Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M- Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Ezhaja vsako nedeljo.
VI. S=SY@
SSiiifiišg
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska
1937.
ŠTEV. 7.

Naš mednarodni položaj
Na seji finančnega odbora narodne skupščine je imel naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič govor, ki obravnava naš mednarodni položaj. Radi pomembnosti njegovih besed, katerim je prisluhnil ves diplomatski svet, prinašamo našim čitateljem izvleček iz njegovega govora iz katerega je razvidna vsa veličastnost in moč naše državne zgradbe:
.Veseli me, da so vsi člani finančnega odbora, brez razlike na strankarsko opredeljenost, sprejeli proračun vojnega ministrstva soglasno, spričo dejstva, da vse države pomnožujejo proračune vojnega ministrstva, jih podvojujejo in soglasnv sprejemajo. Zato bi vsak dober državijan, ki to državo ljubi, z zadovoljstvom sprejel to soglasnost vseh naših strankarskih skupin v parlamentu. S tem ste dokazali, da hočemo imeti vojsko izven strank in vsakdanje politike.
S tem ste podčrtali dolžnost naše narodne obrambe: da varuje meje, da varuje državo pred zunanjim sovražnikom, da ščiti socialni red v notranjosti ter red in mir v državi, da stoji za vsako zakonito vlado, ki prispe rednim potom na to svoje mesto.
Vojski ste dovolili večje kredite ko lani. Na ta način ste omogočili vojski, na katere oporo naš narod računa, da se materialno opremi. Lahko vam rečem, da delamo v tem oziru zelo vestno in marljivo.
Ko sem letos v spremstvu našega vojnega in mornariškega ministra potoval po naši zemlji in si ogledoval vojaške ustanove, tovarne, skladišča in orožarne, sem se vrnil s tega pota docela navdušen in ohrabren: da bo naša vojska, če bo treba, opravila svojo dolžnost v celoti in do konca. V pravo zadovoljstvo mi je bilo, ko sem mogel ugotoviti red, ki vlada v vojaških tovarnah, in ko sem mogel opaziti, kako smo n. pr. pričeli topovsko mu-nicijo, za katero smo doslej tro-šiii milijone svojega denarja v tujino, letos izdelovali v naši državi sami, in to prav tako dobro kakor v tujini, in da gre za iz-
delovanje, ki bi si ga šteli v čast tudi najbolj urejene tovarne te vrste v tujini.
Naglašam vojsko tu zaradi tega, ker je važen činitelj naše zunanje politike. Ravno v tej zvezi sem jo hotel poudariti kot takšnega činitelja, in vas opozoriti na to, da imamo vojsko, ki bo jutri štela poldrug milijon najboljših vojakov v Evropi, pripravljenih, da v celoti izpolnijo svojo dolžnost.
Čeprav pa smo na vojno pripravljeni, je bila in ostane naša zunanja politika popolnoma miroljubna, Tega ne izjavljam za nas, kajti naš narod vseh treh plemen je plod zelo velikega trpljenja in dobro ve, bolje kakor vsak drugi, kaj pomeni vojna. Če kdo pozna vojne težkoče in nesreče, jih pozna pač naše ljudstvo, in če kdo ljubi mir, ga pač vsekakor ljubi naš narod I Toda miroljubni smo tudi iz drugega razloga. Miroljubni smo, ker ne zahtevamo ničesar tujega in ker smo v svojih sedanjih mejah uresničili svoje nacionalne ideale. Nočemo misliti na nobene druge meje, kakor na sedanje, ker ne zahtevamo ničesar tujega svojih pa ne odstopimo. Zato je bila in ostane naša politika miroljubna.
Naša politika obstoji v varstvu miru na naših mejah in, če je mogoče, miru v vsej Evropi. Pod vodstvom te politike smo sodelovali pri vseh evropskih konferencah, za miroljubno solidarnost, predvsem pa potom Društva narodov v Ženevi. Eden izmed glavnih instrumentov je Društvo narodov v Ženevi. Bili smo vneti člani tega društva, vneto smo spoštovali svoj podpis tudi tedaj, ko to ni bilo lahko. Spominjajte se sankcij in veste, kako je vsa naša država, zlasti pa nekatere naše pokrajine, trpele gospodarsko zaradi njih izvajanja. Hoteli smo s tem še enkrat pokazati, čeprav nismo bili niti najmanj vpleteni v italijansko-abesinski spor, da hočemo z izvajanjem sankcij spoštovati svoj podpis, čeprav nam je težko.
Mi smo člani Male antante. Tudi ta grupacija je kakor Društvo narodov miroljubna. Namen Male antante je mir v srednji Evropi. Mala antanta ni proti nikomur. Tretja mednarodna or-
ganizacija, ki ji pripadamo1, je Balkanska zveza. Tudi ta je popolnoma miroljubna organizacija, ki ima namen, varovati mir na Balkanu. Tu gre za 70 milijonov prebivalcev, ki jih druži samo eno stremljenje in samo ena želja: Ohraniti in varovati mir v tem delu Evrope.
Svoje dosedanje zveze smo te dni srečno izpopolnili s pogodbo o večnem prijateljstvu z Bolgarijo. Ni nam bilo težko sklepati takšne pakte večnega prijateljstva z Bolivijo, Urugvajem in Paragvajem, kakor smo nedavno tega storili. Mi smo to pot sklenili pakt z državo, s katero smo se bili trikrat spopadli v krvavih vojnah. Na ta način smo storili eno najvažnejših dejanj, ki more pospešiti delo miru v Evropi in delo miru na naši vzhodni meji. Kakšnega odobravanja je bil deležen ta pakt ne le v naši državi in na Bolgarskem, temveč po vsej Evropi, ste lahko razbrali iz dnevnega časopisja.
Pred kratkim se je sklenil sporazum med Anglijo in Italijo. Vi-
deli ste, da se ta sporazum nanaša na ohranitev teritorialnih meja na vsem Sredozemskem morju. Moram vam reči, da je naša vlada dobila uradno obvestilo, da ta sporazum obsega tudi kraljevino Jugoslavijo. Mi smo na ta način postali eden izm d či-niteljev mednarodne politike, da se nam jamčijo meje na Jadranu po dveh državah, ki v Evropi nekaj pomenita.
Ohranili smo vsa stara prijateljstva in vse naše zveze so ostale neokrnjene. Toda poleg tega smo si pridobili še prijateljstvo Velike Britanije. Še nikoli ni bilo naše razmerje do te kraljevine tako prisrčno kakor danes.
Mi smo posebno dobri tudi z Nemčijo. Mi smo v zadnjem času posebno dobri tudi z Italijo, tako da nas vse države v Evropi cenijo. Vodimo politiko, da se nikomur ne zamerimo in da ostanemo zvesti starim prijateljem, pri tem si pa pridobivamo novih prijateljev, da tako okrepimo naš mednarodni položaj."
PO Li 2 I K fl
Turški zunanji minister dr. Ruždi Aras je imel z našim zunanjim ministrom dr. Stojadinov čem pred dnevi važne politične razgovore. Govorila sta tudi o zadnjem sestanku turškega zunanjega ministra z zunanjim ministrom Italije v Milanu. O tem je turški državnik povedal sledeče: V Milanu sem videl, da k&žejo na italjanski strani popoino razumevanje za jugoslovenske potrebe in najboljšo voljo, da se že doslej dobri odnošaji poglobe in razširijo. Italjanski prijateljski odnošaji napram državam Balkanske zveze pomenijo nov činitelj miru.
Neki poslanec je postavil zahtevo, da se ukine ministrstvo za telesno vzgojo naroda, zato se pa naj ustanovita dve novi ministrstvi in to eno za propagando a eno za vero.
Nemci so silno vznemirjeni radi vesti češ, da namerava Franc ja v najkrajšem času ponuditi državam Male antante (Jugoslaviji, Češkoslovaški, Rumuniji) sklenitev novih pogodb o medsebojni pomoči če bi ena izmed teh držav bila nefzzvano napadena od kogarkoli.
Angleški listi pišejo da pripravlja Italija zelo obsežen načrt tesnega gospodarskega sodelovanja z Jugo-
slavijo. Med drugim namerava italjan-ska vlada ponuditi Jugoslaviji na gospodarskem področju enake ugodnosti kot jih imata napram Italiji njih najožji zaveznici Avstrija in Madžarska. Listi pristavljajo, da političen svet z velikim zanimanjem zasleduje razvoj teh dogodkov ker bo oživljena ital-janska gospodarska akcija na Balkanu skušala odvrniti Nemce, ki si z istimi sredstvi hočejo pridobiti nove prijatelje in zaveznike.
Na eni izmed zadnjih sej narodne skupščine je bil po daljši debati sprejet osnutek za novi trg. zakonik s 150 glesovi proti 39 V novem zakonskem načrtu ni ničesar o kartelih, konzorcijih in sindikatih, kar je seveda njegova slaba stran.
Inž. Košutič, o čigar povratku v domovino smo že pisali, bo po pisanju listov zopet preszel posle podpredsednika HSS in da bo kot tak izvrševal v vseh panogah hrvatskega narodnega pokreta funkcijo namestnika predsednika dr. Mačka. Košutič bo dajal navodila in bo nadziral delo ustanov in organizacij hrvatskega narodnega pokreta.
Po nekaterih hrvatskih krajih so začeli snovati telovadne organizacije z imenom .Junak". Ta organiza-
clja posveča poleg telesne vzgoje posebno pozornost izobraževanju svojih članov. Njena naloga je čuvati hrvat sko mladino pred vsemi protinarod-nimi strujami, posebno pred komunizmom.
VrSe se pogajanja, da bi Duuav-ska banovina dobila 100 milijonov dinarjev posojila pri Drž. hipotekami banki. Denar bi se porabil za nove banovinske ceste in druga javna dela v Vojvodini.
»Italjansko angleSki sporazum, ki je bil pred kratkim sklenjen, bc ugodno vplival na zboljšanje odnoša-jev med Italijo in Jugoslavijo. Dobra volja se že kaže na obeh straneh. K temu so veliko pripomogli zlasti obojestranski dobri stiki z Nemčijo ter zboljšanje jugoslovensko- madžarskih odnošajev. Tudi jugoslovensko-bol garski pakt o večnem prijateljstvu je bil v Italiji zelo ugodno sprejet. S tem je v znatni meri olajšana pot tudi za dvostranski sporazum z Italijo." V tem smislu pišejo vodilni nemški časopisi, glede na razvoj odnošajev med Italijo in balkanskimi državami.
V	finančnem odboru so v preteklih dneh obravnavali proračune po sameznih ministrstev. Vsi proračuni so bili potrjeni.
Baje se hočejo nekateri srbski opozicijski poslanci ločiti od beograjskega in se pridružiti zagrebškemu delu združene opozic'je.
Madžarska se je začela približevati državam Male antante, predvsem pa Jugoslaviji. Naši sosedi izjavljajo, da so pripravljeni na prijateljsko sodelovanje, pa le pod pogojem, da bo v vsem enakopravna to je, da se ji dovoli zopetna oborožitev.
V	tovarnah za cement v Splitu je pričelo stavkati 1800 delavcev, ker jim vodstvo tovarn noče zvišati mezd. Stavkujoči delavci so člani Hrvaške delavske zveze in vodi v njihovem imenu pogajanja narodni paslanec Kaliterna.
Minister socialne politike je na shodu v Novem Sadu obljubil, da dobimo zakon o minimalnih mezdah. Po novem zakonu sme biti najnižja mezda 6 dinarjev na dan.
V	kratkem bo važen politični sestanek med našim zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem ter italjanskim in grškim zunanjim ministrom. .
Madžarski listi pišejo, da je jugoslovanska vlada sklenila sedaj dokončno urediti vprašanja, ki se tičejo madžarske manjšine v Jugoslaviji. Obenem objavljajo, da so se odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko tako zboljšali, da se dela na tem, da bi se med Jugoslavijo in Mždžarsko podpisala siičaa pogodba, kot se je že podpissla med Jugoslavjo in Bolgarijo.
V	Romunskem parlamentu je izjavil zunanji minister, na vprašanje nekega poslanca, glede političnih vez s sovjetsko Rusijo, da Romunije nI in tudi ne bo sklepala kakršenkoli pakt z Rusi.
GrSka vlada je izdala odlok, ki odrejs, da se mora vsak gtški državljan do svojega 25. leta starosti oženiti. Samci v starosti nad 25 let bodo morali plačevati davek, ki bo odmerjen tako visoko, da bo odgovarjal vsoti za vzdrževanje štiričlanske dru žine. Iz donosa tega davka bodo do bivali podpore siromašni novoporo-čenči in družine z velikim številom otrok. Državni nameščenec, ki do svojega 25 leta ne bo poročen pa bo odpuščen iz državne službe.
Hitler bo v kratkem zopet imel važen političen govor v katerem bo obravnaval nemško zunanjo politiko. Obenem bo zahteval vrnitev vseh nemških kolonij in to vseh brez izjem. Obnoviti hoče nemško oblast iz predvojnih časov.
Španski komunisti so morali plačati norveški vladi 300.000 frankov za norveško ladjo, ki so jo nedavno pomotoma potopile vojne ladje komunistov.
Vzlic vsem mednarodnim ob veznostlm Nemci še vedno pošiljajo španskim nacionalistom pomoč v obliki vojnega materijala. Tako je pred dnevi 12 velikih bombnih letal odle telo preko Švice v Španijo.
Med Turčijo In Nemčijo se bodo pričela gospodarska pogajanja. Politiki pripisujejo tem pogajanjem veliko
važnost in pričakujejo velike koristi za obe državi.
V Nemčiji so omejili trgovanje z zemljo. Prosta je trgovina z zemljišči samo pod 2 ha, za vsako kupčijo večjega zemljišča pa je potrebno ob lastveno dovoljenje. Na ta način naj bi se zatrla špekulac ja z zemljišči ter izkoriščanje revnega kmečkega stanu od strani bogatašev.
Radi slabega vremena so vojne operacije v Španiji skoraj povsem zastale. Vedno sneži aii dežuje in Španci so zi mraz precej občutljiv!. Med branitelji Madrida je nastal spor, radi česar je poveljn k rdečih čet, ruski general Kleber, odstopil.
Skozi Dardanell je vozil neki španski parnik na katerem je bilo 1000 sovjetskih vojakov v popolni bojni opremi. Nacionalistične ladje so potopile neki ruski parnik, ki je tmel na krovu velik tovor orožja in muni-cije za španske komuniste.
Ves svet so pred dnevi preplavile vesti, češ da je v Rusiji izbruhnila velika revolucija in da hočejo neza-dovoijneži odstraniti sedanjo Stalinovo vlado. S tem v zvezi so imenovali zapovednika ruske vojne sile Voroši-lova, češ do stoji on na čeiu upora. Rusi zanikajo vse te vesti.
mu rs ka $ob ota :
—	Šolsko poslopje v M. Soboti.
Pomlad se bliža, z njo pa tudi razna dela, z njo stopajo k uresničenju zimska razmišljanja in načrti. Eden glavnih načrtov tukajšnje občine je novo šolsko poslopje, ki mora priti do realizacije, da bo beseda postala meso. Pričnimo z delom, saj je zadnji dopis v Vašem cenjenem listu dovolj točno obrazložil, kakšna mizerija je s šolskimi prostori v Murski Soboti. Zga-nimo se in delajmo, zakaj brez pri-četka ni svršetka. Kaj zmore sila volje, nam je najboljši dokaz Murska Sobota-okolica, ki gradi v Krogu lepo moderno šolsko poslopje. Ali hočemo mi zaostati za njimi?!
—	Dar. Za nabavo sanitetnega avtomobila Rdečega križa v M Soboti
V	zvezi z zadnjim moskovskim procesom, na katerem je bilo več nekdanjih komunističnih voditeljev obsojenih na smrt in ustreljenih, je bilo v zadnjih dneh aretiranih nad 10.000 ljudi, ki so osumljeni, da so rovarili proti Stalinu.
V	vsej Rusiji vlada veliko nezadovoljstvo in je na raznih krajih prišlo do velikih nemirov, pri katerih je moralo intervinirati vojaštvo. Giavni vzrok nezadovoljstva je lakota, ki je izbruhnila v nekaterih pokrajinah.
Ob Andulazijski obali v Španiji se je zadnje dni razvila ena najbolj krvavih bitk v vsej španski državljanski vojni. Trdi se, da so vinogradi, v katerih se vrši to bratomorsku klanje, prepojeni s človeško krvjo. Obe strani priznavata, da gre število žrtev v tisoče. Tako ogromnih žrtev španska državljanska vojna doslej še ni zahtevala.
Na Japonskem so po dolgotrajnih pogajanjih sestavili novo vlado v kateri sede sami generali, admirali in predstavniki velekapitala. Nova vlada ne bo odvisna od parlamenta. Tako je tudi japonska krenila na pot diktature, ki se še nikjer na svetu ni obnesla.
je gospod Hahn Izidor, trgovec daroval 500 Din. in Šiftar Ludvik, tovarnar 500 Din. Sreski odbor Rdečega križa se za plemeniti dar najiskreneje zahvaljuje.
— Odhodnica. Poročilo o poteku odhodnice živinozdravnika g. Samec Josipa izpopolnimo v toliko, da so na odhodnici poleg, v prvem poročilu že našteti gospodje, govorili tudi sklicatelj odhodnice geom. g. Pertot Kristjan, predsednik občine Kupšinci g. Titan Janez, v imenu uradništva sres-kega načelstva, sreski kmetijski referent g. ing. Petkovšek in vodaja mesarskih pomočnikov tov. Benko, g. Deučer Alojzij. Vsi govorniki so bili za svoje besede, v katerih so povzdigovali vsestranske zasluge odhajajočega na polju gospodarstva in živinoreje,
Domače vtsz\
PR. KOVAČEVA:	23
Mati.
Nato se je pri Ani Mariji pojavila vročina. Njeno telo se je krčevito uprlo besnemu kroženju krvi. Vsa v skrbeh sta sedela mati in Rihard ob postelji in prisluhnila divji, vročični Ani Mariji. Neprestano je bolnica šepetala za se a v naslednjem trenutku so se tihe besede prevalile v kričanje:
»Nagnal me je, kakor nadležno žival. Kako ga sovražim I... In moliti ne znam več .. . pozabila sem ... kedaj sem že pozabila ... a mati me bo zopet naučila ... Mrzel je sneg ... ledeno mrzel . . . Rihard čaka na mene ... jaz moram tja . . . saj sem vendar obljubila ..."
Tiho je zastokala in vsa sanjavo in umirljeno nadaljevala: .Hotela sem poiskati srečo ... zunaj v svetu . . . a naila sem trpljenje ... o Rihard me Se ljubi... rekel je ... njegova ljubezen je čista ... in sveta ... mojo sliko je okrasil, kakor okrasimo slike umrlih... ali sem mrtva za njega ?...
saj nisem več vredna, da bi mu pogledala v oči... Mati..."
Gospa Margareta se je bojevala s solzami in Rihard se je obrnil od bolnice.
Po dolgih tednih je okrevala Ana Marija, a ostala je utrujena in zbita. Kakor medel plamenček je hodila po sobah, kakor da bi vedno česa iskala. In iskala je: svoj veliki mir, ki ga njena duša ni mogla najti. Svoje krivde se je zavedala. Četudi ji je mati odpustila, četudi se je Rihard trudil v plašni skrbnosti okrog nje, se je kljub vsemu temu čutila za grešnico. Bojevala in branila se je zapeljivosti a je omagala. Pred Bogom in pred samo seboj je bila grešnica. Njeno trpljenje in njen kes je bil kakor zažgana rana. Saj je bila človek.
Iz dneva v dan je bila vedno bolj bleda in upadla, uboge utrujene roke so bile suhe in vročične, ko je dan zdrsel v noč.
V mraku so sedeli skupaj in Rihard je kot nekoč pripovedoval o tvoji materi. Na rokah Ane Marije so zapekle vroče solze. Začutila je in se
zavedala koliko je zamudila. In takrat se je Rihard zgrudil pred njo in naslonil glavo na njena kolena.
.Slednjič", je šepetal, »slednjič 1* In zopet se je smehjala kot nekdaj, bolano utrujeno in razumevajoč.
Gospa Margareta je sedela ob njih vsa srečna. Pa se je dvignil Rihard, stopil k oknu in pokazal v mesečno marčno noč.
»Glej Ana Marija, velik je svet in kakor je velik, tako je velika moja ljubezen do tebe I"
Šla je k njemu. Opotekajoč in trudno je stopila k njemu.
»Rihard, nisem te vredna", mu je jokajoč vpadla v besedo.
»Vse vem, vse", je z nasmehom šepetal, »saj te vendar ljubim. Ti si moja, samo jaz sem te kljub vsemu razumel. Kaj je ljubezen ?*, je tiho povpraševal, ?mar ne sme upati, vsemu verjeti, vse pretrpeti ? Šla si od mene a ti si obljubila, da zopet prideš in prišla si. Ali ni že dovolj sreče i Ali nisem našel svojo drugo domovino, svojo drugo mata- in mar nisem delil veliko, neizmerno ljubezen
tvoje matere s teboj? In nisem radi tega postal del tvojega bitja in dosegel najlepše kar morem. Sedaj sem šele postal človek ... in prišla si še ti I"
Nagnil se je k njenimi belimi rokami in jih poljubil. Ana Marija je zaprla oči, se je naslonila na njega in molčala vsa nepremična v globoki zamišljenosti. Dolgo sta molčala in slednjič je rekla z čudnim smehljajem:
»Tudi jaz ti moram povedati. Ne morem dolgo ostati tukaj, kmalu bom morala zopet na pot."
Ko je vidla preplašeno mater, je zdrknila pred njo na kolena, položila glavo v njeno krilo in z vročimi ustnicami poljubljala zveste materine roke.
»Mati 1 Draga, ljuba, dobra... le jokati se ne smeš, povedati sem ti vendar morala. Kdaj bom ila, ne vem, a kmalu, krpata bo prišla po mene ..." in šepetajoč je pristavila, » . .. smrt . .
Globlje se je stisnila njena glava v materino naročje dokler ni slednjič nadaljevala:
in so bili za svoja izvajanja deležni vsestranskega priznanja.
—	Krojaški obrtniki so imeli preteklo sobo svojo vsakoletno prireditev v vseh prostorih gostilne Flisar. Udeležba je bila s strani tuk. prebivalstva izredno velika. Zabava je potekla v najboljšem razpoloženju ter dela čast prirediteljem. Naprošeni smo, da se v imenu njih zahvaljujemo vsem številnim obiskovalcem za obisk.
—	Popravek. V zadnji številki je bilo pomotoma navedeno z vanje tu-kajšnega poštnega uradnika g. Gre-goriča, ki je bil odlikovan z zlato kolajno. Imenovani ni zvaničnik, temveč uradnik 9. kategorije.
—	Občni zbor nabavljalne in kreditne zadruge državnih uslužbencev se vrši dne 20. februarja v So-kolskem domu. Zborovanje nabavljalne Zadruge prične ob 19. uri, Kreditne zadruge pa takoj po končanem prvem zborovanju. Dolžnost vsakega člana zadrugarja je, da se zanesljivo udeleži občnega zbora.
—	Vsem občinam sporočam, da imam na zalogi najnovejše PASJE KATASTRE z vsemi prilogami. I. HAHN, knjigarna M. Sobota.
—	Občni zbor so imeli dne 4. t. m. tuk. trgovski nameščenci, organizirani v »Savezu privatnih nameščencev". Udeležba je bila zelo številna in zbor živahen, kar dokazuje, da se tuk. trg. nameščenci zavedajo svoje stanovske organizacije.
—	Pust. Predpustni čas, ki je letos bil tako na skopo odmerjen, je s svojim hrupom za nami. Mnogo je bilo veselja, mnogo pet)a in godb in vsakdo mora priznati, da je napram prejšnjim letom v tem oziru nastalo izboljšanje. Konstatiramo to radi tega, ker je baš pustni čas v marsičem me-rodajno merilo splošnim razmeram, ki so se v zadnjem času, hvala Bogu, preokrenile na boljše. V naši f ari je v tem Času bilo malo porok, vendar pa nas ni doletela usoda Rikičana, kjer to hoteli imeti .borovo gostovanje". Vse je bilo že pripravljeno, pa so se pogajanja razbila ob vprašanju župnika ... Pač pa je naše mesto imelo akoro soboto za soboto, in to radi kratkega pusta, kakšno prireditev. Naši gasilci so pričeli, Sokol pa je aehal na pustni torek. Spričo velikega obiska na veselicah s strani tuk. občinstva, smo uverjeni, da so prireditelji prišli na svoj račun in da jim ni bil tako kratko odmerjeni pust v ni-kakšno škodo. Na pustni torek je bilo tudi izredno mnogo mašker na naših cestah. Bili so to predvsem cigani, ki so izrabili to priliko ter si sprosjačili nekaj pustnih dobrot, saj so bile ta dan gospodinje izredno darežljive. Seveda tudi niso manjkale godbe. Sedaj je vse za nami, nasproti nam je stopil resai postni čas, Id usmerja neše misli in delo V trdi življenski bo), ki ne pozna ne smeha, ne usmiljenja.
—	Sokolska prireditev. Tukajšnje Sokolsko društvo je priredilo na pustni torek v svojem Domu veliko pustno prireditev
pod geslom: „Ena noč v Soboti". Zanimanje za to zabavo je bilo veliko in ni čuda, da so bili vsi razpoložljivi prostori v Sokolskem domu polni zabave željnega občinstva. Dnevu primerna je bila dekoracija dvorane. Društveni jazz-orkester, pod vodstvom g. prof. Justina, je neumorno igral vso noč ter skrbel za dobro razpoloženje, ki je vladalo med gosti. V tem oziru se mora godbenike res pohvaliti. Pestrost večera so pa dale številne lepe in okusne maske, ki so ustvarile slikoviti pustni direndaj. Okrog polnoči pa je izšel humorističen list „Kovran". Zabava je zapustila pri vseh najboljši vtis, kar je zasluga prirediteljev, ki se niso strašili ne dela, ne truda, da ustvarijo občinstvu nekaj brezskrbnih in veselih ur, na pragu pepelnične srede.
— „Kovran". Sokolski orkester je tudi letos izdal svoje hu-moristično glasilo. Dobi se ga v Prekmurski tiskarni. Cena 3 Din komad.
Ali ste že plačali naročnino! ?
Gornja Lendava :
—	Posnemanja vredno. Šola Gor. Slaveča je nabavila najmodernejši 4 cevni radioaparat znamke »Philips*. Ker je aparat montiran v privatni učilnici, se ga bodo ob raznih zanimivih predavanjih posluževali ne-le šolski otroci, ampak tudi občani. Ta korak krajevnih činiteljev, ki nudijo občanom potom radia prosvetno na-obrazbo, je zlasti za oddaljenejše vaške občine posnemanja vreden ...
—	Nakup gostilne. Ena izmed naj-prometnejših gostiln na GoriSkem je bila svojčas gotovo gostilna Raffel v Rogaševcih. Lastnika imenovane gostilne sta bila zadnji čas gg. Faflik in Kolbl. Doznali smo, da je sedaj to gostilno odkupil g. Škraban Elek, gostilničar v Bodonclh. Gostilno prevzame s 1. marcem. Upamo, da si bo novi »oštir" znal pridobiti cenj. goste in obdržati tradicijonelni sloves te gostilne.
—	Hripa razsaja. Neprestano megleno vreme in pa lahki prehladi, katerih se ljudje nalezajo radi lahkomiselnosti češ »nikaj mi ne škodi", so povzročili, da ležijo ponekod vsi Slani družine. V Gor. Slaveči je radi hripe, ki se je razpasla v velikem obsegu, ukinjen celo pouk. Skoraj vsaka hiša ima bolnika. Bolezen je zahtevala tudi nekaj mladih življenj.
—	Sokolska četa ponovi v nedeljo 14. t. m. ob pol 16. uri igro .Sumljiva oseba". Igra je zelo zabavna, polna smešnih zapetljajev, zato iskoristite to priliko in si jo oglejte v polnem številu. Vstopnina prostovoljna.
—	Občni zbor. Druitvo Rdečega križa ima v nedeljo 14. t m. v šoli ob pol 14. uri svoj letni občni zbor. Ob 14. uri ima v istih prostorih obč-
ni zbor društvo Jadranske staže. Udeležba članov obvezna.
—	Maškerada. Izčrpno poročilo o lepo uspeli maškeradi, ki jo je priredilo tuk. društvo Jadranske straže, sledi v prihodnji izdaji našega lista.
DOPISI:
—	Puconci. Postaja in »peron" je pri nas nekaj posebnega. Na celi progi Maribor—Ormoš-Hodoš pa ni tako zvestega postajevodje kot tu. Tu je brez peronskega listka pač nemogoče na »peron", posebno onemu, nad kom se hoče maščevati ali če je slabe volje. Izjeme se že delajo, vendar pa se zimski športniki pritožujejo, da jim prijatelji nesmejo pomagati nositi sanke na vlak, ker sega »peron" vse do tračnic, kjer stoji vlak... Ne vemo če je tu ta »peron" res tako nevaren in se na ta način hoče izletnike odvračati in prometu škodovati medtem, ko je pri jutranjem vlaku, ki gre proti Hodošu, brez »perona" in brez »načelnika". Potnik lahko zmrzuje, ker niti čakalnica ni odprta za njega. No ja, sedaj ni dežja, da bi se potnik premočil. če je mraz, pa ga lahko kvečjemu samo zebe brez peronske karte. Saj plača zato voznino!
—	Poroka. V Zagrebu sta se dne 31. jan. 1937. poročila gdč. Emilija Kreps, cand. med. doma iz Odrancev z g. Dr. Kraigher Vitojem, koncipien-tom pri odvetniku Dr. Reismanu v Mariboru. Mnogo sreče v novem življenju in naše iskrene čestitke I
—	Neuspeh v Šolah. Koncem preteklega šolskega semestra je neuspeh mnogih učencev povzročil velike skrbi roditeljem. Sedaj so stariši teh slabih učencev pred velikim vprašanjem, kaj naj delajo z otroci, ki so bili izključeni iz šole ali so dobili toliko slabih redov, da grozi resna nevarnost, da bodo zgubili šolsko leto. A vsa skrb je odveč, še sta dva izhoda, da učenci rešijo svoj razred. Eden izhod je v Vidovlčevi dopisni gimnaziji, ki pripravlja učence potom dopisovanja in s pomočjo posebno tiskanih zvezkov za samouke, a drugi izhod je v Vi -dovičevih večernih in dnevnih tečajih v Sarajevu, v katerih predava deseto-rica izbranih učiteljev. Dopisne šole ter dnevni in večerni tečaji obstoje že 16 let ter so do danes rešili na tisoče in tisoče učencev. Naslov: Vidovičeva škola, Sarajevo.
—	Mačkovcl. Neki dopisnik opisuje v Slovenskem gospodarju z dne 13. I. 1937 ter v Učiteljskem tovarišu z dne 28. I. razmere na naši ioli ter povdarja, da je na šolo prišla tretja učna moč a da ni na razpolago potrebne učilnice, češ da se v eni nahaja občinski urad. Dopisnik apelira na višjo oblast, naj bi določila vse prostore v šolskem poslopju, ki je bilo tako drago plačano, za šolske svrhe. Na vse to bi odgovorili sledeče: Neresnična je trditev dopisnika, da je šolsko poslopje že plačano. Občina je dolžna za stavbo še vedno 200.000 Din. Za učilnice sta na razpolagi dve sobi in le v tretjem prostoru se nahaja občinski urad. Omenjeai dolg je v veliko breme občini, ki je siromašna.
V tako težkem f nančnem položaju ji je nemogoče, da bi si najela prostor za svojo pisarno izven šolskega poslopja.. Novi izdatki bi ji bili v še večje breme in to po našem mnenju nepotrebni, ko je vendar v šolskem poslopju dovolj prostora za učilnice in za občinski urad. Uverjeni smo, da bo višja oblast vse to upoštevala.
—	Brezovci. Naše pletarsko društvo bo dne 14. februarja 1937 v Brezovcih razstavilo in prodajalo svoje izdelke. Otvoritev bo ob 9. uri, zaključek ob 14. uri. Po zaključku bo v gostilni g. Šftar Franca zabava s plesom. Izdelki so številni, raznovrstni in prav okusni. Vabimo vse prebivalstvo, da se razstave in veselice v polnem številu udeleži.
—	Redka prilika se Vam nudi, da za mal denar ogledate svetovne velesejme v Leipzigu, Pragi in na Dunaju .Putnik* Maribor prireja 8 dnevni izlet z modernim, udobnim in kurjenim avtokarom, tako da }e udeležencem mogoče ogledati si vse navedene velesejme. Odhod iz Maribora dne 28. februarja ob 6. uri izpred hotela .Orel", povratek v Maribor pa dne 7. marca ob 21. uri. Cena vožnje le Din 1.000 za osebo. Zahtevajte prospekte. Prijave in vse informacije pri »Putnik", Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21 22.
—	Fokovci. V Črensovclh je nenadoma umrla v starosti 52 let dolgoletna in daleč okrog znana kuharica na tuk. orožniški postaji. N. p. v m*
t- Tiho in požrtvovalne delovanje. Na skrajni severni točki naše domovine, tam gor v Velikih Dolencih, tik ob meji živi učiteljica gospa Weit. Dospela je iz Maribora in preko dvanajst let že marljivo deluje na Spli, kjer posveča vse svoje sile za nacijo-nalni, moralni in verski odgoj poverjene ji mladine. Njeno delovanje, ki izvira iz pravega idealizma, kaže velik plus na nacijonalnem polju. Razven šole, obrača gospa učiteljica istotako veliko skrb za napredek občinarjev na kulturnem polju. Izven šole že jo vidimo spet na delu pri vajah za razne prireditve, katere pod njenim vedrim vodstvom vedno dobro izpadejo ter vsakokrat žanjejo največje priznanje publike. Nič manj ne zaostaja gospa učiteljica tudi na gospodarskem polju. S svojim gospodarskim znanjem in s svojimi izkušnjami gre z nasvetom marsikateremu poljedelcu na roko, da po nepotrebnem ne trpi škode. Te in druge lastnosti dičijo nesebično gospo učiteljico, vsled česar ni nikaka čuda, da vsi prebivalci Velikih Dolenc in sosednjih vasi gojijo do nje največje zaupanje in spoštovanje ter zadovoljstvo nad njenim idealnim in požrtvovalnim delovanjem na nacijonalnem, kulturnem in gospodarskem polju. Takih učnih moči, ki so marljive kot čebelica, potrebujemo v Prek-murju. In ena izmed teh je tudi učiteljica gospa Weit I
V MURSKI KRAJINI
1 'I !!! m 1 J-Ill i.: 11:.: 1 i lili i Llii 1	II		1 1
i r i			
SOKOL
Vsemu članstvu I
V smislu sklepa uprave Sokolske-ga društva Murska Sobota od 13. I 1937 sklicujemo
rodni letni obinl zbor
Sokolskega društva Murska Sobota v soboto, dne 13, II. 1937 ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega Doma v Murski Soboti.
Murska Sobota, 8. febr. 1937,
617/36-37.
Vabilo k
rednemu o!b č n em^Izboru
ki bo~v soboto," dne 27. februarjajjl937. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi (gostilna Banfi).
DNEVNI RED :
1.	Volitev dveh članov za overitev zapisnika o občnem zboru in imenovanje zapisnikarja;
2.)	Poročilo predsednika; 3.) Poročilo funkcionarjev kluba; 4) Poročilo revizorjev ;
5.)	Sklepanje o samostojnih predlogih;
6.)	Določitev pristopnine in članarine ; 7.) Volitev novega upravnega odbora; 8.) Volitev revizorjev; 9.) Volitev častnega razsodišča; 10 ) Slučajnosti.
Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti ene tretjine do glasovanja upravičenih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
ODBOR.
10\?STV0
Zborovanje. Prekmursko lovsko društvo v M. Soboti, bo imelo dne 21. februarja 1937 ob 9. uri v stari kavarni restavracije g. Faflik v M. Soboti svoje letno zborovanje, na katerem se bo izvršila tudi izvolitev nove uprave v kolikor to zahteva § 12 društvenih pravi. Na zborovanje se vabijo vsi tovariši lovci Prekmurci, ne glede nato ali so prejeli posebno vabilo ali ne. (V zadnji številki našega lista je bilo pomotoma objavljeno zborovanje za 20. februarja. Ne 20. ampak na 21. februarja bo zborovanje 1)
Naznanilo.
Prevzamem vsa stavbena dela. Izgotavljam potrebne načrte in proračune za izpeljavo stavbenih del po prvotnem in sedanjem najmodernejšem stavbarstvu.
Vsa dela bom solidno, strokovno in poceni izvrševal.
Maier, Stavbenik 2	M. Sobota.
GASILSTVO:
Puconci. Redne ledne skupščine naših gasilskih čet, ki jih je o občini deset, potekajo v najlepšem znamenju gasilske sloge. Proračuni se sestavljajo v duhu današnjih časov, vendar je videti precej napredka in stremljenja za povzdig gasilstva v pcedinih kra-rajih. — Puconika gasilska četa je imela svcjo letno skupščino 30. jan. zvečer. Potekla je v najlepši slogi. Izvolilo se je je ponovno za triletno dobo staro upravo, pod predsedstvom g. Kuhar Štefana, predsednika občine, rs zven podpredsednika, za katerega je bil izvoljen g. Kuhar Janez ml., gost. Četa nabira fond za motorno brizgal no, ki znaša, z redno letno občinsko dotacijo, že nad sedemtisoč dinarjev. Motorka bo služila celi občini v slu čaju nevarnosti. Čeravno puconska gasilska četa nima dostojnega gasilskega doma, njej je več ležečega na motorki, kot na gasilskem domu.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Podaljšati rok za vlaganje davčnih napovedi za prldobnino.
Finančni minister je izdal odlok s katerim se redni rok za vlaganje prijav za pridobnino podaljšuje do vštetega 15. febr. 1937. Zato se poziva vse članstvo, v kolikor še ni vložilo napovedi, da to stori do gornjega termina.
Narodna banka
Kraljevine Jugoslavija v Beogradu je na podlagi cdioka Ministrstva financ z dne 23. januarja 1937. pod štev. 2154/VIII. glede podelitve. Izvoznikih uverenj izdala pojasnilo, da se z izvozom blaga v inozemstvo lahko pečajo samo one tvrdke, katere so kot Izvoznike protokolirane pri Trgovskih sodiščih. Narodna banka lahko izdaja zato Izvozniška Uverenja samo firmami ki so kot izvozniška protokolirane in samo izjemoma onim tvrdkam, katerim se iz naziva aii protokolacije vidi, da se v tuzemnem prometu pečajo s trgovino onih artiklov, katere hočejo izvažati.
Glasom gornjega odloka vabimo torej one tvrdke, ki se pečajo z izvo-
to ne store, Izvozna Uverenja. V last nem interesu teh tvrdk je torej, da predlagajo zadevno izpremembo pro
ter so prejemale izvozna uverenja samo na podlagi obrtnega lista.
Vsa tozadevna pojasnila prejme članstvo v tajništvu Združbe vsak dan med uradnimi urami, ter se tam lahko tudi opravijo tozadevni predlogi na Trgovsko sodišče. Prinesti je s seboj potrdilo, odnosno dokazilo o dosedanji protokolaciji, oni pa, ki dosedaj še niso bili protokolirani pa obrtni list. Članstvu se priporoča, da prihaja v gornji zadevi v pisarno Združbe takoj ob jutranjih urah, ker se mora dati predlog s podpisom legalizirati na okrajnem sodišču v Murski Soboti.
KTTOJ5TVO
Konjereja. Porod.
(Nadaljevanje.)
Trst izpade pri kobilah malokdaj. V tem slučaju pokličite takoj živino-zdravnika. Uspeh intervencije pa je navadno^ dvomljiv. Kobila je pač vtem oziru veliko bolj občutljiva, ko krava. Če pa se le posreči kobilo obdižati pri življenju, se jo naj več ne pripušča, ker se to ponavlja. Zato pa pszite na kobilo pri porodu, posebno, če se po žrebenju preveč napenja. Preprečiti je to lažje, kot popraviti.
Ocena novorojenega žrebeta na to, kako se bo razvilo in kakšen konj bo iz njega, je popolnoma nemogoče. Nobeden, pa še tako verziran strokov-cjak nemore reči, kaka žival bo to ko bo tri ali štiri leta staro. Lahko pa ugotovi, če je kako popačen ali slep in če se ga radi prirojene neodpravljive napake splača držati. Pa tudi popačenega za pleme nesposobnega se naj obdrži nekaj časa, da posesa mleko.
V splošnem pa res cbl.ke mladiča niso preveč prlkupljive Velika, težka glava, kratek vrat, vpognjen hrbet, preozka prsa, visoke noge, preširoka stava nog. Vse to pa se z rastjo popravi. Večina novorojenčkov je navidezno preveč suhih, pa ravno iz teh zrastejo lepi in dobri konji, med tem, ko se debela žrebeta le redko razvijejo v dobre vztrajne konje. Ii najgr-ših žrebet se razvijejo navadno najlepši in najboljši konji. Od lepih žre bet pa so le malokdaj kaj prida.
Torej potolažite se, če žrebe ni lepo 1
Tudi barva žrebet se spremenil
Žrebeta imajo kožuhu podobno volnato kuštravo dlako in kodraste grive ter rep. Štiri mesece stara žrebeta zgubijo to dlako in dobijo novo gladko ter svetlo odejo, ki je pa dru
ge barve. Umazano siva ali rumeno rjava žrebeta postanejo kostanjeve barve, rdeče žuta žrebeta dobijo lisičjo barvo, temno sivi do rujavo sivi postanejo črni vranci, poznejši sivci (šimelni) pa so bili v mladosti popolnoma črni ali temno lisičje barve. Belo diako dobijo najprej okrog oči in smrčka.
Le bel« znaki na čelu in r.a negah
prinesejo žrebeta že s seboj *
Po žrebenju se naj pusti kobilo pet dni v miru pri žrebetu. Če je bil porod normalen in če sta kobiia in žrebe zdrava, se lahko kobilo po petih dneh že vpreže. Od začetka se jo naj vprega ie po par ur na dan, potem pa dnevno več. Mleko od kobil, ki delajo, pa ne prija žrebetu. Zato se jo naj malo podoji, da žrebe ne dobi prvega mleka. Mleko pa se naj ne podoji na tla, kot se obično dela, ker je škoda dragih hranilnih snovi, ki gredo s tem v zgubo. To mleko za apetitom pospravi pes ali mačka* pa tudi svinjam dobro tekne.
Sedmi, deveti ali enajsti dan po žrebenju je prvi termin, da se kobiio ponovno prepusti. Ko se kobila goni, dobi tudi njeno mleko poseben sestav, ki povzroča pri žrebetu drisko. Driska pa preneha, ko se kobila neha goniti, ponovi se pa pri zopelnem gonenju, če se še ni ubrejila, to pa brez škode za mladiče.
Dvojčki so zelo redki, pa tudi niso dobrodošli. Navadno niti oba živa nista, če pa že, je eden slaboten in slabo razvit. Tega se naj takoj odstrani.	(Nadaljevanje sledi.)
Proda se mlatilna garnitura 4 HP v
dobrem stanju, tudi na ugodne plačilne pogoje.
L. FRIM • H. Sobota.
Kupujem čebelarski vosek po najvišjih dnevnih cenah.
Službo dobi trgovski pomočnik
dober prodajalec kuhinjskih in hišnih predmetov, z znanjem državnega, nemškega iti madjarskega jezika, vojaščine prost in z prakso v sorodnih večjih trgovinah in mestih. Ponudbe z fotografijo in prepisom spričeval je treba poslati na firmo :
Niševič Sava, Novi Sad.
UGODNA PRILIKA
Proda se tvorniško nov motcciki wTriurrf" 500 cm. Super Šport po znižani ceni. Samo resni kup ci si ge lahko ogledajo cb nedeljah od 14 15 ure M Sobota, Šolska 32.	3
JX„ s 4 sobami, kuhinjo z vodovodom nioCt in pritiklinami, kopalnico, veliko verando in lepim vrtom se radi selitve po ugodni ceni proda M. Sobota, Šolska ul. 35.
Kdor ieli kupiti AVTO	
na! kupi voz znamke F/f	kDLER "
- Najboljši	Najbolj ekonomiien
> Najelegantnejii	Najsolidnejii