11 1 Glasilo delavcev p—I industrije pohištva Stol Kamnik Leto XXXIV April 1987 Dupliški lnterierje bil prenovljen pred nekaj meseci. V novi obliki je to naše, lahko bi rekli matično prodajno mesto povsem spremenjeno. Posamezni razstavni prekati so razdeljeni z okrasnimi panoji, na katerih so podatki o razstavljenih artiklih, panoje pa krase tudi umetniška dela in drobite okrasne svetilke. Celovit pogled skozi cel prostor daje občutek sodobnosti. Skoraj vsak kupec v dupiiškem lnterieru se ustavi ob izredno lepi jedilni garnituri - okrogli mizi z aluminijastim podnožjem in stoli Thonet. Novi obračunski sistem KAKŠEN VPLIV BO IMEL NA NAŠE POSLOVANJE IN KAKO SE MU LAHKO PRILAGODIMO V Uradnem listu SFRJ št. 72/86 so bili objavljeni Zakon o celotnem prihodku in dohodku. Zakon o amortizaciji in Zakon o sanaciji. Zakoni so bili sprejeti z namenom, da iz delitve dohodka izključijo vse tiste sestavine, ki niso rezultat dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, ampak izvirajo iz izjemnih ugodnosti, zlasti pa liste, ki so rezultat inflacije. Inflacija je stalen pojav v jugoslovanskem gospodarstvu že vse povojno obdobje. V času obnove v prvih povojnih letih so skoraj vse države trošile več, kot so proizvedle, zato je bila v tem času inflacija splošna oblika dodatnega financiranja investicij. Inflacijsko financirane investicije v Jugoslaviji pa niso dosegale svetovne ravni uspešnosti in niso prispevale k zadostnemu porastu produktivnosti, kar je eden od vzrokov za današnje stanje. Kljub temu da jugoslovansko gospodarstvo s svojo nizko produktivnostjo ni omogočalo niti normalnih osebnih dohodkov zaposlenih, smo kot socialistična država izgradili še vso socialno, upravno, varnostno in gospodarsko infrastrukturo, ki je bila vsaj na začetku na nivoju razvite države. Infrastruktura je terjala ogromno negospodarskih investicij, ki smo jih v veliki meri financirali iz tujih kreditov, njeno vzdrževanje pa terja ogromna sredstva, zlasti pa nenormalno veliko število neproduktivno zaposlenih. Slabo produktivno gospodarstvo vseh teh stroškov enostavno ne zmore, ne da hi bil ogrožen življenjski standard proizvodnih delavcev. V prvih letih tega desetletja je Jugoslavija na pritisk tujih financerjev začela varčevati. Ker pa vse te infrastrukture ne more enostavno ukiniti, so se povečale obremenitve gospodarstva in s tem znižali realni osebni dohodki zaposlenih. Gospodarstvo je odgovorilo z dodatnim poviševanjem cen, 'fooioije j inflacija pa se je zav rtela vedno hitreje. Zlasti v zadnjih dveh, treh letih so osebni dohodki naraščali še hitreje od inflacije, kar je poleg galopirajoče inflacije povzročilo re-lativno siromašenje gospodarskih skladov. Računa se. da smo v zadnjem desetletju vsako leto razdelili za osebno, splošno, skupno in investicijsko porabo za 7 - 10 % več kot smo ustvarili, v zadnjih letih pa celo po 15 % več. Dejansko smo se v teh štirih desetletjih navadili živeti z inflacijo, saj nam je po eni strani omogočala visok stanovanjski standard, vsem omejitvenim ukrepom države pa smo se sproti prilagajali z zviševanjem cen svojih izdelkov in storitev . Kdor je imel denar ali pa je do njega prišel enostavno s finančno nedisciplino, je pri podražitvah še dodatno zaslužil, saj se je kupovanje materiala na zalogo vedno izplačalo. Držanje prekomernih zalog pa po drugi strani povzroča povečano povpraševanje in pomanjkanje blaga, kar omogoča tudi nekvalitetnim proizvajalcem, da slab material prodajajo po visoki ceni. Iz teh razlogov seje že dolgo iskal primeren model obračuna, ki bi onemogočal delitev dohodka - prikazan je bil kot rezultat inflacije. Ekonomisti so že več kot deset let priporočali tako imenovano LIKO metodo, pri kateri najprej porabiš zadnje, najdražje zaloge. Tudi STOL je uporabljal to metodo. Pred dvema letoma je bila uzakonjena revalorizacija zalog materiala, drobnega inventarja, proizvodnje in gotovih proizvodov. Le-ta pa ni bila dorečena in je omogočala zlorabe. Razen tega je dosedanji sistem uporabljal zastarele indekse za revalorizacijo osnovnih sredstev, v celotni prihodek in s tem v delitev pa je v ključeval tudi vse obresti, ki pa so bile visoke le na videz, saj so skoraj v celoti predstavljale le nadomestilo za izgubljeno vrednost kredita. Novi zakon o celotnem prihodku in dohodku za razliko od dosedanjega ne izhaja iz revalorizacije stanja osnovnih sredstev in zalog materiala, kar je povišanje stroškov povzročilo s povprečno trimesečno zamudo, ampak uvaja sprotno povečevanje porabljenih sredstev za znesek, ki izvira iz revalorizacije amortizacije, porabljenega materiala, drobnega inventarja, prodanih proizvodov in materiala, prvič v zgodov ini Jugoslavije pa zahteva še revalorizacijo obveznosti in terjatev . Da pa bi onemogočil negospodarno ravnanje s sredstvi in morebitne nep- ravilnosti v obračunu, zahteva, da ne glede na rezultat revalorizacije vsaka OZD mora, pa čeprav na račun izgube, ustvariti najmanj toliko revalorizacijskih prihodkov, da ohrani realno vrednost svojega poslovnega sklada. Do bank, ki imajo v svojih bilancah skrite bilijardne izgube iz naslova tečajnih razlik, pa postavlja zakon dodatno zahtevo, da nobenega kredita več ne smejo odobravati po ceni, ki je nižja od inflacije. Razprava o obrestih za stanovanjske kredite nam je poznana. vendar še ni zaključena. Povem naj le, da ta obveza ni postavljena za sklade skupne porabe v OZD. Razen določil o revalorizaciji prinaša novi zakon še več drugih novosti, o katerih pa ne bi govorili v tem članku. Nekatere so celo vezane na spremembe zakona o združenem delu. In kako se bodo posledice novega zakona odrazile v našem poslovanju? Prva posledica bo brez dvoma zmanjšanje celotnega prihodka, saj prejetih obresti ne bomo več v celoti prikazovali med prihodki. Ker pa se tudi revalorizacijski del obresti za bančna posojila izloči iz stroškov, bo ta sprememba zakona vplivala na zmanjšanje našega dohodka približno za 1,7 milijarde dinarjev. Zaradi revalorizacije se bo naš strošek amortizacije povečal približno za polovico, to je za približno 400 milijonov. Najbolj pa bo na zmanjšanje dohodka vplivala revalorizacija materiala in prodanih proizvodov, saj ocenjujemo, da pri današnjem stanju vsak mesec vezave povzroči dodaten strošek revalorizacije okrog 110 milijonov dinarjev. Povprečni čas vezave naših sredstev v zalogah pa je danes okrog štiri mesece. Jasneje torej, da bo enostavna pri- merjava lanskih in letošnjih podatkov pokazala, kot da letos ustvarjamo bistveno manj dohodka in akumulacije. Vendar pa bo po drugi strani posebna bilanca revalorizacijskih prihodkov in odhodkov pokazala, da bomo letos poleg rezultata delitve dohodka vložili v poslovni sklad še več kot 10 milijard iz naslova revalorizacije in s tem krepko povečali svojo investicijsko sposobnost in finančno moč. Našemu delavcu se ni treba razburjati, ker z obrestmi ne bomo več »zaslužili«, saj smo v preteklosti iz tega »zaslužka« morali plačevati tudi vse prispev ke. Pomembno pa je, da se vsi delavci Stola zavemo, da visoke zaloge niso več prednost in da navidezna komodnost, ko material enostavno v vsakem trenutku vzamemo iz skladišča, na-mestno da bi ga pravočasno planirali in naročili v točno odrejenih količinah, s seboj prinaša tudi povišanje stroškov in nas s tem direktno udari po osebnem dohodku. Kot prvi ukrep smo temeljito pregledali naše zaloge. Vendar zmanjševanje poprečnih zalog ni smotrno z odpisovanjem in odprodajo, ampak moramo izboljšati naš način nabave. Ni vedno najcenejše, če dobimo nižjo ceno, pa je ta pogojena z veliko količino. Zlasti pa se moramo zavedati, da potem, ko bo novi zakon polno deloval, ne bo pomanjkanje materiala normalen pojav. Tako kot mi, bodo tudi drugi prisiljeni smotrno nabav Ijati, po drugi strani pa bo prodajalec zainteresiran, da se čim prej znebi svojih zalog. Naj zaključim s splošno ugotovitvijo: novi zakon nam prepoveduje deliti več kot ustvarimo. Na nas pa je, da poslujemo gospodarno. kar nam bo omogočilo res razdeliti vse, kar bomo ustvarili. Peter Jeglič Izobraževanje za kvalitetnejše delo Prestrukturirajmo gospodarstvo! Ali razmišljate v vaši DO o prestrukturiranju? Na vseh sejah, kongresih, posvetih in še kje slišimo te zahteve. Verjetno niti tisti, ki jim je beseda prestrukturiranje gospodarstva vsak dan na jeziku, ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. Pustimo ob strani te visoko doneče, a utemeljene besede, poglejmo, kaj se dogaja pri nas, v naši hiši! Stol je zibelka lesne industrije, smo pred časom javno zapisovali in prav ponosni smo na to. Seveda smo od »zibelke« napredovali, postali smo zreli. Kako? Znašli smo se v tim. »zreli industriji«, ki bo kljub svojemu nazivu še dolgo živela in se razvijala. Ljudje bodo še vedno rabili leseno pohištvo in to ne kakršnokoli, ampak tako, kakršnega nima že vsa soseska. Unikate? Morda celo to! Za 'izpolnitev takih ciljev se bo morala naša »zibelka« tehnološko revitalizirati, uvajati moramo računalnike, elektroniko, robote. Sanje? Ne, Vzporedno s tehnološkimi premiki vse močneje stopa v ospredje kadrovski vidik. Čedalje bolj se zavedamo, da brez ustrezne priprave kadrov ne bo mogoče izpeljati razvojnih ciljev. In kaj smo napravili na tem področju? Vse dosedanje kadrovske analize so nam pokazale, da naša kvalifikacijska struktura ni ugodna. Skoraj polovica zaposlenih ima končano komaj osnovno šolo ali pa še te ne. Res je, da si človek z delom pridobi mnogo spretnosti, ostaja pa ozko usmerjen na svoje delovno področje, ne vidi bistyenih povezav dela, nemalokrat je ravnodušen, naveličan. Zato se vedno bolj pri kadrovanju postavljajo zahteve po višji kvalifikacijski strukturi ob istočasnem razvoju zahtevnih tehnologij-Strokovna izobrazba predpostavlja usposobljenost za širšo vrsto in večji obseg opravljanju del in nalog. Kako bomo znali to svojo strokovno usposobljenost razviti v času zaposlenosti, pa je razen od vsakega posameznika odvisno od mnogih činiteljev, ne nazadnje tudi od tega, koliko možnosti da delovna sredina razvoju posameznika. Mladi strokovni delavci bi nam morda lahko o tem marsikaj povedali. Težko kolektivu, ki se zapira pred znanjem! Na srečo lahko v Stolu ugotovimo, da se pomena znanja vedno bolj zavedamo. Še posebno vztrajno pridobivamo različne profile strokovnjakov, prav posebej pa še lesarskih. Ker smo uvideli, da nam lesarjev vedno bolj primanjkuje, smo storili korak naprej pri pridobivanju mladih kadrov. Že nekaj let smo ugotavljali, da razpisanih štipendij nismo mogli podeliti. Tako smo prišli do spoznanja, da brez šole v bližini ne bo šlo. Starejši delavci se gotovo še spomnijo, kako so se za mizarje izučili v šoli na Duplici-Zakaj se zgodovina ne bi ponovila? Pobuda je bila tu, čakala je samo še na realizacijo. DO Stol je v povezavi z drugimi lesnoprideloval-nimi delovnimi organizacijami iz kamniške Z delovnega obiska predstavnikov zveznih in republiških sindikatov v Stolu Je že tako: Če sami ne bomo poskrbeli za nove generacije mizarjev, teh enostavno ne bo. V Kamniku bo v prihodnjem šolskem letu odprt lesni oddelek za poklic »mizarja«. Fantje in tudi nekaj deklet so v začetku aprila obiskali Stol, si ogledali proizvodnjo v spremstvu naših delavcev na področju vzgoje in izobraževanja Franca Sikoška, Marte Kuret in Pavla Ojsterška. Bili pa so tudi na skupnem pogovoru, da so dobili kompletnejšo informacijo, kako bo potekalo praktično učenje in tudi kasnejše delo v lesni industriji. in domžalske občine dala pobudo za ustanovitev dislociranega oddelka Srednje lesarske šole v Kamniku. Predlog je bil sprejel, zdaj lahko z veseljem zapišemo, da bomo mizarje usposabljali po dolgih letih spet »doma«. Teoretične osnove bodo učenci, bodoči mizarji ali lesarji širokega profila dobili v prostorih Srednješolskega centra v Kamniku, praktično pa se bodo usposabljali v novi učni delavnici v STOL-u. Od vseh nas pa bo v veliki meri odvisno, kako bomo usposobili mlade strokovnjake za praktično delo pri uresničevanju razvojnih nalog. Zaenkrat lahko ugotovimo, da smo z različnimi akcijami usmerjanja osmošolcev v lesarske poklice uspeli. Za naš novi oddelek Prvomajski rdeči praporji Prvi maj je pravi delavski praznik in velika škoda bi bila, če bi izgubil na svojem poslanstvu. Vrniti se moramo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se* je po vsem svetu močno okrepilo delavsko gibanje. Pod vodstvom Marxovega najtesnejšega sodelavca in najboljšega prijatelja Friderika Engelsa so na ustanovnem kongresu II. internacionale leta 1890 v Parizu sklenili, da bodo delavci vsega sveta v spomin na krvavo demonstracijo 1. maja v Chicagu leta 1886 praznovali ta dan kot svoj, delavski praznik. Praznovanje 1. maja se je hitro razmaknilo po vsem svetu tako po Evropi kot po Ameriki, kmalu pa so delodajalci videli v tem prazniku več slabega kot dobrega in so ga z vsemi sredstvi močno preganjali. V Sloveniji smo praznovali I. maj že pred 1. svetovno vojno, v času med obema vojnama, takoj po končani 1. svetovni vojni smo pridobili 35 učencev, kar nam omogoča, da s še večjo zavzetostjo pripravljamo pogoje za začetek pouka; istočasno pa se zavedamo, da je z usmerjanjem učencev treba začeti mnogo prej kot v osmem razredu. Zato se, dragi sodelavci, nikar ne hudujte na mlade radovedneže, ko vas motijo pri delu! Povabili smo jih mi, da nas spoznajo, da jim pokažemo privlačnost lesarskih poklicev, da jim približamo les kot surovino, ki jo vsi tako radi uporabljamo za topel dih našega doma. Sprejmimo jih medse, kajti mnogi od njih bodo čez nekaj let postali naši sodfelavci! Pokažimo jim, da jih z veseljem pričakujemo! Milica Kragelj pa so ga praznovali - na svojo roko seveda -tudi delavci kamniškega okrožja, s poudarkom na delavcih naše Remčeve tovarne, močno pa so prav s prvim majem povezani tudi prvi štrajki, odkriti in velikokrat celo krvavi protesti proti tedanjim razmeram. Kmalu bo torej minilo sto let od prvih organiziranih praznovanj delavskega praznika, zato ni čudno, daje čas tudi na tem področju prinesel svoje in da se je marsikaj spremenilo. Danes težko razumemo, da so se prvi delavci borili za znamenito trojno osmico: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur prostega časa; danes težko razumemo, da so se borili za vsaj približno enakopravne mezde glede na spol zaposlenega; danes težko razumemo, da bi bil človek brez dela na cesti brez vsakovrstne podpore; danes težko razumemo, da bi postavili bolnega ali starega delavca preprosto pred vrata ne glede na to, kakšen konec se mu obeta. Današnji čas pa je prav za delavca, tako za strojem ali za računalnikom, enako pomembne prelomne vrednosti. Osnovne življenjske pravice so že zdavnaj izbojevane, tovarne so že zdavnaj prepuščene v roke delavcem, socialna varnost je zagotovljena. Vsak dan znova se delavci srečujemo s številnimi dilemami in težavami, ki so prav tako vredne razmisleka. Ali je res, daje nemogoče povečati storilnost in si s tem zagotov iti boljše dohodke - tako za delovno organizacijo kot zase? Ali je res, da so že vsi problemi, tako stanovanjski kot drugi, življenjsko pomembni, rešeni in se lahko brezskrbno ustavimo ob lastnem zadovoljstvu? Ali je res, da so delovni pogoji optimalni in sami ne moremo prav nič storiti za izboljšanje vsaj dela le-teh? Verjetno se odpira prav ob delavskem prazniku še tisoč drugih vprašanj, na katera bi morali tudi sami poiskati ustrezne odgovore. Premalo seje ob prazniku predali samo počitku in z njim vred tudi malodušju; češ: bo že kako, to se mene ne tiče. Naši predniki niso ra/miš-Ijali tako. V zadnjih letih - sc zdi - tonemo vse bolj v malodušje tudi na tem področju. Prvomajski rdeči praporji so nekdaj plapolali skrivoma, toda z vso odločnostjo, da sc svet spremeni na bolje. Delavci so glasno prepevali, kljub žandarjem: »Bili smo nič, bodimo vse!« Tudi današnji prvomajski praporji bi bili lahko vsem v opozorilo, da sc boj za delavca, za njegove pravice in dolžnosti ni nikdar končal, z modernim časom dobiva le drugačno vsebino, ki pa je največkrat sploh nočemo videti od blizu. KAJ IN KAKO DELAMO V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Zbor združenega dela (ZZD), kot naj večjega od treh zborov občinske skupščine Kamnik, sestavlja 40 delegatov. Delegate delegirajo delegacije oz. konference delegacij za vsako sejo zbora posebej, da bi na ta način delovni ljudje neposredno uresničevali svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti ter bili organizirano udeleženi pri upravljanju funkcije občinske skupščine. Ker je občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini, ima v okviru tega zbor združenega dela ustrezne pristojnosti. Za enostavnejšo predstavo bi njegovo vlogo v občini lahko primerjali z vlogo centralnega delavskega sveta v delovni organizaciji. ZZD na osnovi sprejetega statuta občine Kamnik samostojno sprejema odloke in splošne akte ter odloča o bistvenih vprašanjih »gospodarske narave«, ki so pomembni za življenje v občini in sicer: Sprejema Odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: - družbeni načrt in delitev dohodka; - medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja; - področje bančništva in službe družbenega knjigovodstva v občini; - zavarovalstvo. Zadrži izvršitev splošnega akta TOZD, če je ta v nasprotju z ustavo ali zakonom, potr- Minili so štirje meseci, ko smo se pomudili pri gradnji prizidka pri grobem razrezu. Zgradba je v končni gradbeni fazi. Prizidek k tozdu 2 dobiva končno obliko. Graditelje je oviralo vreme. Ko bo narejena ustrezna kritina, bo ta problem v veliki meri odstranjen in bo le od izvajalcev odvisno, kdaj bo delo zaključeno. Delavski svet SOZD UNILES, Ljubljana, Titova 36/XII razpisuje NAGRADE ŠTUDENTOM UNIVERZE V LJUBLJANI IN MARIBORU ZA NAJBOLJŠA DIPLOMSKA DELA, katerih tematika zadeva predvsem področje proizvodnje, razvoja, ekonomike, oblikovanja v lesarstvu in druge teme s področja lesarstva. Nagrajenih bo pet najboljših diplomskih del; posamezna nagrada znaša 50.000 din. Študentje naj svoja diplomska dela predložijo najkasneje do 31. 5. 1987 prek svojih mentorjev na fakulteti strokovni komisiji SOZD Uniles za podeljevanje nagrad študentom. Nagrade bodo podeljene 27. 6. 1987 na seji delavskega sveta SOZD Uniles. juje samoupravne sporazume in statute OZD posebnega družbenega pomena. Sproti in redno pa zbor obravnava: - stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; - spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov; - obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter vprašanje uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v občini; - obravnava predloge zborov delovnih ljudi v OZD ter jih obvešča o svojih sklepih, ukrepih in stališčih; - usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela. Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. V prvem trimesečju smo v ZZD obravnavali predvsem predloge Izvršnega sveta, Komiteja za družbenoekonomski razvoj. Predsedstva skupščine in drugih predlagateljev ter sprejemali stališča oz. se odločali o: - prometni ureditvi Kamnika, - razvoju drobnega gospodarstva, - kmetijstva, turizma, gradbeni ceni stanovanj in stroških komunalnega urejanja zemljišč, - zazidalnem načrtu nekaterih območij, - o organizaciji upravnih organov in strokovnih služb občine, poslovniku občinske skupščine, prispevku za melioracijo, prenovi mestnega jedra, - o sanaciji DO Planinka, - o reševanju problematike onesnaževanja okolja in drugi tekoči gospodarski problematiki (predvsem o izvozu), vedno pa se obravnavajo tu pobude, predlogi in vprašanja delegatov. Predstavitev področja dela in pristojnosti ZZD občine nam vsekakor dokazuje o pomembnosti tega organa, bistveno pri tem pa je odgovoriti, kako delegati izvršujemo svoje naloge oz. svoje poslanstvo, ali se poglobimo pravočasno v predlagano gradivo za posamezno sejo zbora, ali v svojih sredinah izvoljene delegacije prisluhnejo in vzpodbujajo pridobitev mnenj ali predlogov, ki jih mora izvoljeni delegat za skupščino prenesti v razpravo in s tem vplivati na odločitev zbora. Ugotovimo lahko, daje to delo delegatov po posameznih sredinah zelo različno. Delegacije pa, ki argumentirano nastopajo in se pravočasno vključujejo v pripravo predlogov, uspešno uveljavljajo svoja stališča, dopolnitve ali spremembe predlogov. Tega se še premalo zavedamo in prepogosto kritiziramo neučinkovitost delegatskega sistema. Več ali manj se odločitve ZZD odražajo v življenju sredin, iz katerih delegati izhajamo, zato ni vseeno ali se potrudimo predhodno pregledati skupščinska gradiva in ugotoviti ali je predlagatelj primerno upošteval ali zaščitil tudi interese naših sredin oz. našega področja gospodarjenja. Čeprav nas čedalje bolj pesti trda zakonodaja in oži prostor delegatskem odločanju, je na občinski ravni tega prostora še kar dovolj in se delegat ne bi smel počutiti nemočnega. Iz delegatov ZZD je imenovana skupina delegatov za delegiranje delegatov v ZZD Skupščine SRS. Ta skupina izvoli delegata za vsako sejo republiške skupščine, ki prenaša mnenja in stališča občine na ta najvišji republiški organ. Delegati pregledujemo izjemno obsežna gradiva za republiško skupščino in sprejemamo stališča in ob koncu sklepe, ki so življenjskega pomena. Tu postajamo utrujeni, prepolni težko rešljivih problemov, Naravni les je čedalje dražji in bolj iskan material. To ve vsakdo, ki seje s tem problemom ukvarjal, pa naj bo tisti, ki je gradil hišo, urejeval stanovanje zunaj ali si z lesom dopolnjeval notranjo opremo. Lep les je danes težko dobiti in že nekaj m' desk ali plohov predstavlja pravo premoženje. Vsi torej vemo, daje prav naravni les izredno ustrezen material, tako v uporabnem kot v lepotnem pogledu. Kako je s to dragoceno surovino v tako veliki delovni organizaciji kot je Stol, kjer letno porabimo približno 24000 mJ lesa, je vprašanje, katerega smo zastavili vodji nabave lesnih tvoriv, ing. Milošu Pristovu (z njim smo pred leti za naše Glasilo že imeli razgovor). V tem času pa so se razmere na področju nabave lesa močno spremenile, zaostrile, v slovenskem in jugoslovanskem prostoru so manj urejene, čeprav vsako leto trdimo, da bomo zagotovo ta in ta področja primerno uredili. Preskrbovati 1500 članski delovni kolektiv z lesom je težko delo, velika odgovornost, ki zahteva od delavcev, ki se s tem ukvarjajo, veliko prizadevanje, poznavanje trga, razmer, lesnih področij naših zahtev in še marsičesa, daje nabava uspešna, pravočasna in v zadostni količini. Les, pa naj bo hlodovina, deske ali v de-cimirani obliki, ni mogoče nabavljati tako kot druge materiale po potrebi in imeti čim manjše zaloge. vendar delegati čedalje jasneje in glasneje postavljamo drugačne poti reševanja od predlaganih, pogosto pa se ustavljamo ob nejasnih posledicah gore predlogov in ukrepov, ki ne omogočajo jasne slike gospodarjenja vnaprej in tu se počutimo nemočni - vendar je na vseh nivojih delegatskega sistema potrebno vztrajati in odgovorno delovati, saj bomo s tem ožili prostor birokratskim vplivom. Nada Irt Lešje naravni material in ga moramo tako tudi vedno jemati. Obstaja doba sečnje, ki se začne nekako oktobra in traja do pomladi. Najkasneje maja mora biti hlodovina pospravljena iz gozdov in do konca junija razžagana. V tem obdobju mora biti nabavljeno čim več lesa za naše potrebe. Primerne zaloge so za našo delovno organizacijo nujne, če hoče normalno delati. Vsakdo želi, da se nabavljeni material čint-prej predela v izdelek in se vložen denar s prodajo izdelka vrne, vendar je pri lesu zadeva le precej drugačna. V jugoslovanskih tržnih razmerah so posebno na surovinskem področju zadeve zelo neurejene in seje zelo težko približati temu, edino pravilnemu načinu preskrbe s proizvodnimi materiali, ki zahteva točno načrtovanje in optimalno uresničitev. Pri nas so močna nihanja ponudbe, stanje je izjemno, da ne rečemo nemogoče. Če hočemo delati normalno, je torej za številni kolektiv nemogoče imeti majhne zaloge lesa. Koliko hlodovine dobimo iz naše republike? Z GG Ljubljana smo dogovorjeni za 6300 m' iglavcev in 7200 m3 listavcev. To je približno 14000 m3 lesa, drugo bomo skušali dobiti iz drugih lesnih območij Slovenije in drugih republik. Po sprejetju novega zakona o gospodarjenju je v sosednji Hrvatski prišlo do združitev gozdnih gospodarstev in lesnopredelovalnih delovnih organizacij. Držijo roko nad surovino. Problemi nabave so se še bolj zaostrili. Pomagamo si s poslovno-tehničnimi sodelovanji s temi lesnimi organizacijami. V Stolu proizvajamo tudi luščen furnir. Za to je potrebna posebno lepa hlodovina! Problem pri nabavi bukove hlodovine ta zadeva še povečuje. Hlodi za luščenje morajo biti primerne debeline in najboljše kvalitete. V kamniškem področju je mogoče dobiti del te hlodovine, drugo je treba izbrati drugod. Za luščenje potrebujemo letno 4000 m3 hlodov. Ko se že ravno pogovarjamo o hlodovini večjega premera, naj še omenimo, da ta debelina pada, se pravi, da se nasploh premer hlodovine menja. Za nas je zanimiv tudi jesenov les. V. Jugoslaviji in tudi pri nas smo razmišljali o proizvodnji sedežnega pohištva iz neke druge domače lesne vrste, ki bi bila za kupca, posebno inozemskega, zanimiva. Nastale pa so težave pri preskrbi s tem lesom, ker ga enostavno ni dovolj. Prej smo že omenili, da porabimo tudi precej iglavcev! Iglavce v glavnem dobimo iz GG Ljubljana; delno ta les porabimo v domači proizvodnji, kot npr. za razne slepe okvirje za postelje in podobno, del tega lesa pa posredujemo lesnim predelovalcem v smislu poslovnega sodelovanja. Smrekov les se je v zadnjem obdobju razvrednotil, ker se je z njim pokrivalo zaloge bukovine. Sedaj se dela tudi na tem, da se smrekovina, pa čeprav najslabše kvalitete, v ta namen ne bo več uporabljala. Letošnja huda in dolga zima je dobave lesa zavlekla in povečala probleme. Delovni predpisi gozdnih gospodarstev so veliko strožji kot pred časom. Delavci ne smejo v gozd, če je le 5 cm snega na vejah, prevozniki ne smejo voziti po razmočeni zemlji. Poleg hlodovine kupujemo tudi žagan in decimiran les. V Stolu pa je še vedno mišljenje, da je najbolje kupiti surov hlod in ga potem sami razžagati v željene mere. Tako kupljen les je cenejši? To ni res. Preko kooperantov dobimo za dopolnitev v času sezone razžagan les, ki je ustrezne kvalitete in tudi cenovno mnogo bolj zanimiv. Hlodovina v zelo oddaljenih republikah je tudi draga. Treba jo je spraviti iz gozda, drag je prevoz do naše tovarne. Če se še za trenutek vrneva na vprašanje trga z lesom in cen, ali je še kaj dodati? Neprestano spreminjanje predpisov, posebno na področju cen, vnaša zmedo v to področje, pa. tudi negotovost. Po sedanjih predpisih cenike za hlodovino in žagan les pripravlja in oblikuje vsaka gospodarska organizacija sama. Različni proizvajalci imajo različne cene. Nekateri so v okviru zveznega zavoda za cene, druge republiškega. Pri tem bojevanju cen glede na visoko inflacijo pridemo do velikega razkoraka med cenami na domačem trgu in cenami, ki jih z izdelki dosegamo na zunanjem trgu. Naš glavni proizvodni material je les Se bo v prihodnjih letih in desetletjih naš gozd posušil in bomo poleg drugih ugodnosti, ki nam jih gozd nudi, ostali tudi brez lesa? Dejstvo je, da naši gozdovi obolevajo. To lahko spremljamo preko javnih občil, prvenstveno pa preko strokovnih krogov. Vprašanje je, kako se bo to v prihodnje stopnjevalo. Že sedaj je jelka tako močno napadena, da izumira. Kako v naši delovni organizaciji pazimo na les in kako ga izkoristimo? Lešje težko dobiti, zelo je drag. Vsak izmed nas bi se moral tega vedno zavedati. Z vsakim koščkom lesa, ki ga odvržemo, pa bi ga lahko koristno uporabili, delamo škodo sami sebi. Tak odnos naša dragocena surovina ne zasluži. V prvem delu tega sestavka smo z ing. Pristovom na kratko prešli probleme preskrbe z lesom, v drugem delu, ki ga bomo skušali pripraviti za naslednjo številko Glasila in naj bi izšla pred kolektivnim dopustom, pa bi se pogovorili še o drugih lesnih gradivih, ki jih predvsem uporabljajo tozdi za proizvodnjo ploskovnega pohištva. Težave so tudi na tem področju, predvsem zaradi nespoštovanja medsebojnih poslovnih odnosov, v katerih so bolj zajeti lastni interesi in precenjevanje dela, veliko manj pa skupno družbeno sodelovanje. Pogovor z vodjem nabave lesnih tvoriv ing. Milošem Pristovom je pripravil Ciril Sivec Iz Dupliškega I nterierja Nekateri »Stolovci« se še spominjajo, daje bila otvoritev Interiera na Duplici 3. 3. 1973. Interier je v tem času doživljal dobre in slabe rezultate, prilagajal seje trenutnim tržnim situacijam, kar seje videlo tudi v številu zaposlenih v omenjeni poslovalnici. Bilo nas je že tudi trinajst, trenutno pa nas je zaposlenih le sedem. Interier je skozi celotno obdobje opravljal določene razprodaje opuščenih programov, izdelkov in polizdelkov. Prodaja je bila v začetku mišljena le za Stolovo pohištvo individualnemu kupcu. S tem načinom prodaje smo hoteli posameznega potrošnika seznaniti, da Stol ni samo tovarna investicijske opreme, ampak da izdeluje tudi pohištvo za opremo stanovanj. Mislim, da je bilo v tistem času najbolj iskano Stolovo pohištvo program »UNI«, saj se še danes zelo uspešno prodaja v sestavi omarnega pohištva za spalnice. Čedalje večje povpraševanje po investicijski opremi je v proizvodnji začelo izpodrinjati izdelke široke potrošnje. Od ploskovnega pohištva je poleg Unija na voljo le še Princip. Začeli smo razmišljati, da moramo manjkajoče programe poiskati pri drugih proizvajalcih. Porodila se je ideja, da salon najprej temeljito preuredimo. Zamisel je rodila sado- Garnitura Senatorje v dupliški trgovini pohištvu postavljena na zelo vidno mesto. Atubient dopolnjujejo razni dodatki, v ozadju reliefna umetniška stvaritev. Uni program ni naš najnovejši program, za mlade in tudi starejše kupce pa je še vedno zelo zanimiv - tudi zaradi lega. ker je od drugih programov nekoliko cenejši. Nas sliki je v kombinaciji z belim Principom. Prodajni pult v dupliškem Interiera: veliko je predmetov, ki jih potrebujemo v stanovanju, pa niso pohištvo. V. marsičem takim vam bodo na lem mestu radi postregli. Tudi to je pogled iz dupliškega Interiera. ve. Tako smo decembra lani začeli z rekonstrukcijo del. Idejni projekt za obnovo je zelo uspešno naredil arh. Marjan Kocjan, dela pa so bila zaupana inženiringu v Stolu, ki je poiskal najbolj kvalitetne izvajalce dela. Ko so bila dela končana, je bila notranja podoba Interie- ra popolnoma spremenjena. Enostavne rešitve arh. Kocjana so se izkazale kot zelo uspešne, saj stranka sedaj točno vidi, kaj predstavlja določen ambient. Kot sem že omenil, je Stolovega pohištva za posamezne potrošnike manj, zato smo k sodelovanju povabili tudi druge proizvajalce: »MEBLO« s sedežnimi garniturami in programom »FORMA«, »LIPO« Ajdovščina s svojimi kvalitetnimi kuhinjami »Solaris«, »Maja« itd., »SAVINJA« Celje z mladinskim programom »ROKY«, in »MARLES« Maribor s svojimi kuhinjami. Z željo, da bi potrošniku čim bolj ugodili in nastopili pri prodaji čim bolj kompletni, smo začeli s prodajo posteljnine in kristala. Izbor programa naših dobaviteljev je zelo zanimiv in gre zelo uspešno v prodajo. Mislim, da smo z novim načinom prodaje dosegli večji finančni rezultat, saj se je finančno v prvem tromesečju povečala za trikrat v primerjavi z letom 1986. Dopolnilni program - program drugih proizvajalcev predstavlja cca 25 % realizacije, ostalo pa je Stolovo pohištvo. Zaključim lahko z razmišljanjem; stranke še vedno iščejo Stolovo pohištvo, ki je kvalitetno, sodobno oblikovano in tudi cenovno zanimivo. Mislim, da moramo v tej smeri nadaljevati in tako priti še do boljših rezultatov, kar bo v zadovoljstvo in korist članov Interiera, pa tudi celotnemu kolektivu Stol. Peter Slapnik SUMLJIVA ŠTOPARKA Štoparka v pozni uri je edina, štopala v bližini je Trzina. Na njeno veselje voznik odpeljal jo je v Celje. Videti je bila potrta, vase preveč zaprta. Za prepolno potovalko se je bala, vso pot v naročju jo je držala. Voznik je štoparko resno jemal, da ni vpletena v kriminal. Na bencinski črpalki preskrbel si je gorivo in prijavil osebo je sumljivo. Naj bo ta primer raziskan, razišče naj ga varnostni organ. Ko delal mož je preiskavo, odkril je v potovalki glavo. To zgodbo je nekdo v družbi pripovedoval, ko iz prisotnih se je norčeval. »Je bila glava krvava,« nekdo od radovednih vpraša. Na katero osebo se to nanaša? »Zakaj pa krvava, saj zelnata je bila glava«. Vso družbo smeh je zajel, končno nekdo za vabo je prijel. Franc Ravnikar grobi razrez »Dober večer, ata, ali imate hčerko domač« »Nič dober večer, kar lahko noč!« NEKAJ MISLI O NAŠEM DELU IN KVALITETI V zadnjem času seje v Slogi bistveno spremenila kadrovska struktura zaposlenih. Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da je pred leti na dva KV mizarja prišel en NK, toda priučen delavec. Sedaj pa je to razmerje postavljeno na glavo, saj na enega KV pride šest NK. Istočasno se je spremenila tudi starostna struktura, saj je dobra polovica zaposlenih mlajših od 25 let, polovica od teh pa še ni oblekla vojaške suknje, torej je večini to prva zaposlitev. Naša celotna delovna kvaliteta se danes skriva v delu posameznih anonimnih mizarjev, ki so z deli kot so ALFA, DELTA NOVA, KONZUL in z raznimi zahtevnimi inženiringskimi deli prepuščeni v glavnem svojim izkušnjam in znanju. Iz anonimnosti stopijo le takrat, ko se pojavi za nekatere nerešljiv problem. Obljubi se jim boljša plača, ko pa se problem reši, se pozabi na vse, tako gre v krogu do naslednjih problemov. Mislim, da je danes težko najti dobrega mizarja, zato bi bilo treba vsaj tiste, ki jih imamo, neprimerno bolje nagraditi, istočasno pa vključiti v njihovo delo mlade zainteresirane fante, ki so zaključili usmerjeno izobraževanje, zakaj njihova prava strokovna šola bi se s tem šele začela. Izkoristimo to, dokler se še imajo od koga česa naučiti, da nam ne bo treba hoditi po domovih upokojenih in od njih iskati pomoč in znanje. Še tako dober mojster v svojem poklicu ne more iz slabega ali neustreznega materiala narediti dobrega končnega izdelka. Tudi v Slogi povzročajo osnovni materiali, kot so jesenov les, jesenov furnir in iverica nerešljive probleme, ki se vlečejo od prve faze pa do končnega izdelka, namenjenega tujemu kupcu, katerega pa naše organizacijske in stabilizacijske težave zelo malo zanimajo. Če iz 10 m’ jesenovega lesa, ki ga imamo, dobimo 2000 nalepkov za Altona ploščo, iz dobrega pa bi jih 3 ali celo 4 tisoč, nam bi to moralo veliko povedati. Poleg dobrega delavca in ustreznega materiala je za dober konec rezultat nujno potrebna tudi dobra strojna oprema. Velika sredstva vlagamo v posodobitev in nakup novih strojev. Tako imamo sedaj nov stroj za kalibrira-nje plošč, ki pa ni primeren za brušenje masivnega lesa, zato nas v proizvodnji čudi, da seje stara cilindrična brusilka odstopila privatnemu kooperantu za simbolično najemnino 9 milijonov letno, saj samo transportni trak na novi, ki smo ga zaradi kratkih masivnih obdelovancev uničili, stane z montažo 4,8 milijonov. Zadnja nova pridobitev pa je pretočna stiskalnica, ki bo močno olajšala delo. Največji problem pa predstavlja še ne tako stara robna furnirka, saj zahteva preveč ročnega brušenja robov in smo daleč od tistega, kar nam je bilo rečeno, da se bo od tega stroja vozilo direktno v lakirnico. Za kvaliteto, zahtevano pri izvoznih programih, ne ustreza ploskovno brušenje na stroju Ernst, zato vse plošče in vrata brusimo še na polavtomatskem brusilnem stroju, kar podaljšuje in draži končni izdelek. Tudi pomanjkanje časa močno vpliva na kvaliteto. V nadurnem popoldanskem času prihaja do pogostih napak, saj delavec brez zadostnega znanja in osebne odgovornosti ne more brez stalne prisotnosti mojstra opravljati zahtevnejših del. Tako bi bilo dostikrat bolje, da se popoldne ne bi delalo. Roki izdelave, kot so takoj in čimprej, zagotovo niso v prid kvaliteti. Če potegnemo črto, lahko ugotovimo, da je v Slogi še veliko notranjih rezerv predvsem v organizaciji dela, pa tudi v nas samih. Da pa nismo sami krivi ali zaslužni za vse, nam govori dejstvo, da za Altona ploščo, ki jo izvozimo, dobimo 2 stara milijona, če pa to isto ploščo prežagamo, dobimo iz nje dva hrbta za Delta pisalno mizo in to prodamo doma ter iztržimo za to ploščo 14 milijonov. To pa je že tretja plat medalje, ki je nam navadnim zemljanom največkrat nerazumljiva! Pavel Škrlep CIVILNA ZAŠČITA IN IZOBRAŽEVANJE Dvomim, da vasje naslov pritegnil k branju tega sestavka. Nekako podzavestno nam je nepriljubljeno vse, kar je v zvezi z vojaško obveznostjo v civilni dejavnosti, pa z civilno zaščito in narodno zaščito. Naša dolžnost in pravica po ustavi pa je, da branimo in čuvamo naše ozemlje in imetje. Vsem je znano, da imamo tudi v naši DO organizirano civilno in narodno zaščito. Pomembnost teh enot je večkrat v ozadju, toda kako nujne so, seje pokazalo prav letos v Zagorju. Pri reševanju ogroženih objektov so ravno enote civilne zaščite rešile največ premoženja, predno je hiše in obrat Lisce zasul zemeljski plaz. Prepričan sem, daje v takih primerih vsak pripravljen priskočiti na pomoč, toda ta pomoč mora biti organizirana in strokovna. No, in sedaj smo pri bistvu. Enote, ki so organizirane in strokovno usposobljene za tako ali drugačno reševanje, so enote civilne zaščite (CZ). Za izobraževanje pripadnikov CZ skrbijo štabi in strokovne ustanove. Tako je kamniški Rdeči križ v mesecu februarju in marcu organiziral 24 in 80-urni tečaj prve medicinske pomoči. Iz naše DO se je 24 urnega tečaja udeležilo deset sodelavk, 80 urnega pa šest. Tečajnice, ki so uspešno končale strokovno usposabljanje, bodo izpolnile enote za prvo medicinsko pomoč v enotah CZ. V prvi polovici letošnjega leta pripravljamo večjo popolnitev in pomladitev enot. Razbremenili bomo starejše sodelavce in vključili v enote mlajše moči in s tem prispevali k večji učinkovitosti. Sodelavci, ki so bili do pred kratkim vojaški obvezniki in so sedaj razporejeni na civilno dolžnost (CD), bodo razporejeni v enote CZ, nekateri pa se bodo morali dodatno tudi usposabljati. Kakor sem že na začetku omenil, bo to marsikomu odveč, toda za čuvanje naše imo-vine in varnosti je to nujno potrebno. Želimo, da nam nikdar ne bi bilo potrebno teh enot aktivirati, vendar pripravljeni moramo biti na vse! Mitja Redja I organizaciji našega društva inženirjev in tehnikov je bila za delavce v pripravi dela in razvoju v prvi polovici aprila napravljena demonstracija dela na osebnih računalnikih. Na le-lelt delajo naši strokovnjaki že dobro leto, poglobili so se v to delo. pridobili znanje in izkušnje in sedaj dobro obvladajo najrazličnejše posege, ki so na računalniku narejeni neprimerno hitreje in točneje kot na druge, klasične načine. I’taktični prikaz dela so 21 -im delavcem predstavili ing. Nande Lah. ing. Slane kočar in Janez Jež. uvod v to odločitev je podal ing. Bine Kladnik, osnovne pojme dela na osebnih računalnikih pa ing. Srečo Smole. Pri ogledu dela smo videli, da je delo na osebnem računalniku zelo koristno, zanimivo in raznoliko. Praktično je mogoče napraviti nešteto pregledov, preračunov, dopolnitev, obračunov in grafičnih prikazov. Prepričali smo se. da pri današnjem delu brez dela in osebnih računalnikov ne bo šlo. Za izredno koristno praktično informacijo, ki bo posredovana tudi drugim delavcem, se zahvalimo našemu vodstvu dita in demonstratorjem v praktični obliki! Nobeno delo ne more dobro leči brez dobre priprave in delavci ne morejo dobro delati, če za to nimajo znanja in izkušenj. Posnetek je iz tozda 2. Matjaž za pisalno mizo je že končal pripravniško dobo. Edi ob risalni mizi pa st nabira začetne izkušnje. »Najbolje je biti s sosedom skregan. Potem ga še pozdraviti iti treba.« Ščuke pa ni Takih slik smo z našimi novimi upokojenci že nekaj napravili. Razlika med posameznimi je predvsem v tem, da so na vsaki sliki novi upokojenci, vedno nova skupina izkušenih delavcev, ki v tem trenutku odhaja z delovnega mesta in nujno zahteva dobro zamenjavo. ZAHVALILI SMO SE NOVIM UPOKOJENCEM Težko je pred pričetkom dela reči, kakšen bo delavee v daljšem časovnem obdobju, /lahka pa je ugotov ili, kako je bilo z njim po preteku dela. Vsesti se za mizo z izkušenim delavcem je vedno prijetno, lahko seje pogovarjali prav o vsem, kar je spremljalo delovno obdobje sogovornika,. Malo pred polovico marca smo se za trud in dolgoletno delo zahvalili našim novim enajstim upokojencem. Srečanje je bilo v upravni zgradbi. Bilo je sedem žensk in le štirje moški. Kot običajno, je bilo tudi tokrat zelo prijetno. Posebno dobre volje so bile naše bivše sodelavke, ki so kazale polno mero veselja. Zakaj bi ga tudi ne, njihovo delo je bilo zaključeno, čeprav so ga vseskozi rade opravljale. V uradnem delu srečanja seje novim upokojencem zahvalil tudi Stolov direktor Boris Zakrajšek: »Vsak izmed vas je pustil v naši delovni organizaciji svoje delovno obdobje in tako je tudi po vaši zaslugi tovarna dobro poslovala. Ob tem vsak ugotavlja, kaj je dobrega storil v delovni sredini, pa tudi v zasebnem življenju. Tudi naša delovna organizacija ne more mimo težav, ki se pojavljajo v naši družbi občutimo padanje standarda. V Stolu bo težje. Sprejeti so predpisi, ki nam niso naklonjeni. Potrebno bo veliko znanja in dela, da bomo obdržali takšen nivo, kot je bil do sedaj. Vedno sa k obstoju delovne organizacije največ pripomogli dobri delavci, lako v delovnih oddelkih kot v razvoju. Vsi, ki ostanemo, bomo skušali, da bo na skupaj zgrajeni osnovi Stol tudi v prihodnje dobro delal.« V drugem delu so predstavniki samoupravnih organov podelili upokojencem denarna priznanja in priložnostna darila. Zelo zanimiv pa je drugi del srečanja, kjer v preprosti, domači besedi steče misel desetletja nazaj, ko je bilo na delovnih mestih še vse drugače, manj urejeno, težje, ko niso bile urejene vožnje na delo, ko je bila malica dru- gačna, ko je bilo še vse po starem kovu, tudi medsebojni odnosi, ki pašo bili, pošteno povedano, boljši od današnjih. Delavci so si bolj zaupali, raje so bili drug z drugim, celo z večjim veseljem so delali. Pa za konec še poglejmo, kdo so novi upokojenci: Čintžar Ivanka (50 let) je 31 let delala v strojnem m ročnem oddelku tozda 4. Peterlin Stanka (50 let) je 35 let delala v površinskem oddelku mizarne. Pavlič Stanka (50 let) je bila prav tako 35 let v Stolu. 10 let je delala v ročni, potem pa v strojni mizami. Škrabart Lojzka (54 let) je bila celo delov -no dobo v Stolu, v ročnem oddelku mizarne. Vavpetič Ivanka (52 let) 35 let v Stolu. V začetku je nekaj časa delala v strojni štolami, potem pa v površinskem oddelku. Žibert Tončka (54 let), 35 let v Stolu, najprej nekaj časa v štolami, potem v grobem razrezu. Žibert Frančiška (51 let), 35 let v strojni mizami. Grudnik Franc (58 let), najprej nekaj mesecev v skladišču rezanega lesa in v kriv Unici, potem pa v strojni štolami. V pokoj je šel invalidsko, delovne dobe ima 31 let. Kočar Peter (55 let) je v Stolu delal 33 let, najprej v neserijski delavnici, potem v strojni štolami. Ravnikar Jože (57 let) ima 40 lei delov ne dobe. Bil je v grobem razrezu, največ v oddelku struženja. Resnik Franc (55 let) je delal 20 let v Stolu, od tega pretežni del v strojni mizami. Za spomin smo napravili priloženo sliko. Poslovili smo se zopet od skupine ljudi, ki predstavljajo po številu slab odstotek Stolo-vega kolektiva, po odhodu, njihovih navadah in tovarištvu pa veliko večji del. Želimo jim veliko zdravja in zadovoljstva! C.S. »Poglej«, je rekla hčerka očetu, »kako se papigi v kletki neprestano kljunčkata.« »Čudno«, je rekel oče, »jaz pa tega sploh ne opazim.« »Ščuke pa ni, ščuke pa ne . . .« Kako znan nam je ta stavek, celo kot naslov, bi lahko rekli. Pa še resje! Pred časom smo gledali po televiziji nadaljevanko Toneta Partljiča s tem naslovom. Igrali so poklicni igralci, ki se dobro spoznajo na prilagajanje gibov, mimike, govora, skratka - prelevijo se v vloge, katere so jim zaupane. V drugi polovici marca pa se je pri nas v Mostah in v Komendi pojavil plakat z naslovom »Ščuke pa ne«, hkrati je veljalo kot vabilo na ogled predstave amaterskega kultur-noumetniškega društva iz Duplice pod vodstvom režiserja Franca Štebeta. Dobra igra nastopajočih nas je potegnila, da smo obudili spomine na Partljičeve junake. Prepričali so nas, čeprav sicer sami dobro vemo, kako prilagodljivi, se pravi, enkrat dobri za vse okrog nas, spet drugič sami zase, znajo biti, oprostite - znamo biti. Prilagodimo se lahko vsaki situaciji: v veseli družbi tudi sami postanemo neizmerni veseljaki, ko pa je glavno vprašanje denar, vsi govorimo le o denarju, prijateljstvo nam kar na enkrat ni mar (celo možu in ženi ne), ko pa se zopet znajdemo v krizi, skušamo skupno, kot dobri prijatelji, reševati probleme. V tej igri se končno vsi povežejo med seboj, ko čakajo na vesti o nenadno izginulem, razočaranem sodelavcu, vojnem borcu, ki ni prejel zaslužene nagrade - tako trdi njegova žena. Ko pa se le-ta pojavi, je vse v najlepšem redu - to je treba proslaviti, seveda kot prijatelji. Vsebina nam je znana, dialogi tudi, še zlasti »samo ne nocoj, kdaj drugič, samo ne nocoj!« nam je ostal živo v spominu. Tako so nas dupliški amaterski igralci popeljali med igralce igralcev (vsak igra vlogo, ki mu v tistem trenutku najbolj odgovarja), hkrati pa smo si lahko izprašali vest, če delamo prav oziroma zakaj delamo narobe, če se tega sploh zavedamo! Vredno razmisleka, kajne?! Tatjana Sivec V igri človek predstavlja drugo osebo. Posebno za amaterju to ni lahko delo. Prikaz z vaje za igro »Ščuke pa ni« v režiji že neštetokrat preizkušenega in potrjenega Franca Štebeta. »Kaj. Janez, ne boš naredil norme?« »O ja, mojster: že tri kozarčke sem čez normo, pa je ura šele enajst.« IPSgčfe 9 SLOGA NA OPREMLJANJU ZAVAROVALNICE TRIGLAV V CELJU V marcu sva s sodelavcem Ignacem Junte-zom po delovni dolžnosti nekaj dni spremljala delo - montažo predelnih sten, omarnega pohištva in montažo vratnih elementov v veliki zgradbi celjske Zavarovalnice Triglav. Naši delavci so že velikokrat vsaj na kratko slišali, da naši tozdi opravljajo montažo na terenu in seveda to opremo pred tem tudi sami izdelajo. Veliko delavcev pa si najbrž težko predstavlja, kakšna je pravzaprav taka montaža, kaj se dela in koliko je to delo za delavca zahtevno. Najprej kratka razlaga, kaj so morali delavci Sloge v Celju naredili. Dokončano je bilo gradbeno delo, to je betonski del zgradbe, ki je v osnovni meri zadoščen statičnim zahtevam in zelo grobi funkcionalni obliki zgradbe. Druga notranja razporeditev je bila naše delo, seveda po načrtih. V petih nadstropjih in pritličju je bilo treba oblikovati delovne pisarniške prostore, ugraditi ustrezna sobna vrata in opremo, da bodo kasneje uslužbenci Zavarovalnice delo pregledno in sodobno opravljali. Zatorej je bilo treba narediti veliko zvočno in toplotno izoliranih pregradnih sten, ki povežejo talne površine s stropnimi in v končni fazi prostore popolnoma spremene. Zavarovalnica Triglav se je odločila za predelne stene in omare v beš iveralu. Slogi-na priprava delaje v začetku letošnjega leta stopila v akcijo. Predno se prične delo v delavnici, je treba na papirju vse dobro pripraviti. Delavec pri stroju mora vedeti, za kaj gre, točno mora biti napisano, koliko komadov mora biti teh polizdelkov, kakšne oblike, dolžine in širine in koliko le-teh. Ker gre pri načrtovanju predelnih in omarnih sten, vratnih elementov in dodatnih zaključkov za točno določeno potrebo, je delo toliko odgovornejše. Elemen t, ki ga pri končni montaži ne boš uporabil, je kot odvržen denar; element, ki ga potrebuješ, pa ga v delavnici nisi naredil, je kot dvakrat toliko izgubljenega denarja. Narejeni so bili popisi potrebnih elementov, tlorisni načrti so razodevali, koliko prostorov bo iz posamezne sedanje prazne dvorane in na papirju seje videlo, kako bo neko nadstropje po opravljenem delu izgledalo. Delo seje nadaljevalo v pripravi dela v Slogi. Nastal je zajeten zvezek mer in količin ter kmalu za tem so v delavnici stekli stroji, slednjič pa še površinska obdelava. Vse je bilo treba natančno in lepo izdelati. Omamo pohištvo je naredil tozd 2, drugo pa je bilo narejeno v Slogi. Proti Celju so odpeljali težki tovornjaki. Dostop do zgradbe ni bil mogoč. Pomagali so gradbeni delavci z dvigalom, ki je vsakokrat odneslo veliko paleto predelnih sten in omar pred vhod stavbe. V nadstropja se opreme ni dalo spraviti na kak lažji način. Treba je bilo nositi po stopnicah. Že sama hoja v višja nadstropja ni lahka, potem si lahko predstavljamo, da nošenje težkega pohištva in opreme ni lahko delo - še zlasti, če to traja od jutra do večera. Minil je teden in vsa oprema je bila v nadstropjih. V prvem tisto, kar seje potrebovalo tam in v petem, kar je sodilo tja. Naslednji ponedeljek so Stolovi delavci pričeli z montažo. Po dva in dva (vseh je bilo osem) sta imela svoj premični voziček orodja, stolici; potrošiti material je bil v skupnem prostoru. Nekatere dvojice so bile bolj spretne, druge nekoliko manj. '1 o se je poznalo na kvaliteti in opravljeni montaži. Nadstropja so se pričela spreminjati v končen izgled, beš barva iverala seje lepo ujela z rjavo barvo oken in belimi stropi. Delavci so stanovali v hotelu. Pred pričetkom delaje bil zajtrk, sredi dopoldneva malica in v zgodnjem popoldnevu kosilo. Delo pa od jutra do noči. Vsaka dvojica je delala zase in se z drugo le poredko pogovarjala. Ivan Šardi, ki je opravil pripravo dela, redno spremljal vso izdelavo opreme v delavnici v Slogi in bil aktivno vključen, daje vse naročeno zares odšlo v Celje, je bil tukaj vsakemu delavcu vsak trenutek v pomoč, strokovno pojasnilo ali tehnološko rešitev. Delo je moralo teči naprej, zastojev je moralo bili čim manj. Ko je človek dan za dnem in teden za tednom v ropotu pištol, ki zabijajo jeklene žeblje v beton, v lesnem in cementnem prahu, na lestvi pod stropom in ležeč na tleh, preznojen in na prepihu, ob hrani, ki jo nudi bližnja restavracija, tudi v kratkem večeru v krogu ljudi, s katerimi je ves dan delal, velikokrat brez prave večerje, če hoče na montaži nekaj prihraniti in ve, da ga jutri in pojutrišnjem čaka prav tako delo in življenje, ga včasih mine dobra volja. Vse delo pa je pripravljen opraviti, da bo osebni dohodek nekoliko boljši od običajnega, ki bi bil zaslužen v matični delavnici. Vodja montaže v Celju Ivan šardi je povedal, da so delavci posebno pred končano montažo na terenu bolj nervozni - na dan pride utrujenost, ki so jo prej zadrževali in beseda do sodelavca je lahko tudi manj prijazna. Tedaj je treba nekaj vedrejših besed, če ne gre drugače, pa na hitro tudi skupaj popiti kavo, da se ostri robovi zgladijo - kot z brusilnim papirjem na grobo izdelanem lesenem komadu. Na montaži v zgradbi Zavarovalnice Triglav smo videli, da se da delo dobro opraviti, če ne zataji nihče v verigi, ki se začne še pred pripravo dela za proizvodnjo in konča, ko je kvalitetno pribita zadnja okrasna letev. C. S. Slogina delavcu na montaži v C eljtt: pri delu sla se dobro ujela, občasno opravljala različna dela na sicer skupni montaži, ob vgraditvah težkih elementov pa sta si seveda pomagala. OPERATIVNI PLAN IGD STOL ZA LETO 1987 1. Občinsko tekmovanje v Kamniku Nastopila bo ena moška desetina. Čas in program določi občinska gasilska zveza 2. Tekmovanje lesnoindustrijskih gasilskih enot, ki bo letos v DO Brest Cerknica. Sodelujejo ekipe: Marles, Novoles, Brest, Meblo in Stol. Za to tekmovanje se bo pripravila ena moška desetina. Čas in program določi organizator DO »Brest« Cerknica. 3. Gasilsko društvo Stol bo organiziralo medtozdno tekmovanje med tozdom 1, tozdom 2, tozdom 3 in tozdom 4. Čas in program bomo naknadno določili na naslednji seji. V oktobru, mesecu požarnega varstva bomo organizirali praktično vajo s sosednimi gasilskimi društvi. Vaja bo v tozdu 1, 8. v mesecu, ob 13.30. Sodelujejo naslednje ekipe: IGD STOL - IGD Svilanit GD Duplica - GD Kamnik IGD Donit - IGD Utok IGD Titan - GD Moste Za redno usposabljanje članov našega društva bodo praktične vaje vsako sredo ob 14.15 uri. Alojz Burja Letošnja zima nam jo je pošteno zagodla: - znova in znova je padal nov sneg, kot da pomladi ne bo nikoli več - zimska oblačila smo nosili skoraj pol leta STOLOV INTERIER LJUBLJANA LETOS NA NOVI LOKACIJI Številni naši kupci so se navadili našega lokala na Celovški cesti, verjetno pa nas bodo še raje obiskovali v novih prostorih, v katere se bomo preselili letos jeseni. Nova trgovina v soseski »Stara cerkev« v Šiški bo vidna iz glavne ceste, tako da bodo vsi trgovino hitro našli. Stol je z nakupom poslovnih prostorov v eni najlepših novih sosesk v Šiški napravil dobro potezo in dvignil poslovni ugled. Kupci so ljudje in tako kot »obleka dela človeka« tudi lokal predstavlja nivo neke tovarne. Naši izdelki so cenjeni, kar kaže večje povpraševanje po naših izdelkih kot jih lahko dobavimo. Doslej še nismo govorili o naši celotni ponudbi, vendar se ob pomanjkanju kakršnegakoli izdelka, ki ga prodajamo, pokaže nujnost kompletne ponudbe. Že pomanjkanje organizacijskih sredstev, največkrat košar, nam ,dela občasno velike težave. ; Kupci spoštujejo to, da na enem mestu "lahko kupijo vse, kar potrebujejo /a opremo pisarne. V ta namen imamo več kooperantov, ki nam dobavljajo izdelke, s katerimi lahko zadovoljimo potrebe strank. Dodatno ponudbo predstavljajo npr. koši za smeti, stojala za dežnike, pepelniki, obešalniki, prti, pregrinjala, stojala za telefon, namizne svetilke. Sedaj spet prodajamo podnožnike, po katerih so kupci že dalj časa povpraševali. Veliko smo si obetali tudi od prodaje TRIM LETOV, za kar obstaja velik interes, vendar je njihova dobava slaba, oziroma je ■ sploh ni. Po uspešnem reklamiranju naših novih vrtiljakov, imenovanih ERGO, bi bilo prav, da v tovarni poskrbijo za večjo dobavo, saj so naročila večja kot smo pričakovali. Kol kaže, ni skrbi za našo prihodnost, saj nam dosedanja kvaliteta privablja nove kupce, s pomočjo katerih lahko zagotavljamo veliko dela. Sonja Zorn KADROVSKE SPREMEMBE V TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO - BODLAJ Zdravko, lesar šir. prof., PE 8 - SLAPAR Ludvik, KV pohištveni mizar, PE 8 - Jontez Ivan, NK delavec, PE 8, iz JLA - ZIBAVNIK Igor, NK delavec, PE 8, iz JLA - KOPRIVEC Andrej, NK delavec, PE 8, iz JLA - ANDREJKA Emil, lesarski tehnik, PE 4 - ŠMIDOVNIK Marko, NK delavec, PE 8, iz JLA - BALOH Janez, NK delavec, PE 8 - ZUPANČIČ Tomaž, NK delavec, PE 6 - CIMERMAN Stanislav, obdelov. lesa, PE 7, iz JLA - PESTOTNIK Niko, lesar šir. profila, PE 8, iz JLA - BOJEČ Jože, elektroenergetik, PE 8 - VARŠEK Tomaž, gimnazijski maturant, PE 4, iz JLA - TRUPINA Luka, KV tesar, PE 4 - MAMIČ Mirko, NK delavec, PE 4, iz JLA - NARAT Jožef, NK delavec, PE 8 - MELEV Nikolaj, NK delavec, PE 4 V TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO - KOUTER Bojan, NK delavec, iz JLA - GOLOB Primož, lesar šir. profila, iz JLA - BEJTIČ Ismet, lesar, iz JLA V TOZDU KOVINSKO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO - MUHIČ Matjaž, NK delavec, PE 5, iz JLA - SLABAJNA Janez, NK delavec, PE 5, Iz JLA - OSOLIN Igor, NK delavec, PE 3 - ŠEŠEK Jakob, obdelovalec kovin, PE 3 - MARINŠEK Anton, NK delavec, PE 5, iz JLA - DROLC Roman, NK delavec, PE 3, iz JLA - POGAČAR Andrej, NK delavec, PE 5, iz JLA - SEMPRIMOŽNIK Anton, NK delavec, PE Motnik, iz JLA V TOZDU SLOGA MOSTE - BREGAR Miroslav, gozdarski tehnik - TIČAR Franc, NK delavec, iz JLA - BURNIK Andrej, KV slikopleskar - LEVEC Jože, NK delavec - BABNIK Ciril, NK delavec V TOZDU TEHNIČNE STORITVE - KLADNIK Ladislav, stroj, inženir - ZAMLJEN Robert, NK delavec - ŠARC Franc, elektrikar, iz JLA V TOZDU DERUŽBENA PREHRANA - KOROŠEC Minka, KV kuharica V TOZDU PRODAJA - JAVORNIK Roman, NK delavec, Interier Celje - BALIČ Medo, gradbeni tehnik, Interier Skopje - TOPOVŠEK Ivica, lesarski tehnik, Interier Celje DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: V TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO - HODŽIČ Nasuf, lesar, PE 4 - PODJED Andreja, komercialni tehnik, PE 7 - PAVLOVIČ Stojanka, lesar, tehnik, PE 6 - ŠKODNIK Marjan, NK delavec, PE 4 - GRUDNIK Franc, KV kolar, PE 7, upokojen - SLAPAR Janez, NK delavec, PE 7 - KVATERNIK Aleksander, NK delavec, PE 8 - OREHEK Dušan, NK delavec, PE 4 - REPŠE Marko, NK delavec, PE 4 - VIDERGAR Alenka, NK delavka, PE 4 - DAVIDOVIČ Stojanka, NK delavka, PE 6 - PETERLIN Stanislava, PK politirka, PE 8, upokojena - ŠPKRABAR Alojzija, PK politirka, PE 8, upokojena - ŽIBERT Frančiška, NK delavka, PE 8, upokojena - PAVLIČ Stanislava, PK politirka, PE 8, upokojena - ŽIBERT Antonija, PK delavka, PE 4, upokojena - KOČAR Peter, KV mizar, PE 7, upokojen - VAVPETIČ Ivanka, PK mizar, PE 7, upokojena - RAVNIKAR Jože, PK stroj, mizar, PE 4, upokojen - RESNIK Franc, NK delavec, PE 8, upokojen - PREZELJ Štefka, NK delavka, PE 4, upokojena - BREZNIK Marija, poenterka, PE 7, upokojena - OSOLNIK Frančiška, PK delavka, PE 7, upokojena - MLAKAR Anica, NK delavka, PE 7 - RAMDEDOVIČ Mehmed, KV mizar, PE 4 - ŠUBELJ Rado, obdelov. lesa, PE 8, v JLA - ŠOŠTARIČ Miran, lesar šir. profila, PE 7, v JLA - ZUPANČIČ Jože, NK delavec, PE 8, v JLA - MURK Milka, NK delavka, PE 8 - ŠABOTIČ Mirsada, NK delavka, PE 4 V TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO - DOLINŠEK Marjan, lesar, v JLA - KONČAR Franc, NK delavec, v JLA - VIRIJANT BOJAN, NK delavec, v JLA V TOZDU SLOGA MOSTE - ŠTEBE Matjaž, NK delavec, v JLA - ČIMŽAR Ivana, NK delavka, upokojena V TOZDU TEHNIČNE STORITVE - BEDIČ Franc, NK delavec, upokojen V TOZDU PRODAJA - ADAMIČ Marja, prof. angleščine in italijanščine - PLEVEL Peter, višji uprav, delavec, upokojen V SKUPNIH SLUŽBAH - HRIBOVŠEK Jana, ekonom, tehnik Oddelek za delovna razmerja VIHRAVA ŠTAJERKA I ihrano štajersko poznam dekle, ki zelo hitro zaljubi se. Že trideset let ji je, pa še vedno zafrkava se. kot zvezdice svetle so njene oči in kakor klasje lasje so, z boki pa miga kot dih noči, ko za njo gledaš in jo občuduješ. Je dobra kot duša, če z njo se razumeš, pa hladna kot led, ko jo podcenjuješ. Lse naokrog na moške gleda, nihče ji ne preseda. Zdaj ljubi fanta enega, zraven pa še drugega, vleče tretjega za nos. le katera ji je kos ? Silva n ZA 1. MAJ V NAŠE POČITNIŠKE DOMOVE Bliža se čas prvomajskih praznikov, prvih praznikov po novem letu, ki si jih vsi želimo kar najlepše preživeli z družino in prijatelji. Za mnoge je to posebna priložnost, ko lahko nekaj dni prežive brez službene, otroci pa brez šolske obveznosti. Seveda pa bodo nekateri morali ostati na delovnih mestih (tako kot vse praznike in nedelje izmenoma), da varujejo in vzdržujejo našo DO pred požari, tatvino, ipd. Nekateri bodo opravljali doma razna pomladanska opravila, obiskali prijatelje in znance ali morda odšli na krajše izlete. Drugi bodo odšli za 1. maj v Kamniško Bistrico, kamor zahajajo že dolgo. Vsako leto je znova zanimivo, saj je vedno pripravljen pester kulturni program. Tisti pa, ki ste se odločili, da greste za prvomajske praznike v naše počitniške domove, si vzemite še tri dni rednega dopusta in na letovanju boste lahko devet dni. Kakor že nekaj let, lahko v naši DO praznujemo 1. majske praznike v naših počitniških domovih. Tudi letos bomo letovali v Piranu, kjer je šest garsonjer s po šestimi ležišči. Piran je izredno zanimivo in kulturno bogato obmorsko mesto. Tudi za zabavo je v tem mestecu preskrbljeno. Blizu Pirana je turistično mesto Portorož. Tako vam prazniki, čeprav dežuje vse dni, dokaj prijetno in hitro minejo. Piran je zanimiv tudi za tiste, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev, saj redna avtobusna proga povezuje Ljubljano s Piranom. Oskrbnica našega počitniškega objekta je Zofija Vidmar, Vilharjeva 2, Piran. Garsonjere v Maredi so bile v lanski sezoni prvič uporabljene. Mareda je novo počitniško naselje z zasebnimi in družbenimi vikendi ter bloki. Trgovina je oddaljena od naših garsonjer za približno »5 minut«. V Maredi je dobro poskrbljeno tudi za športnike - več športnih parkov za nogomet, tenis, odbojko, balinanje, ipd. Upajmo, da bodo za praznike ti objekti že odprti. Tudi sprehod v naravo bo idiličen po poljskih poteh ob morju tja do Novega grada, sicer pa so tisti, ki ne ljubijo sprehoda in samote, v petih minutah z. avtomobilom v Novem gradu ali dvajsetih v Umagu. Tudi Čateške Toplice bodo na voljo, in sicer s tremi prikolicami. Če bo vreme dopuščalo in bodo naši delavci in upokojenci zainteresirani, bodo lahko letovali v predsezoni že od prvomajskih praznikov naprej. Ne glede na vreme in temperaturo zraka vam je zagotovljena topla voda v bazenu. Ključe za letovanje v Čatežu bodo koristniki dobili v recepciji na podlagi napotnice. Na Verliki planini pa sta od sredine januarja, ko je zapadel prvi sneg, bili do sredine marca zasedeni obe koči, od marca naprej pa sta bili zasedeni le ob sobotah in nedeljah. Tistim, ki ste bivali v zimskih dneh na Veliki planini in imeli v štedilniku ogenj, naj povemo, da so tam že novi štedilniki, tako da bo bivanje v ZLATICI in ZLATEM JABOLKU bolj prijetno in brezskrbno. Oskrbnik koč na Veliki planini je naš upokojenec Vinko Kavčič. V primeru, da bo prijav več kot dopuščajo zmogljivosti, se bo odločalo po ustaljenih kriterijih. Na Krku-Njivicah pa bomo praznovali I. majske praznike le v primeru, če bi bilo več prijavljenih kolje možnosti v Piranu in Maredi. Ravno tako ne bomo praznovali 1. majskih praznikov v prikolicah v Novem gradu in Ladi n gaju. Gotovo vas bo zanimala cena v naših počitniških domovih. Cene do sezone bodo lanske sezonske - se pravi - letošnje predsezonske. Štefka Lcgedič ZIMA 86/87 Za nami je zelo bogata smučarska sezona. Snega je bilo dovolj, tako da so ljubitelji bele opojnosti prišli na svoj račun. Organizatorji so to sezono lahko izvedli tekmovanja, ne da bi jim bilo potrebno trepetati za snežno odejo. Končala se je sezo" a tudi za smučarje v naši DO, ki so to leto dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Program sekcije, ki smo si ga postavili v začetku sezone, je bil realiziran tako po organizacijski strani kot tudi po uspehih. Snežne sezone so bile zelo ugodne za izvedbo tečajev, interes pa lahko pojmujemo na dva načina, in sicer: verbalni in stvarni. Tako lahko ugotavljamo, da se je veliko govorilo, kako in kje naj bi bili tečaji, ko pa je prišlo do realizacije, ni bilo dovolj interesentov. Tako se je tečajev alpskega smučanja udeležilo le samo devet smučarjev, v tekih pa še manj. Tekmovanja, ki smo jih organizirali v okviru DO, so bila slabše obiskovana kot v preteklih sezonah. Izgovorov je bilo veliko. Vsi tisti, ki so prišli pa so zanesenjaki - vedno pridejo ne glede na pogoje in kraj. VELESLALOM STOL '87 Tradicionalno tekmovanje v VSL vsako leto organiziramo na enem od smučišč v okolici Kamnika. Zadnja leta smo bili gostje v Črni, kjer so nam člani SK Črna dobro pripravili progo in izpeljali tekmovanje. Veliko prahu je bilo dvignjenega, zakaj moramo imeti tekmovanje ravno v Črni. Odgovor je preprost: cenejša izvedba tekmovanja in le-tega se lahko udeležijo vsi, ki nimajo dovolj časa, pa še vrstam na žičnicah se umaknemo. Čeprav je bila proga na nekaterih mestih zelo ledena, je bila dobro pripravljena - tako so imeli vsi tekmovalci enake pogoje na progi. Sindikalnim poverjenikom se je prijavilo 94 tekmovalcev, od tega jih je startalo samo 40, progo prevozilo pa 98 % tekmovalcev. Rezultati: ženske III. kat. 1. Okorn Anica T-9 2. Kalčič Tatjana T-9 3. Kočar Dana T-8 II. kat. 1. Mušič Majda T-9 2. Slapnik Milena, sk. službe -Regrat je pričel kukati iz zemlje, vendar tako počasi, da ga je za vse veliko premalo, vendar se ga izplača nabirati, saj je šolala po četrt milijona. 1. kat. 1. Suhovršnik Polona T-2 2. Kališnik Majda T-9 3. Osolin Alenka T-l Moški IV. kat. 1. Verk Emil T-9 2. Lavrač Janez T-5 3. Humar Štefan T-3 lil. kat. 1. Zupin Jože T-l 2. Homovec Vlado T-3 3. Popit Franc T-9 II. kat. 1. Spruk Franc sk. službe 2. Črnivšek Rudi T-5 3. Pogačar Janez T-l I. kat. 1. Kotnik Marko T-3 2. Makše Matej T-l 3. Klemen Janez T-5 Skupna razvrstitev: 1. mesto tozd-I 23 točk 2. mesto lozd-3 22 točk 3. mesto tozd-9 15 točk 4. mesto sk. službe 9 točk 5. mesto tozd-2 4 točke 6. mesto lozd-8 I točka VELESLALOM OB 40-LET-NICI ALPREMA V soboto, 7. 3. 1987, smo se udeležili veleslaloma, ki gaje organizirala DO Alprem ob 40-letnici uspešnega dela. Na tekmovanje so bile povabljene DO iz Kamnika. Število prijav je bilo omejeno, tako daje vsako DO lahko zastopalo le 14 tekmovalcev. Prijavilo se nas je polno število, a kot po navadi se vsi niso odzvali vabilu in tako nas je nastopilo samo osem. Skupno je bilo prijavljenih 125 tekmovalcev. Uvrstilo se jih je 76, med njimi so naši zasedli naslednja mesta: Ženske: 111 kat. Okorn Anica - 5. mesto II. kateg. Mušič Majda - 6. mesto I. kateg. Slapnik Milena - 6. mesto in Kališnik Majda - 7. mesto Moški: IV. kateg. Humar Štefan - 6. mesto, Verk Emil - 4. mesto III. kateg. Zupin Jože - 5. mesto II. kateg. nismo imeli uvrstitve I. kateg. Kotnik Marko - 1. mesto, Jeras Tone - 3. mesto XXIV. LESARIADA -ROGLA XXIV. Lesariade - republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev Slovenije se je udeležilo 46 ekip s 476 tekmovalci. Po prvotnih prijavah naj bi sodelovalo 50 ekip s 553 tekmovalci, vendar se tekmovalci nekaterih DO tekmovanja niso udeležili. Po dveh letih smo se lesarji zopet zbrali na republiškem tekmovanju na Rogli. Rogla, eno največjih in najlepših smučišč v Sloveniji, nam je v sončnem vremenu razkrila vse svoje lepote. Sneg, ki je prenehal padati ponoči, in sonce, ki je zjutraj obsijalo Roglo, je napovedovalo svojevrstno doživetje na smučišču. Proge so bile primerno urejene za prosto smučanje, za tekmovanje pa premalo pripravljene in zelo mehke. Prostrana smučišča so naredila na nas dober vtis, a so nas razočarali organizatorji tekmovanja. Vse se je zaradi novozapadlega snega zavleklo. Vsakih 10 minut so prelagali tekmovanje, tako da smo na eni progi startali šele ob 12. uri namesto ob 10. oziroma 11. uri. Program za VSL, na kateri so tekmovale ženske in starejši moški, je bila dobro organizirana, medtem ko je bila druga proga (za mlajše moške) porazna. Kar je bilo zamujenega, se ni dalo nadoknaditi ne pri tekih, še manj pa na zaključku ob sami podelitvi. Kljub slabi organizaciji pa smo mi lahko zadovoljni, ker smo se vrnili domov z dvema odličjema. Prejšnjim Dušanovim medaljam smo dodali še dve; tokrat jo je prismučala v VSL Okorn Anica - bron, in pritekel Lavrač Janez - srebro. Pred dvemi leti smo na Rogli osvojili prvo medaljo, a tokrat nam je uspelo še več - dobili smo kar dve. Žal ostalih rezultatov še nimamo, ker uradnega biltena še nismo prejeli. UNILES '87 KANIN Dolgo smučarsko sezono naj bi končali na našem najvišjem visokogorskem smučišču, toda slabe vremenske razmere so nam to preprečile. Organizator letošnjih zimskih iger Meblo iz Nove Gorice je uspel pripraviti samo tekaško preizkušnjo. Pogoji tudi za to panogo niso bili ugodni, saj bi morali tekmo enostavno odpovedati. Ker so se odločili, da se termin ne prelaga, je bilo potrebno izpeljati vsaj eno disciplino. Proga je bila slabo.pripravljena - tekli smo več po vodi kot po snegu. Dež, ki je neprenehoma padal, je popolnoma uničil progo, in na nekaterih mestih niti nisi vedel, če si sploh na pravi poti. Kljub temu smo vsi zagnani štartali, da se spopademo s progo in nemogočimi vremenskimi razmerami. Pohvala gre vsem, ki so progo v takih pogojih premagali. Zgodilo se je, daje naša vrsta štartala 100 %, kar pomeni, da niti eden, ki se je prijavil, ni odstopil od namena za nastop. Bili smo edina ekipa, ki je imela na startu vse prijavljene tekmovalce, celo enega več. I. kategorija: 1. Bole Sašo - Lesnina 2. Kotnik Marko - Stol 3. Berlec Marko - Stol 6. Makše Matej - Stol 8. Pohlin Boris - Stol 10. Jazbinšek Marko - Stol Glede na razmere smo vsi tekli samo en krog. Na podelitvi smo se lahko veselili vsi v naši ekipi, saj smo za svojo požrtvovalnost osvojili prvo mesto v ženski in moški konkurenci. Trud smo imeli poplačan z dobrimi rezultati, saj smo osvojili skupno 8 medalj in sicer 1 zlato, 3 srebrne in 4 bronaste. Rezultati: Ženske III. kat. 1. Okorn Anica - Stol 2. Vogrinec Nuša - Liko 3. Puc Meta - Meblo 4. Perčič Marinka - Stol Moški IV. kat. L Kosjak Rado - Marles 2. Majcen Anton - H oj a 3. Humar Štefan - Stol Ženske II. kat. 1. Grom Boža - Liko 2. Kaloh Milena - Marles 3. Bergic Cvetka Liko 4. Kališnik Magad - Stol Moški III. kat. 1. Sumer Karel - Marles 2. Murnik Tadej - Meblo 3. Lavrač Janez - Stol 4. Tepina Ludvik - Lesnina 5. Verk Emil - Stol Ženske I. kat. 1. Pliberšek Tjaša Marles 2. Smolnikar Ksenija - Stol 3. Mihjelič Urška - Stol Moški II. kat. 1. Šolar Jože - Lesnina 2. Zupin Jože - Stol 3. Berginc Alojz - Liko 5. Verjant Franc - Stol 9. Balut Cene - Stol 11. Bajde Jernej - Stol Ekipno ženske: 1. Stol - 43 točk 2. Liko - 42 točk 3. Marles - 25 točk 4. Meblo - 4 točke Ekipno moški: 1. Stol - 129 točk 2. Lesnina - 80 točk 3. Meblo - 57 točk 4. Liko - 47 točk 5. Marles - 41 točk 6. Hoja - 35 točk Jože Zupin PRIŠLA JE POMLAD . . . Ko sneg še niti ne odleze popolnoma, se že prikažejo prvi telohi in slavijo zmago Vesne nad starko Zimo. Stane Kočar Izdaja v 2200 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Uredniški odbor: Ciril SIVEC (glavni urednik), Mitja RED JA, Nande LAH in Sonja ZORN. Izdajateljski svet: Boris PLEVEL (predsednik), Ivan REPOVŽ, Diana RUTAR, Andrej PERČIČ, Fani PODGORŠEK, Franci ŠTEBE, Danica KOČAR, soitja ZORN in Ciril SIVEC. Lektor: Tatjana SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo Stolovi delavci, delavci na služenju vojaškega roka in upokojenci brezplačno. Tisk: SŠTP Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.