Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov; Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, H. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In :	od	6.—7. zvečer.	::
*
Posamezna številka 6 vinarjev----------
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. •— Naslov: Uredništvo »Zarje” v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—7a7. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Štev. 72.
V Ljubljani, v sredo dne 30. avgusta 1911.
Leto I.
Sladkor.
Že davno je sladkor v Avstriji posebno, za konsumente neveselo, ali za kapitaliste pre-imenitno poglavje gospodarstva. Fabrikacija sladkorja vživa v Avstriji vse mogoče državne beneficije in je tako zavarovana kakor da bi šlo za industrijo, ki se je komaj razvijati začela in ki se mori bati vsake sapice, da je ne uniči. Tako so namreč zagovorniki visoke ca- * rinske politike vedno „opravičevali“ svoj oderuški nagon: Domačo industrijo je treba ščititi, da je ne uniči tuja konkurenca. Pa so govorili o „ varstvenih" carinah.
Ge je tako umetno pospeševanje kakšne industrijske stroke na račun domačih kupcev sploh opravičljivo, ne more to na noben način veljHti za sladkor. Kajti tu ne gre za industrijo jri stopica še v otroških čeveljčkih ali pa ki je tako bolehna, da potrebuje berglje. Že davno daje izdelovanje sladkorja velikanske profite in izvoz v tujino je tako velik, da ima avstrijska fabrikacija sladkorja že davno svetoven pomen. Tudi če ne bi imela nobeue umetne podpore, bi bila kupčija s sladkorjem sijajna in bi prinašala velik profit brez vsakega rizika. Sladkor ni luksus in nima le kavi ali čaju dajati boljši okus, temveč je važno redilno sredstvo. To je tabrikantom dobro znano, pa se nič ne boje, da bi tržna potreba sladkorja padla. Na tem znanju pa so zgradili sistem izkoriščanja, kije skoraj brez primere v oderuštvu sodobnega gospodarstva.
Letošnje leto je za avstrijske sladkorne barone posebno koristonosno. Podraževanje sladkorja je že stalna rubrika v časopisih; dva tedna ne miueta, da ne bi kartel „reguliral“ cen. Dvakrat na mesec se shaja odbor kartela ia nobena seja se ne zaključi brez novega podraženja.
V pondeljek je imel odbor roparske kom-panije zopet sejo ter je sklenil, da se sladkor vnovič podraži asa 2 K 50 vin.!
Ta sklep je nezaslišan atentat in nobeni komentarji oderuške svojati ga ne morejo opravičiti, Od 4, februarja letošnjega leta je poskočila cena sladkorja v kockah od 36 K 50 v. na 51 K 50 tIiu To pomeni 44 odstotkov podraženja. Vrhutega odpada še 38 kron za vsak stot davka, ki ga pobere država, ki ga pa sladkorni baroui nikdar niso in nikdar ne bodo plačevali iz svojega žepa, ampak ga iz-molzejo iz ljudstva, ki se ne more braniti.
Oderuški kartel objavlja po časopisih, ki so podkupljeni od milionarskih roparjev, dolgo litanijo o svetovnem sladkornem trgu, o položaju na Ogrskem, pa o slabi letini pese. Novega podraženja ne utemeljuje s tem, kar je, ampak s tem kar šele bo. Že zdaj govori, da kmetje najbrže ne bodo oddajali pese ob navadnem času v tovarne, ampak da bodo ča-
kali, dokler bo le mogoče. Jasno je kakor beli dan, da sedaj ne gre za tisti sladkor, ki se pridela šele iz nove pese, ampak za blago iz stare repe, večinoma že za izdelano blago. Seveda se sklicuje roparska kompanija tudi na to, da se je podražil nerafinirani cuker. Ali četudi je to resnično, ostaja še velika diferenca med podražitvijo surovega in podražitvijo rafiniranega sladkorja, diferenca, ki se ne da ne utemnljiti ne opravičiti.
Oderuški atentati privilegiranih roparjev, katerim letos ni ne kouca ne kraja, so mogoči le rsled tega, ker je prebivalstvo izročeno sladkornim milionarjem na milost in nemilost. Elegantni banditi diktirajo konsumentom, koliko jim morajo nametati v žrelo, konsumentje pa nimajo nobenega sredstva, da bi se branili, da bi se uprli predrznim atentatom. Ob zeleni mizi izračunajo, koliko novih milionov hočejo napeljati v svoje brezdanje žepe, ljudstvo pa jih mora hočeš nočeš znašati na kup, če se noče odreči še požirku kave, ko si mesa itak že ne more več privoščiti.
Svoje brezkonkurenčno stališče je roparska družba popolnoma utidila s kartelom, ki ga je letos tako spopolnila, da je vsaka produkcija sladkorja izven kartela takorekoč nemogoča. Kartelirana jo rafinerija, kartelirana pa je tudi produkcija surovega sladkorja in obe kornpa-nije sta združeni v »Velikem kartelu", ki je krctkomalo vsegamogočen.
Ko je osmega avgusta cena sladkorja poskočila na 49 kron, kar je bilo od 4. februarja t. 1. že deveto podrasenje, je vse mislilo, da mora biti zdaj konec tega sistematičnega ropa in da morajo cene kmalu zopet zdrkniti navzdol. Ali potrpežljivost občinstva, ki je le zdihovalo, je povečala oderuško nesramnost, pa so prišli še z desetim podraženjetn! V šestih mesecih desetkrat — to je skoraj vsak mesec dvakrat! V resnici so mirovali samo maja meseca, sicer pa so izvrševali svoje roparske atentate skoraj redno vsakih štirinajst dni. Koledar podraževanja izza 4. februarja je bil ta: 18. februarja, 11., 21. in 30. marca, 10, aprila, 17. in 30. junija, 19. in 29. julija, 8. in zdaj zopet 28. avgusta,
Vlada pa diži roke križema in mirno gleda, kako peščica nenasitnih velekapitalistov pleni in molze. Vlada gleda, zakaj kadar se zopet suide parlament, bodo socialno demokratični poslanci zopet osamljeni v boju proti oderuštvu, ki ga uganjajo v genljivi slogi veleindustrij« in veleagrarci. Vse tiste gromovite besede, ki jih zdaj še včasi čitamo v listih a la „Sloveuec“, bodo takrat utihnile. Namesto napadov na veleroparje bomo zopet slišali hinavske pridige o „interesih kmetov, ki pri-deljujejo peso“ in četudi ne bodo imeli kmetje ne vinarja dobička od velike tatvine, ampak drag sladkor kakor vse drugo prebivalstvo, bo
kmet klerikalcem zopet dober, da ga vprežejo v voz, na katerem sedita kakor brat in brat velekapitalistični ropar iu veleagrarni oderuh.
Nižjeavstrijski Čehi.
Dunaj, 27. avgusta.
II.
Baron Bienerth je hotel češko-nemško vprašanje rešiti od zgoraj navzdol. V vsakem narodu se dobe seveda ljudje, ki radi postanejo dvorni svetniki, prezidenti, ministri itd., pa ne vprašujejo veliko, če ima njih imenovanje še za koga razven njih kakšen pomen. Kako da ne bi bilo dobiti par ministrov tudi med Cehi? Bienerth pa je bil vedno velik optimist in se je zato pogostoma urezal tudi s Čehi. Ponesrečen je bil njegov nastop seveda od začetka. Da se njegova vlada ni mogla priporočiti z naglo sodbo, ki jo je bila razglasila v Pragi, ki moral končno razumeti vsak diurnist v ministrski pisarni. Baron Bienerth pa se je menda še Čudil, da je v Prago odposlani krvnik razburil Cehe.
Taki nepremišljeni koraki vlade so vedno služili narodnim radikalcem kakor voda, ki teče sama na njih mlin. V brezumnih huj-skarijah zoper pisane kape nemških buršev so gotovo radikalci igrali vlogo, ki je bila podla in brezvestna ; a med češkimi „furiasti“ jih je delala slavne, če so potem še doživeli, da je hodil komisar s celo korapauijo vojaštva po praških ulicah, se ustavljal na vogalih in ob bobnanju čital razglas nagle sodbe, tedaj je bila slava hujskačev zagotovljena in še „mu-čeniki“ so postajali v mnogih očeh •f* Leta 1908. so radikalci že mislili, da so čisto na površju. Zaradi izjemnega stanja so tako triurafirali, da so se smatrali že za gospodarje dnnajskega parlamenta. Takrat so imeli mladočehi neznanske krize in težave. Nasprotja med njimi in radikalci so prikipela do vrha. Zbali so se radikalne demagogije, ki jim je žugala z nevarno konkurenco v nerazsodnih krogih in celo v lastni stranki, tudi med poslanci, jih je bilo dosti, ki so v svojem strahu hoteli zbezljati za radikalci in jih na kakršenkoli način prekositi v radikalizmu. Voditeljem se je vendar posrečilo pridržati svoje ljudi nekako skupaj, ali brez vpliva na politiko mladočeške stranke ni ostala radikalna demagogija. Strah mladočehov na eni, nerodnost barona Bienertha na drugi strani — razume se, da je morala politika glede na češko-nemška razmerja ostati neplodna.
Posledice eo se kazale v državnem in deželnem zboru. Vlada ni storila nobenega resnega koraka, da bi pospešila spravo. Baron Bienerth je bil v tem oziru gotovo najnespo-sobnejši državnik. Ali to je račun zase. Tudi
nesposobnost Bienerthove ali katerekoli vlade ne more opravičiti meščanskih strank ene in druge narodnosti, ki so vzele narodno vprašanje v zakup pa ga Brešujejo“ na tak način, da je nacionalni dirindaj večji kakor pred petdesetimi leti. V obeh taborih so odločevale radikalne fraze, v obeh so bili vsi treznejši elementi potisnjeni v kot. če povsod govore, da se zliva nov »nacionalen val“ čez Avstrijo, ne pomeni ta fraza nič drugega, kakor da ima v meščanskih taborih kričavost zopet enkrat več poguma kakor treznost in predrznost. Nikjer pa ni dokazov, da bi bilo ljudstvo bolj šovinistično, in v kratkem bo dokazal bedni gospodarski položaj, ki ga čuti češko in nemško ljudstvo, pa gotovo tudi ljudstvo drugih narodov, da imajo množice vse drugačne skrbi.
Na Bienerthovo mesto je prišel baron Gautsch, objektiven kroničar pa mora zabeležiti, da so ga meščauske stranke na češki in nemški strani pozdravile, če ne navdušeno, če ue frenetično, pa vendar nekam zaupljivo in prijazno. Razlagati se da to na več načinov. Bienerthova politika nedelavnosti je tako vodila v zagato, da |so se morali tudi njegovi najzvestejši sledbeniki ustrašiti. Nemško nacionalna zveza je sicer do zadnjega trenutka glumila brezpogojno vdanost in zvestobo najslabšemu voditelju najslabše vlade; ali v poučenih krogih je znano, da je bila to le demonstracija, ki je imela preprečiti »protinem-ški sistem" po Bienerthovem padcu. Bila je nepotrebna, zakaj protinemškega sistema v Avstriji še ni bilo, tudi pod Taaffejem ne, pa se tudi sedaj ni bilo bati, da pride. Samo za to gre, da se odpravi prenemški, enostransko nacionalni sistem. To je najuujnejša „državna potreba", ne s stališča Bocialne demokracije, ki presoja ureditev narodnih raz-iper kot ljudsko potrebo, ampak prav s stališča meščanstva in njegove države.
Vprašanje češko nemške sprave je postalo pereče, ker ne more vlada izhajati samo i nemško in poljsko pomočjo, temveč potrebuje, kakor smo že omenili, dvotretjinsko večino. Brambno reformo zahteva militarizem, ki ima v Avstriji še vedno prvo besedo. Znano je, da mu je tega, kar terja brambna predloga, še premalo, tistega kar daje, pa še preveč. Militarizem se hoče razviti, bujno razviti, pa potrebuje za to več ljudi in več denarja. Vlada, ki mu ne da tega, je nemogoča. Vlada, ki hoče ustreči militarizmu, pa mora dobiti tudi češke giasove. Brez njih ne gre. Brez njih tudi ni davčne reforme, ki je postala nujna, ker se državni proračun komaj še bilancira. Zaradi tega je bil poklican baron Gautsch, da privabi Čehe v vladni tabor. Knez Thun pa je pokrovitelj njegove akcije.
HAK8IM GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Močno so bili prestrašeni ia vso noč niso zatisnili očesa pričakujoč vsak čas, da kdo potrka na duri, a orožnikom je niso izročili in ziutraj so se z njo vred norčevali iz policije. A enkrat se je preoblečena v nuno vozila v istem vozfi, na isti klopi z vohunom, ki jo je zasledoval; pobahal se je s svojo spretnostjo in ji pripovedoval, kako izvrši svojo nalogo. Uver-jen je bil, da se pelje v tem vlaku v vozu drugega razreda, na vsaki postaji je izstopil in vselej je dejal:
— Ni je videti. . . najbrž je legla spat. Tudi ti ljudje so utrujeni.. . tudi njih življenje je težavno kakor naše!
Mati je poslušala njene zgodbe, smejala se in gledala nanjo z ljubeznivimi očmi. Visoka in suha je Sofja lagodno in trdo stopala po cesti s svojimi prijetnimi, močnimi nogami. V njeni hoji, besedah, v zvoku njenega zamolklega, a krepkega glasu, v vsej njeni postavi je bilo mnogo duševnega zdravja, vesele drznosti, stremljenja po daljavi. Njene oči so na vse gledale mlado, povsod je opazila, kar jo je navdalo z otroškim veseljem.
— Poglejte, kakšna jelka! — je vzkliknila Sofja, kazaje materi drevo ob cesti. Mati se je ustavila in pogledala — jelka ni bila nič višji, nič gostejši od drugih.
— Lepo drevo! — je smeje pripomnila
mati; gledala je, kako se je veter igral s sivimi lasmi tovarišice.
Od časa do časa se je Sofja gibko sklonila in utrgala poljski cvet; z drobnimi prsti je prijazno gladila trepetajoče liste in tiho pre-
Srefavali in prehajali sta kmete, pešce in na vozeh in jih pozdravljali:
— Srečno!
Pomladno solnce je ljubeznivo pripekalo, mehko se je svetilo sinje nebo, na obeh straneh ceste se je razprostiral teman jelovi gozd, jarko so zelenela polja, ptice so prepevale, gozd, smolnat vzduh je toplo in nežno božal lice.
Vse to je vleklo njeno srce k tovarišici s svetlimi očmi, in mati se je nehote primikala k njej. časih je v Sofjinih besedah zazvenelo nekaj glasnega, rezkega, kar ae je materi zdelo odveč in zbujalo v njej stran.
— Mihajlu ne bo všeč . ..
A takoj je Sofja govorila zopet preprosto, presrčno; mati se je zasmejala in jo zaljubljeno pogledala v oči.
— Kako ste še mlada I — ji je dejala.
— O, dvaintrideset let imam že I — je vzkliknila Sofja.
— Ne govorim o tem ... po licih vam jih človek lahko prisodi še več. A če pogleda v vaše oči, če vas posluša, se začudi... človeku se zdi, kakor da ima pred sabo mlado dekletce. Vaše življenje je nemirno in težko, nevarno, a vaše srce se — smeje.
— Ne čutim, da mi je težko, in si ne morem predstavljati lepšega, zanimivejšega življenja ... Klicala vas bom za — Nilovno, Pe-lageja — vam ne pristoja.
— Imenujte me, kakor vam je drago! — j$ zamišljeno dejala mati. — Kakor hočete, t^ko me kličite . . . Zmerom vas gledam, poslušam in premišljam. In najprijetnejše mi je videti, da poznate pota do človeškega srca. Vse v človeku se razodeva vašim očem . . . kar sama od sebe se odpira duša pred vami.
— Zmagali bomo, ker smo z delavskim ljudstvom! — je uverjeno iu glasno dejala Šofja. —- Silo za delo, svojo vero v zmago resnice zajemamo iz ljudstva, a ljudstvo je neusahljiv vir sile, duhovue in delovne... V njem so skrite vse možnosti in ž njim je vse dosegljivo! ... Zbuditi je treba le njegovo zavest, njegovo dušo, veliko dušo otroka, ki mu zavirajo rast.. .
— Kdo vas nagradi za vaše delo? — je vprašala mati tiho in žalostno.
Sofja je odgovorila — kakor se je materi zdelo — s ponosom:
— Plačilo smo že dobili!.. . Našli smo življenje, ki uas zadovoljuje, široko in polno živimo z vsemi silami svoje duše — kaj si še želite!
Mati se je ozrla nanjo, sklonila glavo in si mislila:
— Mihajlu ne bo ugajala.. .
S polnimi pljuči sta vsrkavali sladki zrak in stopali ne urno, ali i izdatnimi koraki, in materi se je zdelo, kakor da gre na božjo pot.
Domislila se je otroških let in onega prešer nega življenja, s katerim je nekoč romala k čudotvorni podobi v oddaljen samostan.
Od časa do časa je Sofja potiho, a lepo zapela novo pesen o nebu, o ljubezni ali pa je recitirala verze o polju in gozdovih, o Volgi, a mati se je smehljala, poslušala in nehote zmajevala z glavo po taktu pesni.
V njenih prsih je bilo toplo in tiho, kakor v majhnem, starem vrtu ob poletnih večerih.
V.
Tretji dan sta dospeli v selo; mati je vprašala kmeta na polju, kje je smolsrija, in kmalu sta stekli po strmi gozdni stezi — leseni hlodi so ležali na njej kakor stopnice — na neveliko ravnico, zasmeteno z ogljem in žaganjem, zalito s smolo.
— Pa sva prišli! — je dejala mati in se plaho ozirala naokolo.
Poleg koče iz žrdi in vej so obedovali za mizo iz treh neobrezanih desak, položenih na kozle, — Ribin, ves črn, z razgaljenimi prsi, Jefim in še dvoje mladih fantov. Bibin ju je najprvi opazil; položivši dlan na oči ju je molče čakal.
— Dober dan, bratec Mihajlo! — je vzkliknila mati oddaleč.
Vstal je in jima šel počasi nasproti; spo-znavši jo 8e je ustavil in si s svojo temno roko smeje pogladil brado.
— Na božjo pot greva! —-je dejala mati. — Daj, sem si mislila, obišči brata.
_________________________ (Dalje.)
NOVICE.
* Polom krščanskosocialne zgradbe.
Beneficiat Karl Friseh je bil eden najstrupe-nejših sovražnikov socialne demokracije. Ko so ga premestili od Št. Wolfganga v Steyr, je takoj začel besno rovati zoper socialiste. Vzel je pod svoje okrilje ondotno katoliško »delavsko" društvo in da bi privabil vanj v<$č zapeljanih kalinov, je kupil za katoliško delavsko društvo gostilno »pri zlati ladji", ki je bila v Steyru že več let na robu propasti. Ker pa ni imel denarja niti on niti društvo, je jemal Friseh posojila pri pobožnih ovčicah in to večinoma pri takih, ki imajo sami zelo malo, kakor uslužbenci itd. Izposojal si je pa denar pod takimi okolščinami, da so ga naposled ovadili državnemu pravdništvu zaradi g o lj ufije. Hotel »pri zlati ladji" so rubili in ker je škandal postajal vedno večji, je moral škof Frischu prepovedati duhovniška in katehetska opravila. Friseh se je lotil nekake pomožne akcije, ali klerikalni mogotci niso hoteli nič vedeti o kakšni denarni podpori in tako je več pobožnih ljudi, ki so bili v otroški naivnosti in lahkovernosti posodili prečastitemu go • spodil ves svoj denar, opeharjenih za celo svoje premoženje. Nad d vesto-tisoč kron znaša primanjkljaj in vsak se začudeno vpraša, kam so zapravili v treh letih toliko denarja. Zadnje dni je pa otresel Friseh prah s svojih čevljev in jo popihal na Dunaj. Sedaj se pa visoka duhovščina resno boji, da ne bi vsled vednih polomov klerikalnih zavodov, ki jih spričuje gospod Friseh na Štajerskem, a »prečastita" gospoda Kayser in Weiss nedavno na Koroškem, izgubilo dobro verno ljudstvo vero v zveličavno moč blagoslovljenih sukenj in obrnilo hrbet zanikrnim pastirjem. Zato so uvedli sedaj pomožno akcijo in ustanovili odbor, ki se obrača s prošnjo na plemenita srca*, da rešijo oškodovance popolnega propada. Kakorkoli bo že ta pomožna akcija uspela, to je gotovo, da bo izteklo še mnogo vode v Savo preden bo pobožnim vernikom vsa škoda poravnana. Steyrski slučaj pa ni zadnji popovski »švindel". Dokler bo duhovščina politizirala, toliko časa bo tudi izrabljala pobožnost in lahkovernost pobožnega ljudstva v svoje nečedne špekulacije.
* Nezgode na rodi. Kakor poroča pristaniško poveljstvo v Zadru, je nasedla italijanska jahta „Graciella“ iz Benetk v reki Cerma-nji na plitvino. Iz Malega Lošinja poročajo: Parnik „Andrassy“ paroplovne družbe „Adria" je nasedel na poti med Katanijo in Beko pri svetilniku Silo na zahodnji strani Lošinja. Iz Beke je odplul na pomoč parnik „ElOre“. Ker je precej vetrovno, je parnik „ Andrassy“ precej v nevarnosti.
* Na pošti t Zagrebu so udrli tatovi pred par meseci v notranje prostore ter okradli blagajno. Vsa poizvedovanja za tatovi so bila doslej zaman. Sedaj pa so prijeli v Belemgradu tri Grke, člane nevarne mednarodne tatinske bande, ko so baš udirali v neko menjalnico. Ti so najbrže oni, ki so okradli pošto v Zagrebu.
* Sindjarska gimnazija v Vinkovcih. »Hrvatsko Pravo” poroča, da so začeli graditi v Vinkovcih poslopje za madjarsko gimnazijo in to brez dovoljenja okrajne oblasti ter so tako obšli postave. V tej gimnaziji bi dobivali učenci hrano in podporo in stanovali bi tudi v zavodu; seveda učenci bi bili po večini Hrvatje, it katerih bi ustrojili fanatične Madja-rone. Bavnateljstvo državnih železnic je oddalo gradbo gimnazije dvema inženirjema iz Oseka za svoto 226.144 53 K.
* Štirideset konj pod vlak. V bližini Dllsseldorfa na Nemškem se je dogodila 27. t. m. nezgoda posebne vrste. Nenadoma se je splašilo 40 konj 5. ulanskpga eskadrona. Konji so se iztrgali vojakom in se pognali v divjem teku nasproti sopihajočemu brzovlaku. 30 konj je bilo takoj ubitih, 10 jih je pa dobilo take poškodbe, da so jih morali na mestu pobiti.
* 1200 kilometrov t petnajstih arah. Zrakoplovec Helles je v 15 urah preletel 1200 kron in prejel za to Michelinovo nagrado.
* Bogata Franclja. Kljub vsem skrbem in nemirnemu položaju, kljub vsem zunanjim in notranjim problemom, kljub negotovostim in izgubam, ki nastajajo v nekaterih delih Francoske vsled vednih stavk, kljub vedno naraščajočim davčnim bremenom, se bogastvo Francoske vedno množi. Kapital se vedno veča in znamenja, ki se pojavljajo poleg tega dejstva, označujejo francosko narodni ekonomi kot pomembna in zelo zadovoljiva. Znamenja naraščajočega bogastva se strinjajo istočasno z zelo lahko pozicijo na denarnem trgu, in številke državnih dohodkov za mesec julij se v
rimeri z onimi lanskega leta morejo označiti ot zelo dobre. Po »Economistu" je bilo v juliju 1910. državnih dohodkov le 311 milijonov frankov, letos pa znaša tozadevna številka več kot 380 milijonov frankov. To je zelo znatno naraščanje, ker pomenja velik preostanek napram proračunu, ker so sedanji dohodki za to periodo za 50 milijonov frankov večji kot so se prvotno označili. To pot niso v posebni meri carinski dohodki pripomogli k narastku državnih dohodkov, kajti registerske pristojbine, ko-lekovine, davščine na vrednostne popirje so
same že izkazale 20 milijonov fraukov preostanka. Indirektni davki so se zvišali za 4,500.000 frankov, davek na sladkor pa 3,500.000 frankov. Te številke dokazujejo, da se je znatno pomnožila produkcija in splošno zboljšal položaj francoske industrije v vseh strokah. Pristojbine na borzne operacije izkazujejo istotako zvišanje ca nad 196.000 frankov napram lanskim številkam, kar je pripisovati novim emisijam, katerih število je bilo zlasti v prvi polovici leta 1911. zelo veliko.
* V štiridesetih dneh okolo sveta, časnikar Tager-Schmidt, ki je po naročilu lista »Excelsior“ potoval okolo zemlje, je prispel v pondeljek ponoči v Chelbourg, a prejšnji dan se je javil v uredništvu „Excelsior“. Odpotoval je 17. julija ob eni in 18 minut in je potemtakem v štiridesetih dneh prepotoval 30.767 kilometrov. Jules Verne je torej ugnan v kozji rog.
* Petrolejska barka zgorela sredi morja. Na petrolejski barki »Standard Oil Companije" „Lyndhursf‘, je nastal ogenj. Vsled eksplozije petroleja je bila takoj vsa ladja v plamenu. Moštvo se je rešilo z rešilnimi čolni na parnik „CIanmaclaren“, ki je v oddaljenosti 35 milj zapazil ogenj in hitel ponesrečencem na pomoč.
* Poneverbe obveznic t Brnseljn. Velike senzacije vzbuja v Bruselju goljufija, s katero se pečajo sodne oblasti. Preiskava je dognala, da je burzni mešetar Turner v družbi z nekim tiskarnarjem in graverjem ogoljufal delniške družbe Anmetz Friede ne le z zadolžnicami v znesku miliona kron, ampak da je ponaredil tudi 4000 obveznic po 500 frankov. Obdolženci so vse priznali. Na njih stanovanju se našli 3500 komadov ponarejenih obveznic. S pečali so doslej le 160 komadov, torej okroglo 80 000 frankov. Ponrejene komade so večinoma zastavili v raznih bankah, tiste pa, ki so jih bili neposredne prodali- občinstvu, bo družba od ljudi odkupila, tako da ne bodo imeli škode Sleparijo so odkrili, ko so izplačali zadnji kupon, na kar so uvedli preiskavo. Po drugem poročilu znaša poneverba okoli tri milijone frankov.
* Demokratična stranka v Perziji je
izdala manifest, 8 katerim slika ljudstvu sedanji usodepolni položaj v deželi. Beakcija preplavlja Perzijo s silo deroče gorske reke, da bi uničila zadnje sledove civilizacije in človečnosti. Zdaj gre za to, da se z vsemi močmi obvaruje svoboda, ki je najdragocenejše blago, pred vsiljencem, barbarom, despotom. Prebivalstvo Perzije mora zdaj dokazati, da je vredno ustave in mora biti pripravljeno, da obstane zmagoslavno tisti dan, ki zahteva od vsakega posameznega časti, patriotizma in junaštva. Brez ustave ni življenja, brez neodvisnosti ni kulturnega napredka Narod, ki je znal tirana vreči s prestola in spoditi iz dežele, bo znal še enkrat nastopiti za krvavo pridobljene uspehe in se maščevati nad ljudskimi sovražniki. Mohameda Alija, Šua Saltaneja, Salar ed Davleja in vse druge, ki so se jim pridružili, mora zadeti zaslužena kazen.
* Barbarska obsodba korejskih zarotnikov. »Agence d’ Extreme-Orient“ poroča iz SSula na Koreji: Proces proti koreanskim zarotnikom je končan. Obtoženci so bili razvrščeni v dve skupini. V eni so bili brat morilca markija Ito z imenom Min Ken in sedemnajst soobtožencev, v drugi pa časnikar Liang Chi Tse in štirinajst njegovih prijateljev. Glede An Min Kena in tovarišev niso mogli najti nobenega dokaza, da bi bili hoteli umoriti koreanekega podkralja, generala Terauchi. Vendar so »ugotovili", da so pri bogatih Korejcih nabrali denar sicer le par tisoč yenov, da bi organizirali upor zoper japonsko gospod-stvo. An Min Ken je bil obsojen oa dosmrtno prisilno delo, a njegovi soobtoženci na prisilno delo od sedmih do petnajstih let. Liangu Chi Tse so .dokazali", da je nagovoril več bogatih Korejcev, dp se naselijo v Chien Tao na kitajski meji, kjer naj bi zbirali čete zaosvobojenje domovine. Liang Ghi Tse in štirje njegovi prijatelji so bili obsojeni na dvajsetletno ječo, deset drugih obtožencev na ječo od šestih mesecev do ene* ga leta. Japonska vlada injustica kaže, da ne zaostaja prav nič za ruskim barbarstvom.
Ljubljana in Kranjsko.
— Našim naročnikom naznanjamo, da priložimo jutršnji številki lista poštne položnice za obnovitev naročnine. Naročnino je vedno plačati naprej, kdor pa je zaostal in bi ne poslal naročnine do 5. septembra t. I., temu ustavimo list brez vsake izjeme. Torej prosimo!
— Vse prijatelje našega lista prosimo, da posvete zadnje dni v mesecu neumornemu delu za »Zarjo". Vsak mesec nam mora dovesti novih naročnikov. Uresničiti se mora parola: Vsak delavec bodi naročnik delavskega glasila !
— Bo izleta Tržačanov imamo le še tri dni. Marsikateremu ljubljanskemu sodrugu se zdi ta čas že prekratek, dasi vendar vsi skupaj že nestrpno pričakujejo nedelje. No, priprave, kar jih je še treba, se bodo izvršile kljub kratkemu času in danes se že lahko pravi,
da bodo tržaški gostje zadovoljni s sprejemom Po mestu in okolici se naglaša v delavskih krogih, da je v nedeljo treba zgodaj vstati. To bo seveda koristno in škodovalo tudi ne bo, če se pojde v soboto zgodaj spat. Zlasti oni so-drugi, ki so prevzeli vsakovrstne naloge za nedeljo, bodo morali biti mnogo na nogah, pa bo dobro, če bodo spočiti. Kolikor je le mogoče, naj se potrebne priprave izvrše poprej. Za sprejem se zbero sodrugi iz posameznih okrajev kakor zadnjič na dvorišču v Šelenbur-govi ulici, kjer imajo organizacije svoje sedeže in odidejo skupno na kolodvor. Pričakovati je, da bo udeležba še večja kakor zadnjič. V mesto se spremijo tržaški sodrugi z godbo. Tudi veselica popoldne, ki bo zopet na vrtu „Narod-nega doma“, obeta, da bo zelo lepa. Tržačani pripeljejo s seboj mladinsko godbo, pa italijanski pevski zbor in pevce »Ljudskega odra". Iz Ljubljane sodelujeta pevski in godbeni odsek »Vzajemnost". Ljubljanski odbor za izlet pa uganja še skrivnosti, po čemer sodimo, da ima za veselico pripravljenega kaj posebnega. Bomo pa videli v nedeljo. Gotovo je, da ne bo pri sprejemu in na veselici manjkalo nobenega so-druga, ki bo v nedeljo prost
— Nepotrebne šikane rezervistov. Nekateri častniki menda mislijo, da smatrajo, rezervisti orožne vaje za užitek, ki bi ga najrajši podaljšali do svoje onemoglosti. To je pa temeljita zmota, kajti če ni prijetno zapuščati svoj poklic zaradi orožne vaje, je tudi po končani službi večini vsaka ura dragocena. Pa če ee že ni treba hipoma vrniti v tovarno, pisarno, ali kjer že čakajo nanj, je še vsekakor bolj prijetno naužiti se par ur zraka na prostem kakor v kasarni. Tega mnenja pa najbrže ni stotnik Braun pri 17. pehotnem polku. Trije civilisti, ki so bili za 13 dni vojaki, so včeraj zjutraj dokončali svojo službo. To jim je bilo že potrjeno v vojaških knjižicah, v katerih je tudi zdravnik zabeležil, da so zdravi. Ali stotnik Braun jih je kljub temu hotel pridržati še do večera in ko so mu povedali, da to ne gre, ker so svojo dolžnost opravili, jim je zažugal, da jih bo dal poiskati s policijo in prignati nazaj, če odidejo. Povrh jim je to še dejal s sirovim tonom ift z izrazi, ki se ne strinjajo z navadnimi oficirskimi pretenzijami glede na finejšo oliko in višji takt. Ne glede na to, da tudi podrejenega zmerjati ni taktno, je grobost, ki se že dotika žaljenja tembolj neokusna, kadar je rezervist opravil svojo službo pa se vrača v civilno življenje, delat in plačevat davke, brez katerih nazadnje tudi ne bi bilo oficirskih gaž.
— Včerajšnji „Slovenec“ ima sledečo izjavo: »Z ozirom na neresnična poročila »Slo-venskega Naroda" in nemških listr>v izjavljamo, da nismo prodali na Bavarsko niti enega kilograma sena, temveč smo večino sena in sicer le toliko, kolikor smo imeli kupljenega, prodali zvesti svojim načelom po posredovanju g. drž. in dež. poslanca _ Povšeta, češkim in nemškim zadrugam na Češkem. Somišljenike prosimo, naj nam obrekovalce takoj prijavijo, da jih nazuanimo sodišču. Ljubljana, dne 28. avgusta 1911. — Gospodarska zveza v Ljubljani. K. Dermastia, predsednik. I. Jovan, ravnatelj." — Lepo! »Gospodarska Zveza" pravi, da ni prodala niti enega kilograma sena na Bavarsko. To je mogoče. Ali s tem še ni povedano, da ni imela tega namena in da ga ne bo prodajala. Ze v tem oziru bi bilo treba nekaj več natančnosti v taki oficielni izjavi. Potem pa je tudi še drugo vprašanje odprto. Ali je na Kranjskem res toliko sena, da se sploh lahko prodaja izven dežele ? Besede »zvesti svojim načelom" so pač visoke, ne pomenijo pa tukaj nič. »Laibacher Zeitung" je svarila pred prodajanjem sena, pa gotovo ne brez razloga. Tožbe o suši prihajajo iz vseh krajev dežele; seno, ki se prodaja čez deželno mejo, bo v deželi manjkalo, pa naj gre na Bavarsko ali pa na Češko, če pa ni »Gospodarska Zveza" nakupovala sena za Nemčijo, bi imela tudi »Lai-bacherica", ki vendar zasleduje polemiko med »Narodom" in »Slovencem", dolžnost, povedati javnosti, kateri so tisti agentje, ki nakupujejo seuo za slepo ceno za Nemčijo. — Pomanjkanje krme in stelje priznava sedaj tudi vlada. V takih razmerah bi imela kmetom namenjeua organizacija nalogo skrbeti za pomnoženje krme, zlasti če se tako ogreva za domačo živinorejo, kakor čitamo v »Slovencu". In tako se nam zdi, da bi klerikalci namesto takih kupčij bolje storili, če bi porabili svoj veliki vpliv pri vladi, da bi zaprla meje za izvoz, pa jih odprla za uvoz brez carine vsaj za krmo, če se že mesa boje.
— Včerajšnji »Slovenski Narod" ima
sledečo notico: »lz najzanesljivejšega vira smo izvedeli, da je dobila klerikalna »Gospodarska zveza" od deželnega odbora posebno podporo za nabavo stiskalnice za tisto seno, ki ga bo izvažala na Bavarsko. V svoji prošnji za podporo je »Gospodarska zveza" iz previdnosti sicer navedla, da bo seno izvažala na Češko, vendar pa to na stvari ne izpremeni ničesar. Dejstvo je, da je klerikalni zavod dobil podporo od dežele za podjetje, ki bo oškodovalo kmetske interese na nečuven način ter povzročilo, ako preje ne pa vsekakor spomladi silno draginjo krme in živine v deželi. Po krivdi deželnega odbora bo se torej z deželnimi sred-
stvi, z denarjem kranjskih davkoplečevalcev podpirala akcija, ki bo povzročila nepreračun-ljivo škodo kranjskemu kmetijstvu in vsi deželi!" — Mi nismo tako srečni, da bi imeli svojega zastopnika v deželnem odboru, pa zato ne moremo reči ne »da" ne »ne". Ampak javnost ima pravico, da dobi popolno pojasnilo, ki bo jasnejša kakor v »Slovencu" objavljena izjava »Gospodarske zveze". Kranjski deželni odbor — je sploh nekako čudno visok, pa misli, da ni prebivalstvu prav nič mar, kaj da sklepa ob zeleni mizi. če je to tista demokratičnost. s katero se neprenehoma baha, tedaj naj jo obesi v dimnik. Tam bo pravi prostor zanjo.
— Osrednji odbor »Vzajemnosti11
ima sejo v četrtek due 31. avgusta točno ob 8. v pisarni pogrebnega društva na Beslovi cesti št. 22. K seji so vabljeni tudi vsi odborniki podružnic, zaupniki iz Ljubljane in okolice. načelniki strokovnih organizacij, kakor tudi vsi tisti sodrugi, ki so se priglasili za reditelje za 3. t. m in ki radovoljno sprejmejo na ta dan kak posel. — Udeležite se zanesljivo polnoštevilno!
— Odbor lesnih delavcev y LJub-bljanl ima v četrtek, 31. t. m. takoj po delu v društvenem lokalu sejo. Ker se ima izpopolniti odbor, se vabijo tudi vsi odborovi namestniki, da se seje zanesljivo udeleže.
F. Babšek.
— Seja kovinarjev je nocoj (v sredo) takoj po delu v društvenem lokalu. Vsi člani so vabljeni, da se je zanesljivo udeleže.
I. H 1 e b š.
— Mehkosrčen delavec nas prosi, naj bi objavili kratek oklic za nabiranje milodarov, da se kupi abecednik za »Slovenca*. Naš prijatelj meni, da bi bilo to pravo delo krščanskega usmiljenja, ker človeka srce boli, če vidi, da pri tako imenitnem zastopniku katoliške kulture, kakršen je ravno »Slovenec", ne znajo čitati najenostavnejših člankov, pa potem razumevajo vsako reč narobe. Radi bi prijatelju ustregli, ker je tudi naše srce mehko in visoko cenimo prava dela krščanskega usmiljenja. Ali kaj, ko bi nič ne pomagalo. Izmed najbolj nehvaležnih opravkov je — metati bob ob steno. In tudi naš prijatelj pozna menda zabavno storijo o babi, ki je trdila, da se trava striže?
— Umrli so r Ljubljani: Stanislava Kuralt, rejenka, 4 mesece. — Aleksandra Zupančič, rejenka, 7 tednov, — Marija Krušič, mestna uboga, 70 let. — Uršula Bozman, pa-starica, 13 let. — Marija Patat, hišna posestnica, 76 let. — Fran Bozman, tovarniški delavec, 28 let. — Helena Potokar, žena pečar-skega delavca, 67 let. — Ivan Babšek, bivši hlapec, 88 let. — Angela Berčič, hči skladi-škega delavca, 10 dni.
— Ukradeni tisočak. Ključavničar Fr. Ocepek iz Kanderš, ki je bil že večkrat kaznovan, je instaliral pri Antonu Markiču v Kranju vodovod v stranišču. Isti dan pa je izginil Markiču bankovec za 1000 K, katerega je izmaknil Ocepek iz zaprte omare, ko ni bilo ne Markiča ne njegove hčerke doma. Našli so ga pri njem kmalu po tatvini. Obdolženec se je jako nerodno zagovarjal. Enkrat je trdil, da je bankovec dne 18. julija t. 1. pred trgovino našel, potem pa je trdil, da si je ta denar prihranil ter ga dvignil iz hranilnice. Sodišče je prisodilo obtožencu 15 mesecev težke ječe.
— Vlak se je utrgal. Ko je peljal 26. t. m. tovorni vlak št. 846 iz Brezovice proti Ljubljani, je stal distančni signal na »stoj ! > * se je obrnil na »prosto!" preden se je vlak ustavil, tako, da je isti vozil dalje. Tedaj pa J® opazil čuvaj čuvajnice št. 642, da se je vlak utrgal in da je utrgani del obstal. Ker njegovih signalov ni noben sprevodnikov opazil, telefoniral je čuvaju na Marije Terezije cesti, da je vlak ustavil. Vlak je nato previdno vozu nazaj, da so mu piipeli utrgani del.
— Z vlaka Je skočil 28. t. m. dninar Martin Božič, doma iz Broda pri Novem mestu. Mož ima padavico in je slaboumen; zato so ga hoteli poslati v blaznico in mu dali za spremstvo kandijskega policaja Petriča. Med vožnjo od Št. Vida proti Zatičini je Božič skočil z vlaka. Zlomil si je obe nogi, roko si je pa zvil. Nato so ga mesto v blaznico peljali nazaj v kandijsko bolnišnico.
— Nevarna Igrača. Na Bezuljaku pri Bakeku je bila v petek 25. t. m. zaključna strelna vaja 97. pehotnega polka ob prisotnosti tržaškega brigadirja Krausa pl. Elislago in kor-nega poveljnika iz Gradca. Tik pred koncem vaje se je podala Ana Katern iz Dobce št. 3 kakih deset metrov iz svojega stanovanja na vrt, da nabere nekaj krme za prešiče. V tem hipu pribrenči vojaška kroglja in ji predre vrat. Nesrečnica se je onesveščena zgrudila na tla. Zdravnik, ki je prihitel na lice mesta, ji je podelil prvo zdravniško pomoč in ji za silo obvezal rano. V groznih mukah je čakala drugega dne, da se je izvršila komisija in so J° prepeljali v bolnišnico. Nesrečna žrtev mihta-ristične brezobzirnosti visi med življenjem in smrtjo in le sreči v nesreči bo pripisati, ce okreva, če bi bila stala za centimeter vstran, bi ji bila kroglja iz vojaške puške prestrelila žilo-dovodnico ali pa dušnik. — Militaristične
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
—...	Pripravna birmanska darila. =====
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. —■	Ceniki zastonj in poštnine prosto.
igrače niso le zelo draga stvar, ki posegajo ljudstvu prav na dno žepa, ampak tudi nemarne so, če si človek niti na lastnem vrtu, pred s voj o hišo in v lastnem stanovanju ni več vsvesti svojega življenja. Škandal prve vrste je, ki kaže brezprimerno lehkomiselnost in brez obzirnost vojaških oblasti, da 8 svojimi jalovimi zabavami motijo in ogrožujejo življenje tujih ljudi. Ali bo zadela kazen, ki je zapisana za vsako lehkomiselDost, iz katere sledi težka telesna poškodba ali smrt, tudi te krivice, ki jih ne bo težko najti, precej visoko na vojaški lestvici? Ali so kazenski paragrafi le za ljudstvo?
— Požar t Tomažji vasi. Dodatno flam poročajo iz Novega mesta o tem požaru,
« je pokončal velik del vasi, še sledeče podrobnosti: Na skednju Alojzija Novšaka se je 12 doslej nepojasnjenega vzroka vnela 25. t. ro* ob 11. dopoldne slama. Naenkrat je bila streha skednja in hleva vsa v ognju. Vsled hude suše se je ogenj z neznansko naglico ši-ri* in prej kot v pol uri je gorelo 20 hiš in gospodarskih poslopij. Požarne brambe iz Ško-?'ia“u, Šent Jerneja, iz Bele Cerkve, Šempetra *n iz Novega mesta so po trdem, neumornem delu zajezile ogenj in otele pobesnelemu elementu ostali del vasi. Žena Alojzija Novšaka Je, opazivši ogenj, hitela v hlev, da bi izgnala živino; v tem pa je padla goreča streha na
la in ]i zaprla izhod Živina je vsa zgorela, nesrečna ženska pa je dobila tako hude opekline, da so j0 takoj prepeljali v novomeško o nico m je le malo upanja, da okreva. Ško-.’ kl J° je prizadjal požar, je ogromna in za prizadete tem hujša, ker je bil letošnji pride-
malone ves pod streho.
— Smrt v Savi. V nedeljo 27. avgusta Je .kapucinski sluga Franc Kotanjšek v Krškem Prt kopanju v Savi utonil. Mrtveca do danes *e tiso našli.
— Na povratka s sejma. Dne 24. avgusta se je peljal Vinko Arh s parom konj iz šeutjernejskega sejma domov v Leskovec. Zadaj Prt vozu je imel privezanega še enega
0lJja. Pri Prekopi Dolenji se konja splašita ter Povrneta voz z Arhom vred. Voz in moža sta v*ekla precej daleč. Arh je dobil tako težke Poškodbe, da so ga drugi sejmarji prepeljali domov nezavestnega. Prvo pomoč mu je dal še *eto noč dr. Trend. Drugi dan je dospel iz *dubljaue še dr. Šlajmer, ker so poškodbe zelo
komplicirane.
s — Hotel Malner na Bleda pride dne
septembra na javno dražbo.
— Uboj pred poroto. Ljubljansko postno sodišče je imelo soditi osemnajstletnega *U)adeniča, ki je v nagli jezi zagrešil uboj. V Robidnici sta v nedeljo, 20. aprila t. I. popiha posestnika Janez Mezeg, 30 let star, iz žarnice, in Pavel Peternel, 28 let star, iz Lajfe. Mezeg je pil več nego je bilo dobro 2ftuj, pa je postal siten, tako da je brez povo-
zmerjal Peternela in ga stresal, ko je jedel prekajen želodec. V gostilni sta se pajdaša še P°botala, ali na cesti je začel Mezeg zopet ,re8ati sitnosti ter je raztrgal Peternelu ovrat-h'co. Ta je zahteval odškodnino in Mezeg je h°tel plačati. Ko pa je Peternel menjeval de-j*ar> ga je Mezeg udaril po roki, da se je razpel drobiž. Peternel je planil po njem, a juezga je odpeljal gostilničar. Mladenič pa je bil že tako razkačen, da je pograbil poleno in otekel za odhajajočim Mezgom. Ta je še zaklical: »Ne udariti!" Ali tisti hip je imel že ?darec po glavi, pa se je takoj zgrudil. Prišel D sicer proti jutru še enkrat k zavesti v gomilni, kamor so ga bili odnesli, ali tretji dan
mu je zdravje poslabšalo in v 14 dneh je hmrl. Počila mu je bila vsled udarca senčua kOBt, kar je zastrupilo kri in povzročilo vnetje ^ožganskih open. Porotniki so pritrdili vprašanju o uboju in sedišče je Peternela z ozirom ha mladost obsodilo na 18 mesecev ječe.
— Tat v župnišča. 62 letni Janez Krh-J, at je bil doslčj več v ječah nego na prostem. Aadar ni zaprt, obiskuje posebno rad farovže. ~ne 7. decembra 1909. je zapustil državni hotel v Gradiški, kjer je bil devet let gost zaradi obiska v farovžu v Javorju. Iz Gradiške Je odšel na Hrvaško, kjer pa mu ni bilo všeč. ^mil se je čez Štajersko na Kranjsko, pa je Prišel dne 28. januarja v župnišče na Primatovem, kjer mu je župnik dal kosilo. Drugi dan v nedeljo so posli pripovedovali župniku, da je zvečer v veži in kleti dišalo po tobaku. A župnik se ni zmenil zato in je šel ob 3/410. jhaševat. V cerkev so šli tudi posli. Ob 11. se Je vrnil v župnišče, kjer ga je kuharica vprašala, če je šel zadnji iz župnišča in če je on Pastil vežna vrata odprta. Tedaj je vendar °pazil, da ni vse v redu. Pred sobo v prvem Nadstropju je slonela sekira, v stanovanje je bil nekdo vlomil. Manjkalo je 400 kron gotova denarja, zlata ura in župnikov površnik. ~ega so še našli pri njem, ko so ga orožniki
ne 9. aprila aretirali, ker je obiskal župnišče
pri Sv. Ožbaltu na podoben način. Porotniki so potrdili njegovo krivdo in sodišče mu je prisodilo pol leta več kakor zadnjič, namreč devet let in pol težke ječe.
— Kostanjev cvet. Včeraj dopoldne nam je prinesel prijatelj lista skoro popolnoma normalno razvit cvet divjega kostanja z mladim listjem. _________
Štajersko.
  Malomarno županstvo. Iz Bogaške
Slatine nam pišejo: Na Cerovcu so se pojavili slučaji živinske kuge. Dasi je županstvo vedelo zanje, ni prijavilo slučajev okrajnemu glavarstvu in ni preprečilo živinskega semnja. Lahkomiselna brezvestnost županstva bi bila ostala še nadalje prikrita, da ni tirjala človeške žrtve. GostaČ Franc Karlin iz Dola je jedel v ondotni gostilni meso od obolele živine in si je, kakor je pozneje pokazala zdravniška preiskava, zastrupil kri, vsled česar je 25. t m. umrl še preden je dospela zdravniška pomoč.
— Osamljen umora svoje žene. 24. t. m. je poklical posestnik Leopold Wenk v vast Wmdisch Pollau blizu Gradca nenadoma zdravnika dr. Lichteueggerja iz mesta k svoji ženi, ki je ravnokar umirala. Bilo pa je že prepozno, kajti žena je umrla v zdravnikovih rokah. Leopold Wenk je dejal zdravniku, da je žena umrla vsled preobilo zavžitih hrušk. Zdravniku pa se je zdelo to takoj neverjetno in je prijavil slučaj sodniji. Zdravniška komisija je doguala, da je Beza Wenk umrla vsled zastrupljenja z arzenikom. Posestnika Leopolda Wenka in njegovo 49 letno deklo Magdaleuo Miiller so izročili sodišču.
— Od petelina smrtno ranjen. Iz Friedberga poročajo, da je 11. t. m. razdražen petelin okljuval 17 mesecev starega dečka Karla Pregartuerja vZad na glavi, da je otrok vsled nastalega vnetja možganov 26. t. m. umrl.
— Cerkveni vlomilec pobegnil. Že
večkrat kaznovani Andrej Drevenšek je vlomil
25. t. m. v zakristijo podružnice pri sv. Jurju poleg Laškega trga, razbil nabiralnik in pobral denar iz njega Nato je vlomil v omaro v zakristiji in vzel iz nje 20 kron in dve pušici. Ko še je oziral po cerkvi za drugim plenom, ga je opazil cerkovnik Peklar, skočil za bežečim tatom in mu vzel 15 kron in pušici. Drevenšek sam se mu je pa iztrgal in se skril v bližnjem gozdu. Orožniki ga še dosedaj niso mogli izslediti.
— Stosedemnajstletucga vctcranca iščejo. Na Štajerskem živi baje 117 letui človek, Steinacker po imenu, ki se je udeležil Napoleonovega pohoda v Busijo in ki je bil baje ob stoiupetletnici svojega rojstva predstavljen cesarju kot najstarejši človek v Avstriji.
— Umor iz pohotnosti? Iz Maribora poročajo: 691etna čevljarjeva žena, Ana Hautle se je zabavala 26. t. ra. do polnoči v gostilni „Pri zelenem sidru" s tremi mladimi fanti in nekim prostakom; žena je bila namreč zelo vdana pijači. Drugi dan zjutraj so jo pa našli mrtvo v grmičevju na Tegetthofovem trgu z odkritim spodnjim telesom. Preiskovalna komisija je ugotovila, da gre najbrže za umor iz pohotnosti, ker je žena imela več ran na spodnjem telesu. Poleg uje so našli 5 cm dolg svinčnik, ki ga je bržkone izgubil storilec. Policija je razvila mrzlično akcijo, da zasledi zločinca, ali dosedaj se ji še ni posrečilo,
— Usodna šala. Ivan Hefičko je Vzel
26. t. m. zvečer na stanovanju mizarskega pomočnika Jožeta Mesariča v Mariboru samokres v roko in je pomeril z njim, misleč, da ni nabit, v šali na Mesariča. Ta se je pa sprožil in kroglja je predrla Mesariču prsa. Prenesli so ga v bolnico, kjer so mu potegnili krogljo iz hrbta. Bana je smrtno nevarna, ako so pluča zadela, kakor se sodi po projektilu.
— Preprečena nesreča. Iz Maribora poročajo: Preteklo nedeljo je naznanil ob eni popoldne zvonar z velikim zvonom ogenj v magdalenskem predmestju. Bazburjenost se je pa hitro polegla, ko se je raznesla vest, da ne gori delavuica na južnem kolodvoru, kakor se je mislilo, ampak, da se je vnel katran v ta-mošnji plinarni. Kurjač Henrik Stropnik, ki je tamkaj zaposlen, je naglo nasul peska na goreči katran in je pogasil ogenj. Pri tem je za-dobil na licih znatne opekline.
Koroško.
— Samomor na železniškem tira.
Dne 26. t. m. ob dveh ponoči je našel železniški čuvaj Wank pri pregledavauju proge blizu Podkloštra povoženo človeško truplo. Spoznal je v njem 211etnega dninarja Jakoba Gradišnika iz Spodnje Štajerske. Pred smrtjo »je pisal materi in bratu, in v pismu naznanil, da pojde v smrt. Svoji ljubici, ki ga ni marala, je dejal prejšnji večer pri odhodu, da ga ne
bo več videla. Letos je bil potrjen in bi moral iti meseca oktobra k vojakom.
— Strela. V soboto ob 5. popoldue je udarila strela v gospodarsko poslopie posestnika Marka Podaka v Grabštajnu. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Škode je 13.000 kron.
Goriško.
— O zdravstvenih razmerah v Gorici je izdal mestni fizikat obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo zdravstveno stanje v Gorici lausko leto povoljno. Poročilo navaja, da umrje v Gorici obilo otrok v starosti 1—5 let in pa da je jetika doma v Gorici. Poročilo zahteva vodovod in druge potrebne higijenične naprave, če ne začne mesto ra-pidno nazadovati v zdravstvenih razmerah.
— Avtomobilnl promet Cerkno-Sv. Lucija se je pričel zadnji teden. Avtomobil prevozi pot v 1 uri. Iz C^rkna odhaja okoli 6. zjutraj in ima zvezo z brzovlakom proti Gorici in s prvim jutranjim vlakom iz Gorice. Vrača se praviloma ob 4. popoldne. Cerkljani pridejo torej že dosti zgodaj v Gorico, so tu lahko do 3. popoldne in okoli 5. so že zopet doma. Cesta pa je ozka in treba jo bo razširiti in bolje vzdrževati.
Trst.
— Izlet v Ljubljano se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, 3. septembra. Vozni listki se dobivajo v Nabrežini pri sodr. Fran-d o 1 i č u , in ne na kolodvoru, v Trstu pri sodr. Vavpotiču v Delavskem domu ul. Boschetto 5. I. do sobote dne 2. septembra do 8. zvečer, v Šv. Križu pri sedr. Josipu Sedmaku do soboto opoldne. — Italijanski pevski zbor se udeleži veselice s 24 pevci.
— S Kontovelja. Tukaj obstoja že nad 21 let pevsko društvo ,Danica", ki pa prav pohlevno dremlje in o kakem delovanju društva ni ne sluha ne duha. Društvu načeluje med drugim tudi nekaj sebičnih farizejskih narodnjakov, ki so pa — kakor nese — tudi kamoristi, in če kaže, tudi farški podrepniki 1 Tako pri prošlih volitvah ! S pomočjo tistih dušnih pokvek je naš gosp. fajmošter ustanovil tudi izobraževalno društvo, ki naj bi imelo — kakor je ustanovitelj izrecno povdarjal — katoliški, torej klerikalno-nazadnjaški značaj. Seveda so mu njegovi backi kar drug za drugim pritrjevali in nobeden se ni upal protestirati. Pa vam je poteklo že nad štiri mesece in v vasi se društva niti ne omenja več. Sedaj ko se je po iniciativi našega rojaka sodr. B e g e n t a ustanovilo izobraževalno društvo, pa se ti priklati objesten narodnjakar z notico „Da se spoznamo" v sobotni štev. „Edinosti“, kjer skuša z ironiziranjem in sumničenjem razdirati in ubijati naše kulturno delovanje. Večina narodnjakov hoče da slovensko delavstvo še vnaprej misli z glavami drugih! iSodrugom, ki nameravajo sejati med slov. proletarijatom vsestransko prosveto, kličem: Le vztrajno naprej, ker le v izobrazbi je naša re-š i t e v 1	P—1» <1-
— O požara na lesnem skladišču pod Škednjem so takoj začetkoma sumili, da ga je povzročila hudobna roka. Zdaj je policija aretirala brata Emila in Julija Segrefa, o katerih misli, da sta v zvezi s požarom. Izvršila je v njunem stanovanju tudi hišno preiskavo.
— Gozdni požar. V nedeljo ob pol 1. popoldne je Začelo goreti nad Barkovljami ter je požar uničil 10.000 ra2 gozda. Požar so zanetile iskre, ki so letele iz neke lokomotive. Mestna požarna brambaje požar po enournem delu omejila in pogasila.
Delavsko gibanje.
= Izpor t nemški kovinarski Industriji. Na Saškem in Turinškem so veleindustrije! kovinske stroke uresničili svojo grožnjo da s 26. avgustom izključijo iz dela 60 % delavstva, ako se ne doseže sporazum glede na sporne točke o plačah. V soboto zvečer je bilo odpuščenih 25 000 delavcev iz raznih tovarn.
ZADNJE VESTI.
Mesno vprašanje.
Dunaj, 28. avgusta. Vlada je sklenila zgraditi deset zavodov za svinjerejo. Eden se zgradi na Kranjskem, trije na Nižje Avstrijskem, po dva pa na Češkem, Moravskem in Gališkem. Vlada upa, da bodo tudi kmečke zadruge in posamezni veleposestniki posnemali njen zgled in da pride že drugo leto iz vsakega takega zavoda 900 do 1500 prašičev na trg. (To pa vendar ne more nadomestiti silnega pomanjkanja govejega mesa 1 Prešič vendar ni vol 1)
L i n e c, 29. avgusta. Deželna zveza trgovskih gremijev in zadrug je na javnem shodu sklenila jako ostro resolucijo, ki krepko protestira proti vladnemu proteži-ranju agrarcev in pravi: »Prebivalstvu je čisto vseeno, kako se pomaga, ampak meso mora sem, in sicer prav hitro, ker ne gre, da bi široke množice stradale zaradi koristi maloštevilnih posameznikov. Ne prosimo, ampak zahtevamo: Nemudno pomoč z uspešnimi sredstvi v tej veliki stiski. Če je vzrok umetno podraženje, naj se zoper krivce, če so visoki ali nizki, z vso strogostjo porabita § 482 in 483 kaz. zak., ker se je vsled sedanjega položaja bati ne le resne kršitve javnega reda in miru po velikih mestih, ampak katastrofe z najhujšimi posledicami po vsej državi.
K r e m s , 29. avgusta. Tukajšnje gospodinjsko društvo je poslalo vladi ostro resolucijo zaradi draginje, ki pravi med drugim: Tega strašnega bremena ne moremo In nočemo več prenašati. Vladi se je pokazalo dovolj sredstev in potov, nastopila pa ni nobenega. Energično zahtevamo od vlade take korake zoper strašno mesno draginjo, ki res lahko oblaže bedo prebivalstva.
Za klinike ni denarja.
Dunaj, 29. avgusta, Zgradbo novih vseučiliskih klinik morajo prekiniti, ker ni de-naria. Medicinska klinika profesorja Noordena se je danes preselila iz splošne bolnišnice v novo poslopje. Z ostalimi stavbami bodo najbrže morali dlje časa čakati. (Kaj če bi bili pri manevrih v Dalmaciji prihranili nekoliko „šusov“?)
Češki klerikalci.
Praga, 29. avgusta. Nasprotja med češkimi klerikalci so se tako poostrila, da so se konservativci ločili od krščanskih so-cialcev in ustanovili posebno katoliško narodno stranko pod vodstvom cerkvene aristokracije. Ta se hoče zediniti s staročehi. Na čelu krščanskih socialcev stojita brata Myslivec. Konservativni klerikalci se pogajajo z dr. Bastyfem, da bi jim prodal svoj list »Hlas Naroda".
Odstavljen župnik.
Ustje na Labi, 29. avgusta. Lito-meriški škof dr. Gross je odstavil župnika dr. Evgena Kinzerja zaradi neposlušnosti. Kinzer je imel večkrat konflikte z liberalnim občinskim svetom in z okrajnim šolskim svetom. Da bi bilo tega konec, ga je pozval škof, da naj menja župnijo z drugim župnikom. Kinzer ni hotel slušati, zato ga je škof odstavil.
Poljski katoliški shod.
P r z e m y s 1, 29. avgusta. Poljskega katoliškega shoda, ki se je tukaj otvoril v nedeljo, se je udeležil tudi deželni maršal grnf B a d e n i. Od episkopata sta bila navzoča nadškofa dr. B i 1 c z e w s k i in dr. Teodorowicz ter večina škofov. Velika je bila udeležba aristokracije. Merry del Val je poslal shodu papežev blagoslov. Govori so bili bojeviti. Sprejela se je tudi običajna protestna resolucija, ki zahteva posvetno gospodstvo za papeža.
Tatinska dražba na ladjah.
T r s t, 29. avgusta. 23. t m. so v Zadri zaprli Ant. Horvata, ki je izvršil več tatvin na parniku »Pannonia", dalje na »Godo-116", »Hohenlohe" in »Baron Gautsch". Predvčerajšnjim so zaprli v Trstu njegova pomočnika Josipa S t tt 1 e r j a iz Zagreba in Karla H e i d e r j a iz Celja.
Nezgoda na Donavi.
S p i t z o. D o n a v i, 29. avgusta. Sinoči je zadel čoln z letoviščarji ob skalo in se prevrnil. Na vpitje ponesrečencev so prihiteli ljudje na pomoč, mostni mojster M o t tl je potegnil dijaka Ferd. Miihlsteina in njegovega očeta nadkontrolorja Jos. M tl h 1 -s t e i n a iz valov, dočim sta študenta B 1 a h a in Buchegger utonila. Njunih trupel doslej še niso dobili.
Avtomobilska nesreča.
Mlada Boleslava, 29. avgusta. Na Cesti iz Prage v Mlado Boleslavo sta se včeraj srečala dva avtomobila. V enem je sedel tovarnar Ernest Stefan iz Arnova, v drugem pa komercialni svetnik Binkel iz Pruske Šlezije. Ker so predpisi za izogibanje v Prusiji in na Češkem nasprotni, sta se oba šoferja hotela umakniti na isto stran in tako sta trčila avtomobila z vso silo skupaj. Stefan je močno poškodovan, Binkelu so se pretresli 'možgani, oba šoferja sta ranjena, Biukelov ima Številne, ali ne smrtne poškodbe. V svojem obupu se je hotel usmrtiti, kar pa so preprečili.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo mm Tolstovrško slatino,
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene ln organizacije 20 v, kamor naročnik določi«
**,ov- Tolsto vi ška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi g°stllna>letovišče »n prenočišče. ® m ® Svoji k svojimi
Ponesrečen akrobat.
Budimpešta, 29. avgusta. Na si-nočni predstavi cirkusa Beketov je padel akrobat Edmund Roques s trapeča. Danes dopoldne je umrl za notranjimi poškodbami.
Kolera nn Turškem.
Carigrad, 80. avgusta Uradno poročilo priznava, da je bil vojni miuister obolel na koleri, ki jo je pa ž« popoluoma prebolel.
Carigrad. 29. avgusta. V Novem pazarju je u m r I o 17. v Prizrenu 8, v Pi či 2, v Monastiru 6, v Vuloni 17, v Medui 15 in v Skoplju 5 ljudi za a z i j a t s k o kolero.
Kolera na Ogrcem in Hrvaškem.
Budimpešta, 29. avgusta. Notranje ministrstvo javlja, da je današnja bakteriološka preiskava ugotovila azijsko kolero na umrlem delavcu F 1 o r i a kakor na |obeh delavcih, ki sta predvčerajšnjim obolela ob keleroznih znakih.
Zagreb, 29. avgusta. V Koprivnici se je pojavil sumljiv fclučaj, bakteriološka preiskava še ni zaključena.
Konflikt na bosanski meji.
Carigrad, 29. avgusta. „Ikdamu poroča, da so 6. avgusta ob 4. popoldne streljali na poti iz Zajedli v Oklanik avstrijski orožniki na turško obmejno patruljo. En turški vojak je bil ubit, eden ranjen, a dva vojaka pogrešajo. Turški vojni minister je odredil strogo preiskavo.
Cesar Viljem v Stetinn.
S t e t i n , 29. avgusta. Cesar Viljem je včeraj prišel v Stetin in je bil na kolodvoru slovesno sprejet. Opoldne je dospela v luko oklopnjača »Oskar H.“ s švedsko kraljevsko dvojico. Zvečer ob 6. je bila v kraljevem gradu pojedina. Pri sprejemu je vsled velike vročine omedlelo mnogo ljudi, med njimi več kakor 50 Spiskih otrok.
Princ Eltel Friedrich.
B e r o 1 i n , 29. avgusta. Cesar Viljem je imenoval svojega drugega sina princa Eitei Friedricha za namestnika na Pomeranskem. To je sgolj naslov, ker po nemški državni ustavi ni namestnika drugod kakor v Alzaciji in Loreni. Naslov pomeranskega namestnika je ime. tudi cesar Viljem, ko je bil prestolonasledniki
Grofica Lony8y se pritožuje.
B e r o I i n , 29. avgusta. Grofica Lonyay (bivša soproga rajnega prestolonaslednika Bu-dolfa) se po časopisju bridko pritožuje, da ji v Belgiji ne izkazujejo več kraljevskih časti. Na železuici so ji celo hoteli odkazati voz drugega razjeda. Ko se je odpeljala iz Bru-selja, se ni nihče brigal zanjo.
Konfiskacija sumljivih ladij.
London, 30. avgusta. Angleške oblasti so na prošnjo portugalskega poslanika 6 o -m e z a koufiscirale v barjovskem pristanišču včeraj ponoči še tretjo ladjo z imenom ,Bessie“. Gomez ve zanesljivo, da so ladje oborožili portugalski rojalisti.
Spionaža.
London, 29. avgusta. Bazprava proti nemškemu nadporočniku Schultzu, ki je obdolžen, da je vohunil na Angleškem, se je pred pljmoithskim sodiščem včeraj odgodila in bo menda nocoj končana. „Frankf. Zeituug" poroča, da je S c h u 11 z znan slepar, ki je imel že pred desetimi leti opravka s policijo zaradi svojih pustolovščin. Nikoli ni bil rezervni častnik in sploh ni opravil vojaške službe.
Vojaška revolta na Norveškem.
K r i s t i a n i a, 30. avgusta. V S t e n k-j e n u je bil kaznovan neki vojak na dva dni zapora, ker je izgubil med pohodom nekaj predmetov. Takoj se je zbralo 500 njegovih tovarišev in so odkorakali v sklenjeni vrsti, z nasajenimi bajoneti. Spred so nosili zastavo z napisom: v imenu pravice zahtevamo izpustitev jetnika. Stražo pred vojaškimi zapori so pretepli, prav tako jet-
niškega poveljnika, ki jih je pregovarjal. Nato so vdrli v zapore, oprostili svojega moža in ga v mogočnem sprevodu spremili v kasarno.
Ukradena „Mona Liza".
Pariz, 29. avgusta. Louvre je bil danes občinstvu zopet odprt. Naval je bil velikanski, zlasti huda gneča je bila v salonu Carree, odkoder je zginila Mona Liza. Ko-pistom je delo v tem prostoru prepovedano.
Pariz, 30. avgusta. Sotrudnik „ Jour-nala“ pripoveduje, da mu je neznanec izročil soho, katero je i z m a k n i 1 iz L o u-v r a. Neznanec mu je dejal, da je od marca 1907 izvršil že štiri take tatvine. Konservator egiptovskih starin v Louvru je soho spoznal za lastnino Louvra.
Poroka kraljičine Jelene.
B e 1 g r a d , 30. avgusta. Ker je državni s v e t odklonil zahtevanih 600 000 dinarjev za poroko kraljičine Jele u e , namerava vlada denar preskrbeti na drug način proti naknadni odobritvi skupščine.
Turška kriza.
Carigrad. 29. avgusta. Včeraj je bil izdan *irade“, s katerim je Rifaat paša imenovan za poslanika v Parizu. Posli ministrstva za zunanje zadeve so izročeni velikemu vezirju.
B e r o 1 i n , 29. uvgusta. Iz Carigrada poročajo, da je prišla v nedeljo v konak velikega vezirja deputacija evropsko oblečenih ali gosto zavitih turških žen, ki so prosile velikega vezirja „v imenu vseh mohamedanskih žena, naj ne odstopi, češ da je nenadomestljiv. Pravijo, da je sedanji veliki vezir galanten mož in velik prijatelj ženskega spola.
Richter.
B e r o 1 i n , 29. avgusta. Z včerajšnjim datumom javlja Bichter sam v Solun, da je dospel v Kozane in da pride danes v Keraze-rijo. V Solunu ga pričakujejo v sredo večer ali v četrtek zjutraj.
Požar.
Carigrad, 30. avgusta. Velik požar je v mestu M u b u r l u v Anatoliji vpepelil mnogo poslopij, med drugimi agrarno banko in poslopje „Dette publique“.
Umor ln samomor.
Varšava, 29. avgusta. Znani pesnik in pisatelj Žiga Idzikowski je ustrelil včeraj popoldne svojo 19letno ženo Sofjo, ki je slovela kot lepotica, na kar ,je ustielil še samega sebe. Vzrok je ljubosumnost.
Smrt avlatika.
Peterburg, 29. avgusta. Sinoči je padel zrakoplovec poročnik Z o l o t u h i n tako nesrečno s svojim letalnim strojem Bleriotovega sistema, da je ponoči umrl.
Perzija.
Peterburg, 29. avgusta. O bojih med Mohamedovimi in vladnimi četami pri Firuzku in pri Dežmemeku si poročila nasprotujejo. Iz Astrabada javlja Serdar Ašad, da je pri Dežmemeku v dvadnevni bitki premagal Sergam es Saltanesa ter mu vzel mnogo topov in streliva.
i I 5
Pozor! Zadnji čas je
da se obnovi naročnina.
I
X
Odgovorni uredniK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Čez
ga ni!
Po njem ti jed diši,
Želodec ne boleha in glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FLORIAN“! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*44. n * 4-80.
Naslov za naročila: WFL0R1AN“, Ljubljana.
V.
Laška in dunajska - - kuhinja - -
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
I
I
l
I
t
Postavno varovano.
Vsak čas se dobe mrzla in goi ka je- g dila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino „Brionl“. Q
Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, gj
V prenovljenih prostorih in pod novim M ravnateljstvom se priporoča sl. občin- • stvu za obilen obisk.	f
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in Iranko.
Kavarna „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu — se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. —
S spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
Slovenska trgovina z železnino
FR. STUPICA v Ljjubljani
Marije Terezije cesta Št. 1.
vzdržuje vedno veliko zalogo kuhinjske oprave, štedilnikov, peči, tehtnic, ko-
pa Inih banj, ličnih kletk, železno oprave stavbenih potrebščin in vseh drugih v železninsko stroko spadajočih predmetov.
#		•
\ * i 4	Tehnični biro in podjetje zgradb Ingenieur H. Uhlif, Ljublana, Resljeva cesta 26 Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan-	1 A f i
•		•
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
Telefon štev. 168,
* llnbljanl
Telefon Ster. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
1 ' Zaloga v Spodnji Šiški. —............