tišlerja iz Tržiča, ki je bil tedaj, od leta 1942 do svojega pobega v partizane leta 1944, uslužbenec v skupini geometrov na Ljubelju, ob tem pa pridno zbiral dokumentacijo in redno in podrobno pisal dnevnik dogajanja v in okrog taborišča. Na južni strani nam je razkazal taborišče in nam
Janko Tišler je vodil pohodnike po zakritih sledovih taborišča
razložil organizacijo življenja in dela kaznjencev (barake, apelplac, stražarski stolpi, žaži-galnica-krematorij, ambulanta, kuhinja, esesovsko taborišče in barake za civilne delavce). Nadalje smo si vsaj približno ogledali gorske smeri, po katerih so na koroško stran bežali interniranci.
Na koroški strani je bilo taborišče podobno organizirano, vendar še mnogo bolj skrivnostno, saj je bilo potisnjeno prav v dolino pod Zelenico. Kljub zaraslosti pa je za poznavalca ohranjenih še precej ostankov objektov (plato kuhinje, temelji barak, zidovi umivalnice in stranišča, terase apelplaca in barak idr. Kmet, ki je na tem prostoru pripravljal drva, pa nam je dal tudi nekaj koncev bodeče žice, ki jo je v
sko taborišče, saj je nacistični režim v tistem času svojo delovno silo, ki je bila povečini na fronti, nadomeščal z interniranci v kacetih. Osnovna značilnost ljubeljskega taborišča pa je prav v tem, da bližnje (slovensko) prebivalstvo do jetnikov ni bilo - kot drugje - sovražno razpoloženo, temveč jim je, kolikor je prišlo z njimi v stik, pomagalo. Na slovenski strani so jim pomagali aktivisti Osvobodilne fronte in tudi ne-. kateri civilni delavci na Ljubelju (pošta, paketi, potrebščine, poročila o vojnem stanju), na
Na večernem predavanju so se nekateri prisotni spominjali dogodkov izpred 50 let. Dr. Mračnikarjeva je predstavila knjigo o tej temi.
CENTER K & K V ŠENTJANŽU
Jazz v poletno noč
V centru k & k v Šentjanžu oziroma na njegovem dvorišču je bil pretekli petek zanimiv jazz koncert. Nastopila je skupina Projekt Beton, ki je pri nas znana predvsem po izvrstnih solistih Tonču Feinigu in Emilu Krištofu. Na koncertu pa smo spoznali še ostala dva, ki prav nič ne zaostajata za njima, to sta Mihi Erian in Stefan Thaler. Vsak po svoje je mojster glasbe, solist in in-provizator, vsi skupaj pa so nam predstavili izvrsten jazz. Navdušenje sicer bolj maloštevilnega poslušalstva je bilo veliko, z aplavzi so izražali svoje navdušenje nad solistič-
nimi vložki saksofonista Mi-hija Eriana, pianista Tonča Feiniga, bobnarja Emila Krištofa in virtuoza na basu Stefana Thalerja ter nad njihovo skupno igro. Skupino je predstavil Walter Gutov-nik, pozdravil pa predsednik šentjanškega društva Martin Moschitz. Kvaliteta skupine, njena izvirnost, njihove lastne skladbe in virtuoznost izvedbe si zaslužijo še več nastopov, predvsem pa več pozornosti glasbene publike. Le škoda, da zaradi študija prvih dveh v Haagu, skupino lahko slišimo le v počitnicah.
J. R.
tem gozdu menda še kar precej.
Zvečer istega dne pa smo se srečali pri Cingelcu na Trati s pričami tedanjega časa. Seveda je teh prič še več, a nekatere (Tomkova mama) zaradi obolelosti in starosti niso mogle priti. Razgovora so se udeležili Janko Tišler, Katarina Roblek-Vokovnica iz Zgornjega Kota in Janko Male iz Srednjega Kota v Selah, usmerjal pa ga je dr. Valentin Sima. Taje za ljubeljsko taborišče dejal, da je bilo izrazito delovno kaznjen-
koroški strani pa so slovenske domačije v Zgornjem in Srednjem Kotu pomagale pobeglim internirancem, partizani oz. aktivisti OF pa so jih vzeli v zaščito in jih spremljali na slovensko stran, kjer so jih predajali večjim partizanskim enotam.
Janko Tišler je podrobno in z veliko natančnostjo opisal tedanji položaj v dolini pod Ljubeljem, v Brodeh in okolici -Slovenji Plajberk, Podljubelj ter Srednji in Zgornji Kot. Go-
voril je o obveščevalskih zvezah, partizanskih akcijah, predvsem pa o pomoči ljudi pobeglim kaznjencem. Roblekova mama iz Zgornjega kota je povedala, kako so na njihovo kmetijo ob koncu aprila 1944 prišli trije ruski ubežniki. Prosili so za hrano. Dala jim je mleko in kruh, za popotnico pa še dva hleba in nekaj klobas. Še isti dan pa je k njim prišla policija in pozneje še esesovci s psi. Katarina Roblek je to pripovedovala, kot da je bila ta pomoč tedaj povsem samoumevna, kot da se s tem ne bi vsa družina izpostavila krutemu maščevanju. Zanjo je bila to le pomoč soljudem v stiski, tako kot je bilo povsem normalno, da je gostila tudi cele enote partizanov, in to zelo pogosto. Ce bi bili vsi tako človeški, kako bi bilo vse enostavno. Taki pa na srečo niso bili le Vokovnikovi, bilo jih je več (Franc, Žerjav Tomk in drugi).
Janko Male, tedaj že organiziran partizan, je povedal, kako sta z bratom Ludvikom našla prav te tri Ruse (Vladimir Orle-nok, Pavel Pomoncev, Grigorij Pokletzkij - menda je bil eden Poljak) in kako so bili veseli, da so se srečali s partizani. Vključili so se v njihove vrste in bili odlični borci.
Med poslušalstvom pa se je našla še dodatna priča časa. To je bil Hanzi Kolenprath, ki je takrat kot petleten otrok živel v Brodeh. Ob pripovedovanju Janka Tišlerja se je precej podrobno spomnil dogodkov in mu v vsem pritrdil ter ga dopolnil s svojimi otroškimi spomini.
Razgovor pri Cingelcu je bil živahen, trajal bi lahko dolgo v noč, tematika je zanimiva, razburljiva, spomini so še živi, potrebno bi se bilo pogovarjati še naprej, tudi v drugih krajih, da ne bi spet pozabili...
Jože Rovšek
ONE WORLD -ONE VOICE
Dvojezični zbor z novo CD
En svet - en glas, geslo Dvojezičnega zbora PA pod vodstvom Edija Oražeta, je bilo slišati v nedeljo, 2. julija, pri Cingelcu na Trati ob predstavitvi njihove CD-plošče. Skupina študentov in študentk pedagoške akademije je pod geslom ONE WÖRLD-ONE VOICE zbrala poleg slovenskih in nemških pesmi, afriške, argentinske, irske, anlgeške, ruske,hrvaške, pa tudi pesmi Romov, katere je v program vključila v spomin na umorjene Rome v Oberwartu/Zgornja Borta. Skratka, uživali smo ob prijetnem glasbenem loku okoli sveta, ki s pesmijo povezuje ljudi in narode med seboj.
Povezava je bila kakor ves koncert, razgibana in živahna, in to vzdušje je odmevalo tudi v številni publiki. Zdelo seje, da ima dvojezični zbor prav velik krog zvestih poslušalcev.
Program se je končal s čudo-
Dvojezični zbor pod vodstvom Edija Oražeta je navdušil pri Cingelcu
vito afriško pesmijo »Senzeni-na«. Ta je nastala v času upora črncev proti oblasti Burov v Afriki. In v tem smislu zbor ocenjuje in poje to pesem -upor proti nečloveškem nasilju.
Po treh dodatnih pesmih pa je Edi Oraže povabil publiko, da skupaj z zborom pri jedi in
pijači še malo posedi in poklepeta. Program ONE WORLD-ONE VOICE, ki so ga predstavili in tudi prodajali na CD, bo mogoče kupiti jeseni tudi na kaseti in sicer v izdaji knjižnega daru Slovenske prosvetne
zveze.
K. W.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 6. 7.
CELOVEC, v otroškem vrtcu, Mikschalle 4 - SŠD
15.00	Poletna veselica
ŠKOFIČE, v Ij. šoli - SPD »Edinost«
20.00	Kulturni večer: Vaščani pojo, kvartet Rož, MePZ ZG za Slovence
PETEK, 7. 7.
REBRCA, v Mladinskem centru - MC, KKZ, GŠ
20.00	Koncert godalnega kvarteta »Quadrifolium« iz Trsta
ŠMIHEL, v ljudski šoli
20.00	Poletni koncert New Times Big-Band; gosta Heinz van Hermann (saksofon), Dada K. (vokal)
SOBOTA, 8. 7.
ŽELEZNA KAPLA, pred občinskim kopališčem - SPD »Zarja«
20.30	Poletna noč, za ples igra ans. Melos
NEDELJA, 9. 7.
KOMELJ - KPD »Drava«, KOM, Živinorej. zadruga in PČ Srečanje pri Štibarju
11.00	sv. maša z župnikom F. Zergoiem, nato družabno srečanje za otroke in odrasle
RADIŠE, v kulturnem domu
14.00	Prireditev ob zaključku delovne sezone in piknik; nast. domače društvene skupine in kot gost Arbeitergesangsverein »Alpenrose« iz Vordernberga
SREDA, 12. 7.
DOBRLA VAS, v samostanu - SPD »Srce«
20.30	Dežela ob Dravi - Land an der Drau; sod.
Militärmusik Kärnten in SPD »Srce«; pokrovitelji dež. glavar Ch. Zernatto, župan J. Pfeifer, predsednik NSKS dr. M. Grilc
SOBOTA, 15. 7.
TINJE, v Domu
18.00	Začetek tečaja za slovenščino »Slovenske počitnice«, vodita mag. dr. Silvija Borovnik in dr. Miha Vrbinc
ZG. ŽAMANJE, v gostilni Picej - SPD »Vinko Poljanec«
20.30	Tradicionalno kresovanje s petjem in plesom
NEDEUA, 16. 7.
KOMELJ - ZKP, SPD »Edinost«
XVI. pohod na Komelj in spominska svečanost ob 50-letnici zmage nad fašizmom
OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub »Obir«
14.00	Srečanje harmonikašev in nastop ansambla »Podkrajški fantje« iz Slovenije.
Slovenski vestnik čestita:
gospodu mag. Lovrencu Kreutzu z Blata, ki je na Dunaju zaključil študij iz socialnih in gospodarskih ved; gospe Mariji Zlinder s Suhe za 70. rojstni dan; gospe Lote Tomaschitz iz Železne Kaple za osebni praznik; gospe Emi Paulič z Obirskega za rojstni dan; gospe Ančki Čebul -Pasovnikovi mami iz Šmihela za 87. rojstni dan; gospe Mariji Jernej iz Šentvida za osebni praznik; gospodu Francu Polcerju iz Šentvida za rojstni dan; gospe Mariji Mischitz z Dvora za rojstni dan; gospodu Cirilu Schiffrerju iz Mokrij za rojstni dan; gospe Margareti Wutte iz Slovenij za rojstni dan; gospe Ančki Sadovnik iz Lepene za 60. rojstni dan; gospe Heidi Lampichler z Ra-diš za 30. rojstni dan; gospe Tra vdi Lipuš iz Celovca za 30. rojstni dan; gospodu Adiju
Hafnerju iz Vogrč za 32. rojstni dan; gospodu Cirilu Rudolfu z Bistrice za rojstni dan; gospodu Fricu Jerneju iz Šmihela za rojstni dan; gospe Ani Čebul iz Šmihela za rojstni dan; gospodu Aleksu Kosu iz Borovij za rojstni dan; gospodu Fritzu Urhu iz Podjune za 70. rojstni dan; gospe Rozi Kelih iz Sel za rojstni dan; gospe Mariji Mlečnik s Kota za rojstni dan; gospodu Lojzu Gregoriču iz Male vasi za 60. rojstni dan; gospe Frančiški Pasterk iz Železne Kaple za 70. rojstni dan; gospodu Lorencu Novaku z Obirskega za 20. rojstni dan; gospodu Janku Gabrielu z Leš pri Šentjakobu za rojstni dan, Rihardu Grilcu za uspešno zaključen študij veterinarstva; Miru in Julijanu Verdel ter Mateju Kežarju za rojstne dneve.
k & k center Šentjanž SPZ
^ kultur^
Ml
komunikacija
Petek, 14. julija 95, od 15. do 18. ure
Sobota, 15. julija 95, od 9. ure dalje
Work shop/delavnica »Oblikovanje gline«, tečaj vodi Nežika Novak; prijave na tel. 0 42 28/37 96 ali 0 46 3/51 43 00-22
Razstave
Razstava Zorke L-Weiss:
»Od začetkov do sedaj«
Etnološka razstava:
»Odkruški koroške dediščine«.
Čas: do 9. septembra 1995 torek, četrtek, sobota od 18. do 20. ure in sreda, petek od 9. do 12. ure.
CDn
jrU Ldija
vabi na
POLETNO NOČ
v soboto, 8. julija 1995, pred občinsko kopališče v Železni Kapli
Za ples igra ansambel MELOS
Za jedačo in pijačo je poskrbljeno!
Zveza slovenskih žena
išče še dodatne
vzgojitelje/vzgojiteljice oz. spremno osebje
za otroke, ki bodo na letovanju v Poreču od 20. do 31. julija.
Javite se na ZSŽ (Milka Kokot), tel.: 0463/51 43 00-40 ali 14.
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS)
vabi
Poljedeljsko brez kemije?
koruza, žito, alternative
Obhod njiv na kmetijah:
Helldorf Volker (Thalienstein), Vovbre pri Velikovcu in Kiessmann Rudi, Dullach/Dolje pri Tinjah
v soboto, 8. julija,
se srečamo ob 14. uri na kmetiji Helldorf
Obhod njiv: koruza, sončnice, navadna ogrščica
*	stanje kultur, zdravje tal (analiza strukture tal)
*	primerni vmesni posevki in obdelava tal
v četrtek, 13. julija, ob 13.30 uri pri gasilskem domu v Dobu
vodita: Renate in Peter Kopeinig, štajerski inštitut za ekološko kmetovanje
Pridelovanje vmesnih posevkov
-	predavanje
*	ÖPUL: kaj je treba upoštevati pri zeleni odeji
*	Kakšne vmesne posevke za kaj?
*	Kaj narediti s praho?
v četrtek, 13. julija, ob 20. 30 uri v gostilni Loser, Šmihel nad Pliberkom
referenta: Renate in Peter Kopeinig,
Štajerski inštitut za ekološko kmetovanje
Pridelovanje vmesnih posevkov
-	predavanje
*	ÖPUL: kaj je treba upoštevati pri zeleni odeji?
*	Kakšne vmesne posevke za kaj?
*	Kaj narediti s praho?
v ponedeljek, 17. julija, ob 20.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico Šentjakob
referent: ing. Ernst Müllneritsch (Kärntner Saatbau)
Prireditve podpira Posojilnica-Bank / Zadruga-market
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 6. 7.
81.10	Rož - Podjuna - Žila
Petek, 7. 7.
18.10	Poletni festivali
Sobota, 8. 7.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 9. 7.
6.30 Dobro jutro na
Koroškem, duhovna misel
18.00 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 10. 7.
18.10 Počitniško delo.
Uresničitev sanj ali stik z vsakdanom?
Torek, 11. 7.
18.10 Partnerski magazin
Sreda, 12. 7.
18.10 Društva se
predstavljajo 21.04 Glasbena
Dober dan, Koroška
NEDEUA, 9. 7.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 10. 7.
17.20 TV SLO 1
■	Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu: Od boja za pravico staršev do današnje uveljavitve
■	Auschwitz: Deželna komemoracija v ledeni shrljivosti taborišča smrti
■	Novi narodni svet ima novega predsednika
■	»Barbara Lucija pomoj«: Filmska dokumentacija narečja na Djekšah ob primeru mlina v Tolstem vrhu
■	Ob zaključku šolskega leta: Telovadnica ljudske šole v Šmihelu - največja podjunska galerija
■	Tourkviz '95:
Lepote pri sosedih
Camping Rosental-Rož
družina Kupper-Wernig na Kočuhi vabi na
DNEVE SLOVAŠKE KUHINJE
še do sobote, 8. julija ‘95 Za vas kuha mojster kuhinje Petr Jesensky iz Stročinja
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46.1/51 43 00-30, 33, .34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71.
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46.3/51 43 00 71
Tisk
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46.3/50 5 66, faks 0 46.3/51 43 00 71
PREDAVANJE
Koroška zgodovina skozi stvarna očala
»Zgodovinska znanost ustvarja mite, ki se po zaslugi šole in izobraževanja zasidrajo v naših glavah«. To je ena od osrednjih, za Koroško brez-dvomno heretičnih tez, ki jih je v zvezi z letošnjimi proslavami postavil univ. prof. dr. Andrej Moritsch pretekli teden v celovškem Napoleonstadlu.
Tam je na povabilo Delovne skupnosti ‘95, ki si prizadeva za razčiščene odnose med obema narodoma v deželi, predaval o nastanku in razvoju etničnih in jezikovnih struktur na Koroškem, kar je seveda mastna paša za raznorazne šolane in samozvane razlagalce zgodovine..
Osvobajanje
Moritsch je svojo tezo utemeljeval prav na primeru koroškega plebiscita, katerega proslavljanje se je izrodilo v zmagoslavje nad Slovenci, čeprav je bil demokratična odločitev, vsi
tisti, ki so glasovali za SHS, pa so bili ožigosani za »izdajalce«. Takšno pojmovanje plebiscita po mnenju Moritscha ni nič drugega kot izraz globokega strahu, ki je bil tudi gonilna sila etnične in jezikovne hegemo-nizacije dežele - beri germanizacije in potujčevanja Slovencev. Ta strah, na Koroškem mu pravijo »prastrah/Urangst«, je docela odvečen, a kljub temu so ga politiki in domovinski krogi uspešno izrabljali - in ga še - v prid »kulta meje«.
Etnos - nacija
Izoblikovanje obeh narodov na Koroškem je bilo mogoče samo s politizacijo etnij v prejšnjem stoletju, pri čemer je prav zakoreninjenje dualistične ureditve avstro-ogrske monarhije, to je razdelitev oblasti med Madžari in Nemci, nujno sprožila pri Slovanih obrambne mehanizme. Na Koroškem je slovensko nacionalno gibanje (Ze-
dinjena Slovenija) dobilo vlogo in pomen osvobodilne ideologije izpod nemškega političnega, gospodarskega in s tem tudi je-zikovnegaa vpliva, na nemški strani pa je nacionalno gibanje imelo vlogo ohranjevanja vpliva, oblasti in posesti.
Ker pri teh štetjih seveda ni šlo za verodostojno in resnično etnično oz. jezikovno podobo v deželi in za korektne podatke, so za deklariranje postali merodajni in odločilni drugi dejavniki, ne pa materin jezik, katerega so kot kategorijo uvedli nacionalsocialisti hkrati s kategorijo »windisch«. To povsem politično kategorijo »nemštvu prijaznih in Koroški zvestih Slovencev« je iznašlo koroško zgodovinopisje, nacisti pa so jo uvedli v ljudska štetja. In odtlej je tako rekoč stalnica povpraševanj.
Gospodarski razlogi
Če se povrnemo k plebiscitu,
ne moremo mimo odločilnih vzrokov za izid, ti pa so bili predvsem gospodarski. Večina takratnega prebivalstva v coni A je bila kmečka in slovenska. In za kmete je bilo najbolj pomembno, kje bojo lahko prodajali svoje izdelke - torej je šla odločitev v prid Avstrije. Delavstvo in tudi meščani so se nagibali bolj k Jugoslaviji, ki jim je obetala boljšo prihodnost.
Ljudje se torej 10. oktobra niso odločali za »nacionalno državo«, kakor je trdila nedotakljiva koroška zgodovinarska ikona Martin Wutte. Tudi trditev, da so menda socialdemokrati »rešili« južno Koroško, je zgolj legenda ali mit. Za prebivalstvo so bili odločujoči tudi drugi, ne samo nacionalni ali ideološki argumenti. Sploh pa je bil plebiscit zanj »vsiljena prireditev«, je svoje predavanje zaključil dr. Moritsch.
Franc Wakounig
MEDNARODNI FESTIVAL
Lutka, lutke, lutki,...
»... ker v kulturi ni meja in ker lutke ne poznajo politike ...« (Rado Mužan)
V okviru mednarodnega festivala lutk »Lutke brez meja« so se v ponedeljek, 4. julija, na Mohorjevem vrtu predstavile štiri lutkovne skupine iz treh dežel: iz Avstrije, Slovenije in Italije.
Po dolgem čakanju in po mnogokratnem »Teta, teta wann fangt's denn an?«, se je začela igra »Soviča Oka«. Pripravila je to igrico z marijone-tami lutkovna skupina KPD Šmihel. Zelo mlada skupina je zaigrala prisrčno igro o sovi, ki je hotela biti nekaj posebnega. Mislila je, da mora biti budna čez dan in spala pa bi rajši ponoči. Toda ob koncu je tudi oče sova sam spoznal, daje sovica
Oka čisto navadna samo malo prismojena sova.
Z glasnim »Attenzione he musik! O. K?« sta se po kratki pavzi vključila »Pani und Buresch« od skupine Theater Trittbrettl. Klovn Buresch je navdušil otroke in odrasle s svojimi šalami in s svojo ne-
znosno nespretnostjo. Pani, ki je bil ročna lutka, pa mu je bil zdaj boječ asistent, zdaj strog kritik. No, nazadnje pa smo le slišali napovedano glasbo.
Od lutkovne skupine iz Jesenic se je pa zvedelo, »kaj se zgodi, ko pes za piti dobi«. Pes Rihard se je namreč spotikal čez svoj jezik in trdil, da fonfek fije in šele, ko mu je rekla siamska mačka, naj se napije vode, je uvidel, da sonček sije. Po tej zgodbici je lutkovna skupina GM iz Jesenic pokazala kar še eno zgodbico in sicer »Rdečo kapico«, ki ni bila tako plašna kot v pravljici in se sploh ni bala volka.
Ob koncu programa pa so otroci videli še italijanskega lutkarja Paola Valentija iz Trsta s svojimi ročnimi lutkami.
Otroci iz dvojezičnih vrtcev in ljudskih šol so se na Mohorjevem vrtu odlično zabava-
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
Zaključni nastop oddelka
v Škofičah
Letošnje glasbeno šolanje so zaključili tudi učenci oddelka v Škofičah. Prejšnji četrtek so za starše in prijatelje glasbe izvedli svoj zaključni koncert. V društveni dvorani nad posojilnico jih je nastopilo kar trinajst in v sedemnajstih solističnih in duo točkah so pokazali zadovoljivo znanje. Največ učencev je igralo klavir, nadalje so nastopili s kljunasto in prečno flavto, kitaro, trobento, violino in celo na bobnih. Ob koncertu seje poslovila njihova učiteljica Monika (Seher) Thurner, ki odhaja na karenčni dopust. Zahvalili so se ji z darilom.
Mirko in boben
Pismo bralca
Zakaj pačenje in potvarjanje zgodovine?!
Uredniki Slovenskih sporedov Avstrijske radiotelevizije se veselimo vsakega poslušalca, ki se zanima za sodobno vrhunsko slovensko literaturo - zanje smo pripravili tudi vrsto literarnih večerov. Manj navdušeni smo seveda nad takšnimi, ki to, kar jim v literaturi ideološko ne ustreza, samovoljno obrnejo in vrednotijo politično.
V pismu bralca Lipej Kolenik podtika kulturnemu uredniku, da je v radiu rekel, »da so morali zapustiti domovino zaradi komunistov«. Uvod v inkriminirano predstavitev knjige Miloša Mikelna »Veliki voz« je bil, citiram, tak: »Leta 1945 so se na
polju med Zakamnom in Vetrinjem pri Celovcu gnetli desettisoči begunci iz Slovenije, ki so ob koncu II. svetovne vojne zbežali pred komunistično oblastjo«.
Kdor v tem uvodnem stavku, ki objektivno ne vsebuje nič drugega kot zgoščeno napoved za odlomek iz literarnega dela, v katerem Mikeln opisuje praznik Telovega v letu 1945 v podružni cerkvi v Zakamnu, kamor se je zatekla tudi skupina beguncev, vidi pačenje in potvarjanje zgodovine, ta očitno ni hotel slišati jasne in nedvoumne napovedi, da gre v oddaji za odlomek iz literarnega dela, ne pa za poročanje o zgodovini.
Mirko Bogataj, glavni urednik
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Oskrba -tipičen ženski posel
piše dr. Štefka Vavti
Za okrog 80 odstotkov vseh oseb, ki so potrebne oskrbe, skrbijo ženske/matere v družinskem krogu. Sem štejejo hčerke, ki negujejo ostarele starše, matere in žene, ki skrbijo za svoje otroke ali pa moža ipd.
Vse kaže, da se sedanje stanje, ko največji del skrbi za nego otrok, starih in bolnih, nosijo ženske, tudi v bodoče ne bo spremenilo. Podobna slika se nam kaže v našem vsakdanjiku. Samo pomislite na svoj ožji prijateljski krog, na znance: koliko žensk, ki dan za dnem skrbijo za starše, otroke bi lahko našteli? In koliko moških se ta hip spomnite, ki prav tako prevzemajo svoj delež pri oskrbi in negi najbližjih?
Čeprav že od leta 1990 tudi moški lahko gredo ob rojstvu otroka na karenčni dopust, številke povedo vse. V začetku leta 1994 je 120.200 oseb prejemalo karenčno nadomestilo, med njimi pa je bilo k 990 očetov.
To pa ne pomeni nič drugega kot to, da še vedno - zakonske ureditve sem ali tja - gredo na karenčni dopust ženske/matere, ne pa moški/očetje.
Enako velja za nego bolnih otrok. Tudi dopust za nego bolnega družinskega člana si vzamejo največkrat ženske, le redko se v njihovem krogu znajde tudi kak moški.
Argumentov za to ne-vključevanje imajo kar dovolj pri roki. Včasih je na prvi pogled očitno, da je kariera moškega pomembnejša od poklicnega napredovanja ženske. Za to ne nazadnje skrbi že sistem neenakosti ženske in moškega v poklicu (npr. pri plačah).
Širok pa je tudi krog tistih, ki se izgovarjajo na biološko razliko med žensko in moškim, ki - tako vsaj menijo - naravnost predesti-nira ženske za vse posle okrog oskrbe, saj so bolj čustvene, nežne....
O dejstvu, da se nekateri' moški izmikajo, ko da bi v gospodinjstvu in pri oskrbi drugih ne znali migniti s prstom - ker se morda bojijo, da bi jih kdo »prisilil« ali pa jih nagovarjal, da naj kdaj pa kdaj prevzamejo tudi kako takšno nalogo - na tem mestu ne bom razpravljala.
Menim, da se nam ni treba čuditi, če so le ženske sposobne izjav, kakršna je tale: »Moja družina je moj poklic!«
Družbene razmere pa še podpirajo in potrjujejo status quo, in sicer pri izobrazbi, plačah, poklicnih možnostih in napredovanju.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
II. ZVEZNA LIGA
Tekme so izžrebane
Na prazniku SAK v Globasnici je dr. Tomi Partl (prvi na levi) v imenu Koroške nogometne zveze podelil igralcem in trenerjem SAK spominske kolajne. Na sliki igralci SAK, trenerski štab, zadaj pevci okteta Suha, ki so prvaku regionalne lige ob slavju zapeli.
Že zdaj je znan razpored jesenskega dela tekmovanja v
II.	zvezni ligi in Slovenski atletski klub že ve, kaj ga čaka. V 7. kolu bodo naši nogometaši igrali v koroškem derbiju. SAK mora 23. septembra v goste k SV Nessl Spittal, ki je bil doslej edini koroški predstavnik v drugi najvišji ligi in sodi med najboljše ekipe.
5.	avgusta se začne jesenski del prvenstva, SAK pa gosti Favoritner AC, ki je prav tako novinec v ligi.
Svoje tekme bo SAK igral »doma«, na celovškem stadionu. Mesto Celovec je namreč dovolilo, da sme prva ekipa SAK vse tekme igrati na mestnem stadionu, dovoljen pa je tudi zadnji trening in točenje pijač.
SAK pričel s treningom
Prva in tudi druga ekipa SAK sta ta teden začeli s pripravami. Dokončen sestav moštva še ni
znan, vendar pogajanja za okrepitev tečejo.
Tekme SAK:
1.	kolo (5.8.):
SAK - Favoritner AC
2.	kolo (11.8.):
Lustenau - SAK
3.	kolo (19.8.):
SAK - Linz
4.	kolo (26.8.):
SAK - Kufstein
5.	kolo (2.9.) :
St. Pölten - SAK
6.	kolo (16.9.):
Spittal - SAK
7.	kolo (23.9.):
SAK - Oberwart
8.	kolo (4.10.):
SAK - Mödling
9.	kolo (7.10.):
Wattens - SAK
10.	kolo (14.10):
SAK - WSC Gerasdorf
11.	kolo (21.10):
Leoben - SAK
12.	kolo (29.10):
SAK - Flavia
13.	kolo (4.1 L):
Vienna-SAK
14.	kolo (11.11.):
SAK - Klingenbach
15.	kolo (18.1 L):
Braunau - SAK
PODLIGA VZHOD
Bilčovs - z novim igriščem do uspehov
V minuli tekmovalni sezoni je bil Bilčovs na čelu s trenerjem Sigijem Hoblom eno najboljših moštev v podligi vzhod. Predvsem z jesenskim delom prvenstva je trener Hobel še posebno zadovoljen, ker je ekipa dokazala, da s kompletno postavo sodi med najboljša moštva.
Hobel: »Jezi me le, da so bili nekateri igralci premalo disciplinirani, da smo zgubili točke npr. proti zadnjemu in tako pokazali, da za višje naloge le še nismo sposobni. Vigre-
di pa mi je zaradi poškodb izpadlo kar osem standardnih igralcev, česar še nisem doživel! Predvsem poškodba Quantschniga je zelo oslabila naše moštvo. Zaradi gradnje novega igrišča v Bilčovsu smo se na treninge morali podati v Šentjanž, kjer pa pogoji niso idealni. Zal tudi letos v jeseni še ne bomo mogli trenirati na domačem igrišču!«
23. julija bo v Bilčovsu otvoritev novega igrišča. Za ta praznik je klubu uspelo pridobiti av-
strijskega viceprvaka Sturm Graz, ki bo odigral tekmo proti naši in sestavljeni ekipi iz Roža.
»Novo igrišče v Bilčovsu bo zelo lepo in idealno za tekmovanja. Za otvoritveno tekmo proti Sturmu iz Gradca bom sestavil 2 ekipi, ki bosta igrali vsaka en polčas. Enajst igralcev bo iz Bilčovsa, enajst pa iz moštev iz okolice.
Vsekakor se že veselim, da bomo prvenstvene tekme spet lahko igrali doma in upam, da bomo tudi v prihodnji sezoni med najboljšimi moštvi v podligi. K moštvu se je vrnil Weichboth, iz Kotmare vasi je prišel Tributsch in oba sta izkušena igralca in zato okrepitev za moštvo. Sicer pa moštvo ostane bolj ali manj nespremenjeno.«
Praznovanje pri Kosti v Celovcu - tudi v znano kavarno so povabili člani SAK svoje prijatelje in navijače, da proslavijo skupno vstop v drugo zvezno ligo. Ob pijači in prigrizku je bilo seveda zelo veselo.
BELJAK
v
Športni uspehi slovenskih šolarjev
Šolarji so se res dobro izkazali
Okrajni šolski svet Beljak je priredil pretekli ponedeljek v stadionu v Beljaku šolsko prvenstvo v lahki atletiki.
Tekmovanja seje udeležilo nad 250 šolarjev iz 21 ljudskih šol. Izredno uspešni so bili na tem tekmovanju šolarji in šolarke iz dvojezičnih šol. Desetletna Elizabeta Kargl iz Bač je bila najhitrejša v sprintu na 50 metrov z novim rekordnim časom 7,98 sek. Pri teku na 800 m je postala druga. Prekosila jo je le Christina Smole iz Ledine. Pri fantih je bil najhitrejši na 50 m Andreas Fugger (LS Podgorje) s časom 7,81 sek. Drugi, Izidor Sticker iz Šentjakoba, je zaostal le za štiri stotinke sek. Izreden skok se je posrečil Martinu Oražetu iz Rožeka. Pri skoku v daljavo je z neverjetnimi 4,19 m postavil nov rekord in postal prvi. Tretji v tej panogi je Markus Truppe iz Podgorij.
Igor Ogris -1. slovenski profesionalec
Ta teden se je Igor Ogris, ki ga ljubitelji nogometa dobro poznajo, odpravil s svojim novim moštvom - prvoligašem Admiro Wacker - na priprave v Stubaital na Tirolskem.
S tem je Igor kronal svojo nogometno kariero, ki seje začela pri Vetrinju, nekaj časa je igral pri SAK, nato pa odšel v Brückl, Klopinj in Wietersdorf. Zadnji dve leti pa je igral pri drugoli-gašu Spittal, kjer je bil še posebno uspešen. Kot izvrsten libero je dal tudi 15 golov in tako opozoril nogometno javnost nase.
Igor Ogris se z nogometom ukvarja profesionalno, pri čemer sta mu od vsega začetka stala ob strani starša in ga seveda podpirala na vseh področjih.
Igorju iskreno čestitamo!