Iz Bizeliskega. (Novega 7iua), ki pa je sedaj se ve še moat, pridelali smo za dobro polo7ico menje, kakor lani. Zato pa je tem boljše. Tako iz^rstno sladkega, okuanega in dobrega tnoata mlajši ljudje še niti ne pomnijo. Starejai pa pra7ijo, da ne 7edo po letu 1834 za boljšega. Eomaj je sod nalit in 7 dvema nrama začne most vreti, kar je goto7 dokaz, da ima veliko cukra 7 sebi. Nadejamo se toraj, da bo letošnje 7ino dobilo ceno, kakoršnje so naši vinogradarji jako potrebni, ker jim bodi moSno bndo za denarje! Iz Lembaha pri Mariboru. (Trgatev in deljenje 7incarskih daril.) V slovitih pekarskib vinogradih se trgatev skončava, ki je bila glede kolikosti bolj slaba, pa kakovoat viua obeta biti pra7 dobra; mošt ima 7 aebi 17 do 22 stopenj sladkorja. Oral je dal poprek eden štrtinjak, 7 močni zemlji nekaj 7eč, nekteri so imeli pa do7olj dobro branje. Cena je 70 do 80 gld. in 8ez, samo da kupce7 manjka. — Eakor draga leta, tako tudi letos je bila alednjo nedeljo delitev vincarskib premij, uetanovljenib po rajnem nadvoj7odi Janezu in drngih dobrotnikih 7pri8o zbrane vinogradne goapode in obilnega atevila domačinov. Namen teh daril je: 7incarje spodbujati k zvestobi, pridnosti in poštenosti, kar se tudi precej dosega. Obdaro^ani so bili letos naalednji 4 7incarji: Jakob Farkaš, 7 št. paulski in Franc Poto8nik 7 admontski vincariji, vsak je dobil po deset gold. 8r. vaitih na bandere lepih židanib robcev, potem Mate7Ž Farkaš 7 dr. Reiserje7i in Lo^renc Malek 7 Ja7ko7i 7incariji, 78ak po pet gld. sr. enako navezauih. Iz Celja. V sredo 22. oktobra so najšli zunaj celjskega mesta, pod nekim kozolcem poleg tovarne za plin (gasfabrik) mrt^ega gostilni8arja iz Spodnje Hudinje, Martina Sporna, rojenega iz braslo^ške fare. Sodnijska raziaka^a spričujo, da je vnirl ustrnpljen za arzenikom, kterega je ves zmeden in otožen zavžil. Pred nekterimi tedni se je najšlo na neki njivi za 87. Jožefom mrt^o dete nezakonske Amalije Vizjak; nečlovežka mati jeiz strahu pred žlahto bitro po rojstvu tamkaj detezakopala. Toda zlo8inst7o 86 je kmalu raz^edelo; detomorka je že 7 zaporu. — Da bi se enaka hudodelst^a, ktera se novejši čas tako pogostoma ponavljajo, tudi pošteno kaznovala! Iz Celpvca. (Eat. rokodelci.) Dn6 5. oktobra bilo je slo^esno ot^orenje ndruat7ene hiae katoliških rokodelcev", katera stoji na nn07em S7etau na proatoru takoz^anega ,,Čabušniko7ega" 7rta. Pot do ,,drnšt7ene hiše" bil je okinčan s tremi sla^oloki in d^anajstimi mestnimi zasta^ami. Ob 11. uri dopoludne pričel je knezoškof dr. Valentin Wiery blagosla^ljati bišne proBtore, ter potem nago^oril 7 krepkih in pomenlji^ib besedah mnogozbrano ob8inst7o. Na to se zah^ali društ^eni predaednik g. Bittner 7 imenu društva vsem, ki so rado^oljno pripomogli, da se je društ^ena hiša, katerej je bil temelj posta^ljen 24. aprila 1879. 1. — na dan srebrne poroke Njiju Veli8an8te7 — dogoto^ila do 4. oktobra — cesarje^ega godti. Posebno zabvalo izreka gosp. predsednik našema kuezoškofu, ki je društvu res knežnje darilo poklonil, g. profesorju Andreju Einšpielerju, ki je zemljišče za omenjeno poslopje kupil in je društvu daro^al, g. inženirju Chlubi, mojstrom in 78em dobrotnikom, ter sklene s trikratnim ,,živio" na na Nj. Veli8anst7o, na kar 7se ob8inst7o 78tane in na^dušeno izrazi 87ojo udanoBt do 87ojega 7ladarja, društveni pevci zapoj6 cesarsko himno in pred hišo stoje8a godba jo krepko zaigra. Z7e8er ob 7. uri zbralo se je okoli 600 ljudi 7 drušit^enej sobani in bližnjih prostorih. Mej drngimi go^oril je vojaški akof g. dr. Anton Gruša, občeznani nlavni govornik in generalni predsednik vaeb avstiijekih katoliškib rokodelskih društe?, ter poadarjal pomen in namen takih in enakih društev. Okoli poluno6i končala se je slavnost. Iz Svičine. Še ni dolgo tega, kar ao tukajšnji prebivalci na slabem glasu bili zavoljo svojega trmastega nemškutarstva; toda od zadnje volit76 7 drža^ni zbor se je uže 7eliko na bolje obrnilo. To nam je potrdila sla^nost, katera 86 je 7ršila pieteklo nedeljo 7 Svičini. Bliza 80 krepkih možakov, dosluženib vojakov, je obbajalo s^ečanost 7 zah^alo, da jih je 7e8ni Bog dobrotlji^o iz tolikih nevarnosti rešel tedaj, ko so sovražniku nasproti stali. Mej šolo in farofom bil je postavljen slavolok, na katerem so 7ibrale zastave cesarske, štajerake in slovenske. Ljndat7a se je 7se trlo, ko ob Val^- prikorakajo 7eterani, okin8ani na prsih se svetinjanii in slovenskimi trobojnimi kokardami. Zvonovi zvone, možnarji grmijo in godba 87ira. rHej Slo^ani". To je bil trenotek, da je človeku srce radosti igralo! Te čvrate alovenake poatave! Po tem je bila pridiga in sloveana 87. meša z asistencijo. Po dokončanej alužbi božjej se zopet postavijo 7 vrsto možaki pred šolo, mnzikanti pa zagodejo ^cesarsko himno" in nNaprej zaatava slave'^. Cela svečanost je vzbudila veliko navdušenje. Še dolgo poznej bo se pomenkovali ljudje 0 lepej slo^esnosti prista7ljajo8i gorko željo, da se prihodnje leto zopet pono^i. Tako je 786 7 najlepšem reda in pra? dostojno se 7riilo. S7ičinanje so pa pokazali pri tej priliki, da niao samo 7erni kristijani, teiiiveč tudi zvesti sinovi slo^enske domovine ob nemškej meji. Enake slavnosti bi tudi po drugod bilo treba, da se slovenski duh budi, krepi in širi. J. S. Od sv. Urbana nad Ptujem. (Knga) ae dalje širi. Od Le^ajnc, kjer je padlo in bilo pobitih 130 go^ed, se je po neki ženski, ki je hodila v Le^ajnce 87oje rodbine obiskat, prenesla 7 Desence, kjer je do sedaj pobitih 7 okuženib go^ed. Morda tudi 7 tej 7esi kuga 7so ži^ino pobere, in se potem 6es 780 faro razlije. Znamenja kužne bolezni pri živini pa so: govedi teče iz oči in gobca zlez; no8e jesti, ne preže^lje, mo8no žeja in ima kr7a70 belo, smrde8o drisko; kašlja in težko eoplje, 78a zlezna koža (Scbleimbant) pri o6eb, 7 gobcu in zadnici je rudečkasta. V gobcu, na čelaati in na koncu jezika je koža z belimi mozolci pokrita, pod njimi pa so krvave pike. Goveda se trese mo6no, krave piidejo ob vso mleko. V mrtvem živin6etu pa je vneta vsa zlezna koža, poaebno v želodcu, v črerah in v gobcu. V 6revah je rujavorudeča tekofa re6, ktera pa ni blatu Davadnemu podobna. Zolčni mebir je velik in znotraj poln mozolcev. Jetra so otekla, belkasta in pisana. srce pa bledo. Grozno je videti kužno žival! n.- Iz Koroškega. (G. Denzelnozi zvonovi) Nad slovitim samostanoni št. Paulskim na prijaz nej viaiui je cerkva sv. Jožefa. Potniki jo iz nove železnice zagledajo brž, ko iz Drauberga črez Dravo se prizvijejo. Ta hiša božja dobila je letoa 2 nova zvona, mali zvon, 3 cente in 35 funtov težek, in veliki zvon s težo 26 centov. Nova zvona 8ta se omulila v dopolujenje 2 starejih in svednjih, ki sta v zvoniku ostala. Pii takem delu se kaže zvonarsko mojsteisvo, ker mora novima zvonoma dati glaa, ki se z glasoin slaiib vjema tako, da vsi 4 skup dajejo lepo vbrano zvonjenje. No, pri uašib zvonih se je to popolnem posrečilo. Tega smo se prepričali radostuega srca, ko smo jib 7. sept. t. 1. prvi6 slišali k ve6einicam zvoniti in vabiti. Nek glasovit ruuzikaa, ki je bil slučajno navzoč, jedjal: ,,zvouovi so izvretno vbrani, jihovo zvonenje res veli6astno !" Hvala Bogu ! Mojster pa je g. Denzel, zvonar v Mariboru, katerega zamorenio z dobro vestjo priporočiti vsem, ki jednakega dela potrebujejo. Denzel tudi ni predrag pii račuaib!