JPipštaršiM plačana. Ite. 52. Cosamezna itev. K 2*— = S@ pr. V Liubljani, v petek dne 30. decembra 1921, (Leto SV. Oglasi: &a 1 ffitti X BO Jcrerataega stolpiča »ali SO vinarjev, **a4»J 1*20 K, poslane, posau tatica iti reklame 2 E. Večkratne objave popust Ishaja vsak petek. !Jpi*H.TriiEŽwo ,,Domovine" v LJubljani, Sodna «Ii«a, 8, 17rsdnlit?o »Bomavto«", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: aSosečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 33 K. Srečno in vesela novo leto vsem čiMeijEm in čMpm Ob Setu Ob koncu leta delajo razna podjetja račune, kako so vse leto gospodarila. Tudi zasebniki, mnogi kmetje, obrtniki računajo, kako so izhodili, kako so gospodarili. Vesel je tisti, čigar račun je čist. Tako hočemo sedaj pregledati tudi mi, kako se je gospodarilo in živelo v državi. Mnogo imamo pri uas strank in le redke morejo trditi, da so njih poslanci v Beogradu res delali za blagor države in naroda. Slovenska demokratska stranka lahko pokaže čiste račune. Samo tri poslance ima v narodni skupščini, pa so ti trije naredili več, kot klerikalni, narodno-soeial-tii in socialno-demokratski poslanci skupaj. Seveda so mogli ti trije uspešnejše delovati tudi vsled tega, ker je demokratska stranka v Jugoslaviji druga najmočnejša stranka, ki šteje 92 poslancev. Demokratske stranke sploh je največja zasluga, da se je obdržala edinost države in da se je ustvarite dobra moderna ustava, na podlagi katere se bo mogla razvijati naša država v korist vseh slojev in plemenov. Ne bomo ponovno naštevali vseh posameznih koristi in pravic, ki so jih priborili demokrati za kmeta, obrtnika in druge sloje, saj smo o tem poročali vse leto. Demokratska stranka, ki uvideva, da so državi potrebni vsi, ki delajo pošteno v svojem poklicu, ni pozabila na noben sloj. Kje morejo to trditi o sebi klerikalci, ki so se izogibali dela v skupščini kot hudič križa. Klerikalci so po deželi hujskali in umetno vzbudili v mnogih ljudeh, ki jim niti huda ne gre, da je zlo v državi. Tako so dosegli, da mnogi nesamostojno misleči ljudje kar besnijo proti ustavi, ne da bi jo poznali in ne da bi sploh vedeli, zakaj naj so proti njej. To je že klerikalna politika taka, da slepomiši in zavaja ljudi. Klerikalci sploh ne marajo brihtnih ljudi, ker bi jih ne mogli držati na vajetih. Da bi klerikalci čim lažje zavajali ljudi in dosegli svoje, hočejo vzbuditi med našim narodom mržnjo proti Srbom. V tem sta se zlasti odlikovala njihova lista «Straža» in «Slo-venski Gospodar®, ki sta prinašala skozi vse leto storije o srbskem batinanju in korupciji, ki so bile večkrat čisto izmišljene.<-Ako je kje kak Srb napravil kaj zlega, so že kazali sploh na Srbe: «Glejte, takšni so!» Niso rekli, da so kakor med nami in drugimi narodi, tako tudi med Srbi posamezni malopridneži, temveč so zaradi teh obsojali sploh srbski narod. Niso si sicer upali reči tega vedno naravnost, vendar pa se je to njihovo mišljenje dalo čitati med vrstami. Vsled takega hujskanja klerikalcev med Slovenci in radičevcev med Hrvati se je žalibog zelo u-gnezdila neopravičena mržnja proti Srbom. Takšno hujskanje ima tudi za posledico, da inozemstvo še nima tistega zaupanja v našo državo, kakor bi ga bilo pričakovati. To nezaupanje je tudi med vzroki, da naš denar ne pride do prave veljave, vsled česar draginja narašča. Vidimo in vemo, da ni pri nas vse tako, kakor bi moralo biti. Temu pa je kriva minula vojna, ki je uničevala toliko let naše blagostanje. Še mnogo let ne bo dobro in ga sploh ni leka, ki bi mogel hipoma vstvariti razmere, kakršne so bile pred vojno. Lahko je skoro na en mah razrušiti velikansko stavbo ali težko jo je zopet zgraditi. Zboljšale se naše razmere ne bodo s hujskanjem, z zabavljanjem po krčmah in s tuhtanjem, kako bi se več škodovalo državi. Pustimo take stvari v miru, ker nam prav gotovo ne prinesejo nobenih koristi. Ako nam ni kaj prav, kritizirajmo in opominjajmo stvarno. V svobodni državi smo. Žalibog, da niso za to svobodo vsi godni. Zlasti ne oni. ki za vsako namišljeno krivico zlivajo kar go-lide gnojnice na namišljene krivce. Državi in sebi bomo največ koristili s poštenim izvrševanjem svojega poklica, s pridnim delom, z varčevanjem in moralnim življenjem. Kakor ravno čujemo, začne z varčevanjem najprej vlada. Ako hočemo, da bo to varčevanje imelo uspeh, moramo tudi mi kot poedinci slediti njenemu vzgledu. Začeti moramo boj proti alkoholu. V letu 1920. sc jc izpilo v Sloveniji za skoro poldrugo milijardo kron obdavčenih alkoholnih pijač. Omenjeno leto je šlo v Sloveniji skozi grlo več denarja kot ga imamo pri nas. Poleg tega pa se je izpilo brez dvoma vsaj še za polovico toliko neobdavčenih alkoholnih pijač. Letos se je gotovo pilo še več. Pijančevanje je rak rana slovenskega naroda. Boj proti alkoholu se naj vrši tudi v znamenju varčevanja. Pomislimo le, ako bi imeli ta denar ves prihranjen, kar smo ga pognali skozi grlo, kako lepa vsota bi to bila. Ravno morala je pri nas zelo padla, saj imamo izmed vseh pokrajin Slovenci največ nezakonskih otrok. Nemoralno življenje uničuje naše sile in nas napravlja nesposobne za vztrajno delo. ; Končno bi se moralo pri nas ne-jhati tudi tihotapstvo, ki še bujno | cvete ob meji in ki zavaja mnogo j ljudi v brezplodno lenuharjenje in S nepošteno delo. Žalibog se taka zla ne dajo odpraviti nanagloma. Tu je mnogo dela za one, ki so pošteni. Ti lahko dajo dober vzgled in se borijo z vsemi silami za to, da pride stara poštenost našega naroda zopet do veljave. . To bi bilo delo za vse stranke brez razlike. Žalibog se danes na klerikalnih shodih ljudstvo le kvari s hujskanjem. Mnogo krivde na tako žalostnih razmerah imajo klerikalni shodi in klerikalni časopisi, kakor so «Straža», »Slovenski Gospodar«, «Domoljub» itd. Kadar bomo videli pri njih v tem | oziru resno delo, jih borno imeli I za poštene nasprotnike, i ii koncu še enkrat: Le pridno I delo, poštenje in varčevanje nas i morejo rešiti in dovesti v one raz-| mere, ki so bile pred vojno. Nova vlada Več tednov je trajala ministrska kriza in preteklo soboto smo dobili «novo» vlado, ki se od poprejšnje skoraj nič ne razlikuje, ker nova vlada je sestavljena iz ravno onih strank, kot poprejšnja. Iz tega se vidi, da je kriza bila nepotrebna, da bi lahko bili brez nje in brez škode, ki jo je ona napravila. Radikalci so izzvali krizo čisto po nepotrebnem, ker se je že takrat vedelo, da oni saini ne morejo prevzeti vlade, ker jih je premalo, z drugo kako stranko se pa ne morejo sporazumeti, razen z demokrati, muslimani in samostojnimi kmeti. Radikalci niso s krizo dosegli ničesar, ker ministrstvo notranjih zadev je prevzel demokrat dr. Vo-ja Marinkovič in dosedanji minister notranjih zadev Svetozar Pribičevič je prišel tudi v novo vlado kot minister prosvete. In Pribičeviča radikalci najbolj sovražijo (enako kot klerikalci), ker je to pač eden od najboljših, najbolj poštenih na-j šili političnih mož in bi bila Jugoslavija srečna država, ko bi imela veliko takih državnikov. Veseli nas, da je ostal ta mož v vladi in tudi dr. V. Marinkovič bo kot minister notranjih zadev mož na svojem mestu. Sprememba se je izvršila tudi j v ministrstvu za socialno politiko, ; ki ga je vodil do sedaj dr. Veko-islav Kukovec z velikim uspehom. ' On je odstopil sam in na njegovo ! mesto je prišel nad vse delavni in ! sposobni dr. Gregor Žerjav, ki bo [gotovo uspešno nadaljeval delo j svojega predhodnika. Zasluga dr. Kukovca je, da smo prišli z dobrimi socialnimi zakoni v vrsto najnaprednejših držav v Evropi. Veljalo je to dr. Kukovca mnogo tru-jda, ker so nazadnjaški radikalci, j ki za socialno zakonodajstvo ni-iinajo dosti smisla, prav radi nasprotovali, ampak on je vztrajal in zmagal. Upati je, da bo tudi njegov naslednik v ministrstvu za socialno politiko, nad vse delavni dr. Žerjav, veliko storil na polju -socialne zakonodaje. Samo trije demokratski poslanci so bili izvoljeni na Slovenskem: dr. Kukovec, dr. Žerjav in Reis-ner, ampak vsi trije nam delajo v Beogradu po svoji delavnosti in sposobnosti vso čast. Dobro in za ljudstvo koristno bi bilo, ako bi se pri prihodnjih volitvah število demokratskih poslancev pomnožilo, ker samo demokratska stranka, kot ena najmočnejših v državi, lahko kaj stori in bo tudi storila tem več, čim močnejša bo. Od klerikalcev ljudstvo nima ničesar pričakovati, ker oni so osamljeni i.11 nimajo nikjer nobene zaslombe. Med radikalci in demokrati je bil tudi velik spor radi vojnega ministra. Radikalci so hoteli na vsak način, da ostane na tem mestu dosedanji vojni minister general Zečevič, ki ga pa demokrati ne marajo na tem mestu, na katero po svojih sposobnostih ne spada. Ker radikalci niso hoteli odnehati, so demokrati izjavili, da general Zečevič lahko ostane vojni minister, ampak oni si pridržijo proste roke pri razpravi o proračunu vojnega ministrstva. To bi pomenilo, da bi dobil vojni minister v narodni skupščini nezaupnico in zato je sam odstopil. Tako je rešeno tudi to sporno vprašanje in na mesto vojnega ministra pride kak drugi, sposobnejši general, ki bo vžival zaupanje narodne skupščine. Nova vlada je izdelala program, ki ga hoče izvršiti. Ta program je prav obsežen in obsega: zakon o proračunu, o državnem svetu in upravnem sodstvu, o glavni kontroli, volilni zakon, zakon o samoupravi in o centralni upravi, zakon o ministrski odgovornosti, zakon o uradništvu, o tisku, o kmetijskih kreditih, o zavarovanju proti elementarnim nezgodam, o šolstvu, o verskih organizacijah, o ureditvi sodišč, o likvidaciji agrarnih odnošajev in o izenačenju posameznih vrst davka. zakone, da bodo oni res v korist ljudstvu. Ko bodo vsi ti zakoni sprejeti, boipo šli pa gadovo na volitve, od' katerih pričakujemo temeljite izpremembe razmer v narodni skupščini, v katero pridejo demokrati gotovo v veliko večjem številu. Udarec na naše kmete in kmetske delavce V zadnji številki «Domovine» smo povedali v splošnem, kako previdno in koristno je bilo postopanje poslanca dr. Žerjava, ko je v zakonodajnem odboru glasoval proti uredbi socialnega zavarovanja kmetskih delavcev, kakor ga je zamislil predlog poslanca Drofenika. — Povedali smo, da so gospodarske razmere kmetskega gospodarstva čisto drugačne kakor one tovarniškega in da socialno-zavarovalnega zakona za tovarniške in obrtniške delavce nikakor ne gre raztegniti tudi na kmete. Mi se prav dobro zavedamo velikih napak, ki jih ima izdelani zakon o socialnem zavarovanju tudi za drugo delavstvo, v polni meri se zavedamo silnih in težkih gospodarskih posledic, ki bodo iz j njega izvirale za naše obrtnike in | industrijce, posebno jasno pa se j zavedamo njegove škodljivosti za kmetskega delavca in gospodarja. Iz socialnih in gospodarskih po-: treb gospodarsko slabih črpamo svojo voljo in moč, da ostrine ob- j javljenega zakona ublažimo in da ; kmetsko ljudstvo zavarujemo na j drugih zdravejših in trdnejših pod-j lagali. Danes poglejmo nekoliko števil- j ke, ki izvirajo iz nameravanega zakona. Vodilno načelo socialnega zavarovanja mora biti: gospodarnost, to se pravi nizke premije in visoke dajatve. Vemo, da dajatve za socialno zavarovanje kupujejo socialni mir in da so potrebne. Tudi davki so potrebni — toda biti morajo prilagodeni plačilni zmožnosti državljanov. To zahte- Hjen edioes ie pisal... (Iz poljščine.) Noč in dan je mislila na svojega edinca Miho. Odšel je v mesto Sa-maro pri Uralu, da bi kaj zaslužil pri gradbi nove železnice. Materi se ni posrečilo odvrniti ga od take daljne poti. Pred nekaj leti je oslepela in ni imela več prejšnjega upiiva. Ko ji je povedal svoj sklep, se je razjokala. Jokala je in molila, a nič ni pomagalo. Odpotoval je. Od takrat se ji je zdelo, da ga ljubi vedno bolj, čim dalje je od nje. On je bil zanjo ves svet. Ako je kdo prišel k njej, je takoj pričela govoriti o svojem Mihi. Kadar je bila sama, je sama sebi pripovedovala o njem. Kadar je slišala v sosednji sobi kaj citati, je hitro vstala, se previdno z rokami pretipala naprej, prišla k vratom in vprašala: «Ali čitate Mi-hino pismo?» Vse njeno življenje je bilo zdaj neprestano čakanje, kedaj ji bo pisal. * Poleg nje je bivala revna pod-uradniška rodbina. Po svojem možu, železniškem poduradniku, je dobivala kot pokojnino zastonj stanovanje s hrano in kurjavo. Bila je slepa, zato razsvetljave ni potrebovala. Iz svoje sobice je šla redkokdaj; zato ji je tisto malo obleke, kar ji je ostalo iz prejšnjih časov, popolnoma zadostovalo. Sobica ji je bila zagotovljena do smrti. Njen sosed Jožef Javornicki je bil dober človek, ravnotako njegova že- vo pravilno rešiti je težka naloga in se nikakor ne da rešiti čez noč. - Treba je resnega in temeljitega premišljevanja in velikih znanstvenih predpriprav. — Plačilne dolžnosti, ki izvirajo iz nameravanega socfalno-zavarovalnega zakona pomenijo za delavca in delodajalca najtežji davek, kar smo jih kdaj imeli. Noben davek ni tako velik, kakor je nameravani davek v svrho socialnega zavarovanja. Poglejmo! Za bolniško zavarovanje je predvidenih 17 mezdnih razredov, v katere bodo delavci na podlagi njihovega dnevnega zaslužka uvrščeni. Kdor bo zaslužil dnevno 160 kron, bo uvrščen v 17. razred in bo moral samo za bolniško zavarovanje plačevati tedensko najmanj 30% zavarovalne mezde (160 K) t. j. K 24. Vzemimo, da se bo dnevni zaslužek kmetskega delavca določil na 80 K (kar je nizko pri današnji draginji), bo znašala tedenska premija na račun delavca 12 K in na račun j delodajalca tudi 12 K. Na mesec j znaša 48 K za delavca premija, i Kmetska dekla ima plače v goto-! vini na mesec do 600 K in od tega i naj plača samo za bolniško zavarovanje 48 K! Kmet-delodajalec I bi tudi moral plačati mesečno ; 48 K, ker polovica premije odpade na delavca in polovica na delo-j dajalca. Koliko naših kmetov bi j zmoglo ta ogromni davek? Kmetsko gospodarsko ne sloni na de-j namili dohodkih, tega bi se moral ! zavedati vsak naš politik. K letne-|mu davku 576 K, katerega bi plaval kmetski hiapec samo za bol-! niško zavarovanje pa bi še prišel I davek za nezgodno invalidno in | starostno zavarovanje. Vzemimo, da se bo za kmetske-| ga delavca vzel za podlago letni zaslužek samo desettisoč kron (v resnici bo gotovo višji). Od tega letnega zaslužka bo treba plačeva-jti za nezgodno zavarovanje redimo od vsakih 100 kron zaslužka samo 4 krone. To bi znašalo na I leto 400 K ali na mesec 33 K. To- j rej obe premiji bi znašali na tne-; sec za enega delavca 109 K. Od j tega bi delavec moral plačati po-jlovico premije za bolniško zava-| rovanje (48 K), gospodar pa tudi | polovico bolniške premije in celo premijo za nezgodno zavarovanje i t. j. 6i K na mesec in osebo. K tej j ogromni vsoti 109 K mesečno ali | letno 1308 K pridejo še premije za (starostno in invalidno zavarovanje ter za zavarovanje preostalih. Zakon pravi, da znašajo ti prinosi 18% zavarovane mezde. V slučaju, da zavarovani letni zaslužek zna-Iša samo 10.000 K (v resnici je za-Isiužek najmanj dvojni), bi prinosi j za to zadnje zavarovanje znašali I letno 13(?0 K; od tega bi delavec I plačal letno 900 I(, gospodar pa tudi 900 K. Vsi prinosi bi torej pri idealno | nizkem zaslužku znašali za delavca letno 1476 K; za delodajalca pa 1876 I< (576 bolniško, 400 nezgodno in 900 starostno). Tako izgleda davek, katerega privoščijo našim delavcem, kmetom in obrtnikom oni ljudje, ki vedno govore, da hočejo revnejše stanove varovati. — Tak zakon je bil mogoč, ker se jc naredil brez predpriprav, brez glavne podlage za vsako zavarovanje, to je brez Statistike. Kdor misli, da je tak zakon za naše kmetsko gospodarstvo izvedljiv, naj poskusi. Številke, ki smo jih navedli, so izmišljeno nizke; v resnici bodo še enkrat večje. Sociaino-zavarovalni zakoni so najtežki zakoni; ni jih mogoče kar iz rokava stresti — ako nočemo interesentov po glavi udariti. pametni Rusko vprašanje je zopet na dnevnem redu ne samo evropske, temveč svetovne politike, ker v Rusiji se dogajajo stvari, ki jih svet morda ni pričakoval. Boljševiki so začeli odnehavati in popuščati na vseh koncih in krajih. Sprevideli so, da je komu- nistična ureditev družbe in države nemogoča,, da ona vodi samo v nesrečo in splošno pomanjkanje | in sprevideli so tudi, da se Rusi-Ija prepuščena sama sebi, nikdar I ne bo postavila na lastne noge, | temveč bo počasi hirala dokler ne j propade popolnoma. j V redne odnošaje z drugimi dr-I žavami bi morala stopiti Rusija, j ako bi se hotela povzdigniti. To :]e bilo pa iz dveh razlogov nemogoče : prvič so boljševiki, ko so J prevzeli vlado, izjavili, da ne pla-| čajo niti kopejke od onih državnih j dolgov, ki so jih sklenile prejšnje i vlade in drugič ni nobena država j hotela priznati vlade na komuni-j stični podlagi. I Da odstrani vse te ovire za ob-| novitev rednih političnih in gospodarskih odnošajev je moskovska ; vlada izjavila, da je pripravljena j priznati vse državne dolgove, ob j enem je pa opustila tudi svoj čisto i komunistični gospodarski program i začela je priznavati zasebno last-| nino in podjetnost, ker je sprevidela, da je skupna lastnina največja ovira gospodarskemu razvoju. In v vseh evropskih državah se je mnenje o Rusiji popolnoma spremenilo. Rusija ni več boljše-viška, komunistična v prvotnein svojem pomenu, ona je storila prve korake v pravo demokracijo in s tako Rusijo se lahko obnovijo redni politični in gospodarski od-nošaji, posebno ker je tudi gospodarska obnovitev Evrope brez sodelovanja Rusije zelo otežkočena in skoraj nemogoča. Celo Francija, ki se je najbolj trdovratno ustavljala vsaki obnovitvi rednih odnošajev z Rusijo, je spremenila svoje stališče in zdi se, da bo Poljska posredovala med pariško in moskovsko vlado v zadevi ob»o-vitve rednih odnošajev med Francijo in Rusijo. In obnovitev političnih In gospodarskih odnošajev Evrope z Rusijo pomeni prvi korak k gospodarski obnovitvi Evrope, ki ie na. Vendar je včasih med njima na- j stal prepir zaradi pomanjkanja. Bili so ubogi in so se borili za kruh. Sila pa vznemiri večkrat tudi najboljšega čioveka. Njihov edini sin Karel pa je bil velik porednež. Težko je povedati, koliko neprijetnosti in krivic je povzročil starki. Prestavljal je v njeni sobi stole, , postavljal na blazino posodo z vodo, ki se je zlila na starko, kadar je šla leč. Na tla ji je nastavljal razne stvari, da se je izpodtikala starka ob nje. Toda starka je bila dobrega srca. «Ta malopridnež!» se je razjezila prvi hip, a mu vedno vse odpustila, ko se je spomnila svojega edinca. «Mladost je mladost!» je šepetala čez nekaj časa. «Miha je bil tudi na-vihanec. Otroci se morajo iznoreti.» Vsaka stvar se je pri njej končala z mislijo na ubogega Mihca. « «Pismo!» ««Od Mihe?»» «Da.» ««Meni?»» «Ne vam, toda za vas.» ««Vam je pisal, torej mi ga pre-čitate, prosim.»» Javornicki je pričel čitati. Mihi se godi dobro. Dobil je dela za tri leta, dokler se ne zgradi nova železnica. Čedno plačo ima in upa, da se vrne s precejšnjim prihrankom. Vprašuje po materi, če je zdrava, in se obrača na gospoda Javornickega s prošnjo, da bi mu odpisal. Na koncu je navedel svoj naslov. «Zdrav je in dobro se mu godi!» Ubogi starki so od veselja pritekle solze. Zvečer je pricapljala k Javornickim vprašat, ali bo gospod odpisal Mihi. «Seveda, jutri pišem!» «Bodite tako prijazni, gospod Javornicki, in pustite v pismu malo prostora, da se podpišem. Ne vidim' sicer, a pisati nisem pozabila.» Drugi dan je napisala nekaj nerazumljivih čačk na koncu pisma. To pa je ni zadovoljilo. Tretjega dne je slednjič poprosila gospo Javor-nicko. «Tisto pismo od Mihe —r ali bi ga ne hoteli dati meni?» Tri dni je odlašala starka, ker se ni upala prositi za tak zaklad. Gospa Javornicka ji je obljubila z veseljem: «Samo da Karel pride iz šole. On je shranil nekam pismo.» Zelo nestrpno je čakala starka, kedaj se vrne Karel iz šole. Ko je prišel, je šla takoj k njemu. «Sedaj jem, nimam časa», je neprijazno odgovoril deček, «poiskal ga vam bom zvečer». «Torej zvečer», je potrpežljivo odvrnila starka. Zvečer pa, kakor se že v takih slučajih rado zgodi, ni mogel najti ničesar. ««Pa jutri...»» Toda Karel ga nikakor ni mogei najti. Od tega časa ni bilo dne, da bi starka ne bila prosila za Mihino pismo. «Mogoče je med knjigami...» «Ni ga tam.» Drugi dan je zopet nadlegovala: «Mogoče je v kaki knjigi ali v kakem predalu.» Tedaj je prvikrat v življe- nje zastokala nad svojo slepoto m nad svojo nesrečo. «Moj bog», je šepetala, «ko bi zopet mogla videli!» Mislila je, da bi gotovo našla iisi« dragoceno pismo, ko bi le videla. * Dečku so že presedale njene večne prošnje. Vsak dan in še večkrat aa dan je moral poslušati njene prošnje. Pismo pa se je prav gotovo izgubilo. Naenkrat si je izmislil, da bi starki zopet napravil kako porednost. Sedel je za mizo ter z nelepo veliko pisavo načečkal par vrstic na neki papir. «Gospa Statkovska je slepa to neumna, tudi Miha je bedak.» Prav všeč mu je bila ta šala. «Gospa, sem že našel pismo> «Kaj praviš? Pismo od Mihe?» Veselo razburjena je vstala. «Kje pa je bilo?» «Za pečjo.» «Saj sem rekla...» Sedla je zopet, strastno pritisnila pismo na srce ter ga pričela poljubljati. «Hvala ti, resnično hvala!» mu je rekla starka s hvaležnostjo. * Od tistega dne ji je bil ta počečkaa papir vsa tolažba. Ni se več ločila cd njega. Nosila ga je na prsih na golen telesu pod srajco. Kadar je zaspala, ga je krčevito pritiskala aa nedrije. Kadar je bila sama v sobici, je izvlekla papir ter ga poljubljala in polivala s solzami — to dragoceao pismo od njenega edinca Mihe. v svetovni vojni toliko prestala. Brez sodelovanja Rusije z njenim prirodnim bogastvom je ta obnovitev nemogoča, Rusija pa s svojim dosedanjim komunističnim gospodarskim redom ni v stanu niti sebe vzdržati na površju, kaj šele podpirati Evropo s svojimi pri-rodnimi bogastvi. Zato je sprememba komunističnega sistema na Ruskem predpogoj z? gospodarsko obnovitev Rusije in cele Eyrope, To pot začenja boriti Rusija in upati je, da ne bo preteklo več dolgo časa do dneva, ko zavlada v Rusiji prava, resnična demokracija, ki bo Rusiji omogočila tak razvoj in razmah, da bo ona naj-silnejša država v Evropi in da si tudi Evropa opomore v sedanjih gospodarskih razmerah. Oopbi Koprivnik pri Bohinjski Bistrici. Naš naročnik nam piše: Pred vojno se je pri nas raznašala pošta po hišah trikrat na teden, sedaj se pa več ne. Samo g. župnika in nekatere druge hiše ima pismonoša določene, da tam pošto pušča. Ali je mogoče pismonoša samo za župnika in nekaj drugih izjem? jaz sem naročen na «Domovino» in se mi je že veliko številk izgubilo, ker moram iskati svojo pošto po hišah. Dne 24. decembra sem zahteval, da se prinaša moja pošta k meni, pa je rekla pošta-rica: «Ja frajlih!» Rad bi vedel samo, zakaj se sedaj ne raznaša več pošta po hišah, kot svoječasno. Dolnji Logatec. Dne 7. t. m. smo našli pod kozolcem Gregorja Tršarja 7Hetnega občinskega reveža Ivana Jerino mrtvega. Siromak je tu že od jeseni prenočeval, in ker jc bil to noč hud mraz je starček zmrznil. Do Časa, ko je bil klerikalni Jakob Slave izvoljen za župana, so naši občinski reveži imeli stanovanja v nalašč zato kupljeni občinski hiši, ta jih je takoj ko je prišel do moči, brez usmiljenja ven pometal in otvoril v hiši gostilno. Od tedaj je to že opetovani slučaj, da občinski reveži ginejo na prostem kakor živina. Slave se pa šopiri po veliki občinski hiši za samih 400 I< letne najemnine, potroši pa mnogo več iz občinskih .sredstev na popravilih. Ne čudimo se Slavcu, da že nad 11 let kot župan našo občino izkorišča, čudimo se pa merodajnfm činiteljem. da tega klerikalnega vino-Ijubečega možaka še danes trpe, da tako brezobzirno izkorišča dolnje-fogaško občino. In ni dovolj še to. Slave si je najel te dni še nekega Jožeta Vidmarja, da mu pomaga kot drugi občinski tajnik. Tako bo morala naša občina z 1500 prebivalci plačevati za dva občinska tajnika ogromno vsoto na leto, čeprav ni v ■ naši občinski pisarni niti za eno ose-| bo dovolj posla. Opozarjamo na vse j to kompetentne oblasti in jih prosi-I mo, da odpravijo nedostatke prej kot : bi se znal kdo vsled tega nemilo iz-pozabiti. j Velike Lašče. Janez Zakrajšek, posestnikov sin iz Roba pri Velikih La-•ščah, je hotel v družbi sedmih drugih tihotapcev pri Rakeku prekoračiti državno mejo. S seboj je imel | zobotrebce, ki jih je nameraval raz-I pečati v zasedenem ozemlju. V javor-| niškem gozdu, tik meje, pa so tiho-| tapci naleteli na dva finančna pazni-j ka, katerih so se tako prestrašili, da | so se razpršili na vse strani. Na begu je Zakrajšek skočil čez neko j skalovje, padel in si zlomil desne : nogo. Ker je finančna straža prega-i njala ostale tihotapce, je ostal Ža-: krajšek v neki duplini z zlomljeno | nogo celo noč. Šele zjutraj se je po ! vseh štirih priplazil do neke steze, ; kjer ga je našel domačin, ga naložil na voz in odpeljal v ljubljansko bolnico. | Izpod Šmarne gore. V fari «vodi-ške Johance» napredujemo navzlic ogabni gonji od strani gotove klike, j Odkar obstoji novi občinski odbor, se je razširila dvorazredna ljudska šola v Vodicah v trirazrednico in na novo se je ustanovila enorazred-| niča na Golem, tako da obstojijo sedaj v fari s približno nad dva tisoč S prebivalci in okoli štiristo hišami tri ljudske šole s šestimi razredi in ene samostanska šola za deklice s tremi razredi. To pa gotovi gospodi, ki živi od žuljev davkoplačevalcev, seveda ni prav in zaradi tega smeši in ponižuje ta gospoda napredno šolstvo in njega voditelje. S kako zlobo in zvijačo se je delalo od strani te gospode proti ustanovitvi šole na Golem, je vsem nam, napredka in izobrazbe željnim, znano, vendar pa je prava in poštena misel zmagala. Še je precej ljudi, ki so proti šoli in napredku, ali ti ljudje ne znajo ali pa nočejo misliti s svojo glavo ali pa so proti naprednemu šolstvu nahuj-skani; pa naj bo karkoli, fakt je: da ljudje, ki čitajo samo nazadnjaško čtivo, niso za napredek in izobrazbo, marveč hočejo ostati še nadalje tla-čani-sužnji. — Dragi farani! Zavedajte se, da imate po več otrok in le eden bo mogel ostati na domu, vsi drugi pa si bodo morali izven doma služiti xkruh. Vsi ti bodo rabili izobrazbo, ako bodo hoteli izhajati na svetu, ker ljudje po mnogih drugih krajih se vedno z večjo vnemo izobražujejo, ne zametujejo naprednih šol, ne sovražijo naprednega učiteljstva in ne poslušajo hujskanj proti šoli in učiteljstvu, marveč podpirajo šolstvo in učiteljstvo po svojih skromnih močeh — sebi, svojim otrokom in domovini v korist. Žetale. Pišejo nam: Tu imamo kaplana, ki sicer ljubi vinsko kapljo in ženske, toda ker ni politikar in ni faranov še nikdar napadal, izgubi s 1. januarjem svojo službo in mašni-štvo. Svoje dni pa smo imeli kaplana, ki je barantai z vinom, se pečal z ženskami, se tožaril, a ker je vsako nedeljo liberalnega škrata zganjal s prižnice in naredil kot klerikalni strankar mnogo zdražbe, se mu seveda vse drugo ne šteje v zlo in je še danes kapian nekje na Dravskem polju. V sedanjem času je tako, da je duhovnik le hud-politik, pa je dobro in če ima drugače vse polno lumparij na vesti. Prava vera in verski nauki so za naše klerikalce in rimske hlapce čisto postranske stvari; zlasti ne poznajo ti izreka: Ljubi : svojega bližnjega kakor samega ; sebe! ! Boh. Srednja vas. Kraj. organizaci-jja JDS. v Boh. Srednji vasi bo imela dne 6. januarja 1922. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor v gostilniških prostorih g. M. Grobotka v Srednji vasi s sledečim vzporedom: 1.) Poročilo načelnikovo; 2.) poro-čilo blagajnikovo; 3.) volitev novega | odbora. — Člani, udeležite se zbo-' rovanja polnoštevilno! Ker se bodo na občnem zboru sprejemali in vpi-1 sovali novi člani, je pač dolžnost | vsakega zavednega člana, da pred občnim zborom kar najvnetejše po-agitira za organizacijo in pridno pridobiva novih pristašev. Saj je stranka JDS. najugodnejša za vse ! sloje. Vsakemu, kdor ima oči in ušesa, je znano, da so odločni voditelji te stranke v Beogradu največ delali i in največ dosegli za vse stanove, tako za delavca kakor za kmeta in ! uradnika. UEUSMMBBNM Politilni pregled Narodna skupščina zopet zboruje in njeno delo se bo vršilo v znamenju varčevanja z državnimi dohodki. Na dnevnem redu je namreč proračun in želja vseh je, da se doseže v njem ravnotežje, t. j. da izdatki ne bodo večji od dohodkov. To se lahko doseže, ako se uvede v državnem gospodarstvu varčevanje povsod kjer je to ie mogoče. Za januar se je iz proračuna črtalo že za 34 milijonov dinarjev izdatkov in upati je, da se bo črtalo še več izdatkov na ta način, da se zmanjša preveliko število uradnikov. Finančni minister, demokrat dr. Kumanudi, podpira tozadevno stremljenje finančnega odbora narodne skupščine z vso vnemo, ker on je bil vedno med prvimi, ki so zahtevali zmanjšanje državnih izdatkov. Zato je zelo verjetno, da pridemo že prihodnje leto v vrsto onih redkih držav, ki imajo ravnotežje v svo- HtMMKuanoi^ farM in mM zvijačno?! (Arabska pripovedka.) V Bagdadu je živel mlad trgovec, ki je bil zelo lep in bogat. Nekega dne je šla mimo njegove trgovine lepa deklica in čitala nad njegovimi vratini sledeče besede: «Največ velja moška zvijačnost, ki se z žensko zvijačnostjo ne da primerjati®. Lepa deklica se je razjezila nad tem napisom in je dejala sama pri sebi: «Prisegam, da bo ta trgovec padel v mreže ženske zvijačnosti in da bo moral spremeniti ta napis !» Prihodnjega dne se je razkošno oblekla, se bogato okrasila in si spustila kite prosto po hrbtu. Tako je šla, spremljana od svojih suženj, k prodajalni mladega trgovca, se tam usedla in hotela nekaj kupiti. Pozdravila je trgovca najprijaz-neje in se spustila z njim v razgovor. »Poglej me vendar natančno, mojo vitko postavo, in mi povej, ako more kdo reči, da sem krivo raščena!« Pri tem mu je razkrila vrat in prsa, ki sta zable-stela v čarobni belini, tako da je mlademu trgovcu postalo pri pogledu na njo kar vroče. «Naj te Alah zakrije s kopreno,» je vzkliknil trgovec ves zmeden. Ona pa je govorila dalje: «Ima-li kdo pravico, trditi, da imam čisto vsakdanjo postavo?« Pri tem je slekla rokave, pokazala roke in j odkrila obraz, ki je bil poln nebe-! ške miline. | «Kdo sme reči, da je moj obraz raskav in da vidim samo na eno oko?» Trgovec ji je ves navdušen pritrdil, da kaj takega ne more nihče govoriti o njej in jo je vprašal zakaj se mu je proti običajem jn navadam razkrila. «Jaz sem zelo nesrečna«, je odvrnila neobičajna lepotica, «ker strašno trpim vsled skoposti trdo-srčnega očeta, ki mi ne da toliko, da bi se mogla nabaviti najpotrebnejše, čeprav je zelo bogat in ima imenitno službo. On je eden najmogočnejših v tem mestu.» «Kdo je tvoj oče?» je vprašal mladi trgovec, «in v kaki službi se nahaja?« «On je veliki kadi (sodnik) tega mesta,« je odgovorila deklica, «in je nad vsemi, ki tu izvršujejo sodno službo.« ^ Ko ga je lepotica zapustila, se je lotilo trgovca čudno razpoloženje. Začudenje in ljubav sta se menjavala v njem. Hitro je zaprl prodajalno in hitel k kadiju, katerega je deklica označila za svojega očeta. Temu je povedal, da se je zaljubil v njegovo hčer, in je prosil za njeno roko. Kadij ga je odklonil z izjavo, da njegova hčer pač ni za tako lepega trgovca, toda trgovec se ni dal odpoditi. Po dolgem razpravljanju sta se vendar dogovorila. Trgovec je moral obljubiti, da bo plačal pred ! poroko pet vrečic denarja in po-| zneje pa petnajst, ako bi se slučaj-|no hote! ločiti od kadijeve hčere, j Trgovec je sprejel vse pogoje in I je zahteval, da se še takoj istega | dne poročita. To se mu je ugodilo. Izmolile so | se predpisane molitve in imel je | ženo. Ko. pa je trgovec svoji ženi odgrnil kopreno, je zagledal ne-jznansko grd obraz; tudi njeno te-[lo je bilo spačeno. Vrh tega pa je bila še nesnažno oblečena. Ves prepaden je prebil poročno noč ob njeni strani in je hitel zgodaj zjutraj v kopališče, kjer je po kopeli nekaj časa spal. Ko je pozneje kot običajno zopet odprl svojo trgovino, je moral prenašati mnogo zasmehovanja od svojih kupčijskih prijateljev. , Cez nekaj časa je prišla k njemu lepa deklica in prašala prijazno, kako se mu godi. Ves žalosten jo je pokaral trgovec, kaj ji je stori! hudega, da ga je tako preslepila. «Nič mi nisi storil, toda tvoj napis nad vratmi me je razžalil. Spremeni ta napis ravno v nasprotno in jaz te bom rešila iz zagate,« je dejala. Takoj je dal trgovec napisati sledeči napis: »Največ velja ženska zvijačnost, ki se z moško zvijačnostjo ne da primerjati«. «Pojdi tja, kjer se zbirajo potniki,« je dejala nato deklica, «in se dogovori z vodniki medvedov in opic, naj te jutri obiščejo v ka-dljevi palači. Reci jim, naj te tam ! pozdravijo kot svojega ljubega sorodnika, ki se je slučajno povspel [do take časti. Vrzi potem denarja j med nje in reci kadiju, ako te | vpraša, da je bil tvoj oče sicer res ! opičji vodnik, a da mu je šlo dobro in da je bil sprejet v čislani | trgovski stan.« i «Ti spadaš torej k komedijant-i ski obitelji?« je_ res dejal potem ! kadi trgovcu. «Četudi sem prišel j do visoke časti,« je odgovoril trgovec, «vendar ne morem in tudi j nočem pri vsej vroči ljubezni do tvoje hčerke zatajiti svojih sorodnikov«. Ko mu je kadi dopovedoval, da človek takega rodu pač ne spada v obitelj učenjaka, ki izhaja iz rodu prorokovega, je mladi mož trdovratno vztrajno na svoji pravici, češ da mu njegove mlade žene ne morejo vzeti. Po dolgem razpravljanju je šele dovoli!, dozdevno zelo nerad, v ločitev, ki se je izvrr šila, ne aa bi mu bilo treba plačati dogovorjene vsote denarja. Tako je postal zopet prost in je zaprosil za roko mlade deklice, katere zvijača ga je spravila v velike neprijetnosti in katere zvijača ga je zopet rešila. Dekličin oče je bil predsednik kovaške zadruge, spoštovan mož. Bil je zalega snubca vesel. Ker je bila hčerka s snubcem zadovoljna, je dovolil v poroko, ki se je izvršila zelo srečno. Oba zakonska sta Živela srečno in dosegla visoko starost. jih državnih proračunih in to bo pomenilo velikanski korak naprej. Po novem letu se najbrže ob-i novijo prekinjena trgovinska pogajanja z Itaiijo in predsednik italijanske delegaci je Luccioli je že odpotoval iz Rima v Beograd. Ta pogajanja so prav težka* ker Italijani preveč; zahtevajo in so se pogajanja rno-i rala enkrat že odgoditi, ker naša; država ne more in noče dovoliti j Italiji vseh onih trgovskih ugod- j nosti, ki bi jih ona rada uživala na I našem ozemlju. Sploh so z Italijo i težave, ker ona misli, da nas lahko j izziva pri vsaki priliki, kakor sc | je zgodilo tudi pred par dnevi, ko j so laški mornarji izzivali po na-; šem pristaniškem mestu Šibeniku, ko so bili pa pognani na beg, je laška vojna ladja streljala na Ši-benik s strojnicami, pri čemur je bilo ubitih in rajnenih več oseb. Ta večna laška izzivanja morajo končati, italijanske vojne ladje nimajo v naših pristaniščih ničesar iskati in naša vlada se je takoj, ko je zvedela za dogodke v Šibeniku, posvetovala o korakih, ki jih je storiti, da se v bodoče onemogočijo taka in podobna izzivanja od strani Italije, ki ji še ni dosti, da. nas je oropala našega Primorja, temveč se vede nasproti nam kot pravi morski ropar. Dan plačila bo že prišel! Navzlic vsem avstrijskim protestom so velike sile priznale šopronjski plebiscit kot pravilen in Šopronj z okolico ostane v madžarski posesti. Avstrijci so radi tega močno razburjeni posebno na Italijane in morda bo Avstrija vodila v bodoče pametnejšo politiko, politiko zbliža-nja s Češkoslovaško in Jugoslavijo, proti katerima jo je dozdaj Italija izkoriščala. S Češkoslovaško se je Avstrija v glavnem že spo- j razumela in najbrže se bo tudi z nami. Naš ministrski predsednik Pašič odpotuje v kratkem v Pra- j go na posvetovanje s češkoslovaško vlado in se ustavi med potoma tudi na Dunaju, kjer se po-[ govori z avstrijskim državnim j kanclerjem. Ker je med našo dr-[ žavo in Češkoslovaško že sklenjena trdna zveza, kateri se je pridružila tudi Rumunija in ker so postali tudi stiki med Češkoslovaško in Poljsko z ene in med Češkoslovaško in Avstrijo z druge strani zelo ugodni, se morda posreči ustvariti močan srednjeevropski blok, v katerem bi bile razen naše države še Češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Avstrija. Madžarska bi bila potem popolnoma zaokrožena in bi morala tudi pristopiti k tej gospodarski skupini srednjeevropskih držav. Ta skupina ni treba da bi bila politična, nepotrebna bi bila tudi vojaška zveza, samo v ožje gospodarske stike naj bi prišle vse te države v veliko lastno korist. Upati je, da se to tudi doseže v dogled-netn času. Na drugem mestu govorimo o spremembah v Rusiji. Zdi se, da na obnovitev odnošajev med Rusijo in evropskimi velesilami ne bomo več dolgo čakali. V Londonu bo 8. januarja konferenca velikih sil radi gospodarske obnovitve Evrope in na tej konferenci bo zastopana tudi Rusija po Čičerinu in Litvinovu. Morda se že na tej konferenci doseže sporazum, da Rusija stopi zopet v vrsto kulturnih držav in opusti vse ono, kar jo izključuje iz te vr- ste. Pri tem pa naj bo pametna in I previdna, ker evropske velike sile zasledujejo v Rusiji v prvi vrsti; sebične namene. Rusija naj se po- j stavi na stališče: dam, da mi da-; ste in ne da me oropate. Beležke -f- Občeslovensko obrtno društvo v Celju je imelo na praznik Sv. Štefana v Celju občni zbor, katerega se je udeležil tudi minister dr. Kuko-vec, ki je podal obširno poročilo o socijalni zakonodaji s posebnim ozi-rom na obrtnike. Dr. Božič je poročal o stališču obrtnikov celjskega okrožja napram razdelitvi Slovenije v oblasti, finančni svetnik dr. Sedlar pa o prometnem davku. Navzoč je bil tudi zastopnik trgovsko-obrtniške zbornice v Ljubljani, g. Mohorič, ki je podal izjavo, da se s 1. januarjem 1922. uvedejo v Celju uradni dnevi trgovsko-obrtniške zbornice. Dosedanji tajnik društva g. Založnik je podal obširno sliko o uspešnem delovanju društva od zadnjega občnega zbora. Predsednik novega odbora je zopet g. Ivan Rebek. Med drugim je bila tudi sprejeta resolucija v kateri zahtevajo obrtniki celjskega okrožja, da ostane pri razdelitvi Slovenije v oblasti celjski okraj nerazdeljen in da se dodeli mariborski oblasti. Občni zbor je izrekel soglasno g. ministru dr. Kukovcu zaupnico. -f Cerkljanski kaplan Turk pred ljubljanskim vzklicnim sodiščem pogorel. Te dni se je vršila pred ljubljanskim deželnim kot vzklicnim so-, diščem zaključna vzklicna razprava cerkljanskega kaplana Turka proti naprednemu nadučitelju Lapajnetu. Kaplan Turk je namreč, kakor smo že svoječasno poročali, tožil g. Jožefa Lapajneta radi razžaljenja časti, pa je bil slednji že oproščen. Sedaj se je vzklic obtožitelja Turka proti oprostilni razsodbi zavrnil. Kaplan Turk je bil obsojen na povračilo vseh stroškov iz te kazenske razprave. Nadučitelj g. Lapajne je dobil s tem sijajno zadoščenje. + Klerikalni božični pozdrav. «Slovenški Gospodar* prinaša v božični številki uvodnik, v katerem se obregne nad demokrati, češ da so ti krivi vsega zla v državi. Nadalje se je spravil nad državni proračun. V tem mu zlasti ne ugaja postavka za državna gledališča. Gledališča so člankarju lokali, kjer na državne stroške razkazuje igralec ali igralka svoje več ali manj obilno telo. Seveda se je začel «ongaviti» tudi nad neznosnimi davki. Inteligenten človek ne bi verjel, da je napisal ta članek profesor (!!) Vesenjak. Da naj so demokrati krivi vsega zla, to je že stara klerikalna pesem, ki goni vedno eno «vižo», pa nikoli ne pove, kje tiči ta demokratska krivda. Z zavijanjem dejstev in s pristno-«kato-liškim» slepljenjem nerazsodnih ljudi še krivda ni dokazana. Da bi klerikalni backi ne bili tako zabiti, bi se jim «Pijani gospodari sploh ne upal govoriti na tak za količkaj razsodnega človeka nemogoč način. 2ali-bog mnogo naših ljudi nasede satanskim klerikalnim zanjkam. Zato tudi «Siovenski Gospodar» lahko takim čitateijem smeši naše kulturno svetišče — gledališče. Kar pa se davkov tiče, se sedanji davki ne dajo niti primerjati z davki za časa stare Avstrije. Včasih so se davki težje plačevali kot sedaj, ker se je težje dobila mala vsota, kot sedaj tisočaki. Davki se daleko niso povečali v isti meri kot cene vsakdanjim potrebščinam. Po vrednosti plačuje v primeru z drugimi državami naš kmet zelo malo davkov. Gospod profesor, ali morete trditi, da vaše pisanje ni dema-goško, Oosoodarstvo | Množina denarja v prometu, j Po izkazu Narodne banke SHS. z 1 dne 15. t. m. smo imeli v prometu j za 4 milijarde 620 milijonov 502 \ tisoč 255 dinarjev papirnatega denarja. Množina papirnatega denarja se je od 8. t. m. zmanjšala za 25 milijonov 376.740 dinarjev. Vrednost denarja. Dne 29. t. m. se je dobilo: 1 dolar za 258 do 262 naših kron, 100 madžarskih lcron za 42 in pol do 43 in pol naše krone, 100 češkoslovaških kron za 390 do 395 naših kron, 100 nemških mark za 146 do 148 naših kron, 100 avstrijskih kron za okoli 4 in pol naše krone, 100 švicarskih frankov za 5050 do 5100 naših kron. = Cene na ljubljanskem trgu. Pred prazniki so bile na ljubljanskem trgu sledeče cene: telečje meso po 32 do 34 K, govedina 20 do 34 K po kakovosti, drobnica 24 K, svinj-. sko meso 40 do 44 K za kg. Jajca so \ se prodajala po 8 K komad, moka j št. 0 po 21 K za kg. — Tržne cene v Beogradu dne 26. t. m.: 1 kg črne čebule 5 Din, fižola 3 Din, krompirja 2 in pol Din, jabolk 5 Din, hrušk 6 Din, govedine 9 Din, svinjine 13 Din, teletine 10 Din! jajca stanejo komad 2 in pol dinarja. = Zagrebški tedenski sejem. Na zagrebškem sejmu dne 21. t. m. je bilo razmeroma malo konj in rogate j živine. Izostali so tudi inozemski kupci. Prvovrstni tovorni konji so se prodajali po 30.000 K, slabejši po 20.000 do 25.000 K. Tržili so večinoma kmetje sami med sabo. Prvovrstne svinje so se plačevale po 50 do 54 K za kg žive teže. Rogate živine je bilo zelo malo. Tudi kupčija ni bila posebno živahna. Prodalo se je nekaj junic in volov. Boljši voli so se prodajali po 24 K, a slabši po 20 K za kg žive teže. Sena je bilo razmeroma napram prejšnjim sejmom zelo malo. Cena mu je bila 800 do 1000 K za 100 kg. — Mesne cene v Celju. Začasno so določene sledeče nove cene: v mesnicah meso volov in telic L vrste 32 K, II. vrste 30 K, na stojnicah L vrste 26K, II. vrste 24K; teletina v mesnicah in na stojnicah 30 K za kg. = Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru, ki se ustanavlja poleg že obstoječe vinarske in sadjarske šole v Mariboru, se za tekoče leto ni mogla otvoriti, ker se je priglasilo premajhno število: kvalificiranih prosilcev. Otvorila sei bo pozneje. = Kletarski tečaj. Na državni kmetijski šoli na Grmu in ž njo združeni državni vzorni kleti se priredi v drugi polovici meseca januarja ali v prvi polovici meseca februarja tro-dnevni teoretično-praktični tečaj za umno kletarstvo. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi najpozneje do 10. januarja 1922. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. — Ravnatelj B. Skalicky. = Ponarejeni petdinarski (20kron-ski) bankovci. Ugotovilo se je, da je v prometu 12 vrst ponarejenih pet-dinarskih bankovcev. Razun dveh vrst so vse ostale vrste slabo ponarejene in se vidijo na prvi pogled. Dve vrsti pa so ponarejeni tako dobro, da jih moremo šele pri natančnem opazovanju spoznati. Eden izmed znakov, da so bankovci nepravi, je pri prvi vrsti ta, da se jezik zmaja n% šlemu Miloša Obilica ne vidi, dočim se na pravem bankovcu jasno vidi, pri drugi vrsti pa ta, da je jezik popolnoma raven, dočim je na pravem bankovcu zavit navzgor. Vsled tega se bodo petdinarski ban- kovci sploh vzeli iz prometa, kakor smo že poročali. = Znižanje železniške prevozni*« za izvozno vino. Za vino, ki se izvaža v inozemstvo, se s 1. januarjem zniža prevoznina na železnicah za polovico. To bo mnogo pripomoglo do tega, da bo prišlo naše vino za inozemce precej cenejše in da ga bodo inozemci vsled tega raj-še kupovali. Potrebno pa je zelo, da izvažamo vino, ker ga imamo mnogo preveč- nad našo potrebo v državi. == Cene češkemu hmelju so bile v zadnjem času 4500 do 5000 češkoslovaških kron za 50 kg (okoli 320 do 360 naših kron za 1 kilogram). = Izvoz žita iz Rumunije je po sklepu rttmunskega ministrskega sveta svoboden. = Uvoz živine v Francijo je dovoljen. Francija ne zahteva za uvoz živine ni kake carine. - Železniške tarife na avstrijskik železnicah se povišajo. Avstrijska vlada je sklenila, da se ima na avstrijskih državnih železnicah zvišati železniška tarifa za osebni in tovorni promet za 300 odstotkov. Nova tarifa bo veljala od 1. januarja. = Cene živini na Dunaju padle. Na trg pri Sv. Marku na Dunaju so pripeljali 27. t. m. toliko živine, da so cene znatno padle. Cene prvovrstni živini so se znižale za 60 do 80 avstrijskih kron pri kilogramu, ceno ostali živini pa za 100 do 150 avstrijskih kron pri kilogramu žive teže. = Gnojenje v vrtu. Ako jo zemlja zmrznjena, se morajo sedaj pognojiti grede, na katerih nameravaš saditi zelje, špinačo in drugo povrtnino. Gnoj se mora dobro raztepsti in ne pustiti v kupih. = Kako se vzgoji dober bik? V to svrho mora se izbrati od jesenskih telet najboljšega in najlepšega bikca. Ni dovolj, da gledamo samo na lepoto, temveč se moramo ozirati tudi na to, da je bikec od dobre molzne krave in od dobrega bika. Tak bikec se mora. dobro in skrbno hraniti. Važno je, da bikec dalje časa sesa. Na seno ga lahko navajaš že po prvem tednu. Spočetka daj bikcu samo pest mrve. V sedmem tednu začni hraniti bikca z zdrobljenim ovsom in s pšeničnimi otrobi, spočetka po malem, a pozneje mu lahko daš več. Ko je nekoliko odrasel, mu daj dnevno 1 kg zmesi zdrobljenega, ovsa in otrob, in sicer v dvefc obrokih. Sokolstvo Sokolski zlet župe Bačke se vrši 28. in 29. junija 1922. v Subotici. Sokol v Cerknici priredi ob pol 20. uri Silvestrov večer v hotelu br. Ivana 2 umerja. Sokol v Štepanji vasi priredi na Silvestrovo zabavni večer v društveni telovadnici. Po svetu s Španska bolezen je začela razsajati v Nemčiji. V Mainzu se je po javila španska bolezen. V južni Nemčiji, v Porenju in v Mannheimu se je morala omejiti tramvajska vožnja, ker je veliko uslužbencev obolelo za špansko boleznijo. V Koblencu so morali zapreti več šol. španska bolezen se je pojavila tudi v Frankfurtu. * Cita pride v Švico. Kakor poročajo švicarski listi, pride Cita 7. januarja 1922. v Švico. Cita pride radi operacije svojega sina, katera se vrši 10. januarja. Položnice prilagamo danes vsem našim cenjenim naročnikom in prosimo, da nam nakažejo naročnino, katera znaša vse leto 48 K, polletno 24 K, četrtletno 12 K. NAŠ KRALJ NA LOVU V KAMNIŠKIH PLANINAH. Našemu kralju Aleksandru se je omilila Slovenija. Imel je že priliko zreti mogočne velikane naše Gorenjske. Želel si je, da bi mogel tudi iti na ta gorski svet in od blizu zreti to gorsko lepoto. Sedaj se mu je izpolnila ta želja. Prišel je kot lovec v Kamniške planine, da preživi v gorski svežosti par dni. V pondeljek dne 26. t. m. zvečer | je zapustil kralj Beograd s številnim i spremstvom in v torek opoldne je j prispel z dvornim vlakom v Ljublja-1 no. Na glavnem kolodvoru so ga pozdravili med drugimi pokrajinski namestnik g. Hribar, minister dr. Žerjav, general Dokič in podnamestnik dr. Baltič. Po kratkem odmoru se je kralj odpeljal dalje proti Kamniku. V Kamniku je bil navdušeno sprejet od številnega občinstva. V imenu kamniške mestne občine ga je pozdravil župan dr. Karba. Ko si je nato ogledal kamniško smodnišnico, je odšel s spremstvom v Kamniško Bistrico. Lov se je vršil v Turkovič - Gorjupovem lovišču. Vreme je bilo nad vse krasno. Vsa narava naokrog je bila v polni zimski svežosti. Gotovo bodo ostale našemu kralju te ure, ki jih je preživel v divnem gorskem svetu, v nepozabnem spominu. V četrtek popoldne se je vrnil s spremstvom na avtomobilih v Ljubljano, burno pozdravljen od številnega občinstva. Po kratkem bivanju v palači pokrajinskega namestništva in v poslopju komande dravske div. oblasti se je odpeljal na glavni kolodvor, odkoder ga je popeljal dvorni vlak nazaj v našo prestolico Beograd. _ ________________ ________ Novosti * Vabilo na caročbo. «Domovina» je med kmetskim prebivalstvom, obrtniki in tudi drugimi sloji zelo razširjena vsled svoje resnicoljubnosti, poštenosti in vsled svojih zanimivih vesti. Ker smo si v svesti, da smo svoje cenjene čitatelje in čitale-Ijice vedno v polni meri zadovoljili, nimamo strahu, da bi te stare naročnike ob novem letu izgubili. Zato smo tudi uverjeni, da nam bodo ravno stari naročniki pridobili še novih. Naši zvesti naročniki, agitirajte povsod za «Domovino»! Kdor se bo naročil na naš list, ga ne bo več opustil. Ker nameravamo list povečati, da bomo mogli prinašati čim več zanimivosti in stalne zelo zanimive podlistke, se zviša z novim letom letna naročnina od 36 na 48 K. Naročnina se torej zviša letno samo za 12 kron, kar je komaj za četrt litra vina. To si na leto lahko vsakdo pritrga. Naročajte in širite med svojimi prijatelji in znanci «Domovino«! * Kralj Aleksander I. Oficijelni naziv našega kralja je Aleksander I. * Prenos kosti narodnega mučeni-ka Kromarja se vrši dne 23. aprila 1922. na slavnosten način iz Suhega bajerja v Črnomelj. Prispevki za prenos kosti in za pomoč rodbini Kromarjevi naj se pošiljajo na društvo Sokol v Črnomlju. * Brezmejna italijanska predrznost. Te dni je prišlo v Šibeniku do spopada med italijanskimi mornarji neke italijanske ladje in nekaterimi šibe-niškimi meščani. Italijani, ki so imeli s seboj orožje, so pričeli streljati, kar je povzročilo, da se je zbrala večja množica prebivalstva in da sta prihiteli na lice mesta policija in vojaška patrulja. Nato so Italijani odšli na obalo ter se vkrcali na ladjo. Zatem se je italijanska vojna ladja umaknila od obali ter pričela streljati nanje z strojnicami. Obstrelje- vanje je trajalo do polnoči. Izstreljenih je bilo okoli tisoč strelov. Ranjena sta bila dva pasanta. Po preiskavi naših oblasti se je ugotovilo, da so Italijani zakrivili spopad, ker so izzivali. Italijanski konzul zahteva od naših oblasti, da morajo izkazati na svečan način čast italijanskim oficirjem, ter trdi, da je krivo meščanstvo. Po nesramnem napadu še zahtevajo sedaj Italijani, da bomo menda v lastni državi se valjali v prahu pred laškimi oficirji. Kaj smo mogoče laška kolonija? Laška predrznost in nesramnost pa res ne poznata mej. Naša vlada naj ostro nastopi proti taki žalitvi. * Zidanje poslopij v Ljubljani. V preteklih dveh letih se je število hiš v Ljubljani pomnožilo za 38 hiš, od katerih je 34 že dograjenih in pod streho, štiri pa še niso dograjene. Novo projektiranih je do zdaj deset, manjših in večjih poslopij. Največji palači, ki se bosta pričeli graditi prihodnje leto, bosta poslopji «Delav-ske zavarovalnice zoper nezgode» in «Okrajne bolniške blagajne» ter palača ravnateljstva južne železnice. Mestna občina zgradi kakor znano vsega skupaj tri stanovanjske hiše za svoje uslužbence. „ * Skupščina invalidov v Zagrebu. V nedeljo dopoldne se je vršila v dvorani Olimp kina v Zagrebu skupščina invalidov. Skupščino je otvoril predsednik zagrebške podružnice organizacije invalidov kraljevine SMS. Krunoslav Rosandič. V svojem govoru je narisal stanje • in potrebe invalidov, ter razložil novi invalidski zakon. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva edinstvena ureditev invalidskega vprašanja v celi državi, posebno, da se izenačijo podpore vseh invalidov cele države. Nato je bil izvoljen nov odbor zagrebške podružnice. - Smrtna kosa. V Gorenjivasi pri Kanalu na Goriškem je umrl na božični večer g. Josip Logar, finančni nadkomi-sar v Trstu, star 52 let. — Na Pro&eku pa je (lne 26. decembra preminul tamkajšnji mestni učitelj Lojze Bukavec, načelnik tamkajšnjega »Sokola® in predsednik pevskega društva «Hajdrih», v starosti 34 let. — Danes, dne 29. decembra pokopljejo v Celju trgovca Ivana Zamparuttija iz Gradca, rojenega Celjana, ki je umrl tamkaj dne 23. decembra v starosti 38 let. — V Jurkloštru je dne 25. decembra po dolgem bolehanju umrl veleposestnik, mesar in gostilničar, Anton Gradt. star 4fi let - Dne 20. decembra je umrl v Zagrebu vpokojeni tajnik hr-vatsko-slavonskega gospodarskega društva g. Fran Ivuralt, rodom Slovenec iz Mengša, v starosti 74 let. Kuralt je bil svojedobno profesor na višji kmetijski šoli v Gorici, kjer ie urejeval tudi »Gospodarski list,». V 25.000 izvodih je izdal «Pouk v sadjereii za slovenske kmete® * Umrl je na Ježici pri Ljubljani v 40. letu svoje starosti Jernej Do-vič, oče petero nepreskrbljenih otrok. N. v in. p.! * Umrla je v Ljubljani 881etna gospa Terezija Dolšak, mati zdravstvenega referenta dr. Dolšaka. N. v m. p! * Cene tobaku se ne zvišajo. Ker je račun uprave monopolov izkazal povoljni izkupiček, je sklenjeno, da ostanejo tudi po novem letu cene tobaka in cigaret neizpremenjene. * Razprava proti atentatorjem na kralja se bo pričela najbrže v pondeljek 16. januarja. * Peskova zadeva pred mariborskim vzklicnim sodiščem. Dne 10. januarja se vrši pred mariborskim okrožnim sodiščem vzklicna obravnava v znani Peskovi zadevi. * V Kozjem je imenovan za okrožnega zdravnika g. dr. Fr. Zupan. * V Rogaški Slatini obhaja tamoš-nje gasilsko društvo 401etnico svojega obstoja. * V Gotovljah pri Žalca priredi prostovoljno gasilno društvo na no- vega leta dan ob 8. zvečer zabavo v gostilni g. Ivana Kača. V Žireh se je poročil poštar g. šaji z umorjenim dijakom zelo intimni. Zerweckova ]e bila očividno ljubosumna na svoji hčeri ter je radi Jelko Marušič z gdč. Justi Rechber- te£a pršila to grozno trojno umor-gerjevo. 1 s'vo- Sodišče jo je obsodilo na smrt. Zdravstvo HIRANJE VSLED SLABEGA SPANJA. V spanju se odpočijeta duša in telo. Utrujen, premrazen in bolan človek vstane ves poživljen, kadar se je naspal. Mirno, sladko spanje je porok zdravja in dolgega življenja, nemirno spanje je znak dušne ali telesne bolezni. Človek, ki vstane ves truden po prečuii noči, tak človek peša na životu, je nezmožen za vsako delo. Mnogokrat so skrbi vzrok ne-spanja. Včasih se javi nespanje in napoveduje s tem bolezen. Človek, ki ne more spati, naj se da pregledati po zdravniku, ako ne ve vzroka. Predvsem je vzrok slabega spa- * Selška služba pri pošti Grosuplje. S 1. januarjem 1922 se preuredi pri pošti Grosuplje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši tako-le: I. okraj bo obsegal kraje Jerova vas. Gradišče, Perovo, Hrastje, Vrbače, Cikava, Sela in Brozje; II. okraj pa kra: je Dolenja Slivnica, Malo in Veliko Mlačevo, Boštanj, Zagradec, Gotina, Dolenja Dubliea, Gorenja Dublica, Blato in Prapreče. Dostavljalo se bo v 1. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. Dostava se je uvedla na novo le za kraje Brezje, Jerova vas in Sela. * Nesreča na Savi. Ob izlivu Save v Donavo pri Beogradu sta v nedeljo zvečer zadela drug ob drugega potniška ladja «Strossmayer», ki vozi med Beogradom in Zemunom, in vlačilec «Pri-zren». Vlačilec «Prizren» se je takoj potopil. K sreči ni bilo človeških žrtev. Roparski napad. Iz zasedenega T r""T" i nja zrak v sobi. Ako vdihuješ ozemlja poročajo: Pred kratkim sta *■ oropala dva zakrinkana lopova znano gostilno pri Rauberkomandi. Roparja sta z diamantom izrezala šipo, osem ar zrak, ki ga izdlimješ sam ali še drugi, potem ne moreš imeti mirnega spanja. Spalnica mora biti dobro prezračena, najbolje, da so odprla okno in vdrla v spalnico. okna V£S dan d in če Je mo. Eden je ostal v predsobi m nadzoro- 5e tMi č, e ne 0kna v val hcen, drugi je stopi k gostilni- ,n|c| bUŽ„ji sobi. Prepih carki Ivancicevi, naperil proti njej Da no sme b-tj samokres in zahteval denar. Po dol- j D Vpraš'anje je: Si-li večer-gem obotavljanju je gostilnicarka iz- ročila znesek 3600 kron. Roparja sta se poslovila in odšla, prej pa še zagotovila, da se vrneta. Kmalu sta se vrnila in zahtevala ponovno denarja. Ker gostilnicarka ni imela več gotovine, sta roparja pregledala omare in odnesla štiri ročne torbice, eno srebrno zapestnico z uro, eno zlato žensko uro, dve zlati ovratni verižici z obeski. Eno izmed ročnih torbic so našli v gozdu na meji pri Uncu. Iz tega se sklepa, da sta roparja prešla preko meje. Obenem z roparji je izginil tudi hlapec Rudolf Porle, 21 let star, nekje od Krškega doma. Poizvedbe so dognale, da je popoldne pred napadom nabavil hlapec električno svetilko, katero je potem eden izmed roparjev rabil pri napadu v sobi. Osumljeni Porle je j ob času mobilizacije v Jugoslaviji pobegnil v Italijo. Vedel je tudi, da hrani gostilničarka večjo vsoto denarja, s katero si je hotela nabaviti vino. * «Priporcčljiv» hlapec je Jože Križe, katerega je poslalo vodstvo vrhniške konzervne tvornice v Ljubljano, da dvigne v neki banki 15.000 kron. Križe je denar dvignil in od-hitel po svetu. Prišel je v Bosno, kjer se je z raznimi ljubicami silno imenitno zabaval. Končno mu je postalo tam vendarle dolgčas, pa jo je zopet primahal v Ljubljano pogledat, če še stoji. Tu pa je imel smolo. Oko postave ga je prijelo, kar pa ga ni preveč razjezilo in je dejal svojim preganjalcem: «Fejst pa smo se le 'rnei'! Nate! tu je še 108 kron.» Toliko mu je namreč od poneverjenega denarja še ostalo. Ko bo jedel ričet, ne bo več tako lepo. * Mati iz ljubosumnosti ubila dve ličeri. Te dni se je zagovarjala pred sodiščem v Hanoverju vdova po trgovcu Zervvecku, ki je bila obtožena, da je v noči od 6. dc 7. januarja t. 1. umorila svoji dve hčeri Li-selotto in Eriko, kakor tudi dijaka osmošolca Molkeja. Tekom razprave je pripovedovala obtoženka na dolgo in široko težave svojega zakona ter kako je prišlo do znanstva med nio in Molkejem. Molke se je zaljubil v eno izmed njenih hčera, kar jo je silno užalilo, tako, da ga je umorila. Priče pripovedujejo, da so se pri Zerweckovi opažali razni znaki perverznosti, ter da so bili njeni odno- jal dve, tri ure, predno si legel v posteljo? Želodec, ki je zaposlen s prebavljanjem, vznemirja tudi pljuča, jetra in druge dele telesa, spanje je nemirno, sarrie so hude. Kdor je slabega želodca, ne sme uživati zvečer nič težkega, pa tudi razburljive kave in čaja ne sme piti. Večerja naj se ravna po gibanju in delu! Kar je za kovača, ni za krojača, kar se prileže po dolgi hoji, ni za želodec, ki je stisnjen po ves dan pri sedenju. Kdor dela duševno, mora nehati par ur pred spanjem. Izprehod, kaj lahkega berila za razvedrilo ali prijeten pogovor, pomore k dobremu spanju. Pri duševnem delu sili kri v možgane in spanje beži, če se niso še umirili možgani. Branje v postelji je jako razširjena razvada. Kdor želi mirnega spanja, naj ne bere nikdar v postelji. Luč, ki pada na oči, škoduje; predstave, ki so jih dobili možgani v knjigi, delujejo dalje. Ako je luč petrolejka ali sveča, zastrupi tudi zrak in marsikdo se je zadušil ponoči vsled strupenih plinov. Nikotin in alkohol razburjata pljuča in zastrupljata kri. Močni vonj cvetlic, petroleja,'"smrad iz jam in gnojišč branijo pljučam, da bi delovala mirno. Z vsakim sop-ljenjem se napolnijo pljuča smradu, krčevito se branijo tega; zato je spanje nemirno in je človek čez dan medel, kakor zastrupljen. Omotičen vstane in še-Ie, ko ga osveži čisti zrak, mu postaja bolje. Tako pokvari zrak v sobi suknja in obleka, ki se je navzela v gostilni dima. Vsa soba se napolni hitro tega duha, ti in tvoji požirate vso noč tobak. Taka suknja ne bi smela viseti nikdar v spalnici, posebno ne v sobi, kjer so majhni otroci ali bolnik. Kako okuži človek s svojo sapo zrak, vidiš tudi, če stopiš zjutraj v sobo, kjer je spal vinjen človek. Kar vrže te vznak. Posebno, če je jedel meseno jed s česnom. Zdaj pa misli, da je vdihovala žena, da so vdiho-vali otroci vso noč ta strupeni duh. Zato ni čuda, če hira pijan-čeva žena, če dobe otroci jetiko, saj se nadihujejo vsako noč strupa. Strupen zrak, izdihan od drugih, ki ga vdihujemo, je prav pogosto vir bolezni. Zanimivo je, da se je mnogo lagi, kakor je bilo v tem listu po- v;,'0(7nrw-»tnmski Škof Čisto nava- ki naj bi fovski mitri. ŠKOF MEZOPOTAMIJE. Pravijo, da je leta 1848., ko se de 405 milijonov 100 tisoč kron. j katerega jt: izpraševala10 razmerah v j Lahkoverne žen^Mjcliuff je gradila železnica iz Zidanega! Na osebo odpade torej povprečno j * nipovi. Možic je ~ mneta mimn Trhoveli. nribežal 45 litrov oooinih Dflač v vrednosti i povpraševal dečka, mosta mimo Trbovelj, pribežal sam vrag po progi in se skril v rudniške rove, kjer še zdaj rogo-vili in zdaj pa zdaj strese zemljo. To najbolj verujejo duhovski pod-repniki in so prepričani, da samo duhovniki, razne procesije in dobro plačane maše krotijo hudobo, da ne plane na dan in vse razdene. Zato vsako leto beračijo okoli za procesije in se z vso silo rinejo, kateri bo nosil nebo nad duhovnikom, ker mislijo, da je tam najbolj 3 litrov opojnih p?jač v vrednosti; L . ,. T, . . 5312 kron. Tu ni všteto žganje, ki lipove bogati. Ko je dospel v vas, je ficanif>7np tvrdke iz izginil takoj v farovzu. pa je imel neko pokrivalo, j zvani mezopotamski škof čisto nava-bilo nekoliko podobno ško-1 den lopov, poljski jud, ki ima is tri. I mnogo sleparij na vesti. Sleparja so Pred Filipovo je ta čudna prika- oddali v novosadske zapore. Našli zen došla nekega švabskega dečka, i so pri njem okoli 100.000 kron. v o razmerah v ! Lahkoverne ženice pa objokujejo čudni nemščini i svoje kronce, ki so jih darovale pre-če so vaščani Fi- ] metenemu sleparju. ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, istotako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino. Oblastveno je bil dovoljen ples; v javnih prostorih v 1705 in pre- i koračenje krajevno-policijske ure velika, je cisto razumljivo, 111 zato izginil takoj Po Filipovi se je bliskovito raznesla vest, da je osrečil mezopotamski škof vas s svojim posetom. IZ MALEGA RASTE VELIKO. Na neko železniško postajo v Združenih državah je jjrišel neki farmer, ki • ... . - * j- . w i si je bil naročil par morskih praSic-g» Ko jo bilo trebi, plačati pravo*- v 1730 slučajih z 2197 nadurami. Zaradi prestopkov naredbe ministra za notranje zadeve o omejitvi točenja alkoholnih pijač je bilo kaznovanih 1357 oseb z 121 varen, ako bi «ta rogati» le skočil tisoč 335 kronami denarne in 633 izpod zemlje. j dni zaporne kazni. Največ oseb, Toliko jim je za to čast, da je ; med njimi tudi večje število žen-pred leti neki kmet iz Rovt izstopil j skega spola, je bilo obsojenih za- iz klerikalne stranke, odrekel bero in hudo zabavljal na «farje», ker mu niso pustili nositi neba. Zdaj se je spet potolažil in veselje ga je gledati, kadar pridejo še njegovi prijatelji, recimo: Martin Perlčv-čen, Franc Zavrtan in Peter Per-tisnjen v dolino ter skupno z njimi koraka na «junaški mejdan», krvavo pogleda okoli sebe, njegovi somišljeniki denejo vsak en čik v usta in zagrabijo nebo, ga dvignejo nad sveti obraz in s ponosom ter sijajem jo mahnejo po travniku. Široki obraz pod nebom je navadno tak, kakor ga dobiš od pre-obilo zavžite pijače, vina ali žganja. Oči se svetijo, ustnice š'o napete, lica zabuhla in nad vsem kraljuje v vijolnem sijaju kumari podoben nos. Nosači pljujejo, zavijajo oči in stiskajo polirane palice, kakor bi davili medveda. Lepo je vse in spodbudno, da Marijinim devicam in Orlom kar kapljice od nosa visijo. Veliko manj stresa hudič Trbovlje. odkar stoji «Društveni dom». In ko so zadnjič «čuki» obhajali tam svojo zabavo na katoliški pod- radi javne pijanosti 6026 alkoholnim podjetjem stoji nasproti 8 brezalkoholnih gostiien in 56 podjetij za izdelovanje brezalkoholnih pijač, t. j. sodavice, po-kalic in sadnih sokov, ki pa vsled pomanjkanja sirovin obratujejo le v presledkih. V boju proti alkoholizmu se je poverjeništvo za socialno skrb udejstvovalo sledeče: Ustanovilo je dne 21. januarja 1920. protialko- fudi ni bilo čudno, da je bila cerkev nino, jo nastalo nesporazumijenje med postajenačelnikom in mod farmer jem. pri popoldanskih pobožnostih na- Postajenačelnik je zaračunil za mor bito polna, kajti ljudem je bilo na-Uka prašička veznino, kakor se računi znanjeno, da bo imel škof pridigo. Prosili so ga tudi, naj bere mašo, kar pa je škof obžaloval, češ da ne more, ker se v njegovi škofiji bere maša aramejski in mu vsled tega ne more nihče asistirati in ministrirati. Pri pobožnosti je torej pridigal mezopotamski škof v nemškem jeziku, a Švabi ga niso mogli razumeti, tako čudno in čisto nič po nemški je zavijal. Razumeli so samo besede: Jezus, Marija, Jožef in na koncu pridige stavek: «Wir fressen Heu und Stroh» (Mi žremo seno in slamo.) Nič kaj svečano niso uplivale take besede na ljudi. Po tej torej ponesrečeni pridigi je podelil blagoslov, o katerem so de- holni sosvet kot posvetovalni or- jali, da tudi ni bil pravi. Po pobož- gan protialkoholnemu oddelku, se-;,toječ iz zastopnikov raznih di • žavnih oblasti, izobraževalnih in nostih se je podal škof v spremstvu kaplana, ki mu je bil tudi za tolmača, po vasi, pri čemur je povsod v pre- elovadnih organizacij v Ljubljani. ■ tresujočih besedah slikal trpljenje svojih duhovnikov in vernikov. Ganil je srca švabskim ženam v toliki meri, da se je po sprehodu vrnil v farovž z 11.000 kronami v žepu. Neka kmetica, ki je ležala bolna v postelji in imela samo 100 kron pri sebi, ga je zaklinjala, naj zopet pride, ko bodo njeni ljudje doma, da mu bo še več dala. Prihodnjega jutra sta prišli k tamošnjem u trgovcu dve nuni in vpra- Potom organov protialkoholnega oddelka se je izvedla po raznih krajih Slovenije kontrola nad izvrševanjem vladnih naredb, tičo-čih se omejitve pijančevanja. Ugotovilo se je med drugim zlasti več slučajev protipostavnega točenja in prodaje žganih opojnih pijač. V skrbstvo za alkoholike je bilo prevzetih uradnim potom in na podlagi prošnje svojcev v Ljubljani več oseb. V njih zdravljenje in oblažitev družinskih razmer za velike, navadne' prašiče, farmer pa je zahteval, da računi, kakor se računi za druge majhne domače živali. Morski prašiček je jako majhna živalca, ki nima z navadnim prašičkom nikake primero. Postajenačelnik pa je rekel: «Prase je praseU in je os-tal pri svoji-zahtevi prevoznim* s pojasnilom, da velja v spornih zadevah vedno le zvišana prevoznima. Farmer jo vzel razjarjen svoj klobuk in odšel. Doma se je vsedel in je napisal dolgo razpravo na ravnateljstvo železnice ter dokazal, v čem se razlikujejo morski prašički od pravih jjrašičev. Preteklo je štirinajst dni in farmer je dobil pisanje, ki mu je namignilo, da. naj se-javi v uradu za reklamacije. Farmer pride tja, a tam mu vele, da naj gre v urad za tarife. Ta urad pa je zahteval od postajenačelnika točno-poročilo. Postajenačelnik je poročal iu dokazoval, tla se mora računati pro voznina za morske prašičke ravnota-ko kakor za pravega prašička, ker je vendar prase — prase. Poleg tesni je pripomnil, da se počutijo živalce v njegovi oskrbi prav dobro in da so se pomnožile za osem glav. Izdal je dva dolarja za krmo in dovoljuje vljudno vprašanje, če bi ne bilo primerno, da pripiše stroške za. krmo k prevoznim. Tarifni urad je bil čisto postajena-čelnikovega mnenja. Farmer je pa izjavil odločno, da ne bo plačal druge prevoznine, nego ono, kakor m računa, za maihne živalce, nikakor pa ne bo šali, če ima zimske hlače. Ko je trgo-, plačeval krme. Postajenačolnik je po-vec vprašanje potrdil in imenoval j ročal o tem tarifnemu uradu, tarifni urad je poročal predsedstvu železnice o težkem in zagonetnem slučaju. Da bi dostojno končali spor, je razsodil predsednik, da je treba vprašati zastopnike vede in prositi, da razsodijo enkrat za vselej, ali se smatra morski prašiček za pravega prašiča ali no. Železnica so je obrnila na najbolj slavnega profesorja v Ameriki. Mož je bil pa tačas na iskanju znamenitosti po južni Ameriki, zato je dobil pismo z vprašanjem po precej dolgi dobi. Tačas je pisal postajenačelnik pismo za pismom na tarifni urad in je tožil o velikih stroških, ki mu jih dela zalega morakih prašičkov in vpraševal je, ako bi mu dovolili, da so reši te sitnosti, prodajo istih. Tarifni urad pa mu ni dovolil tega. Končno je prišla profesorjeva sodba. Slovesno je izjavil učenjak, da veda nikakor ne smatra morskih prašičev za prasce. Predsednik želesnice je poročal ravnatelju dotič-ne progo, da niso morski prašički prasci, in ravnatelj je naznanil to tarifnemu uradu. Postajenačelnik je dobil ukaz, da mora računati znižano prevoznino, ker niso morski prašički prasei. Sicer ni bil prepričan, da je res tako, ali uradnik mora ubogati. Pisal je larroerju, naj pride po svoje živali. Farmar pa je bil odpotoval, ne da bi bil povedal kam. Prašički so čakali in se množili. Postajenačelnik je povpraševal, kaj naj ukrene. Dobil je odlok, da je treha poslati reči, ki se ne sprejmejo, od pošiljatelju nazaj. Prašičkov je bilo pa že toliko, da so poslali nazaj štiri vagone. Odpošiljatelj pa se je branil prevzeti štiri vagone morskih prašičkov in je utemeljeval svoj odpor s tem, da je on odposlal samo dva prašička in cla nima krme za toliko dru-hal. Kaj so potom naredili z morskimi pražički, ni znano. LOV NA OPICE. Na otoku Borneo sta imeli dve opici, dva velikanska orang-utanga, v gozdu svoje gnezdo. Gozd je postal strah domačinov. Skoro si niso upali več izpred svojih kolib, kajti komaj da so prišli pod kako drevo, že je zgrabila tega ali onega močna opičina roka in bilo je po njem. Ta opica-velikanka ima orjaško moč, je gibčna in zvita. Lov na njo je težak in nevaren. I;t bodo izginili. ker ne bodo mogli več raziskovati' razlike duha in materije. LEPOTA Harocaite in širite Domovin©"! Dobra žena in mati ima vedno pri hiši nekoliko steklenic lekarnar Feller-jevega prijetno dišečega «E1-safluida». Služi dobro za drgnjenje hrbta, rok, nog ali celega života; kot kosmetikum za usta, kožo in glavo je nedosegljiv ter je mnogo močnejši, izdatnejši in učinkovitejše kot francosko žganje. — Tri dvojnate steklenice ali eno specijalno steklenico z zamotom in poštnino vred pošlje za 48 kron E v g e n V. Feller, Stubica d on j a, Elsatrg 360, Hrvatsko. Ne pozabite na brate onstran mef! Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici! Hočete Ii fciti od lip pevmatizma popolno ozdravi] TISOČI ZE OZDRAVLJENI. Bolečine v udih in sklepih, zatečeni deli telesa pokvarjene roke in noj;o, trganje, i zbadanie itd. v različnih delih telesa, celo oslabelost oči je posledica revmatičnih in sorodnih bolezni Mudim Va m naravno zdravilo tla se ozdravite. m^-i^r Jjr jr Nobeno univerzalno zdravilo, temveč zdravilno sredstvo, katero je dobra L P __ mati narava podarila bolnemu č oveku. ^jl Vsakemu brezplačno na potzkusnfo. &GV Pičiti mi takoj ter Vam takoj pošljem svoje sredstvo in opis ter navodilo k zdravi i vi popolnoma brezplačno. Tako postanete »noj hvaležni pristaš. Expedition der Opern Apotheke, Bud a pest VI., Abt. SO. kože, obraza, vrata, Ak, kakor tudi .epa rast las se more doseči samo z raze rano nege lepote Tisočera priznanja so dospela iz vribft dežei sveta za lekarnarja Fellerja: ,,Eisa" Hlljino mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kesi z samo om in poštnino 98 S. „Elsa" oiaraana poroada oustrsoi vsako nečistost kože, solnčae pege, »jedili nabore itd. ter naredi kolo mehko, rožaa-t obe i o in čisto; 2 porcelanasta lončka z cu»o-tom in poštnino 52 K. ,Elsa" Tanochina Bomsdaa rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, iomljenje in cepanje las, zsprečnj* prhat, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasti lončka z zamotom in poštnino 52 K, Prodajalci dobe, ee naroče najmanj lotosov enega predmeta, popust v naravi. Razno i LUijlno mleko 13 K; brkom SI 8 K; seja-nejSl ilega-puder drja. Kiogei ja v velljcib orlgindalh Škatlah K; najfinejši Hega-zobni prašek v patent-Škatlah 30 K; puder za gospe v vrečkah 5 K; zebat prašek: v Škatlah I K, v vrečkah 5 K; Saehet-dUavt za perilo 8 K; Schair.poon ja lase 5 K". rumenHo, 12 listkov 24 K; najilnejSi parfum po 40 in 50 K-liiočna voda za lase 68 K. Za te rair.e predmeti S» zamot in poštnina poseb« računata. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA doo;a, Elsatrg *t. 360 40—1 (HrvaŠko). 48/144/11». Tutaft gtttpadillja SMELA 1H9 ki j« Mjfcemr. tal Bajmacjfe;