Po mestni občini Ptuj • O zadevi Gabrovec komisija za vloge in pritožbe O Stran 3 Po naših občinah Destrnik • Občina plačala parcelo pod milijonsko hipoteko? O Stran 5 Ptuj, torek, 15. januarja 2013 letnik LXVI • št. 4 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Futsal • Skandinavci v Kidričevem položili orožje O Stran 11 Štajerski TEBlflK Slovenija • Danes odločitev SVIZ o stavki Stavka napovedana za naslednji teden Uradni rezultati opredeljevanja o sodelovanju članov Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) na splošni stavki, ki je napovedana za 23. januar, bodo znani danes. Nikola Bistrovič • »Punce so dojele ideologijo« O Stran 12 A drugega, kot da se bodo odpravili na ulice, skorajda ni mogoče pričakovati, saj so se odnosi med ministrstvom in sindikalisti ta konec tedna še bolj zaostrili. Ker ministrstvo vztraja pri tem, da je dogovor s sindikati možen le ob upoštevanju zastavljenega proračuna in znižanju mase plač, kar zahteva ali nižanja teh ali odpuščanja, doslej skupnega jezika še niso našli. Prepričani so, da vlada sploh ne dopušča nobenih pogajanj, saj da je svoj cilj opredelila enostransko, tega pa naj bi bilo možno izpolniti le na dva načina: z odpuščanji ali rezi v plače. Sindikati odločno zavračajo tudi napovedane posege v standarde in normative, s čimer naj bi vlada na področju visokega šolstva že kršila stavkovne zahteve. Ministrstvo za šolstvo, znanost, kulturo in izobraževanje pa je jasno: proračun je sprejet, varčevati bo treba! Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Ljubljana • Sodišče spet o zadevi Patria Tenis • Zidanškova na DP U-16 do finala posameznic O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Kot priča povabljen tudi Erjavec Na sojenju v zadevi Patria se je včeraj začelo izvajanje dokazov obrambe. Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je na obravnavo povabila nekdanjega obrambnega in sedanjega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je za STA potrdil, da bo na obravnavo prišel. Vabljena sta bila tudi žena Jožeta Zagožna Marija in nekdanji župan Maribora Boris Sovič. V zvezi z nakupom oklepnikov 8x8 se je na zatožni klopi skupaj z nekdanjim načelnikom generalštaba Slovenske vojske Albinom Gutmanom znašel tudi Erjavec sam. Tožilstvo je Erjavcu, ki je bil v času podpisa pogodbe s Patrio minister za obrambo, očitalo nevestno delo v službi pri nakupu patrij, a ju je ljubljansko okrajno sodišče aprila 2011 oprostilo obtožb. Pričakovati je, da bo Erjavec, ki je leta 2006 v vlogi obrambnega ministra podpisal pogodbo z Rotisom kot zastopnikom finske Patrie, pojasnil njemu znane okoliščine, ki so pripeljale do podpisa te pogodbe. Tik pred novim letom je sodišče končalo izvedbo doka- zov tožilstva, med drugim so stranke v postopku poslušale izpovedi nekdanjih uslužbencev Patrie ter prvoobtoženega v avstrijskem delu procesa Patria Hansa Wolfganga Riedla. Sedaj je s svojimi dokazi na vrsti obramba. Sojenje Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Tonetu Krkoviču, Ivanu Črnkoviču in Walterju Wolfu se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani začelo 5. septembra 2011. Obtožni predlog jih bremeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria. Vseh pet očitke zanika. sta Foto: C. Goznik Karl Erjavec je za STA potrdil, da bo na sodišče prišel. 2 Štajerski TEDNIK Po Sloveniji torek • 15. januarja 2013 Slovenija • Politična agonija brez konca Svet DL Janši postavil ultimat, kongres PS Jankoviču zamrznil predsedniško funkcijo Po ugotovitvah protikorupcijske komisije, da sta predsednik vlade in SDS Janez Janša ter prvak PS Zoran Jankovič kršila zakonodajo, sta se v soboto sestala svet DL in kongres PS. Prvi Janšo poziva, naj v 10 dneh odstopi ali sproži glasovanje o zaupnici vladi, kongres PS pa je sprejel Jankovičev predlog o zamrznitvi funkcije predsednika stranke. Na tretjem strankinem kongresu, ki je bil sicer namenjen programskim vprašanjem, je Jankovič predlagal, da se mu zamrzne funkcija predsednika do volilnega kongresa, ki bo predvidoma še letos. Ali bo na kongresu vnovič kandidiral, Jankovič še ne ve. Upa pa, da bo imel do takrat možnost pred pristojnimi organi razčistiti situacijo glede poročila Komisije za preprečevanje komisije (KPK). Ostaja pa na čelu Mestne občine Ljubljana (MOL). Kot pravi, se za zamrznitev ni odločil zaradi poročila protikorupcijske komisije, temveč zaradi stanja v državi. S svojo odločitvijo namreč ponuja možnost vsem, ki so v koaliciji in opoziciji, da lahko razmislijo o novi koaliciji ali o tehničnem mandatarju, je po- jasnil. Kot je zatrdil, ne bo sodeloval pri pogajanjih o njem ali pri oblikovanju nove koalicije. Obenem pa napoveduje, da bo »če bo vse šlo normalno, kandidat na novih volitvah, ko bodo«. Jankovič meni, da bo katerakoli druga vlada boljša od sedanje. Kot je po kongresu dejal vodja poslanske skupine PS Jani Moderndorfer, v statutu stranke sicer pojma zamrznitve ni. To pomeni, da se je Jankovič odpovedal vodenju stranke, zato morajo sklicati volilni kongres in izbrati novega predsednika. O začasnem vodenju stranke do kongresa bo odločal svet stranke, ki se bo po besedah Moderndor-ferja sestal v približno tednu dni. Poslancev PS Jankovičeva poteza povečini ni preseneti- la. Zdi se jim primerna, zdaj pa so na vrsti drugi, menijo. Da bi bilo »najbrž koristno«, da se Jankovič začasno umakne, dokler se zadeve ne razčistijo na sodišču, je še pred zaključkom kongresa dejal nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Verjame pa, da bo Jankovič na sodišču dokazal zmotnost očitkov KPK. Kučan tudi ocenjuje, da je »najhujše, če bo ta vlada ostala«. DL napovedala odhod iz koalicije Predsednik DZ in DL Gregor Virant je o Jankovičevi potezi dejal, da nobene zamrznitve niso dovolj. Svet DL namreč ocenjuje, da ugotovitve KPK o premoženjskem stanju Janše in Jankoviča terjajo njun odstop z javnih funkcij. Virant je tako po seji sveta stranke napovedal izstop DL iz koalicije, če Janša ne bo odstopil oz. sprožil glasovanja o zaupnici vladi. V DL po njegovih besedah zaupnice ne bi podprli, v primeru odstopa Janše pa od SDS pričakujejo, da bo predlagala novega mandatarja. Takšno ravnanje bi omogočilo nadaljnji obstoj koalicije in vlade, preprečilo politično nestabilnost in omogočilo učinkovito nadaljevanje koalicijske pogodbe, je dejal Virant. Na vprašanje, ali bi bil to lahko minister za delo Andrej Vizjak, je odgovoril, da je on zagotovo kredibilen, sposoben in ugleden kandidat. Virant špekulacij, da se je dogovarjal o tehnični vladi, ni želel komentirati, prav tako ni Anketa: SDS bi volilo 9,2 odstotka vprašanih, PS 3,4 odstotka Anketa, ki jo je po objavi poročila KPK o nadzoru nad premoženjem predsednikov parlamentarnih strank opravila agencija Mediana, je pokazala, da bi SDS podprlo 9,2 odstotka vprašanih, PS pa 3,4 odstotka. Najbolje bi se na morebitnih volitvah sicer odrezala SD, ki bi jo podprlo 14,2 odstotka vprašanih. Po anketi bi DL podprlo 7,8 odstotka, SLS 4,1 odstotka, NSi pa štiri odstotke vprašanih. DeSUS bi podprlo 2,2 odstotka, SNS pa 1,5 odstotka vprašanih. Ostale želel govoriti o morebitnem vstopu v kakšno drugo koalicijo. Glede predčasnih volitev pa Virant pravi, da če so predčasne volitve cena, da se slovenska politika prečisti, potem ta cena ni previsoka kljub nekajmesečnemu zastoju dela vlade. Oba ministra iz vrst DL, Sen-ko Pličanič in Janez Šušteršič, sta poudarila željo in potrebo, da ta koalicija nadaljuje delo in reformne ukrepe. V SDS pa so v odzivu na pozive sveta DL stranko pozvali, naj se neha sprenevedati. »Če želijo zamenjati vlado, naj vložijo konstruktivno nezaupnico. Veselimo se razprave,« so zapisali na družbenem omrežju Twitter. Premiera so v skupni izjavi za javnost podprli tudi ministri iz vrst SDS. Zavračajo vse špekulacije glede drugega mandatarja, ki naj bi ga predlagala SDS, in navajajo, da je desetdnevno čakanje nepotrebno in škodljivo. Janša je po njihovih navedbah večkrat poudaril, da ne bi mogel še naprej opravljati svojih funkcij, če bi vsebinski očitki komisije držali. Vendar ne držijo, so prepričani ministri. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je v izjavi na spletni strani stranke med drugim ocenil, da smo pri dogajanju ob poročilu pro-tikorupcijske komisije priča ponovnemu poskusu političnega umora predsednika SDS. Predsednica NSi Ljudmila Novak je zatrdila, da njena stranka ostaja v Janševi koaliciji, je pa zanje sprejemljiva tudi možnost, da v isti koaliciji SDS predlaga novega mandatarja. stranke bi dobile manj kot odstotek glasov. 28,5 odstotka jih na vprašanje o tem, koga bi volili, ni želelo ali ne vedelo odgovoriti. Anketo je agencija objavila na svoji spletni strani, opravila pa jo je med 8. in 11. januarjem. V njej je sodelovalo 691 oseb. (sta) Nezadovoljstvo sindikatov v javnem sektorju se stopnjuje Nezadovoljstvo sindikatov v javnem sektorju se stopnjuje. Policijski sindikat Slovenije je v petek že začel izvajati stavkovne aktivnosti. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) pa bo danes (torek) spo- Če bi Janša šel po zaupnico v DZ, pa bi ga NSi po njenih zagotovilih podprla. Glede Jankoviča pa Novakova meni, da začasen umik z mesta predsednika stranke ni dovolj, kot pravi, bi moral odstopiti tudi kot ljubljanski župan. Prvaka DeSUS Karla Erjavca poziv DL Janši k odstopu ni presenetil, je pa po njegovih besedah težko napovedati, kaj se bo zgodilo s koalicijo. V izjavi za medije je ocenil, da se lahko zgodijo predčasne volitve, ki ne bi bile katastrofa. Koalicija z drugim mandatarjem se mu zdi malo verjetna, za tehnično vlado pa po njegovem mnenju ni interesa. Predsednik SLS Radovan Žerjav, ki se je na dogajanje odzval na Twitterju in napovedal odgovore SLS v ponedeljek. Predsednik opozicijske SD Igor Lukšič pa ocenjuje, da potezi Jankoviča in sveta DL ne prispevata k reševanju politične krize, ampak le podaljšujeta agonijo. Kot je dejal glede odločitve kongresa PS, ta ne razume situacije, niti ne razume svojega poslanstva. Janša pa po njegovih besedah ni odstopil, da bi skrajšal agonijo, ko je bil trenutek za to. Kot rešitev za nastalo politično situacijo vidi predčasne volitve. Ponovil je, da za SD tehnična vlada pomeni le zamenjavo konjev, medtem ko jezdeci ostajajo isti. V SD se sicer po njegovih zagotovilih z nobeno od strank ne pogovarjajo o možnih političnih scenarijih. Politična analitika Matevž Tomšič in Igor Pribac sta si enotna, da Janez Janša kljub današnjemu ultimatu DL verje- ročil rezultate opredeljevanja o sodelovanju pri splošni stavki javnega sektorja, ki bo 23. januarja. Policijski sindikat Slovenije je v skladu z napovedmi v petek nadaljeval lani prekinjeno stavko zaradi, kot so navedli, neizpolnjevanja in oviranja izvajanja stavkovnega sporazuma, sklenjenega z vlado. Po navedbah sindikata so na pogajalski mizi predlogi sindikata, kako zagotoviti izpolnjevanje stavkovnega sporazuma. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je sicer sindikatu na neformalnem sestanku v petek zagotovil, da bo poskušal narediti vse, da se stavkovne zahteve izpolnijo ter da se doseže »nekakšen konkreten spo- tno ne bo odstopil s premier-ske funkcije in da bo vlada padla. Tehnična vlada ali pa druga koalicija se Tomšiču zdita malo verjetni, Pribac pa meni, da bi lahko brez predčasnih volitev prišli do nove koalicije s tehničnim mandatarjem. Glede Jankovičeve poteze oba opozarjata, da ni odstopil z županskega mesta, kar bi bilo ključno, in da njegova zamrznitev funkcije predsednika stranke ne zadosti etičnim standardom. Pribac sicer potezo vidi kot ustvarjanje prostora za novo koaliranje med sedanjimi parlamentarnimi strankami in olajšanje iskanja novega mandatarja, saj se je Jankovič vsaj za zdaj odpovedal ambiciji, da postane premier. Medtem pa Tomšič opozarja, da bi vsaka koalicija morala vključevati eno od dveh največjih strank. Če bi DL izstopila iz Janševe vlade in se povezala s PS, pa bi po njegovem mnenju izpadlo izjemno neverodostojno. KPK je v torek objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. Po ugotovitvah komisije Jankovič ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja. Prav tako je del finančnih prilivov (208.000 evrov) prispel na Jankovičev osebni bančni račun iz naslova verižnih transakcij, ki so se začele v podjetju Grep, ki posluje z MOL. Janša pa ni pravočasno poročal o spremembah svojega premoženja, prav tako pa naj bi se mu premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov. STA (Pripravlja: SM) razum«, ki bi na nek način ustavil stavkovne aktivnosti. Sviz bo rezultate opredeljevanja o sodelovanju pri splošni stavki javnega sektorja, ki se je končalo v petek, sporočil v torek. Po pojasnilih glavnega tajnika Sviza Bra-nimirja Štruklja so se odločili, da vmesnih rezultatov izrekanja ne bodo sporočali. Vsi, s katerimi je bil doslej v stiku, pa so se po njegovih besedah izrekli zanjo. Nekateri sindikati pa so stavko za 23. januar svojim delodajalcem že napovedali, tako med drugim Visokošolski sindikat Slovenije. »Stavko so člani sindikata na univerzah v Ljubljani v Mariboru in na Primorskem izglasovali z zelo visoko udeležbo in skoraj brez glasu proti,« so sporočili iz omenjenega sindikata. (sta) Uvodnik Da bodo revni ostali revni V tujini se za šolanje na gimnazijah in kasneje za študij veliko pogosteje odločajo otroci izobraženih staršev. V Nemčiji se otroci iz delavskih družin za študij odločajo kar šestkrat redkeje kot tisti, katerih starši imajo diplomo, kljub temu da dosegajo uspeh, ki bi jim omogočal vpis na univerzo. Pri nas doslej tako opaznih razlik ni bilo. Študij je bil dostopen ne glede na socialno poreklo. Država pa se je očitno odločila poskrbeti, da bodo otroci iz socialno in izobrazbeno šibkejših družin težje prišli do višje izobrazbe. Enako tudi tisti iz periferije, saj se na našem območju zmanjšuje število vpisnih mest na gimnazijah, ki odpirajo vrata na fakultete. Država se odloča varčevati in postati mehanizem, ki bo zagotavljal, da bodo revni predeli države in z njimi tudi ljudje še naprej ostajali revni in nerazviti. Po drugi strani pa je res, daje nekaj treba narediti. Imamo veliko mladih, ki so doštudirali za poklice, ki so neza-posljivi. Zaradi tega njihovi profesorji, ki to prav dobro vedo, nimajo slabe vesti, država pa se tudi ne čuti poklicana narediti red na tem področju. Potem se ne bi dogajalo, da umetnostni zgodovinarji, kriminalisti, organizatorji socialne mreže, filozofi in drugi mladi ljudje po letih študija in desetih tisočih evrih, ki so jih starši in država vložili v njihovo šolanje, na koncu po večletni brezposelnosti delajo v trgovini. Če bi se za to poklicno pot odločili na začetku, bi imeli danes že vsaj pet let poklicnih izkušenj, lahko bi bili vodje poslovalnic, imeli bi možnost oblikovati družino, morda lastno stanovanje, imeli bi prihodnost. Tudi pri nas bi se gotovo več otrok odločalo za poklicne in tehniške šole, če bi lahko s poklicem, ki si ga tako pridobijo, zaslužili plačo, ki bi jim zagotavljala dobro življenje. To je namreč bistvena razlika med nami in tujino. V tujini je mogoče s poklicno šolo spodobno živeti. Pa pri nas? Večina mladih diplomo povezuje z boljšim zaslužkom in boljšim življenjem. Dokler naša družba ne bo cenila poklicev in dobro opravljenega dela vseh tudi v denarju, se bomo zaman ukvarjali s tem, kako zmanjšati vpis na gimnazije in fakultete. Viki Ivanuša Slovenski (ne)politicni zemljevid • Tarče in tarčice Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). torek • 15. januarja 2013 Aktualno ŠtajerskiTEDmK 3 Ptuj • Odgovori na svetniška vprašanja O zadevi Gabrovec komisija za vloge in pritožbe Ptujski mestni svetniki se bodo na prvi seji v letu 2013 in obenem 25. seji novega mandata sestali 21. januarja. V gradivu za to sejo so prejeli tudi nekatere odgovore na svoje pobude, predloge in vprašanja. Stanislav Brodnjak (DeSUS) je predlagal, da naj se med prednostne projekte MO Ptuj v obdobju 2012/2018 in v načrt razvojnih programov uvrsti tudi preplastitev in sanacija Ulice Jožefe Lacko in njenih priključkov. Za pripravo projektne dokumentacije in prvo fazo sanacije naj se uporabijo načrtovana sredstva za ureditev rondoja na Puhovi, saj gre za cesto, za katero je nujna prednostna ureditev. V strokovnih službah MO Ptuj na pobudo odgovarjajo, da je izdelana idejna zasnova ureditve Ulice Jožefe Lacko in Vodove ulice. Iz projektnih pogojev izhaja, da je potrebna rekonstrukcija vseh komunalnih vodov (vodovoda, ločiti je treba meteorno in fekalno kanalizacijo, zamenjati javno razsvetljavo, na novo položiti električne kable, urediti zaledne vode in podobno); predvidena širina ceste z muldo in pločnikom je 6,75 metra. Gre za rekonstrukcijo v dolžini enega kilometra, brez Vodove ulice, ki bi stala okrog 650 tisoč evrov. V tej ceni pa niso zajeti predvideni odkupi zemljišč. S posegi bi se morali strinjati vsi lastniki zemljišč. V mestnem proračunu za leto 2013 teh sredstev ni predvidenih, kot tudi ni zadolževanja za investicije. O pobudi, da bi se cesta zgolj preplastila in na njej uredil enosmerni promet, ki pa ne rešuje celotne infrastrukturne problematike tega območja, pa se bodo pogovorili na usklajevalnem sestanku, na katerem bodo sodelovali predstavniki oddelka za gospodarske javne službe, četrtne skupnosti Rogoznica in posamezni svetniki. Branko Brumen (SLS) je predlagal, da naj mestni svet MO Ptuj od Slovenskih železnic zahteva, da se na obeh straneh železniške proge od mostu preko Drave do želez niške postaje Ptuj v letu 2013 postavijo protihrupne ograje. Že v pripombah za dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta je MO Ptuj to zahtevala, kot tudi postavitev ograj vzdolž Osojnikove in Rogozniške ceste. Iz mnenja k predlogu državnega prostorskega načrta izhaja, da so bile smernice v večini upoštevane, je v odgovoru med drugim zapisala Marijana Nikšič Zorko. Aktivno protihrupno ograjo naj bi postavili za zaščito stanovanjskih hiš na območju Ob železnici, ob Čučkovi ulici do Ormoške ceste, ob Špin-dlerjevi ter tudi na nasprotni strani za celo naselje od Natašine poti do Čarmanova in Ko-kolove ulice. Izgradnja zaščite je odvisna od terminskih planov države pri rekonstrukciji in elektrifikacije železniške proge Pragersko-Hodoš. Možnost postavitve pasivne zaščite pa naj bi se preverjala za posamezne stanovanjske hiše v križišču Ob železnici in ulici Na postajo (šest hiš) ter posamezne objekte ob Čučkovi in Rogozniški cesti. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) pa je strokovne službe pozval, da pripravi odgovor na vprašanja obrtnikov in podjetnikov v starem mestnem jedru, zakaj ne veljajo enaki pogoji za vse ponudnike storitev na prireditvah in sejmih v mestu. Trgovci in gostinci starega mestnega jedra in ponudniki drugih storitev s tega območja bi morali biti v enakovrednem polo- Foto: Črtomir Goznik Ptujski mestni svetniki imajo na vsaki seji veliko pobud, predlogov in vprašanj. žaju s tistimi, ki pridejo svoje storitve v mesto ponujat za en dan. Svetnika je predvsem zanimalo, na kakšen način se določi postavitev stojnice ponudnika v času prireditev in sejmov. »Za tradicionalne prireditve javnega pomena v MO Ptuj, katerih organizator ali soorganizator je MO Ptuj, ki vključujejo tudi gostinsko ponudbo, prodajo izdelkov, promocijske in druge aktivnosti, ponudnike izbere organizator prireditve ter jim izda soglasje z navedbo izvajanja storitve v okviru točno določene prireditve na določeni lokaciji. Število ponudnikov je odvisno predvsem od prireditve, na nekaterih jih je možno vključiti več, na drugih manj, odvisno od razpoložljivega prostora. Pri vseh večjih tradicionalnih prireditvah javnega pomena v MO Ptuj sta večinoma vključena tudi gostinca, ki ima gostinske lokale na Mestnem trgu. Če je prostor še za kakšnega gostinca, doda- tnega ponudnika MO Ptuj išče v sekciji gostincev pri OOZ Ptuj, tako je pri kurentovanju in silvestrovanju. Tako je bilo do lani tudi pri martinovanju, ki pa so ga prav zaradi tega, ker je lokacija Mestnega trga z logističnega vidika manj primerna, prestavili na mestno tržnico, kjer so s svojo ponudbo sodelovali le vinogradniki in vinarji. Na prvem božično-novoletnem sejmu z novim konceptom je bil poudarek na prodaji izdelkov ter predstavitvah društev in humanitarnih organizacij, le v dveh od desetih hišicah pa se je izvajala gostinska ponudba. Gostinska ponudnika sta bila izbrana v sekciji gostincev pri OOZ Ptuj, iskali so gostinca s pripravo lastne hrane, kavarna Evropa se je s ponudbo pridružila na svoji terasi. Na nekaterih prireditvah s svojo ponudbo sodeluje tudi kmetija Vaupotič Cestnik, ki se ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom in se je vključila s ponudbo tudi na božično-novoletnem sejmu 2012. Gre za enega redkih ponudnikov v tem okolju, ki s ponudbo vztraja tudi v manj primernih vremenskih razmerah, zlasti še ob kurentovanju, zato mu prostor namenimo tudi ob kakšni drugi prireditvi,« je v odgovoru med drugim zapisala Klavdija Petek. V času tradicionalnih sejmov pa se prodajalci in ponudniki v sejemsko ponudbo vključujejo preko upravljavca ptujskih sejmov, občinskega podjetja Javne službe. MO Ptuj pa nima vpliva na izbor ponudnikov ob številnih drugih prireditvah, ki potekajo v starem mestnem jedru, pri katerih ne sodeluje niti kot organizatorica niti kot financerka. Večletni lastniški zapleti z Gabrovcem Mestni svetniki so na decembrski seji dobili vpogled tudi v zajetno dokumentacijo v zadevi nerešenih lastniških razmerjih med MO Ptuj in Jankom Gabrovcem, ki trajajo že nekaj let. Župan Štefan Čelan jim jo je posredoval tudi zato, ker je Janko Gabrovec enega izmed svojih zadnjih dopisov naslovil na mestne svetnike s prošnjo, da vprašanje glede denacionalizacijskega postopka, (ne)legalnosti rondoja, odnosa županov do občanov itd. uvrstijo na naslednjo sejo mestnega sveta, na kateri bi tudi sam rad sodeloval, s čimer bi mestni svetniki pokazali, da so kos izzivom sedanjega časa in bi MO Ptuj dejansko promovirali kot prvo mediacijsko prijazno občino v RS. Gabro-vec niti malo ni zadovoljen z dosedanjim načinom in predvsem ničelnim rezultatom reševanja vseh odprtih vprašanj med njim in MO Ptuj, ki so jo do sedaj predstavljali župan in posamezniki iz mestne uprave. Pozval je tudi odbor za infrastrukturo MO Ptuj, da zavzame stališče do teh vprašanj in ga posreduje mestnemu svetu. V MO Ptuj mediaciji ne nasprotujejo, problem pa je, da se zahtevki Janka Gabrovca spreminjajo iz sestanka v sestanek, zato so ga že večkrat pozvali, da se pisno izreče o vseh dosedanjih dogovorih, so povedali. Helena Neudauer (SDS) je predlagala, da dopis Janka Gabrovca, kot vse dopise s podobno vsebino, v bodoče obravnava komisija za vloge in pritožbe, ki je pristojna za reševanje takih zadev. (Komisija je zadevo Gabrovec obravnavala na svoji prvi seji, ki je bila 14. januarja.) MG Ptuj • S četrte ptujske vstaje Pri svojih zahtevah bodo vztrajali do konca Na Mestnem trgu na Ptuju je v petek, 11. januarja, potekala četrta ptujska vstaja. Na njej so zahtevali takojšen odstop ptujskega župana Štefana Čelana in mestnih svetnikov. Pri tem bodo vztrajali do konca. Tudi tokrat so se zavzeli za pravno državo, v boju zoper korupcijo in klientelizem ter človekovo dostojanstvo pa se bodo predstavniki Osvobodilnega gibanja Ptuj in Ptuj fstaja, vlada pada povezali z drugimi podobno mislečimi po celi Sloveniji. Neudeležba Ptujčanov in okoličanov na petkovem shodu na Mestnem trgu, ki je potekal mirno, je po besedah Aleksandra Rimeleta, aktivista Osvobodilnega gibanja Ptuj, pokazala, da jim gre dobro in da so za razliko od drugih prebivalcev Slovenije zadovoljni s svojim življenjem. Morda pa se ljudje bojijo priti na ulice in povedati svoje mnenje; na Ptuju je bilo celo slišati grožnje, da če se bo nekdo udeležil protestov, bo ob službo, je še dejal Rimele. Petkovega ptujskega protesta, ki ga je varovalo več policistov in ki je bil prijavljen, se je udeležilo med 10 in 20 udeležencev. Potekal je ob predvajanju slovenske glasbe, svoje poglede na stanje v državi pa so podali nekateri govorci. Med drugim so ljudi pozvali k branju ustave, da se bodo pričeli zavedati svojih pravic. Tako kot so oblastnike postavili, jih lahko tudi odstavijo. Vlada, ki je trenutno na oblasti, sploh ni vredna mesta, na katerem je. Minister Pličanič naj takoj Že na prvi ptujski vstaji so protestniki predstavili svoje zahteve... 3.12.2012 Mestna hisa PTUJ GOTOFSI! I ob 16,30 »n L®° zlobni udeci" nam d lTE VI „TADOEIRI", UNIČLI II RAZPRODALI I» _— ' TnejAvinKIprimor je i f^rriunn ornoria SIKOMPAS krašk .KIKOMPA _ ÍÍ^H smaaiE - ISTRABIENZ »1 ÍE MNOGO DRUGIH m|oLITE ZAGNATI??? Foto: Črtomir Goznik sledi zaključkom protikorup-cijske komisije. Ljudje, ki ukradejo eno kuro, so zelo hitro obsojeni, pri velikih ribah je pot do obsodbe zelo dolga. Glede na zakonodajo morajo tudi oni odgovarjati, biti obsojeni. Koruptivni vladarji so uničili vsa naša podjetja, zato so ljudje izgubili službo in so izgubili svoje dostojanstvo. Slovenci smo pošten narod, hočemo delati, imeti plače, hočemo preživeti, ne tako kot danes, hočemo živeti malo drugače, tako da bomo lahko plačali položnice, da bomo lahko živeli normalno, človeka dostojno življenje. MG 4 Štajerski TEDNIK Od tod in tam, poslovna sporočila torek • 15. januarja 2013 Majšperk • Predsednik GZS na obisku v podjetju AP-Albin Promotion Predsednik je bil prijetno presenečen Podjetje AP-Albin Promotion v Majšperku in njihov proizvodni obrat v kidričevskem Talumu sta v četrtek, 10. januarja, obiskala predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič in direktor centra za konkurenčnost pri GZS Aleš Cantarutti. Lastnik in prokurist Albin Brencl ter direktor podjetja AP-Albin promotion Milan Vinkler sta bila pomembnega obiska zelo vesela, po krajši predstavitvi v upravni zgradbi pa sta ugledna gosta iz Gospodarske zbornice Slovenije povabila še na ogled proizvodnih prostorov v Majšperku in pozneje še v prostorih kidričevskega Taluma. Po ogledu je predsednik GZS Samo Hribar Milič o vzrokih za svoj obisk v podjetju AP povedal: „Veliko podjetij po državi obiskujem zato, da spoznam, kakšne ambicije imajo, kakšne poslovne in delovne načrte snujejo. In ker gospoda Albina Brencla poznam že kar nekaj časa, z njim se namreč srečujemo na raznih gospodarskih in drugih srečanjih, ker vem, da je izredno inovativen in ambiciozen, sem se odločil, da na njegovo povabilo obiščem tudi to podjetje v Majšperku. Želel sem ga tudi pobliže spoznati, želel sem videti, s čim se pravzaprav ukvarjajo, kaj proizvajajo in Foto: M. Ozmec Predsednik GZS Samo Hribar Milič: „Vedel sem, da ima to podjetje v Sloveniji sloves, da je izjemno inovativno, da se ukvarja s projekti, ki so mogoče na prvi pogled nenavadni, a komercialno učinkoviti, a sedaj sem se v to tudi prepričal." kje svoje proizvode plasirajo ter seveda, kakšne ambicije imajo. In moram reči, da sem resnično navdušen." Pravkar ste si ogledali tudi proizvodnjo tega podjetja. Kako ste zadovoljni s tem, kar ste videli in slišali? „Moram reči, da sem prijetno presenečen. Vedel sem, da ima to podjetje v Sloveniji poseben sloves, da je podjetnik Brencl izjemno inovati-ven, da se ukvarja s projekti, ki so mogoče na prvi pogled nenavadni, a komercialno učinkoviti. Gre namreč za projekte, ki so energetsko zelo zanimivi in predvsem varčni, vsekakor pa sodobni. In mislim, da imajo tudi tržno mrežo doma in po svetu tako razvejano, da je podjetje na dobri poti, da se še naprej uspešno in zelo hitro razvija." Ima Gospodarska zbornica Slovenije posluh do takšnih inovativnih pod- Študentko 4. letnika prava v Mariboru je lani novembra izbrala posebna komisija Pomurskega sejma (PS), dolgoletnega nosilca projekta, ki predstavlja uvodni dogodek pred pestro celoletno sejemsko sezono v Gornji Radgoni. Po uvodnem nagovoru predsednika uprave PS Janeza Erjavca je v slavnostnem govoru minister za kmetijstvo in okolje Franc Bo-govič poudaril pomen poslanstva vinske kraljice Slovenije, Martina Baškovič, lanskoletna vinska kraljica, pa se je ozrla na prehojeno pot, kjer je po njenih besedah vinsko kulturo širila na več kot sto prireditvah, povezanih z vinarstvom in vinogradništvom. Tudi tokrat sta novo vinsko kraljico okronala kmetijski minister Franc Bogovič in prvi mož PS Janez Erjavec. Neža Pavlič se je pred 24 leti rodila v Celju. Skupaj s šestčlansko družino živi na kmetiji v Dobrnežu pri Slovenskih Konjicah. Njihova osnovna dejavnost je živinoreja, obdelujejo pa tudi vinograd. Po zaprisegi je povedala, da jo v njenem poslanstvu čaka zahtevna naloga. »Predstavljati in zastopati Slovenijo kot vinorodno deželo z izjemno kulturno dediščino, širiti kulturo pitja ter enakovredno zastopati vse tri vinorodne regije - Podravje, Posavje in Primorsko, je vsej prej kot lahko. Še zlasti se bom zavzemala za odgovorno pitje vinske kapljice, v prepričanju, da vino življenje polepša, ne pa uničuje,« je poudarila Pavličeva. Kraljičino vino prihaja iz Foto: M. Ozmec Med ogledom proizvodnje volnice v Majšperku (z leve) predsednik GZS Samo Hribar Milič, Albin Brencl, Aleš Cantarutti in Milan Vinkler. Radenci • Okronana 17. vinska kraljica Slovenije Zaprisegla Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic V radenskem hotelu Radin je v petek zvečer pred številnimi eminentnimi gosti zaprisegla nova vinska kraljica Slovenije: Martino Baškovič iz Brežic je nadomestila Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic. vinske kleti Zlati grič Slovenske Konjice, Neža Pavlič je izbrala polsladko vrsto renski rizling iz leta 2009, njen spremljevalni avtomobil pa bo Ford B-MAX iz avtosalona Rajh Ljutomer/ Murska Sobota. Ob zaključku prireditve so za posebno presenečenje poskrbeli člani ansambla Alkimisti iz Slovenskih Konjic, ki so novi vinski kraljici zaigrali in zapeli skladbo, prirejeno njej v čast in slavo. NŠ Franc Bogovič in Janez Erjavec sta okronala vinsko kraljico Nežo Pavlič jetij? „Vsekakor, naš posluh je v tem, da skušamo na eni strani s svojim delovanjem zagotoviti takim podjetjem čim boljše pogoje poslovanja, kajti vidimo, da so v Sloveniji na tem področju prisotne še precej velike ovire, zato jih skušamo odpraviti. Po drugi strani pa na najrazličnejših trgih iščemo nove poti in odpiramo vrata vedno novim slovenskim podjetjem ter jih tudi med seboj povezujemo. V kratkem bomo spet organizirali močan obisk predstavnikov slovenskega gospodarstva v tujino, tokrat potujemo v Azerbajdžan, kamor je povabljen tudi gospod Albin Brencl iz podjetja Albin Promotion. Konec meseca pa pripravljamo še delovni obisk predstavnikov gospodarstva v Indijo, skratka na razne načine poskušamo vplivati na odpiranje novih trgov slovenskemu gospodarstvu. Tako lažje pridejo do kupcev iz tujine in posredno do gospodarske realizacije v Sloveniji." In če taka prodorna in inovativna ter izvozno usmerjena podjetja niso deležna neke posebne gospodarske pomoči, lahko pričakujemo vsaj to, da ne bodo naletela na zaprta vrata? „No, vrata so slovenskemu gospodarstvu v tujini vedno na široko odprta. Potrebno se je le primerno organizirati, morda tudi primerno povezati, pripraviti pravo in za tuji trg dovolj privlačno ponudbo, treba pa je biti tudi dovolj konkurenčen in vedeti je treba, kaj dela konkurenca drugod po svetu. Ampak, kar se tega tiče, moram reči, da je Slovenija na tem področju dokaj uspešna. Tudi podjetje AP Albina Brencla je na mednarodnem trgu zelo ak- tivno, zato podpiramo njihove ambiciozne načrte." Kot je poudaril lastnik in prokurist Albin Brencl, se v podjetju AP Albin Promotion ukvarjajo z zelo široko dejavnostjo na področju proizvodnje, trgovine in turizma. V proizvodnih prostorih v Majšperku in v okviru kidričevskega Taluma poteka proizvodnja in montaža ventilov in kompresorjev, proizvodnja kovic in montaža hitrih spojk, sestava in montaža sesalnikov, rezanje aluminijastih profilov. V Majšperku pa poteka proizvodnja žebljev, gobelinov in volnice ter reciklažne opreme. Na področju trgovine se ukvarjajo s prodajo avdio opreme, gobelinov in volne, ventilov in kompresorjev za avtomobilsko industrijo, tudi s prodajo profesionalnih sesalnikov, ukvarjajo pa se tudi s solarno energijo in recikla-žnimi sistemi. Na področju turizma pa se ukvarjajo z galerijsko dejavnostjo, saj premorejo kar dve lastni galeriji, v katerih se vedno nekaj dogaja, v Majšperku imajo tudi svoj muzej volne in gobelinov, poleg vsega tega pa se ukvarjajo tudi s prireditvami v svoji večnamenski dvorani. Posebnost podjetja pa je vsekakor razvojno-razisko-valni center Deguel, v katerem so njihovi strokovnjaki izumili sedaj že patentirano proizvodnjo za dokončno razgradnjo odpadne gume v štiri materiale, olje, plin, železo in koks. Pri tem je pomembno, da poteka proces ekološko neoporečno ter brez ostankov in odpada. Sicer pa svojo pilotsko tehnologijo, ki je produkt lastnega tima strokovnjakov, uspešno projektirajo in prodajajo po vsem svetu, pilotsko napravo v Majšperku pa predstavljajo in organizirajo oglede za do- mače in tuje strokovnjake in gospodarstvenike. Ob koncu delovnega obiska iz GZS pa je Albin Brencl zadovoljen poudaril: „Od obiska iz GZS sem pričakoval predvsem to, da oba gosta fizično vidita vso našo proizvodnjo, saj vem, da sta o meni že veliko slišala in me tudi oni predstavljajo po svetu. Skupaj smo obiskali že ogromno tujih držav, ena od zanimivejših pa je bil gotovo Iran. V Azerbajdžan bom s slovensko gospodarsko delegacijo drugi teden odpotoval že drugič. Tokrat tudi v vlogi predstavnika društva slovensko-azerbajdžanskega prijateljstva, kjer bomo neodvisno od politike podpisovali zelo pomemben memorandum. V imenu predsednika Ivana Basina bom to pomembno nalogo opravil prav jaz. Poleg tega sem gostoma pojasnil, da sodelovanje naše firme z afriškimi državami poteka uspešno ter po zastavljenih načrtih, ogromen in vse pomembnejši gospodarski potencial pa je za nas tudi Baku, kjer vse uspešneje kupujemo in prodajamo. Med našimi večjimi projekti sem predstavil projekt Plinifikacija v Gvineji, projekt proizvodnje električne energije iz odpadne gume v Senegalu, projekt izgradnje cestne razsvetljave v Gambiji, izgradnjo kongresne opreme v Ekvatorialni Gvineji ter proces sušenja jeder kokosovih orehov v Slonokoščeni obali. Ker vem, da se bodo v kratkem vrstili obiski delegacij iz teh držav, sem za uspešnejšo izvedbo protokola poskušal tudi na ta način povezati gospodarske zbornice omenjenih držav s slovensko gospodarsko zbornico. In mislim, da mi do sedaj to kar uspeva." M. Ozmec Foto: NS torek • 15. januarja 2013 Po naših občinah StajerskiTEBHiK 5 Destrnik • Ozadja spora med svetnikoma Zelenkom in Horvatom Občina plačala parcelo pod milijonsko hipoteko? Boj med svetniškima skupinama na Destrniku se bo očitno nadaljeval tudi v letu 2013, vsaj če je soditi po prvem letošnjem dogodku. Tokrat sta si v lase skočila svetnika Branko Horvat in Branko Zelenko, jabolko spora pa je zadnja lanskoletna seja, na kateri je Horvat Zelenka obtožil, da je v času, ko je opravljal funkcijo župana, oškodoval občinski proračun za več kot 60 tisoč evrov. Zadevo že preiskuje komisija za preprečevanje korupcije. Zadnja lanskoletna seja, ki je potekala 13. decembra, je ponovno razburkala že tako v zadnjih mesecih pestro destr-niško dogajanje. Svetnik Branko Horvat je namreč dejal, da naj bi njegov svetniški kolega Branko Zelenko v času, ko je opravljal funkcijo župana, občino oškodoval za več kot 60 tisočakov, saj naj bi od svoje sestre v imenu občine kupil parcelo, na kateri naj bi bila več kot milijon evrov težka hipoteka. „Horvat me je javno obtožil, da sem oškodoval občinski proračun v višini 61.711 evrov, ker sem po njegovem v času začasnega opravljanja funkcije župana (od 22. decembra 2011 do 16. aprila 2012) izvedel plačilo zemljišč za obrtno-poslovno cono Ja-nežovci, kljub temu da naj bi bila parcela št. 250/0, k. o. Janežovski Vrh, po trditvi svetnika Horvata obremenjena s hipoteko v višini 1.046.584 evrov. Vse to naj bi bilo razvidno iz dokumentov, ki pa jih svetnik Horvat ni predložil ali natančneje označil, to pa iz Za omizjem so se zbrale v glavnem ženske, pridružili so se jim tudi mladi. Iz krep papirja so izdelali raznobarve rože, ki bodo krasile kape oračev in s katerimi bodo izdelali pustno okrasje, med drugim več duhov. S strokovnimi nasveti je pri izdelavi pustnega okrasja pomagala nekdanja Podvinčanka Marija Janželj, ki se s tem ukvarja že več desetletij; izdelovanja jo je naučila mama. Moški udeleženci večera pa so poskrbeli za voskanje izdelanega papirnatega cvetja, da bo dlje vzdržalo. Podvinški orači so tudi sicer ena izmed tradicionalnih skupin ptujskega kurentovanja, sta povedala Silvo Čeh, nekdanji vodja oračev, in Janko Čeh, ki je vodenje prevzel letos. Po pripovedovanju najstarejših vaščanov je v Podvincih bilo že od nekdaj v pustnem času zelo živahno. Od hiše do hiše so hodili pustni liki, posamezni ali skupinski, značilni za to okolje; med skupinski so najbolj znani prav orači. Skorajda ni bilo moškega, ki se ne bi vsaj enkrat oblekel v orača. razloga, ker takšni dokumenti ne obstajajo. Obtožbe o oškodovanju občinskega proračuna in plačilu obremenjenih parcel so namreč popolnoma neutemeljene. Pri navedbah svetnika Horvata gre za očitno neresnične in zlonamerne navedbe z namenom omadeže-vanja mojega imena in politične diskreditacije," o tem, zakaj je prišlo do spora med njim in Horvatom, pravi svetnik SLS Branko Zelenko. Netočnosti, ki jih je izrekel Horvat, naj bi bilo več. Zelen-ko trdi, da pogodbe za nakup omenjenega zemljišča ni sklenil on, temveč bivši župan Franc Pukšič, sam pa da pri dogovorih in sklenitvi pogodbe sploh ni sodeloval. Ve pa, kot pravi, da je bivši direktor Miran Čeh pred podpisom pogodbe preveril vse parcele, ki naj bi bile takrat brez bremen, torej brez hipotek. „Zaradi varovanja koristi občine je bilo v pogodbi določeno, da se plačilo izvede šele takrat, ko bo sprejet občinski prostorski načrt. Ta je bil sprejet v decembru 2011 in je ve- Od domačije do domačije sta hodili dve skupini oračev: mlajši fantje kot mali orači in starejši kot veliki orači. Ko pa se je pred nekaj leti začelo govoriti, da ne bo več nobene skupine, so se starejši, ki štejejo v povprečju več kot 50 let, odločili za sestavo skupine, kakršno so imeli nekoč pred ljaven od 1. januarja lani. Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za realizacijo pogodbe, so se pričele aktivnosti za njeno dokončno izvedbo. Tako je bila marca lani pri notarju Šomnu pripravljena dokumentacija za vpis v zemljiško knjigo. Ponovno je bilo ugotovljeno, da so vse parcele brez bremen. Glede na to, da so v skladu s pogodbo izpolnjeni vsi pogoji, je bivši direktor uprave Miran Čeh 22. marca lani izvedel nakazilo kupnine v skladu z mojim pooblastilom. 16. apri- več desetletji kot mali orači. Skupino podvinških oračev sestavljajo koranta, pobirača, pokača in ponavadi šest konji-čev. V zadnjem času sta se jim pridužila še muzikanta s harmoniko. Na pustni ponedeljek in torek skupina obiskuje vaščane po domovih, sodeluje na karnevalih. Včasih so jim la 2012 pa sem s primopredajo upravljanje občine predal županu Vladimirju Vindišu," pojasnjuje Zelenko. Ali hipoteka obstaja ali gre za napako sodišča? Težava se je pojavila v začetku prejšnjega meseca, ko je Vindiš na redni seji Odbora za plan in finance, katerega predsednik je Zelenko, izpostavil, da je ena izmed kupljenih parcel obremenjena s hi- vaščani ob obisku največkrat podarili jajca, danes so jih zamenjale buteljke, klobase in tudi denar. Skupina podvin-ških oračev deluje kot sekcija. Še ne tako davno so Podvin-čani na ptujskem kurentova-nju sodelovali tudi z izvirnim prikazom kmečke gostije. MG poteko v vrednosti preko milijon evrov. Zelenko sicer pravi, da je to župan le omenil brez kakršnihkoli informacij o tem, kdaj in na podlagi česa naj bi hipoteka nastala. Kot pravi, je bil zelo presenečen, ko je izvedel za domnevno hipoteko, zato je bivša lastnica parcel Jožica Zelenko Flajšman, ki je njegova sestra, pričela raziskovati resničnost navedene informacije. „Ni bilo nobenega razloga, da bi bila katerakoli parcela obremenjena s hipoteko. Takoj naslednji dan je od notarja Šomna na Ptuju dobila pojasnilo, da je bila na parcelo št. 250/0 dne 17. 4. 2012 vpisana plomba, iz katere je razvidno, da se zahteva vpis hipoteke na to zemljišče. Prav tako ji je bilo pojasnjeno, da gre najverjetneje za napako. Napotena je bila na sodišče, ki je zaznamek hipoteke na to parcelo vneslo. Decembra lani je lastnica parcele o svojih ugotovitvah obvestila pravnico Občine Destrnik Nino Lozinšek, le dan kasneje pa je lastnica od uslužbenke Okrajnega sodišča na Ptuju pridobila podatek, da dejansko gre za napako in da bo treba uvesti postopek za njeno odpravo. Tudi predsednik sodišča Janžekovič je pojasnil, da je prišlo do napake že na ljubljanskem sodišču. Podrobnejši vpogled v dokumentacijo, dosegljivo preko elektronske zemljiške knjige (predlog za vpis hipoteke, zemljiškoknjižni izpiski), jasno pokaže, da je šlo za napako, ki jo je storilo ljubljansko sodišče, ki je odločalo v izvršilni zadevi in je pomotoma vpisalo hipoteko na parcelo št. 250/0, dejansko pa bi moralo hipoteko vpisati na parcelo št. 25/0. Iz predloga za vpis hipoteke je namreč razvidno, da so vse parcele, na katere se predlaga vpis hipoteke, last ene osebe, le parcela št. 250/0 je last Jožice Zelenko Flajšman. Vpogled v zemljiškoknjižni izpisek za parcelo št. 25/0 pa pokaže, da je lastnik te parcele tudi lastnik vseh preostalih parcel, na katere je bila predlagana hipoteka, kar potrjuje, da je šlo pri hipoteki za napako sodišča," o tem, zakaj je na parceli vpisana hipoteka, pravi Zelenko. Priložnost za diskreditacijo? Omenjeni zaplet je na decembrski seji izpostavil tudi svetnik Branko Horvat, ki je prepričan, da je Zelenko z nakupom omenjenega zemljišča oškodoval občino. Zelenko je vse obtožbe zavrnil in dodal, da se čudi, da sta direktorica občinske uprave Darinka Ra-tajc in župan Vladimir Vindiš dogajanje spremljala molče, saj da sta seznanjena s tem, da naj bi šlo za napako. „Najmanj nenavadno je, da župan in direktorica na seji nista povedala ničesar o tem, da gre za napako, ampak sta mirno poslušala, kako me je blatil svetnik Horvat, ki je podatke dobil od župana ali koga drugega na občini, ko so bili že seznanjeni, da gre za napako. Kljub temu da je bilo že jasno, da ne gre za nobeno moje sporno dejanje, je navedeno hipoteko izpostavil kot oškodovanje občine oz. je šel celo korak dalje s tem, da me je obtožil, da sem oškodoval občino, pri tem pa se skliceval na dokumentacijo, ki dejansko izkazuje nekaj popolnoma drugega. Glede na to, da župan kljub informacijam o napaki ni zanikal Horvatovih navedb, ampak je sam dal napačen podatek, da naj bi bilo plačilo izvršeno v aprilu, menim, da je prav župan vir napačnih informacij. Dejstvo je, da je svetnik Horvat zlorabil položaj, v katerem smo se znašli Občina Destr-nik, Jožica Zelenko Flajšman in jaz, za mojo politično dis-kreditacijo. Pri tem se je celo skliceval na dokumentacijo, ki naj bi to dokazovala, in pozival župana, da zoper mene ukrepa," je ogorčen Zelenko, ki meni, da ni tako, da svetnik Horvat ni razumel dokumentacije, ampak je šlo za nameren napad na njegovo čast in dobro ime. Da to ne drži in da nima nobenih uradnih informacij o tem, da gre za napako sodišča, pa trdi Vindiš, ki je zadevo že predal Komisiji za preprečevanje korupcije. „Imam le sklep o obremenitvi parcele in to je vse," pojasnjuje Vindiš in dodaja, da je zadeva sporna iz več vidikov, med drugim zato, ker naj bi bilo v predpogodbi zapisano, da bo kupnina plačana, ko bo sprejet občinski prostorski načrt, ta pa ob izplačilu še ni veljal. „Tik preden sem bil imenovan, pa so plačali kupnino. Pa še to: teden dni, preden je odšel z Občine bivši direktor Miran Čeh, me je klical, da je treba iti na to parcelo vpisat knjižni vložek. Ko sem videl obremenitve, tega seveda nisem storil," zaključuje Vindiš, ki čaka na odločitev protikorupcijske komisije in nadaljnje postopke. Dženana Kmetec Podvinci • Izdelovali papirnate rože za orače in pustno okrasje Razgibano pustno življenje že od nekoč V Podvincih, kjer so doma marljivi ljudje, prizadevni krajani, gasilci, dobri športniki in aktivni pustovalci, veliko dajo na ohranjanje tradicije nekdanjega življenja na vasi ter prenašanje tradicije dedkov in babic na mlajši rod. 11. januarja so spet napolnili gasilski dom, saj so se zbrali na še enem večeru tradicije in druženja, na katerem so se izkazale domače gospodinje s krapci. 6 Štajerski TEDNIK Od tod in tam, poslovna sporočila torek • 15. januarja 2013 Ptujsko polje • Končana prva faza projekta varovanja vodnih virov Nadaljevanje druge faze za sedaj še negotovo Kljub zapletom in težavam zaradi stečaja izvajalca del so po devetih letih prvo fazo projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, ki je veljala blizu 32 milijonov evrov, uspeli dokončati; usoda druge faze pa je za sedaj še vprašljiva. Foto: M. Ozmec Koordinator projekta mag. Jernej Šoemen: »Želim, da bi opravili tudi, kar smo načrtovali v preostalih občinah, šele tedaj bomo lahko rekli, da je konzorcij upravičil svoj obstoj.« Koordinator projekta, mag. Jernej Šoemen, vodja dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Komunalnem podjetju Ptuj, takole predstavi projekt: »Začetki projekta segajo v leto 2002, ko so mestna občina Ptuj ter občine Kidričevo, Hajdina, Markovci in Gorišnica pristopile k formiranju konzorcija z nalogo, da bi na tem območju Dravskega in Ptujskega polja uredili sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda, istočasno pa izvedli še sanacijo obstoječega vodovodnega omrežja ter zgradili nekaj novih objektov za zagotavljanje kakovostne pitne vode. Kasneje so se pridružile še občine Videm, Kidričevo in Starše, nato pa smo pričeli pripravo projektne dokumentacije ter dokumentacije za vlogo za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada za sofinanciranje načrtovanih investicij. Po oddaji vloge se je ta projekt razdelil na dve fazi; v prvo so bili vključeni objekti vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav v občinah Kidričevo, Starše, Hajdina, Gorišnica in MO Ptuj, ne pa objekti iz občin Markovci in Videm. Za projekte prve faze smo pridobili nepovratna sredstva EU iz ko-hezijskega sklada, takoj za tem pa smo pristopili k razpisu za izbiro izvajalca gradbenih del. Po javnem razpisu smo za nadzor izvedbe del izbrali podje- Kot je zbranim povedal podpredsednik Civilne iniciative Ljutomer-Ormož Franc Slokan, so že večkrat poskušali prepričati Družbo Elektro Slovenija (ELES) o odstopu od predvidene trase daljnovoda ali njene preusmeritve na drugo lokacijo, pa ni bilo uslišano. Poudaril je še, da niso proti gradnji novega daljnovoda, vendar ne na svojem ozemlju, saj bi z izgradnjo uničili naravo ter bistveno poslabšali pogoje življenja v tem bivalnem okolju. Udeleženci zbora so predlagali nadomestni potek trase, med drugim tudi vzdolž zunanje strani pomurske avtoceste. Sprejeli so tudi zaključek, da se ob neodobravanju gradnje daljnovoda po območju občin Ljutomer in Ormož daje vsa podpora CI pri nadaljevanju izvajanja pravno-for-malnih zadev, če pa aktivno- tje DDC, kot podizvajalec pa je bil v izvedbo vključen Inštitut za ekološki inženiring, za izvajalca za komuniciranje z javnostjo pa je bilo izbrano ptujsko podjetje Altius. Zapletlo pa se je z gradnjo, saj so se ponudniki na javnih razpisih večkrat pritoževali na komisije, tako da so se postopki zelo vlekli in smo morali javni razpis nekajkrat ponoviti. Konec leta 2007 pa je bilo za glavnega izvajalca končno izbrano Cestno podjetje Maribor, partnerji pa so bili Pomgrad, VGP Drava Ptuj, Nizke gradnje Ptuj in Nivo Celje.« Med gradnjo so se pojavile tudi druge težave? »Najprej so se pojavile težave že pri izvedbi gradnje v okviru Cestnega podjetja Maribor, saj se je prenehalo vključevati podjetje Pomgrad, zamenjan je bil tudi odgovorni tehnolog za Centralno čistilno napravo Ptuj. A izvedba se je kljub vsemu nadaljevala vse do stečaja Cestnega podjetja Ptuj februarja 2011. Zato je bilo treba za dokončanje del izbrati novega izvajalca; osnovni vir za financiranje dokončanja del je bila unovčena bančna garancija, a ker je bilo težko najti izvajalca, ki bi bil to pripravljen delo dokončati, smo poskušali nadaljevati z izvajalci, ki so bili v izvedbo del vključeni že kot podizvajalci CP Maribor. V skladu s pravili javnega naročanja je bila za dokončanje del podpisana pogodba s podjetjem Elektro studio iz Lendave - najprej za izvedbo nujnih del za dokončanje objekta centralne čistilne naprave ter odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ugotovljenih na objektih v Kidričevem in Gorišnici ter na nekaterih kanalizacijskih sistemih, kasneje pa je bila sklenjena še druga pogodba za dokončanje vseh del, tako da je bila s tem podjetjem investicija vendarle končana. To se je s pridobitvijo vseh potrebnih uporabnih dovoljenj za vse zgrajene objekte zgodilo tik pred koncem lanskega leta. V tem času je bilo v okviru te investicije zgrajenega zelo veliko: okoli 52 km kanalizacije, od tega največ, dobrih 20,5 km, v občini Kidričevo, v občini Hajdina dobrih 16,5 km, v občini Starše 11,5 km in v občini Gorišnica skoraj 4 km; več kot 20 km vodovodnih cevovodov, od tega največ, blizu 9,5 km, v občini Kidričevo, v občini Hajdina okoli 8,7 km, v občini Gorišnica dober kilometer in pol ter v občini Starše okoli 800 m. Za izboljšanje kakovosti pitne vode sta bila zgrajena še globinski vodnjak v Župečji vasi ter vodohran v Zamušanih. Na področju čiščenja odpadnih voda so bile opravljene tri večje investicije: zgrajene so bile čistilna naprava Kidričevo s kapaciteto 8500 PE, čistilna naprava Go-rišnica s kapaciteto 2.100 PE in pa najzahtevnejši objekt v okviru tega projekta, centralna čistilna naprava Ptuj s kapaciteto 68.000 PE, kjer je šlo za neke vrste rekonstrukcijo obstoječe čistilne naprave.« Kolikšna je vrednost celotne investicije? »Skupna vrednost celotne investicije je 31,8 milijona evrov, brez DDV. Pri tem je treba pojasniti, da je bilo v času izvedbe sofinanciranje nekoliko spremenjeno. Sredstev EU, ki jih nismo uspeli povsem izkoristiti zaradi zamud pri dokončanju del zaradi stečaja CP Maribor, je bilo 16,9 milijona evrov, poleg tega je bilo porabljenih 6,8 milijona evrov nepovratnih sredstev države, ostala sredstva pa so morale zagotoviti občine. Do sprememb je prišlo tudi zaradi drugačnega načina obračunavanja: ko smo investicijo pričeli, je bil DDV predviden kot upravičen strošek, ki naj bi ga sofinancirali tudi EU in država, med izvedbo investici- je pa je prišlo do spremembe, saj DDV več ne sodi med upravičene stroške, zato so ga morale poravnati občine. Sicer so si ga lahko poračunale, ampak finančna konstrukcija je zaradi tega izpadla drugače, kot je bilo predvideno ob podpisu pogodbe.« Prva faza projekta je sedaj zaključena. Kako pa kaže z nadaljevanjem, z drugo fazo? »Ker sta v prvi fazi iz izvedbe projekta v celoti izpadli občini Videm in Markovci, v MO Ptuj pa ni bilo zgrajene nič kanalizacije in ne vodovoda, je bilo načrtovano, da naj bi projekt nadaljevali z gradnjo druge faze, kjer naj bi zajeli tudi gradnjo teh objektov. Žal je postopek priprave dokumentacije nenormalno dolg, na ministrstvo je bilo poslanih že več variant in usklajevanj vsebine teh vlog. Najprej so nam iz vloge izločili vodovodne omrežje, nato celoten kanalizacijski sistem s ČN Videm, skrčili pa so tudi obseg gradnje drugih objektov. Tako smo septembra lani dali še zadnjo verzijo, vendar tudi ta vloga ni bila vsebinsko sprejemljiva. Verjetno je tudi zaradi krize in zmanjšanja vseh investicij na državnem nivoju izvedba druge faze projekta še negotova, tako da ne moremo z gotovostjo reči, ali in kdaj bomo nadaljevali aktivnosti.« Vsekakor pa je prva faza obsežnega projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja dokončana. Torej je konzorcij upravičil svoj obstoj? »Osebno še nisem povsem zadovoljen, saj še vedno nismo opravili vsega dela, ki smo si ga zastavili. Ob ustanovitvi konzorcija je bilo načrtovano, da naj bi vsem občinam zagotovili to, kar smo si zastavili, žal pa zaradi omenjenih vzrokov vsega nismo uspeli. Res je sicer, da je končan največji in najzahtevnejši del, vendar želim, da bi opravili, kar smo načrtovali tudi v preostalih občinah. Šele tedaj bomo lahko rekli, da je konzorcij dejansko upravičil svoj obstoj.« M. Ozmec Prlekija • Kje bo potekala trasa daljnovoda Cirkovce-Pince Lastniki zemljišč odločno proti Okoli sto vaščanov, lastnikov zemljišč, po katerih naj bi potekala trasa daljnovoda Cirkovce-Pince, se je minulo soboto zbralo v prostorih gasilskega doma na Stari Cesti, od koder so poslali nedvoumno sporočilo državi: »Daljnovoda na naši zemlji nočemo. Svojo posest bomo branili tudi z morebitno državljansko nepokorščino.« sti, povezane z njimi, ne bi za- bi državljanske nepokorščine. sprožitev tožbenih postopkov dostovale, bodo neposredno Razmišljajo tudi o ustanovitvi proti državnim organom. vključeni pri morebitni izved- društva, kar bi jim omogočilo NŠ Foto: NS Daljnovoda nočemo, so bili odločni lastniki zemljišč v ljutomerski in ormoški občini. torek • 15. januarja 2013 Od tod in tam Štajerski TEDNIK 7 Ljubljana • Med prejemniki zahval zdravnica Roberta Ranteš Vincek iz ZD Ormož Odzivnost je ključ za uspesnost programa SVIT V modrem salonu grand hotela Union v Ljubljani je bila v četrtek, 10. januarja, že četrta novoletna čajanka programa SVIT, ki jo je pripravil Institut za varovanje zdravja (IVZ). Zdravstvenim delavcem in posameznikom iz različnih koncev Slovenije, ki so se v preteklem letu izjemno vključevali v prizadevanja SVITove ekipe za zgodnje odkrivanje prikritih krvavitev v črevesju, je govoril akademik dr. Boštjan Žekš in kot predstavnik predsednika države prebral tudi njegovo osebno poslanico. Tako kot donedavni predsednik Danilo Türk je tudi novoizvoljeni Borut Pahor zagotovil vso podporo temu preventivnemu programu, ki uspešno začenja že tretji krog testiranja vzorcev blata oseb v starosti od 50 do 69 let. O pomenu programa SVIT kot dela celovite strategije za obvladovanje bremena raka v Sloveniji je spregovoril koordinator Državnega programa za obvladovanje raka pri Ministrstvu za zdravje izr. prof. dr. Branko Zakotnik. Da se odzivnost na vabila, ki jih vsaki dve leti pošilja IVZ, postopoma zvišuje, veliko prispevajo zdravstveni delavci po Sloveniji, nešteti člani nevladnih organizacij, ambasadorji programa SVIT in mnogi posamezniki, ki jih druži želja, da bi pravočasno odkrili to zahrbtno bolezen, za katero letno na novo zboli okoli 1500 ljudi. Najprizadev-nejšim med njimi je vodja programa SVIT Jožica Mau- Foto: S. Brodnjak Da je čim večja odzivnost ključ do uspešnosti programa SVIT in posledično do zmanjšanja umrljivosti zaradi raka na debelem črevesu in danki, se nadvse dobro zavedajo tudi prizadevne osebnosti na posnetku: (od leve) Dominika Novak Mlakar, vodja Centra SVIT, dobitnica priznanja, Cilka Špindler, ambasadorka programa SVIT iz ZD Ormož, Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa SVIT, Roberta Ranteš Vincek, prejemnica zahvale, Marjeta Keršič Svetel, strokovna promotorka programa SVIT, prejemnica priznanja, in Marija Lili Gričar, ena prvih ambasadork programa SVIT. 90 80 70 60 50 40 30 20 10 □ 2010 □ 2011 □ 2012 cJS- <5 <5 o° v o Spodbuja jih, da se aktivno vključijo vanj ter jim pomaga premoščati morebitne ovire. S svojo skrbjo za paciente in dejavnim prizadevanjem za uspešnost programa SVIT je lahko za zgled zdravstvenim delavcem na primarni zdravstveni ravni. Kot ambasadorka programa SVIT sem zbrala podatke o odzivnosti v občinah Spodnjega Podravja in jih posredujem v razmislek vsem, ki lahko kakorkoli vplivate na svoje znance, prijatelje, sorodnike, sodelavce, člane raz- ličnih društev in interesnih skupin, ki spadajo v starostno skupino od 50 do 69 let, da bi izkoristili brezplačno možnost pregleda. Upoštevala sem podatke zadnjih treh let iz junija in lahko se prepričate o odzivnosti v svoji občini. Za junij 2012 pa navajam tudi primerjavo odzivnosti med moškimi in ženskami. Žal je od vseh osemnajstih občin le v Kidričevem, Markovcih in Žetalah moška populacija vzela povabilo resneje od žensk. Silvestra Brodnjak Foto: S. Brodnjak Za prijeten kulturni utrip na čajanki so poskrbele članice vokalne skupine Katice in kantavtor Aleksander Mežek, ki je tudi sam prebolel raka na debelem črevesu ter postal eden prvih ambasadorjev programa SVIT. čec Zakotnik, dr. med., spec., podelila priznanji in zahvale ter proglasila štiri nove ambasadorje programa SVIT. Četrtkova čajanka pomeni pomemben mejnik ob začetku tretjega cikla programa SVIT, saj so na njej podpisali svečano listino o sodelovanju s predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častnikov. Doslej podpisani svečani listini so se k Gasilski zvezi Slovenije tako pridružile še tri zelo pomembne, pretežno moške organizacije, ki so na neštete načine že izkazale svoj pogum, zdaj pa se SVITu pridružujejo tudi v širjenju zavedanja o tem, kako pomembno je premagati lastne predsodke in poskrbeti za svoje zdravje. Med letošnjimi prejemniki zahval programa SVIT je tudi zdravnica Roberta Ran-teš Vincek, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ormož, ki se kot zdravnica splošne medicine zelo zavzeto posveča svojim pacientom v ciljni starosti programa SVIT. Odzivnost občanov občin Sp. Podravja v programu SVIT - stanje junij 2010, 2011 in 2012 Pa brez zamere Muzika Pomembnost nevsakdanjega Zadnjič sem bral Mazzinija. Saj veste, kdo je to. Ne? Ok, če ne, vam pravzaprav sploh ni treba vedeti. No, in kaj je Mazzini napisal? Marsikaj. A med drugim tudi tole, da smo Slovenci eni veliki »pacienti«, ki smo naravno nagnjeni k pesimizmu. To je med drugim utemeljil tudi z dejstvom, da se, ko se srečamo in ko si kot ponavadi nimamo kaj povedati, tisto majhno nelagodnost moreče tišine krajšamo ne samo s tem, da se, kot večina ljudi, pogovarjamo o vremenu, ampak tudi z jamra-njem o vsem mogočem. Saj poznate: Kako zdravje? Eh, boli me to in to, pa imam probleme s tem in tem, pa ni denarja, pa ono in drugo in tretjo je slabo. In tako dalje. Kot kaže, smo Slovenci manični in pasivni depresivci, ki se počutimo nadvse udobno v poziciji žrtve, kar seveda pomeni, da nam zato ni treba početi/narediti prav nič. Skratka, samo jamrati in ležati na kavču (zadnje čase sicer dogajanja hvalabogu kažejo na druge čase, a ti so še izjemno oddaljeni). A vse je mogoče spremeniti - vsaj kar se tiče vedenjsko pogojenih danosti. Tako sem pretekli vikend sedel v priljubljenem lokalu, lagodno srkal dobro pivo ter se pomenkoval z znanci. Kaj je tukaj posebnega, sprašujete? Saj vendar za to, da sediš v priljubljenem lokalu, lagodno srkaš dobro pivo in se pomenkuješ z znanci, ni potrebnega nekega velikega napora, mar ne? A pazite - z znanci se nismo pomenkovali o vremenu, slabih časih ali podobnih kloakah, ampak o glasbi. Ta lokal je namreč zbirališče primorskih glasbenikov (da, tudi to sem na tem mestu že omenil) in beseda tukaj najpogosteje nanese na glasbo. Kakšen blagoslov! Namesto vsakodnevnega blata, za katerega sicer vsi vemo, da se dogaja, a kljub temu nismo najbolj veseli, če nam ga na glavo posipajo zmeraj znova in znova, se tukaj beseda suče okoli kakovostne glasbe; s tem seveda ne mislim na razne »gangnam style« kreature, ampak na avtorsko, kakovostno in doživeto glasbo. Pogovarjati se o glasbi; imeti resne, poglobljene in lucidne debate o muziki - to je nekaj, kar je, morda v današnjih časih še posebej, izjemno pomembno. Debatirati kakovostno o kakovostni stvari, ne pa nasedati vsakodnevnim minljivostim o tem in onem, je dandanes res dragocena danost. Kajti če dobro pomislite, se skozi debato o glasbi dotakneš tudi zgodovine, družbenih in socioloških tem, stanja duha in družbe. Ter samega sebe. In še dobro se sliši. Kolikokrat namreč slišimo, rečemo ali mislimo, da se nas ta pesem, ta komad dotakne, nas nagovori in tako drugače, a nekako ne osmislimo tega občutka in razpoloženja, ki ga sozvočje besed in tonov prikliče v nas. A to občutje, dragi moji, je nekaj, kar je neodvisno od trenutne politične situacije; je nekaj, kar človeka bogati, osvobaja - za razliko od tistih drugih stvari, debat in zavajanj, s katerimi nas futrajo vsak dan. Gregor Alič 8 Šta/m&FEDNlK Evropa in svet torek • 15. januarja 2013 London • V pričakovanju referenduma Izstop Britancev iz EU? EU je v novo leto vstopila v senci ugibanj o izstopu Velike Britanije, ob katerih je še kriza postala drugorazredno vprašanje. V pričakovanju govora predsednika vlade Davida Camerona o vlogi Otoka v uniji se vrstijo opozorila o pomenu njunega razmerja, pa tudi svarila pred histerijo, češ da je v tem težavnem odnosu še vselej prevladal pragmatizem. Konservativni premier Cameron se ob približevanju naslednjih volitev leta 2015 doma sooča z močnimi pritiski, naj izvede referendum o prihodnosti države v EU. Ker je od tega vprašanja odvisna njegova politična kariera, je Cameron Britancem obljubil, da jim bo po volitvah ponudil »pravo spremembo in izbiro«. Kaj točno to pomeni, bosta britanska in svetovna javnost predvidoma izvedeli v njegovem govoru o vlogi Britanije v uniji, ki so ga na Downing Streetu 10 napovedali za 22. januar. Pričakovati je referendum, a uganka je, na katero vprašanje bodo odgovarjali Britanci. Najboljša se po mnenju mnogih zdi najpreprostejša možnost: da ali ne članstvu v uniji, saj bi lahko imelo kakšno bolj zapleteno vprašanje nasproten učinek od tistega, ki ga želi Cameron - torej da je odgovor ljudstva »da«. Cameronov namen namreč ni ločitev Velike Britanije od EU, čeprav lahko nehote v skrajnem primeru doseže prav to, temveč da bi na novo opredelil njune odnose, tako da bi državi vrnil del suverenosti, ki jo je v preteklosti predala Bruslju. To bi evropskim partnerjem nedvomno povzročilo velik glavobol, a še vedno manjšega kot odhod. Stanje je resno, opozarjajo poznavalci britanske politične scene. A odnosi med Otokom in EU so bili vselej burni. Nekdanji francoski predsednik, general Charles de Gaulle, je dvakrat z vetom preprečil vstop Velike Britanije v tedanjo Evropsko skupnost, prvič leta 1963, ko je Britance označil za »trojanskega konja« ZDA, drugič leta 1967. Cameron tudi nikakor ni prvi britanski premier, ki mora poiskati težavno ravnovesje med britanskimi interesi in poglabljanjem integracije EU. »Železna dama« Margaret Thatcher se je na primer borila za britanski rabat in pristop države k Enotnemu evropskemu aktu, John Major pa z evroskeptiki ob pogajanju o maastrichtski pogodbi. A na koncu je vedno prevladal pragmatizem. Tudi tokrat celo v torijskih vrstah poudarjajo, da ni vse tako, kot se sliši. Konservativni politik Michael Heseltine, ki je bil pomemben član vlad Thatcherjeve in Majorja, je nedavno v pogovoru za BBC dejal, da večina torijcev, na čelu s Cameronom, želi ostati v EU. »Ne gre za to, kar slišite, gre za tišino večine,« je pojasnil. Cameron po besedah lorda Heseltina dobro ve, da Britanija zunaj EU ne more živeti, saj so njeni interesi že tisoč let odločilno prepleteni z evropskimi. Pri tem je spomnil na Enotni evropski akt, češ da tudi Thatcherjeva »po naravi ni bila Evropejka«, vendar je vedela, da je pristopitev k aktu v interesu Velike Britanije. A britanski premier je po Heseltinovih besedah pod velikim pritiskom, h kateremu prispeva tudi propaganda, ki jo širijo britanski mediji, ki »na najbolj grozljiv način nepravilno predstavljajo nacionalne interese«. Že samo resno premišljevanje o odhodu iz EU bi bilo po lordovem mnenju »katastrofalna odpoved lastnim interesom«. Ugledni britanski tednik Economist je pred časom takole povzel nekaj koristi od izstopa: država bi prihranila okoli osem milijard funtov letno, ki jih ne bi bilo treba plačati v evropski proračun, ker bi se osvobodila jarma skupne kmetijske politike, bi bila njena hrana cenejša, londonskemu Cityju ne bi bilo treba skrbeti zaradi grožnje evropskega davka na finančne transakcije. A stroški bi bili po navedbah časnika še veliko večji od koristi. Na primer, Velika Britanija bi izgubila velike prednosti notranjega trga, s šibkejšega položaja bi se morala na novo izpogajati o številnih dvostranskih trgovinskih sporazumih in njena vloga na svetovnem odru bi bila manjša. Vrsta visokih predstavnikov EU je v minulih dneh izpostavljala pomen unije za Britance in obratno. Izviren je bil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, ki je pomen obstanka Velike Britanije v uniji ponazoril z zanj značilno nogometno retoriko: »Če bi bil Britanec, bi bil nedvomno raje vezni igralec, kot sedel na klopi, saj s klopi kot rezervni igralec še nikoli nihče ni zadel gola.« A bolj kot evropska sporočila je odmevalo »prijateljsko opozorilo« z druge strani Atlantika. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je namreč javno izrazila zaskrbljenost glede morebitnega referenduma o prihodnosti Velike Britanije v EU in poudarila, da je »močan britanski glas znotraj EU« v ameriškem interesu. Razprava je torej burna, izid negotov, a glede na zgodovino odnosov med Otokom in EU je vseeno mogoče pričakovati, da se bo zgodba končala s pragmatičnim kompromisom, ne z dramatičnim odhodom Britancev iz unije. (sta) Taipei • Tajvanski izvoz se je lani zaradi mlahavega povpraševanja po mobilnih telefonskih aparatih znižal. Glede na leto 2011 se je vrednost izvoza te otoške države znižala za 2,3 odstotka na 301,1 milijarde ameriških dolarjev (230 milijard evrov). Izvoz mobilnih telefonov je upadel za 42,8 odstotka oz. 4,54 milijarde dolarjev. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pred dnevi sporočili s tajvanskega finančnega ministrstva, pa je vseeno opaziti znake okrevanja izvoza, ki je sicer gonilo rasti bruto domačega proizvoda. Peking • Kitajska bo v šestih letih gospodarsko prehitela ZDA, je ta teden napovedala kitajska akademija znanosti. Do leta 2049, ko bo država slavila 100. obletnico ustanovitve Ljudske republike Kitajske, pa bo azijska velesila postala najpomembnejša država na svetu, navedbe povzema francoska tiskovna agencija AFP. Napovedi je podala kitajska akademija znanosti v poročilu o zdravju držav. Povzel jih je kitajski časnik Global Times, ki sicer ne razkriva vseh podrobnosti. Tako na primer ni pojasnjeno, na podlagi katerih izračunov je napoved nastala. San Francisco • Ameriška banka Wells Fargo je lani ustvarila 18,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 19 odstotkov več kot v doslej rekordnem letu 2011. Prihodki so bili višji za šest odstotkov in so znašali 86,1 milijarde dolarjev, je danes objavila banka. Rekorden je tudi rezultat zadnjega četrtletja lani, v katerem je banka zabeležila 5,1 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. Prihodek se je povečal za sedem odstotkov na 21,9 milijarde dolarjev, kaže poročilo, objavljeno na spletni strani banke. Wolfsburg • Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen (VW) je lani prodal rekordnih 5,74 milijona vozil znamke Volkswagen, kar je 12,7 odstotka več kot predlani. Prodaja je porasla med drugim v ZDA, vzhodni Evropi in na Kitajskem, slabše pa se je družba odrezala v zahodni in južni Evropi, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Skupina VW je lani že do konca novembra presegla prodajo v letu 2011, decembra pa je prodaja znamke Volkswagen v primerjavi z decembrom leto prej porasla za več kot 30 odstotkov. Moskva • Rusija je odobrila 800 milijonov dolarjev (610 milijonov evrov) posojila Srbiji za modernizacijo njenih železnic, je danes sporočil ruski finančni minister Anton Siluanov po srečanju s srbskim kolegom Mladenom Djinkicem v Moskvi. Posojilo z letno obrestno mero v viši 4,1 odstotka naj bi zadostovalo za nakup novih lokomotiv in železniških tirov, je dejal Djinkic. Srbski finančni minister je tudi napovedal, da bo Srbija zaprosila Rusijo še za milijardo dolarjev posojila. Potrebujejo ga za stabilizacijo javnih financ, je pojasnil. Siluanov pa je dodal, da bodo v Moskvi o tej prošnji razmislili, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dunaj • Boj s posledicami dolžniške krize evrskih držav in upočasnitve rasti svetovnega gospodarstva bo trajal kar nekaj časa, leto 2013 pa bo za države srednje in vzhodne Evrope vendarle boljše, kot je bilo preteklo leto, napovedujejo analitiki italijanske bančne skupine Unicredit. Regiji za letos napovedujejo 2,9-odsto-tno rast BDP. Kot so opozorili v bančni skupini, je lani v srednji in vzhodni Evropi prišlo do ponovnega padca potencialne gospodarske rasti, a je bil ta manjši kot v letih 2008 in 2009 in je bil zlasti posledica zunanjih dejavnikov. (sta) Dunaj • V pripravi nov zakon Prepoved oglasov z retusirarnmi fotografijami Avstrija namerava kot prva evropska država sprejeti zakon, ki bo otežil objavo fotografij nerealistično popolnih teles, je obelodanila tamkajšnja ministrica za ženske Gabriele Heini-sch-Hosek. Gre za ukrep ob naraščajočem trendu motenj hranjenja med mladimi ženskami, na kar po mnenju ministrice vplivajo mediji in oglasi. Ministrica se namerava pri pripravi zakona zgledovati po Izraelu, ki že ima t. i. zakon photoshop - po programski opremi, s katero uredniki modnih revij ali oglaševalci izboljšujejo videz modelov, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Cilj Heinisch-Hosekove je z novim zakonom spremenjene fotografije v medijih oz. oglasih glede na stopnjo retušira-nja označiti z zeleno, rumeno oz. rdečo piko. Zelena bi pri tem pomenila manjši poseg, kot je glajenje kože, rdeča pa na drugi strani obsežne spremembe, kot je menjava delov teles z drugih fotografij. »To bi bil način, kako ustaviti norost spreminjanja,« je dejala ministrica. Prav tako želi ministrica prepovedati modele, kateri indeks telesne teže bi bil nižji od 18,5, pri čemer ji za zgled prav tako služi Izrael. To pomeni, da bi morala manekenka, visoka 1,70 metra, tehtati najmanj 53 kilogramov. (sta) Tokio • Japonska vlada sprejela stimulacijski paket 173 milijard evrov za gospodarstvo Foto: realestate.co.jp Japonska vlada pod vodstvom Šinza Abeja je sprejela stimulacijski paket za japonsko gospodarstvo, ki je težak 20.200 milijard jenov ali 173 milijard evrov. Z omenjenim paketom naj bi japonsko gospodarstvo doživeli dvoodstotno gospodarsko rast, poročajo tuje tiskovne agencije. Prav tako naj bi financirali velike javne gradbene projekte, s katerimi bi pospešili obnovo območij na severovzhodu države, ki so bili razdejani po uničujočem cunamiju leta 2011, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav tako naj bi na tak način dobili okoli 600.000 novih delovnih mest. Številni strokovnjaki sicer dvomijo, da bo paket imel dolgotrajen učinek na japonsko gospodarstvo. Predvsem naj bi šlo za začasno oživitev gospodarstva v deželi vzhajajočega sonca. Japonsko gospodarstvo je v recesiji in se sooča z močnim jenom, upadom izvoza, prav tako pa naj vpliva tudi kriza evroo-bmočja in naraščanje napetosti s Kitajsko, ki je največji trgovinski partner Japonske. S stimulacijskim paketom naj bi država izšla iz kronične de-flacije, ki pesti tretje največje gospodarstvo sveta že več let. V letu 2011 se je Japonsko gospodarstvo skrčilo za 0,6 odstotka, za lani pa podatka še niso objavili. »Z ukrepi bomo dosegli dejansko dvoodstotno gospodarsko rast. Ustvarili bomo tudi 600.000 delovnih mest. Ključnega pomena je, da prekinemo dolgoletno de-flacijo in visoki jen,« je ob tem dejal japonski premier. (sta) Praga • Drugi krog predsedniških volitev Za predsednika države Zeman in Schwarzenberg V drugem krogu prvih neposrednih predsedniških volitev na Češkem se bosta za položaj konec meseca pomerila nekdanji premier Miloš Zeman in sedanji zunanji minister Karel Schwarzenberg. Kot kažejo končni uradi izidi prvega kroga volitev, je Ze-man prejel 24,22 odstotka glasov, Schwarzenberg pa 23,40 odstotka. Kdo bo naslednik evroskep-tičnega predsednika Vaclava Klausa, bo tako znano šele po drugem krogu volitev, ki bo 25. in 26. januarja. 68-letni Ze-man, ekonomist po izobrazbi, je bil kot nekdanji vodja socialdemokratov (ČSSD) premier v letih 1998-2002, danes pa je častni predsednik Stranke državljanskih pravic, ki jo je ustanovil po izstopu iz ČSSD. S svojimi izjavami je večkrat poskrbel za napetosti v odnosih s tujino. Leta 2002 se je umaknil iz visoke politike in zaživel kot upokojenec. V letih 1968-1970 je bil član komunistične partije, iz katere pa je bil izključen zaradi nasprotovanja posredovanju sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem. Schwarzenberg pa je bil svoj čas eden najbolj priljubljenih čeških politikov in je veljal za enega od favoritov na predsedniških volitvah. Vendar mu je podpora znatno padla predvsem zaradi liberalnih reformnih politik njegove stranke TOP 09 v okviru sedanje vlade. Šele nekaj dni pred volitvami je začel pridobivati na priljubljenosti. Opazovalci poudarjajo, da je Schwarzenberg dobro vodil kampanjo in s svojimi prijemi pritegnil mlajše volivce, čeprav je sam decembra lani praznoval 75. rojstni dan. (sta) Frankfurt • ECB začenja s prenovo bankovcev Nov bankovec za pet evrov Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je danes v Frankfurtu predstavil nov bankovec za pet evrov, ki vključuje nekatere nove in izboljšane zaščitne elemente. V obtok bo prišel 2. maja, v naslednjih letih mu bodo sledili tudi bankovci za 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. Foto: ecb.europa.eu Novi evrski bankovec sodi v serijo Evropa in upošteva nova dognanja, ki jih je tehnologija bankovcev dosegla od uvedbe prve serije pred več kot desetimi leti. V vodnem znaku in na hologramu je portret Evrope - osebe iz grške mitologije, po kateri je nova serija dobila ime. Ponaša se z vpadljivo »smaragdno zeleno številko«, ki spreminja barvo iz smaragdno zelene v temno modro, na njej pa se pojavi tudi svetlobni val, ki potuje navzgor in navzdol. Vrsta kratkih reliefnih črtic ob levem in desnem robu bankovca zlasti slabovidnim ljudem olajša prepoznavanje bankovca. Ti zaščitni elementi bodo uporabljeni pri vseh novih bankovcih. Enostavno jih je mogoče preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«, so sporočili iz ECB. Bankovce izpred desetih letih bodo postopoma začeli umikati iz obtoka in bodo sčasoma prenehali veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Kljub temu bodo vedno obdržali svojo vrednost in jih bo mogoče v centralnih bankah 17 držav z evrom kadarkoli zamenjati za nove bankovce. (sta) RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri. torek • 15. januarja 2013 Gospodarstvo, obrt, podjetništvo ŠtajerskiTEDHiK 9 Ptuj • Slavko Šega, član upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Bitka za povrnitev zaupanja v zbornico Po lanskem pretresu je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije dobila novo vodstvo, v njen upravni odbor pa je bil imenovan Slavko Šega, lastnik mednarodno uveljavljenega podjetja, predsednik sekcije za promet pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, tudi član poslanskega zbora avto-prevoznikov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Član upravnega odbora OZ Slovenije je postal v zaostrenih razmerah tako v državi kot tudi na področju samega obrtništva in podjetništva. Predvsem pa je to velika odgovornost. Gre za obdobje, ki je eno najtežjih v dosedanjem delovanju obrtnega zborničnega sistema, ki potrebuje korenite spremembe. Vrniti pa bo treba tudi zaupanje v obrtno zbornico, obrtnike prepričati o tem, da je zbornični sistem zelo pomemben za slehernega, ki dela v obrti in podjetništvu, in da OZ Slovenije ni hiša, ki ropa obrtnike, temveč hiša, ki daje obrtnikom dragocene nasvete in je tudi najpomembnejši pogajalec z vlado, skupaj z vsemi 62 Območnimi obrtno-podjetni-škimi zbornicami, kar pomeni, da imamo obrtniki v vsaki od teh zbornic svojega predstavnika, dejansko pogajalca z vlado, z davčno upravo, z vsemi institucijami sistema, ki krojijo našo usodo, poudarja Šega. Obrtniki in podjetniki bi se zato še kako morali zavedati pomena naše organizacije, OZ Slovenije, vključno z ostalimi Območno obrtno-podjetni-škimi zbornicami. Na OZ Slovenije danes gledam drugače kot nekoč, čeprav sem že skoraj štiri desetletja njen član, ko vidim njen pomen, ker gre za posebno institucijo, ki jih v Sloveniji ni, ker je dejansko obrtniku in podjetniku zelo blizu, njena predstavništva, ki mu lahko nudijo takšno ali drugačno podporo, so mu na voljo v neposredni bližini, od izdaje obrtnega dovoljenja, licenc, možnostih izobraževanja, nasvetov in podobno. Obrtniki in podjetniki bi se morali zavedati, da članarina ni samo breme, ki jo moramo plačevati, morda je bil v preteklosti ta znesek previsok, nekateri obrtniki članarine niso plačevali, če niso dosegli osem tisoč evrov letnega prometa. Šega pravi, da 50 evrov, kolikor plačujejo največji obrtniki, tudi ni največji strošek, da ga ne bi mogli mesečno plačevati. Obrtnik za 20 evrov mesečne članarine dobi veliko, veliko informacij, če jih seveda želi sprejeti. Vsi člani dobivajo revijo Obrtnik, veliko koristnih informacij pa prinesejo tudi lokalna glasila, ki jih izdajajo v Območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Dejstvo je, pravi Šega, da se vsi skupaj teh informacij premalo poslužujemo, znamo pa na veliko kritizira- ti, kako od te institucije ne dobimo veliko. »Če bi revijo Obrtnik vsaj enkrat mesečno prelistali, prav tako tudi lokalna obrtniška glasila, bi se nabralo informacij za več kot 20 evrov. Vsak obrtnik, če samo omenim prevoznike, dnevno potrebuje veliko informacij, vse to lahko dobi na lokalnih zbornicah ali pa v centrali v Ljubljani. V prevozniški dejavnosti potrebujemo licence, izobraževanje, vsak voznik se je v enem letu obvezen sedem ur izobraževati, vse to dobimo v naši obrtniški organizaciji po ugodnih cenah, nekatera izobraževanja so tudi brezplačna. K temu pa velja dodati še trošarine na gorivo, ki jih dobimo povrnjene avtoprevozniki, subvencije, ki smo jih dobivali v preteklosti. V letu 2012 pa smo uspeli znižati tudi cestnine za deset odstotkov, država je sicer zahtevala 20-odstotno povišanje, mi pa smo uspeli cestnino celo znižati,« spominja Šega, ki hkrati tudi pove, da ima že samo s tem prevoznik plačano članarino za dve leti. »Prevozniki pa smo si kot edini v Sloveniji izborili 30-dnevni plačilni rok, na kar so nekateri pozabili, s tem smo rešili marsikaterega prevoznika, ki danes več morda ne bi delal. Če ostanem v prevozništvu, moram omeniti velike probleme, ki jih imamo v tujini, še posebej z zaplembami kamionov, ki so pogoste v Rusiji, na Madžarskem, v Italiji. Sekcija za promet pod okriljem OZ Slovenije je vse te probleme reševala. To je naloga, ki bi jo sicer morala reševati država, zunanja politika. Sekcija za promet ima pomembno vlogo v tujini.« Za ohranitev obveznega članstva V državah, s katerimi se Slovenija rada primerja, med drugim Nemčijo, ki je tudi eden izmed najpomembnejših gospodarskih partnerjev, je članstvo v obrtni zbornici obvezno, tam si ne znajo zborničnega sistema predstavljati brez obveznega članstva. Kot pravi Slavko Šega, se novi ljudje v zborničnem sistemu še kako zavedajo svojih odgovornosti, ki jih imajo pri tem, da povrnejo zaupanje vanj, prejšnje vodstvo je to zaupanje na nek način zapravilo nehote. Upajo pa tudi, da bodo uspeli s prizadevanji za ohranitev obveznega članstva ne glede na referendum, na katerem je sicer manjšina odločila v imenu večine in s katerim so si člani sami naredili največjo uslugo. Udeležba na referendumu je bila 12-odsto-tna. Na referendum, ki so ga spodbudili tako politiki kot obrtniki sami, v tej smeri je šlo tudi delovanje Gospodarske zbornice Slovenije, so prišli predvsem tisti, ki so bili z delom obrtniške organizacije resnično nezadovoljni. Po predstavitvi prednosti in slabosti predlaganih sprememb na področju zakonske ureditve obrti oziroma novega obrtnega zakona, odboru za gospodarstvo v državnem zboru in nekaterim poslancem so jih predstavili 10. januarja, so po mnenju Slavka Šege dobili potreben dragocen čas, v katerem bodo lahko okrepili aktivnosti za to, da obvezno članstvo ostane, v nasprotnem bo obrtna zbornica zdesetkana in bo tudi izgubila pogajalsko moč nasproti države, saj 17. januarja zakona Državni zbor ne bo obravnaval. Žalostno pa je bilo to, da poslušalcev, ki bi slišali obrtniško plat zgodbe, ni bilo veliko, šlo pa je do neke mere tudi za spopad med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, čeprav bi morali skupaj delovati in utirati pot obrtnikom in podjetnikom. Gre za to, da imamo v tej Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije prostor obrtniki in podjetniki, zato ji moramo dati še večjo veljavo, kot jo je imela v preteklosti, poudarja Šega. To pa bomo dosegli s pravim pristopom, s pravim načinom ponujanja uslug našim članom si bo ta hiša povrnila ugled in zaupanje. Novo zbornično vodstvo se je lotilo temeljite preveritve sistema samega, ob kadrovski sanaciji so potegnili še nekatere druge potrebne poteze. »Naš cilj danes je, da prepričamo vlado, predvsem pa poslance, da ne bodo glasovali za ukinitev obveznega članstva. To je naša prednostna naloga. Razmišljamo pa tudi o opciji neobveznega članstva. Še vedno upamo, da bomo uspeli, saj delujemo na podlagi argumentov. Obrtnike in Na seminarju so znani frizerji Fridžo, Smiljan Škarica, Tine Gros in Sašo Fenos predstavili svoje frizerske navdihe različnih stilov, barvnih kombinacij in dolžin. K sodelovanju so povabili tudi mlade frizerje; nekateri so svoje lasne kreacije predstavili prvič, nekaj jih je sodelovalo že lani. Z novimi barvami so svoje barvne kolekcije predstavili iluministi. Na drugem inspirativnem podjetnike bi radi prepričali o nujnosti obstoja sistema, katerega člani smo. Obrtniki in podjetniki bi se morali zavedati, da bi morali biti člani ene od organizacij, ki bo ščitila njihove interese. Četudi bo uveljavljeno prostovoljno članstvo, bi se tega morali še kako zavedati, da bo brez vključenosti v organiziran sistem delovanje oteženo, ker ne bodo mogli nikjer črpati potrebnih znanj in informacij seminarju striženja in oblikovanja las, ki je privabil udeležence iz različnih slovenskih krajev, niso pokazali samo vrhunskih lasnih kreacij, dopolnili so jih tudi s ptujskimi dosežki na modnem področju. Svoje modne oblačilne kreacije sta predstavili Sanja Veličkovic in Sabina Hameršak, z lesenim nakitom pa je celotno podobo zaokrožil Srečko Molk. Sodelovali sta še Optika Kuhar in revija Frizer. tako kot doslej. Veliki sistemi imajo tovrstno podporo, mali sistemi si je ne morejo privoščiti. Trdim, da več kot 50 odstotkov malih obrtnikov brez obveznega članstva ne more funkcionirati, ker nima znanja o davčnem svetovanju, o financah, zaposlovanju, najosnovnejšem podjetniškem znanju. Ti potrebujejo močno in strokovno organizacijo, to pa je obrtna zbornica, ki sega skoraj v vsako vas. Ob uvedbi prostovoljnega članstva bodo nekateri podjetniki in obrtniki plačevali višje članarine kot doslej, pri tem pa je tudi jasno, da bo doseženih bonitet deležen tudi tisti, ki ne bo vključen v noben sistem,« še pove Slavko Šega, ki je prepričan, da ima obstoječi zbornični sistem številne prednosti in koristi, ki se jih obrtniki premalo zavedajo in tudi poslužujejo. Če bo ostalo obvezno članstvo, je pričakovati, da se bo članarina znižala. Kar pa zadeva samo prevozništvo, bo letošnje leto še težje, kot je bilo leto 2012. Med drugim prevozniki več ne bodo deležni trošarin od goriva, takšna je vsaj napoved. MG Dogodek so poživili z glasbo in plesom. Kot je povedal Sašo Fenos, je seminar nastal v sodelovanju z OOZ Ptuj in Prokozmetiko Ptuj. Že sedaj vabijo vse, ki bi želeli sodelovati na tretjem tovrstnem seminarju, ko bodo podrobno predstavili tehniko striženja in barvanja. Odprti so za kreativno ustvarjanje na različnih področjih. MG Ptuj • Drugi frizerski seminar Vrhunski ustvarjalci skupaj Po odmevnem prvem inspirativnem seminarju v letu 2011, je na odru Mestnega gledališča Ptuj novembra lani poteka drugi tovrstni seminar pod naslovom That's it 2, s poudarkom na striženju in oblikovanju las. 10 Štajerski TEDNIK Od tod in tam, poslovna sporočila torek • 15. januarja 2013 Ptuj • Nova premiera mestnega gledališča Bozic bo v ptujskem gledališču sele Jutri Jutri bo na odrskih deskah Mestnega gledališča Ptuj odigrana premiera predstave JoZef in Marija. Gre za zgodbo, ki Jo ustvarjalci opisujejo kot trpko, čustveno, duhovito in energično in ki kljub temu da Je bila spisana pred več desetletji, odraZa duh današnjega časa. Pod reZijo te predstave se je Ze pred 30 leti podpisal znameniti reZiser Dušan Mlakar, ki jo je na oder postavil tudi tokrat. „Skoraj vse, kar vem o gledališču, sem se naučil od tega gospoda," je na predstavitvi predstave Jožef in Marija o režiserju Dušanu Mlakarju dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Kot pravi, si štejejo v čast, da jim je uspelo tako dobrega in priznanega režiserja zvabiti na Ptuj in ga prepričati, da zgodbo uprizori ravno v najstarejšem slovenskem mestu. Po besedah Srpčiča je predstava izjemno aktualna in odraža duh sedanjega časa, posebna pa je tudi zato, ker v Mestno gledališče Ptuj božič prinaša šele januarja. Gre namreč za zgodbo, katere čas dogajanja je postavljen na božični večer. Marijo in Jožefa, ki ju združi usoda in se ravno na božič znajdeta v nakupovalnem središču, igrata dva igralca zrele generacije, ki sta tokrat prvič nastopila kot igralca v predstavi Mestnega gledališča Ptuj, in sicer Anica Kumer in Sandi Pavlin. Gre za sanjsko ekipo, ki se je med pripravo predstave zelo dobro ujela, je povedal režiser Dušan Mlakar. „Delo je silno trpko, zaboli tako srce kot duša, a obenem v sebi tako kot vsa velika dela nosi ogromno humorja in energije človeka, ki se nahaja Foto: Stanislav Zebec - Stanč Igralca Anica Kumer in Sandi Pavlin na dnu socialnega življenja, a se z energičnostjo preživetja vendarle ohranja," je o predstavi povedal Mlakar. Ravno to predstavo je na odrske deske postavil pred natanko 30 leti, takrat je prvič režiral delo Petra Turrinija. Zanj je to izjemno zanimiv avtor, čigar dela je na oder postavil večkrat in ga je tudi osebno spoznal. Kot še dodaja Mlakar, sta igralca, ki igrata Jožefa in Marijo, idealna protagonista, celoten rezultat pa bo, kot pravi, na premieri jutri in ka- sneje na ponovitvah ocenjevala publika. Da se zelo veseli trenutka, ko bodo stopili na oder in publiki pokazali rezultat svojega dela, pa pravi igralka Anica Kumer, ki je svojo prvo glavno vlogo v profesionalnem gledališču odigrala ravno v predstavi, ki jo je režiral Mlakar. Prepričana je, da bo prvo sodelovanje z Mestnim gledališčem Ptuj obrodilo dobre sadove, saj kot pravi, na Ptuju in v gledališču prevladuje pozitiven duh. Z lepo, težko in obenem pomembno vlogo pa se je spopadel tudi njen soigralec Sandi Pavlin, ki pravi, da zgodba, ki jo bodo uprizorili, odraža krhko usodo človeka. „Gre za tekst, ki je kljub temu, da je bil spisan pred 30 leti, zelo aktualen," pa pravi Simona Šerbinek, ki je pri ustvarjanju sodeloval kot lektor in šepetalec. Da je dejansko tako, je prepričan zaradi dejstva, da je Turrini pasti kapitalizma, o čemer zelo pogosto govorimo danes, opisoval že pred več desetletji. Dženana Kmetec Ptuj • Nova brezplačna usposabljanja za odrasle Tudi odrasli se lahko še marsikaj naučijo Konec lanskega leta so na ptujski Biotehniški šoli izvajali brezplačna strokovna usposabljanja za odrasle, nadaljujejo pa jih tudi v tem letu. Ponujajo vrsto zanimivih predavanj, seminarjev, tečajev in delavnic s področja kmetijstva, gozdarstva in Zivilstva. Cilj brezplačnih strokovnih usposabljanj, ki so jih na Biotehniški šoli Ptuj pričeli jeseni lani, je izboljšati raven produktivnosti ter inovativnosti dela v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu. Gre za tematsko in vsebinsko raznolika usposabljanja, na katerih si slušatelji lahko pridobijo uporabno znanje tako v teoriji kot v praksi. Po pričakovanjih je ravno praktično delo bilo izjemno priljubljena oblika usposabljanja, saj so na šoli nudili več praktičnih znanj in veščin, ki so privabila največ slušateljev. Tako so se udeleženci lotevali ureditve zeliščnega in kmečkega vrta, predelovali sadje, pletli košare iz vrbovih šib ... „Usposabljanja smo izvajali v obliki seminarjev, delavnic, predavanj, tečajev, praktičnega prikaza na terenu; pri petih usposabljanjih pa smo kandidate popeljali tudi na strokovno ekskurzijo," pojasnjuje Dušan Meznarič z Biotehniške šole Ptuj. Ker se je izkazalo, da si odrasli želijo dodatno znanje s področja kmetijstva, gozdarstva in živilstva, bodo usposabljanje nadaljevali tudi v teh mesecih. Vse do junija čaka vse, ki jih to zanima, drugi sklop usposabljanja. S tem pa priložnosti, da se naučijo kaj novega, še ne bo konec, kajti jeseni bodo namreč izvedli še tretji sklop. Kot pojasnjuje dr. Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, so za kandidate v drugem sklopu, ki bo potekal do junija, pripravili 15 oblik brezplačnega usposabljanja. Tokrat se bodo spoznavali s čebelarstvom, trženjem in prodajo na kmetijskem gospo- darstvu, ponovno bodo pletli iz vrbovih šib, se lotili prireje mleka, izdelave spominkov in dekoracij na tradicionalni osnovi, zanimivo pa bo tudi spoznavanje zakonodaje na področju kmetijstva. To so le nekatere izmed tem, ki jih bodo predstavili, seznam vsebin, ki jih pripravljajo, pa je še precej daljši. Kot pojasnjujejo na Biotehniški šoli Ptuj, se lahko na usposabljanja, ki so za slušatelje povsem brezplačna, prijavijo fizične osebe, ki so nosilci, namestniki in člani kmetijskega gospodarstva ali lastniki zasebnega gozda, ter osebe, zaposlene pri pravni osebi, ki se ukvarja s kmetijsko, gozdarsko ali živilskopredelovalno dejavnostjo. Prijave že sprejemajo v tajništvu Biotehniške šole Ptuj, termini usposabljanj in podrobnejši opis vsebin pa je objavljen tudi na njihovi spletni strani. Dženana Kmetec Ludvik Kotar, Radio Ptuj Komentar tedna Državni svet v roko civilni družbi, državi pa vizijo! Slovenija prednostno potrebuje vizijo in program razvoja na vseh področjih, torej svojo strategijo države in družbe. To mora biti prednostna naloga politike in tudi civilne družbe, kar bi sicer moralo biti opravljeno že pred leti! Brez tega bo stanje takšno, kot je sedaj. Ker nimamo vizije in programa, delamo od danes na jutri in nas vse preseneča. In zaradi tega in nesposobnosti - ali res samo to, ali je v ozadju kaj drugega - nam gre vedno slabše, nismo sposobni voditi velikih sistemov, ki so in še padajo kot domine, podjetja vodijo ljudje brez vizije in idej o novih produktih in trgih, očitno samo z nalogo pridelati dobiček za lastnike in tako poplačevati nakupe firm. In to kljub številnim univerzam in visokim šolam, ki producirajo kader že vrsto let. Zato pa se sedaj vsa družba in zlasti ekonomska stroka ter seveda politiki in poslanci ukvarjajo s tem, kako porabiti to, kar drugi ustvarijo. Ne očitam nikomur, le ugotavljam, da ne delamo pravih stvari, ker je rezultat slab! Torej takoj pripraviti vizijo in strategijo te države in družbe, če je potrebno, jo sprejeti na referendumu. Potem pa jo parlament in vlada, ne glede na sestavo, morata izvajati in seveda po potrebi prilagajati trendom v svetu. Drugo področje so protesti po državi in predlogi politike o političnem sistemu in popravkih. Številno bi moralo biti opravljeno že davno, česar pa poslanci niso storili. Zato so s političnimi strankami najbolj odgovorni za stanje! Sprejeti bi morali takšno zakonodajo, ki bi delovala v praksi in onemogočala zlorabe in neizvajanje, kar je danes nacionalni šport. Tega niso storili, pa bi morali, sicer so samo izvrševalci strankarske ali vladne politike! Moralo pa bi biti obratno! Eden od predlogov je ukinjanje državnega sveta. Takšnega, kot je bila dosedanja sestava in kot je nova, resnično ne potrebujemo, ker so si ga prisvojile politične stranke in delno nekatere interesne skupine. Sem za to, da se ga ne ukine, temveč da ga prevzame civilna družba, torej ljudje, ki sedaj protestirajo in zahtevajo korenite spremembe. Sestavljajo naj ga torej predstavniki civilne družbe, zato mora eden od pogojev biti, da na volitvah v državni svet ne smejo sodelovati člani političnih strank! Dogovoriti je seveda treba marsikaj, ker bodo blokade na tej poti s strani politike velike. S tem bi se približali pravemu nadzoru nad oblastjo in strankokracijo, ki je prevzela Slovenijo, ter v politiko in vodenje države in družbe začeli vključevati ljudi, ki sedaj, ker niso člani strank, te možnosti praktično nimajo! Tako bomo prišli do novih obrazov in novih načinov dela v politiki, ki se v dosedanjem delu ni izkazala, prej razočarala. To bo potem demokracija ali vladavina ljudstva. Zavedam se, da so poslanci izvoljeni na volitvah in po tej plati predstavniki ljudstva. Vendar v praksi ni tako, žal. Zato razmišljanje o takšnem predlogu in pobudi. Foto: Mirko Lovrec Udeleženci tečaja pletenja iz vrbovih šib Nikola Bistrovič »Punce so dojele ideologijo« Stran 12 Namizni tenis Namesto Paviča in Slo-deja nastopila kadeta Stran 12 Tenis Zidanškova do naslova med dvojicami Stran 13 Kegljanje Ptujska moška ekipa ugnala vodilne Stran 13 Mali nogomet Rim in KPŠ sta si že zagotovila končnico Stran 14 Tomi Matjašič Ostati na drugem mestu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL V soboto z Roltekom Dobom Foto: Črtomir Goznik Za nogometaši Aluminija je prvi teden priprav na spomladanski del sezone. Večina slovenskih prvoli-gašev je pretekli teden začela priprave na spomladanski del sezone, med njimi so bili tudi Kidričani. Ti so prve dni vadili pod vodstvom Milenka Potočnika, v četrtek pa je prvi trening z ekipo opravil prvi trener Bojan Flis. Na igrišču z umetno travo je pod reflektorji vadilo od 23 do 25 nogometašev. Od ponedeljka do petka so vadili enkrat dnevno, v soboto sta bila na sporedu dva treninga, nedelja je bila namenjena počitku. V Kidričevem pa še vedno ni nobenih potrjenih novic glede prihodov nogometašev, ki bodo zakrpali luknjo ob odhodih Kašnika, Brezovačkega, Kožarja in Režonje. Uprava je sicer v kontaktu z nekaterimi posamezniki in klubi, a do podpisa kakšne pogodbe doslej še ni prišlo. Do začetka spomladanskega dela prvenstva je sicer še več kot mesec in pol, vendar si vsak trener želi čim prej uigravati moštvo, na katero bo računal tudi v prvenstvenih bojih. Po slabih dveh tednih tre- ningov bo v soboto že na sporedu prva pripravljalna tekma; v Kidričevem bo gostovala ekipa Rolteka Doba. Z njo je ekipa Aluminija v 2. ligi vedno igrala enakovredne in zanimive partije. Dob prezimuje na 2. mestu lestvice 2. SNL, v kateri ima za vodilno ekipo Zavrča le dve točki zaostanka. Gre za ekipo, ki si je na igrišču priigrala mesto v elitni slovenski ligi, a se uprava ni odločila za napredovanje. Največ težav pri Muri Ta ponedeljek bi morali priprave kot zadnji izmed prvoli-gašev pričeti tudi nogometaši Mure, a je bil uvodni trening prestavljen zaradi finančnih težav kluba. Zaradi teh klubu grozi stečaj, precej nogometašev pa se je že odločilo za arbitražo, s katero želijo prekiniti pogodbe in kariero nadaljevati v drugih klubih. V Murski Soboti so imeli v jesenskem delu sicer sijajno ekipo, ki je naredila odmeven rezultat v Pokalu Evropa. Nekoliko slabše jim je šlo v prvenstvu (zaradi prej omenjenih težav z izplačili), številni nogometaši pa bodo brez težav našli nove klube. Doslej so odhod že napovedal Matic Maruško, Denis Kramar, Leon Sreš, Jure Travner, Dragan Jelič, Arpad Vaš, Erik Jan-ža, Nusmir Fajic je že prestopil v Maribor, kamor naj bi odšel tudi Mate Eterovic. JM AL d.o.o. I telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARSAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo Nogomet • Reprezentanca Slovenije Namesto Kopra Slovenija in BiH v Ljubljani Nogometna zveza Slovenije se je zaradi povečanega zanimanja za prvo letošnjo pripravljalno tekmo slovenske članske reprezentance, ki bo 6. februarja 2013, odločila, da tekmo med Slovenijo in BiH iz Kopra prestavi v Ljubljano. Prva tekma Srečka Katanca na selektorski klopi Slovenije po letu 2002 je med slovenskimi nogometnimi privrženci vzbudila veliko zanimanja, ker pa je izredno zanimanje za tekmo tudi s strani nogometne zveze BiH oziroma bosansko-hercego-vskih navijačev, je vodstvo NZS ponovno preučilo vse poglede organizacije tekme in odločilo, da bo tekma odigrana v ljubljanskih Stožicah. Tekma se bo 6. februarja pričela ob 18. uri, pravico pa bodo delili češki sodniki. Selektor Srečko Katanec bo prvi seznam reprezentantov objavil 22. januarja na novinarski konferenci, medtem ko se bo prodaja kart pričela že v sredo, 16. januarja, preko ustaljenih prodajnih mest NZS. Futsal • Meddržavno srečanje Skandinavci v Kidričevem v zaključku položili orožje Foto: Črtomir Goznik Slovenska futsal reprezentanca je v četrtek v Kidričevem v prijateljskem srečanju ugnala izbrano vrsto Norveške. Slovenija -Norveška 3:2 (2:1) STRELCI:0:1 Isaksen (2), 1:1 Drobne (9), 2:1 Osredkar (20), 2:2 Ahmed (24), 3:2 Vrhovec (39) SLOVENIJA: Vrhovec, Fetič, Jo-flič, Osredkar, Puškar, Drobne, Ro-sič. Trener: Andrej Dobovičnik. Športna dvorana v Kidričevem je bila v četrtek prizorišče mednarodne prijateljske futsal tekme med Slovenijo in Norveško. Naša izbrana vrsta je nastopila v oslabljeni sestavi, saj so manjkali Melink, Modrej in Čujec. Slovenski reprezentanti so kljub temu zaigrali dobro in takoj prevzeli pobudo. Do prvega vodstva na srečanju pa so se vseeno prvi dokopali gostje. Ti so povedli v 2. minuti, naši pa niso bili najbolj razpoloženi v zaključkih akcij. V sredini polčasa in ob koncu prvega dela jim je vseeno uspelo ugnati gostujočega vratarja, s čimer so si pred nadaljevanjem uspeli priigrati prednost. V drugem polčasu so Norvežani uspeli hitro izenačiti in borba za vodstvo se je pričela znova. Slovenci so si pred domačimi navijači bolj želeli zmage, kar jim je z golom Vrhovca v predzadnji minuti tudi uspelo doseči. Danilo Klajnšek Tina Maze - v krogu najboljših vseh časov O uspehih Tine Maze v letošnji sezoni bi lahko praktično vsak teden popisali pole papirja, 29-letna Korošica pa s svojo ekipo še naprej postavlja vedno nove mejnike. Tako je v avstrijskem St. Antonu v nedeljo dosegla svojo prvo superveleslalomsko zmago v svetovnem pokalu, s čimer je zaključila šopek zmag v vseh disciplinah alpskega smučanja. S tem je postala šele šesta smučarka v zgodovini, ki je slavila v vseh disciplinah: slalomu (1 zmaga), veleslalomu (12), superveleslalo-mu (1), smuku (1) in kombinaciji (2). Na aleji slavnih se je pridružila Avstrijki Petri Kronberger, Švedinjama Pernilli Wiberg in Anji Parson, Američanki Lindey Vonn in Hrvatici Janici Kostelič. Ta uspeh je izjemen tudi iz psihološkega stališča: Tina je pred dvema tednoma na Sljemenu odstopila prvič v tej sezoni, že po nekaj tekmah pa je s svojo izjemno željo po zmagoslavju znova na najvišji stopnički. Zagrebški neuspeh ni v ničemer zamajal njene zmagovalne miselnosti, ampak je le prilil dodatnega olja na ogenj želji po zma- gi. Ni treba ponavljati, da je Tina rojena borka in šampionka, ki pa ji v preteklosti ni bilo prav nič podarjenega. Reprezentančna in pozneje samostojna pot je bila velikokrat posuta s trnjem, skozi katerega pa se je njeno smučarsko znanje izbrusilo do sijaja diamanta. To ji ne bi nikoli uspelo brez podpore ekipe, znotraj katere v letošnji sezoni očitno vlada prava »kemija«. Na dolgih napornih skupnih poteh in treningih si je težko zamišljati, da vse stvari delujejo popolnoma sinhrono, a ekipi a-Maze team to letos očitno uspeva. Na veselje vseh sloven-skihprivržencev smučanja... Na Mariborskem Pohorju bosta 26. in 27. januarja letos potekali tekmi svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu, ob letošnjih Tininih uspehih pa je povsem jasno, da to ne bosta običajni tekmi. Če se je v najboljših letih slovenskega (in hrvaškega) alpskega smučanja pod Pohorjem v dveh dneh zbralo približno 25 tisoč navijačev, potem si upam že sedaj trditi, da bo letos ob koliko-toliko normalnih vremenskih razmerah zagotovo presežena številka 30 tisoč. Dejansko mislim, da jih bo še kakšnih tisoč več! Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 15. januarja 2013 Rokomet • Nikola Bistrovič, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Punce so dojele ideologijo Za rokometašicami Merca-torja Tenzorja, edino ptujsko kolektivno ekipo v 1. ligi, je polovica prvenstva. Ptujčanke so osvojile 9 točk, kar po odigrani polovici prvenstva zadostuje za 7. mesto. Glede na to, da je ekipa zelo mlada, se ni mogla izogniti velikim oscilacijam v igri, kljub temu pa so v klubu z osvojenim lahko zadovoljni. Glavni cilj - obstanek v ligi -je skorajda že izpolnjen, kar je lepa priložnost za dokazovanje mladih moči v nadaljevanju. Poteza vodilnih mož, da stavi na doma vzgojene rokometa-šice, se je izkazala za več kot pravilno. Strateg Nikola Bistrovič je priložnost ponudil velikemu številu mlajših igralk in velika večina je ponujeno izkoristila. Polovica prvenstva je za vami. Osvojili ste 9 točk. Ste zadovoljni? N. Bistrovič: »Z osvojenimi devetimi točkami smo vsekakor zadovoljni, ko pa pogledamo bolj podrobno, pa lahko ugotovimo, da se je precej srečanj končalo v tesni končnici. Nekatere v našo korist, več pa jih je bilo tokrat - za razliko od lanske sezone - v prid tekmic. Glede na vse spremembe pred sezono in glede na postavljene cilje se mi zdi to nekako realen izkupiček.« Glavni cilj pred sezono je bil obstanek v družbi najboljših. Ta cilj je praktično že dosežen. N. Bistrovič: »Teoretično je sicer še vse skupaj odprto, vendar sta ekipi Logatca in Sežane za kakovostno stopnjo pod nami in menim, da je obstanek že zagotovljen. Vsekakor pa se bo nadaljevalo »zorenje« te mla- de ekipe; če še malo karikiram: začeli smo z otrokom, ta otrok je v pol leta zrasel v adolescenta, saj so punce dojele ideologijo. Obramba se izboljšuje, tako da smo cilje pomaknili malenkost više. Konkretno to pomeni borbo za 8. mesto.« Nihanja v ekipi so vseeno precejšnja. Na eni strani ste odigrali fantastični tekmi z Veplasom in Krko, na drugi strani pa se vam je 'primeril' Logatec. N. Bistrovič: »Tako je. Za prvo srečanje z Velenjčanka-mi sem vedel že iz izkušenj, da imamo možnosti, saj gre tu za visoko stopnjo motivacije. Obenem je bil za nami dolg premor, tako da nismo natanč- no vedeli, kam kdo sodi - menim, da smo uvodno srečanje dobili na »navdih«. Potem pa se te zadeve v nadaljevanju nekako izravnajo. Tako smo v Logatcu izgubili neverjetno srečanje: to je približno tako, kot če bi v nogometu Maribor premagal madridski Real ali pa vsaj remiziral. Padli smo pod pritisk polne dvorane, punce se nikakor niso znašle. Glede tekme s Krko pa sem osebno pričakoval zmago, saj je ekipa rasla, poleg tega pa so dekleta vedno bolj osvajala obrambo 5-1, s katero smo slavili v Naklem. Proti Krki pa smo bili res boljši, a le 53 minut. Favo-ritinje smo nadigrali v vseh elementih, a na koncu nas je Namizni tenis • 1. SNTL (m) Namesto Pavica in Slodeja kadeta Šegula in Masten-Toplak Ptuj - Kema Puconci I 0:5 Šegula - Ropoša 0:3, Krušič -Škraban 1:3, Toplak - M. Horvat 0:3, Krušič - Ropoša 0:3, Šegula -M. Horvat 0:3 V soboto so bila odigrana srečanja 11. kroga v 1. moški ligi. Na Ptuju je v tem krogu gostovala vodilna ekipa lige, Kema Puconci I. Ta je bila izrazit favorit, saj je še edina nepo-ražena ekipa lige. A tokrat je imela še bistveno lažje delo od pričakovanj, saj v ptujski ekipi nista nastopila najboljša igralca, Bojan Pavič in Matic Slodej. »Ne gre za noben upor' ali štrajk', tudi težave z denarjem niso problem: sam sem nekoliko bolan, Matic pa ima obveznosti na fakulteti. Tako smo se v dogovoru z upravo odločili, da damo raje priložnost mladim, česar se zelo pogosto poslužujejo tudi druge ekipe. Dejstvo je, da tudi v preteklih sezonah, ko smo imeli v ekipi še Piljaka, nismo nikoli ugnali Keme, ki je zares močna ekipa. Tako je bilo najbolje, da Luka Krušič in kadeti odigrajo srečanje in si pridobijo nekaj izkušenj,« je potezo opisal Bojan Pavič. Foto: Črtomir Goznik Marsel Šegula je po vrnitvi iz mednarodnega kadetskega turnirja na Madžarskem nastopil še na tekmi prve državne članske lige. Temu je obenem zelo žal, da na Ptuju letos niso uspeli obdržati Danila Piljaka, saj bi zaradi težav ostalih ekip lahko resno računali na zelo visoka mesta v prvenstvu. A denarja - tako kot v večini klubov - tudi na Ptuju ni na pretek in je treba z njim ravnati kar najbolj preudarno. Ptujski podmladek je tako v soboto res dobil priložnost igranja s trenutno najboljšo slovensko ekipo. Edini niz v dvoboju je osvojil Luka Kru-šič v dvoboju s Škrabanom, kadeta Marsel Šegula in Jernej Masten Toplak pa sta lahko samo uživala v dvobojih in poskušala osvojiti kakšno posa- 1. SNTL(m) REZULTATI 11. KROGA: Ptuj - Kema Puconci I. 0:5, Zavarovalnica Maribor - Litija 5:3, Krka - Iskra Lektrika 5:2, Sobota - Tempo Ve- lenje 5:2, Kema Puconci II. - Edigs Mengeš 2:5. 1. KEMA PUCONCI 11 11 0 22 2. ZAVAROVALNICA MARIBOR11 10 1 20 3. KRKA 11 8 3 16 4. I LIRIJA 11 5 6 10 5. TEMPO VELENJE 11 4 7 8 6. ISKRA LEKTRIKA 11 4 7 8 7. PTUJ 11 4 7 8 8. KEMA PUCONCI II. 11 3 8 6 9. SOBOTA 11 3 8 6 10. EDIGS MENGEŠ 11 3 8 6 Ptujski ženski rokometni klub sicer nima članske reprezentant-ke, ima pa pet reprezentantk v nižjih selekcijah. Vse skupaj verjetno jemljete kot potrditev dobrega dela? N. Bistrovič: »Vsekakor je to potrditev in neko priznanje klubu. Trenutno imamo pet reprezentantk, tri kadetske: Gordana Žiher, Barbara Borovčak in Sindi Zorec, ter dve mladinski: Barbara Se-linšek in Tina Tumpej. Na tem jedru bo slonela naša ekipa za bodočnost. Punce niso zbrane po naključju. Nekatere so bile izbrane po talentu, druge pa predvsem po odnosu do dela in disciplini. Za vrhunskost rabiš vse naštete elemente, in če bodo dekleta to združila, so na dobri poti, da uspejo in da morda katera izmed njih pride celo do članske izbrane vrste. Tu mislim, da je v najboljšem položaju Barbara Borovčak, predvsem glede višine, medmišične koordinacije in hitrosti izmeta, vendar pa mora še veliko delati na tistih stvareh, o katerih sem že govoril.« Foto: Črtomir Goznik Nikola Bistrovič (desno): »Trenutno imamo pet reprezentantk, tri kadetske: Gordana Žiher, Barbara Borovčak in Sindi Zorec, ter dve mladinski: Barbara Selinšek in Tina Tumpej. Na tem jedru bo slonela naša ekipa za bodočnost.« zmanjkalo. Predvsem gre tu za izkušnje.« Ptujska rokometna mladost v 1. ligi pridno nabira izkušnje, toda za vse verjetno ne bo prostora. Ali pač? N. Bistrovič: »Tako je praktično v vseh športih. Če si pri mlajših selekcijah še ne vem kako dober, če izstopaš, predvsem mislim na talent in morfološke sposobnosti, je tisto, kar te obdrži, le vztrajnost, povezana s tisto psihosocial-no noto, da imaš svoj cilj, tudi dolgoročen. Dejstvo je, da mi nekaj igralk imamo, moramo jih le malo pustiti, kajti pri petnajstih, šestnajstih letih se osebnost še oblikuje, mi pa jim pomagamo z rokometom. Pun- mezno točko. To jima je kljub tremi tudi uspelo, zato jima bo dvoboj zagotovo ostal še dolgo v spominu ... Tudi v tem krogu je imela ekipa Zavarovalnica Maribor nekaj težav z Ljubljančani, a so jih tudi z dvema zmagama Gregorja Zafoštnika prebrodili. Tako še naprej ostajajo v igri za državni naslov. V drugi polovici lestvice je situacija izjemno napeta, saj imajo po tri ekipe 8 in 6 točk. V tem krogu sta situacijo še dodatno »zapletli« zadnjeuvrščeni ekipi Sobote in Mengša, ki sta slavili proti Velenjčanom in drugi ekipi Keme. Vsaka točka v medsebojnih obračunih teh ekip bo tako izjemno pomembna, saj bo imela veliko vlogo pri zagotavljanju obstanka. JM cam je treba dati čas, še kako leto ali dve, nato pa se bo videlo, katera je iz pravega testa.« Vendar pa bo na poti vzgoje mladih domačih ro-kometašic treba vztrajati tudi v bodoče, sploh glede na aktualno stanje v gospodarstvu v Sloveniji kot na Ptujskem. N. Bistrovič: »To je refleksija na celotno dogajanje. Kar te krepi - psihično in telesno - je ravno šport in tudi z vidika gospodarstva preveč zanemarjati šport ni dobro. Tudi za naš klub je edina pot, da se vztraja, da se dela kakovostno, saj se stvari znajo hitro obrniti, ampak trenutna situacija je takšna, kot je. Ni pa to le pri nas in to le v rokometu, ki se mi zdi, da je še na vrhu neke piramide, definitivno pa glede vsega manjka rezultat ženske rokometne reprezentance.« Premor bo trajal do sredine januarja. Kaj lahko od vaših varovank pričakujemo v drugem delu sezone. N. Bistrovič: »Naj najprej povem, da nam je malo žal, da je prišlo do premora, saj so punce resnično igrale gledljiv, hiter rokomet. Obenem smo dobili novo vratarko Karmen (Križan op. a.), ki je dodana vrednost Neški (Pušnik op. a.), ki celotnega bremena ni mogla prevzeti nase. Vsekakor lahko pričakujemo večinoma boljše igre, kot so bile v prvem delu, s točkovno bero pa se ne obremenjujemo. Glavni cilj smo že obkljukali, pomembno pa je, da ekipa raste, da pride do nivoja, da lahko igra gledljiv rokomet.« Zanima me še vaša prihodnost v klubu. Poleti ste že »spakirali kovčke«, pa se nato vendarle premislili. Po tistem sramotnem porazu proti Logatcu ste ponovno želeli oditi, a ste spet ostali. Kakšen je vaš status? N. Bistrovič: »Mogoče je že vsega preveč. Sam v vseh šestih letih dela čutim, da je prišlo do zasičenja, ne bom rekel zenita, ampak zasičenja. Kar me pri vsem tem še drži tukaj, je dejstvo, da rotiramo veliko število igralk, da ne igramo z isto ekipo. To je sicer po eni strani dobro, po drugi pa ne, saj moraš vedno znova pričeti od začetka. Je pa to nova ambicija, delo z mlajšimi, še nebrušeni-mi diamanti, jih »narediti« in ustaliti v 1. ligi. Najbolj pa me je prepričala moja lastnost, da pomagam, ko je bil klub v brezizhodni situaciji, da sem tudi zaradi staršev punc in osebja, ki se v tem klubu trudi, ostal in pomagal pri prvih korakih. Upam pa, da v bodoče najdemo pravo rešitev, ki bo vse zadovoljila.« Tadej Podvršek Šahovski kotiček Ciklus šahovski turnirjev za leto 2013 Pričel se je novi ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu za leto 2013. Mesečni turnirji bodo vsak prvi in drugi petek v mesecu, razen julija in avgusta, s pričetkom ob 18. uri v društvenih prostorih v Ptuju, Dravska ul. l8. Člani društva in vsi ljubitelji šahovske igre - vabljeni! Rekordna udeležba na prvem hitropoteznem turnirju Prvega letošnjega hitropoteznega turnirja se je udeležilo rekordnih 26 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Na turnirju so tokrat zelo dobro igrali mladinci Andraž Šuta, David Murko, David Zagoršek in Klemen Kovačec, ki se jim v igri pozna sistematično delo v društveni šahovski šoli in redno nastopanje na šahovskih tekmovanjih. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Danilo Polajžer 11,5 točke, Jožef Kopše in Janko Bohak 11 točk, Anton Butolen 9,5 točke, Andraž Šuta in David Murko po 9 točk, Igor Iljaž, Branko Orešek, Darko Dominko in David Zagoršek po 8,5 točke, Branko Cvetko, Branko Sedlašek, Klemen Kovačec, Ciril Kužner in Aleksander Podkrižnik po 8 točk, Boris Žlender, Martin Majcenovič in Leon Selišek po 7,5 točke, Aleš Križe in Milan Fijan po 7 točk itd. Pospešeni šahovski turnir Januarskega turnirja za društveno prvenstvo v pospešenem šahu se je udeležilo 23 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Odlično je tokrat igral Igor Iljaž, ki je v boju za zmagovalca prehitel mednarodnega mojstra Danila Polajžerja in zasluženo osvojil prvo mesto. Tudi tokrat so uspešno nastopili mladi ptujski tekmovalci David Murko, Andraž Šuta in Klemen Kovačec, ki se hitro razvijajo v vedno uspešnejše tekmovalce na tovrstnih šahovskih tekmovanjih. Končni vrsti red januarskega turnirja: Igor Iljaž 6,5 točke, Danilo Polajžer 6 točk, Martin Majcenovič 5 točk, David Murko, Boris Žlender in Janko Bohak po 4,5 točke, Milan Fijan, Anton Butolen, Andraž Šuta in Klemen Kovačec po 4 točke, Ciril Kužner, Aleksander Podkrižnik, Tomaž Šuta, Leon Selišek in Branko Orešek po 3,5 točke, Miloš Ličina, David Zagoršek in Samo Vrabič po 3 točke itd. Janko Bohak torek • 15. januarja 2013 Šport Štajerski 13 Rokomet • Prijateljska tekma Na Ptuju visoka zmaga varaždinske Koke Mercator Tenzor Ptuj -Koka Varaždin 29:38 (14:21) ŽRK MERCATOR TENZOR: Pušnik, Mateša 9, Kac, Prapo-tnik 3, Kolednik 1, Močnik 1, Borovčak 3, Bolcar 2, Tumpej 2, Žiher, B. Selinšek 5, M. Selinšek 3, Križan Ptujske rokometašice se intenzivno pripravljajo na nadaljevanja prvenstva, ki se bo pričelo konec januarja. V ta namen igrajo tudi prijateljske tekme; tokrat so gostile ekipo ambicioznega hrvaškega prvoligaša, ekipo Koke iz Va-raždina. To so med božično- novoletnimi prazniki šokirale v Varaždinu in slavile za štiri zadetke. Tokrat so se Hrvatice predstavile v neprimerno boljši luči in Ptujčankam povzročile obilico težav. Srečanje je bilo dokaj izenačeno do 14. minute, ko je bilo 9:11, nato pa je bilo srečanje v domeni fizično izjemno močnih Vara-ždink. V nadaljevanju so priložnost v domači vrsti dobile številne mlade rokometašice, na koncu pa je bilo 29:38. Naslednje srečanje bodo ptujske rokometašice v torek ob 18.30 v Ljudskem vrtu odigrale z Zagorjem. tp STAREJSE DEKLICE A ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - RK NAZARJE 24:14 (15:5) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Ana Ambrož 2, Doroteja Lah, Stefani Pivko 3, Mia Kopold-Metličar 3, Nika Gavez 1, Eva Sirc 2, Gabrijela Kukovec, Pia Knaus, Katja Belca, Sara Čagran 1, Lara Čagran 7, Tinka Valenko 2, Teja Žibrat, Karmen Rohitelj 3. Trener: Ladislav Sabo. Po krajši pavzi so starejše deklice A nadaljevale prvenstvo in na uvodu zabeležile zmago. Prednost so povečevale od prve minute naprej in prvi polčas dobile z desetimi goli prednosti. Zaigrale so prav vse igralke. V drugem polčasu so Ptujčanke igrale manj zbrano, vendar ohranile prednost desetih golov. Po daljši odsotnosti zaradi poškodb sta se v ekipo vrnili Ana Ambrož in Doroteja Lah. Kegljanje • 2. in 3. SKL Ptujska moška ekipa ugnala vodilne, uspešne tudi ženske V prvem krogu nadaljevanja prvenstva sta bili obe ptujski ekipi uspešni. Dekleta so slavila proti Radljam, čeprav niso najbolje začela tega srečanja - prvi dvoboj so namreč izgubila. Situacija pa se je hitro obrnila in na koncu so domače igralke visoko slavile. Čeprav so zabeležile re-zultatsko prepričljivo zmago, pa jim keglji niso padali tako, kot je to običajno. Ptujčanke so še naprej vodeče moštvo lige. Do pomembne zmage je prišel tudi moški del ekipe Deta centra, ki je presenetil vodečo ekipo na prvenstveni lestvici, Pergolo. Tudi v tem dvoboju so domačini prvi dvoboj izgubili, nato pa povedli 2:1. Gostje so uspeli rezultat izenačiti in o zmagovalcu sta odločala zadnja para nastopajočih. Boris Premzl je imel precej smole, saj sta imela s tekmecem enak rezultat, v igrah pa je bil boljši ke-gljač Pergole. O zmagovalcu je tako odločil zadnji dvoboj, v katerem je bil Dani Kozo-derc uspešen in je izid izenačil na 3:3. Pomembni točki sta zaradi večjega ekipnega števila podrtih kegljev ostali doma. 2. SKL - vzhod (ž) REZULTATI 10. KROGA: Drava Deta Center - Radlje 6:2, Ceršak - Komcel 5:3, Rudar - Ruše 8:0, Gašper Korotan -Lanteks III. 5:3 1. DRAVA DETA CEN. 9 7 1 1 15 2. CERŠAK 9 7 0 2 14 3. LANTEKS III. 9 6 0 3 12 4. RUDAR 9 5 1 3 11 5. GAŠPER KOROTAN 9 4 2 3 10 6. RADLJE 9 4 14 9 7. KOMCEL 9 2 0 7 4 8. NAFTA 8 116 3 9. RUŠE 9 1 0 8 2 DRAVA DETA CENTER -RADLJE 6:2 (2934 - 2734) DRAVA DETA CENTER: Fri-dl 454, Krušič 502, Kolar 494, Plajnšek 481, Kramberger 521, Bombek 484 3. SKL - vzhod (m) REZULTATI 10. KROGA: Drava Deta center - Pergola 5:3, Rile servis - Krško 5:3, Konjice - Cer-šak 6:2, Prepolje - Ruše 8:0, Gašper Korotan - Radenska 1:7 1. PERGOLA 10 6 1 3 13 2. KONJICE 10 5 3 2 13 3. PREPOLJE 10 5 2 3 12 4. RADENSKA 9 6 0 3 12 5. CERŠAK 10 5 0 5 10 6. RUŠE 10 5 0 5 10 7. GAŠPER KOROTAN 9 4 0 5 8 8. DRAVA DETA CEN. 10 4 0 6 8 9. RILE SERVIS 10 3 2 6 8 10. KRŠKO 10 2 0 8 4 DRAVA DETA CENTER -PERGOLA 5:3 (3108 - 3028) DRAVA DETA CENTER: Vogrin 473, Sušanj 535, Golob 554, Čeh 506, Kozoderc 533, Premzl 507 Danilo Klajnšek Tenis • Državno prvenstvo U-12 in U-16 Zidanškova do finala posameznic, uspešni še Goručan, Lah in Vidovič Pretekli teden je na Otočcu potekalo letošnje zimsko državno prvenstvo v konkurenci U-16. Tako pri dekletih kot pri fantih je imel močne adute v rokah tudi TK Terme Ptuj. Pri fantih sta nastopila Sven Lah in Amadej Goručan, ki sta imela v prvih dveh krogih različna tekmeca. Sven je najprej brez težav ugnal Mariborčana Cmagerja, nato pa je meril moči s 7. nosilcem, Okor-nom. Temu je bil v celotnem dvoboju zelo enakovreden, v zaključnih točkah pa je bil Ljubljančan uspešnejši in je zmagal v dveh nizih. Amadej je že v uvodnem krogu prekrižal loparje s 5. nosilcem, Tinom Kovačičem. Oba sta prikazala odličen tenis, po treh nizih izenačenega boja pa je presenetljivo slavil član ptujskega kluba. Ta je imel v nadaljevanju nekoliko lažjega tekmeca, kar je izkoristil in se uvrstil med najboljšo osmerico. V če-trtfinalnem dvoboju ni uspel pripraviti še enega presenečenja, boljši je bil 4. nosilec in kasnejši finalist Filip Zupančič. Državni prvak je postal M. Bor Schweiger (Otočec). Pri dekletih je iz ptujskega kluba nastopala Tamara Zi-danšek, ki je bila postavljena Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) se je med posameznicami uvrstila v finale DP U-16, med dvojicami pa je skupaj z Manco Pislak postala državna prvakinja. DP U-16, Otočec, rezultati, fantje: 1. krog: Lah - Nick Cma-ger (ŽTK Maribor) 6:1, 6:2, Goručan - Tino Kovačič (Mima, 5) 4:6, 6:3, 7:5; 2. krog: Lah - Miha Okorn (MAX LJ, 7) 5:7, 3:6, Goručan - Nik Gorenjak (ŠTK Velenje) 7:5, 6:3; četrtfinale: Goručan - J. Filip Zupančič (Z klub, 4) 4:6, 4:6. za 2. nosilko. Ta status je zelo suvereno opravičevala do polfinala, kjer je nekoliko več moči porabila v dvoboju proti domačinki Burgerjevi. V finalu sta se merili najboljši posameznici DP in prikazali zelo dober tenis. Tamara je odlično začela in z breakom dobila prvi niz 6:4. V podobnem tempu je odprla tudi 2. niz in hitro povedla 2:0 ter imela žogo za 3:0. V tem trenutku se je nekoliko »ustrašila zmage«, naredila je kakšno napako preveč in tekmica se je »vrnila v igro«. O zmagi v tem izenačenem dvoboju, ki je trajal 2 uri in 10 minut, je odločalo nekaj točk, le za odtenek je bila uspešnejša ljubljanska igralka. Če je ta v preteklosti Tamaro premagovala brez težav, je to obdobje zagotovo mimo, saj so razlike DP U-16, Otočec, dekleta, posamezno: 1. krog: Zidanšek (2) -Nina Krivec (ŽTK Maribor) 6:0, 6:0; 2. krog: Zidanšek (2) -Nika Zupančič (Otočec) 6:1, 6:2; četrtfinale: Zidanšek (2) - Sara Sirše (LTC, 5) 6:2, 6:0; polfinale: Zidanšek (2) - Evgenija Bürger (Otočec) 7:6(7), 6:2; finale: Zidanšek (2) -Manca Pislak (TC Ljubljana, 1) 6:4, 4:6, 4:6. Dvojice: četrtfinale: Zidanšek/ Pislak (1) - Ostrovško/Pro-senjak (ŽTK MB, 8) 6:1, 6:0; polfinale: Zidanšek/Pi-slak (1) - Dornik/Kozar (ŽTK MB/Triglav, 3) 1:0, predaja; finale: Zidanšek/Pislak (1) - Zupančič/Erjavec (Oto-čec/LTC) 6:4, 6:2. med njima le še minimalne. Ob dejstvu, da je po izjemno napornem nedeljskem dopoldanskem dvoboju Tamara popoldan opravila še več kot uro dolg trening, je jasno, da ji motivacije ne manjka ... Podobno velja tudi za Svena in Amadeja in tudi druge člane TK Terme Ptuj, zato se lahko ob takšnem nadaljevanju iz ptujskega kluba nadejamo še številnih dobrih novic. Obe finalistki državnega prvenstva se bosta ta teden skupaj odpravili na mladinski ITF-turnir v avstrijski Bergheim. Vidovič med najboljšo osmerico Pretekli teden so se v Ljubljani za državne naslove merili igralci v kategoriji do 12. leta starosti. Ptujski klub sta zastopala Jure Glodež in Blaž Vidovič. Prvi je obstal v 3. krogu kvalifikacij in se ni uvrstil na glavni turnir, drugi je bil nanj uvrščen neposredno. Blažu je odličen rezultat uspel v 2. krogu, kjer je nadi-gral 7. nosilca Matica Dimica. Ta je Blaža na decembrskem turnirju v Ljubljani izločil brez težav (2:6, 3:6), tokrat je bila situacija popolnoma obrnjena. V četrtfinalu je Blaža ustavil 3. nosilec in kasnejši finalist Filip Planinšek. Državni prvak je postal Tin Tekavec (MAX Ljubljana). Jože Mohorič DP U-12, Ljubljana, rezultati, fantje: 1. krog: Vidovič - Gal Hercog (ŽTK MB) 6:1, 6:0; 2. krog: Vidovič - Matic Dimic (MAX LJ, 7) 6:0, 6:2; četrtfinale: Vidovič - J. Filip Planinšek (ŽTK MB, 3) 1:6, 3:6. Foto: Črtomir Goznik Amadej Goručan (TK Terme Ptuj) se je na DP U-16 uvrstil med najboljšo osmerico, pri tem pa v 1. krogu izločil 5. nosilca, Mariborčana Tina Kovačiča. Nina Potočnik na mladinskem ITF turnirju na Slovaškem Nina Potočnik je pretekli teden nastopala na mladinskem ITF-turnirju visoke 2. stopnje na Slovaškem. Že v uvodnem krogu ji je žreb namenil 3. nosilko Rusinjo Da-ryo Kasatkino (34. mesto na mladinski lestvici ITF, Nina je 103.). Rusinja se je v težkih razmerah bolje znašla in prepričljivo zmagala. Kasatkina in Potočnikova sta moči združili v igri dvojic, kjer sta bili postavljeni za 4. nosilki. V 1. krogu sta bili uspešni in sta izločili slovaško dvojico Jamrichova-Miha-likova. Naslednji, četrtfinalni dvoboj, sta izgubili, saj ju je premagala srbsko-ruska dvojica Nina Stojanovič-Maria Marfutina. Ta je na koncu osvojila turnir, Stojanovičeva je bila zmagovalka tudi med posameznicami. 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 15. januarja 2013 Mali nogomet m Zimska liga MNZ Ptuj Rim in KPŠ sta si že zagotovila končnico Člani: Stojnci in Bar Saš Poetovio v boju za 3. mesto REZULTATI 7. KROGA; NK Stojnci - KMN Draženci 4:1, Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora 3:1, KMN Bar Saš Poetovio - Skorba Bar Boško 5:0, Club 13 - ŠD Draženci 3:3, KMN Bager-kom Pragersko - ŠD Rim 0:0 REZULTATI 8. KROGA: ŠD Draženci - NK Stojnci 1:6, KMN Draženci - KMN Bagerkom Pra-gersko 1:2, ŠD Ptujska Gora - ŠD Rim 1:5, Skorba bar Boško - Club 13 3:3, Klub ptujskih študentov -KMN Saš Bar Poetovio 4:2 1. ŠD RIM 8 6 2 0 29:4 20 2. KPŠ 8 6 0 2 25:14 18 3. NK STOJNCI 8 5 2 1 26:11 17 4. BAR SAŠ POETOV. 8 4 2 2 27:15 14 5. BAG. PRAGERSKO 8 3 2 3 14:19 11 6. SKORBA BOŠKO 8 3 2 3 13:19 11 7. CLUB 13 8 2 4 2 16:20 10 8. KMN DRAŽENCI 8 2 0 6 16:26 6 9. ŠD DRAŽENCI 8 116 17:35 4 10. PTUJSKA GORA 8 0 1 7 5:25 1 Stojnci so v 7. krogu visoko premagali KMN iz Dražencev, ki letos zagotovo ne bodo ubranili naslova. Visoko, kar s 5:0, je slavila tudi ekipa Bara Saš Poetovia, ki je premagala Skorbo, medtem ko sta se Club 13 in ŠD Dražen-ci razšla s 3:3. KMN Bagerkom iz Pragerskega je odščipnil točko favoritom iz ŠD Rim. Člani so svoja srečanja odigrali tudi v nedeljo, po katerih je slika na vrhu oz. na prvih treh mestih, ki vodijo v končnico, že bolj jasna. Vrh tako zasedajo ekipe Rim, Stojnci in KPŠ. ŠD Rim je v nedeljo s 5:1 premagal Ptujsko Goro, Stojnci so s 6:1 odpravili ŠD Draženci, Klub ptujskih študentov pa je v derbiju kroga s 4:2 ukanil Bar Saš Poetovio. S to zmago si je ekipa KPŠ že zagotovila mesto v končnici. V zaključku rednega dela lige se je prebudila tudi ekipa Bagerkoma iz Pragerskega, ki je tokrat premagala ekipo lanskih prvakov KMN Draženci. V lokalnem obračunu med Skorbo Bar Boško in Clubom 13 je bilo prijateljskih 3:3. KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV - PTUJSKA GORA 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Travnikar (6.), 2:0 Svržnjak (11.), 2:1 Pompe Foto: Črtomir Goznik Na tekmi med ekipama KPŠ in Ptujska Gora so slavili igralci v temnih dresih. (14.), 3:1 Travnikar (22.) KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV: Ber, Hliš, Letonja, Mihelič, Mulej, Svržnjak, A. Šešo, N. Šešo, Travni-kar, Veselič, Zamuda PTUJSKA GORA: Petek, Pepelnik, Ornik, Potočnik, Šaše, Medved, Pompe Na sobotni tekmi 7. kroga med drugouvrščeno ekipo Kluba ptujskih študentov in zadnjeuvrščeno ekipo Ptujske Gore je bil favorit znan. A ekipa KPŠ se je za zmago 3:1 morala pošteno potruditi, saj so se mladi igralci Ptujske Gore organizirano branili in bili nekajkrat zelo nevarni iz protinapadov. Ves čas tekme so bili več pri žogi nogometaši KPŠ, ki so svojo premoč kronali v šesti minuti, ko je po prodoru z desne strani zadel Travnikar. Zaradi prevelikega števila prekrškov Ptujske Gore v prvem delu je imel KPŠ kazenski strel, ki ga je z natančnim strelom po tleh izkoristil Svržnjak. V prvem polčasu smo videli še en zadetek, saj je po hitrem in učinkovitem protinapadu na 2:1 znižal Pompe. Večjo kakovost je KPŠ pokazal tudi v drugih 15 minutah, v katerih je kar nekajkrat nevarno poizkušal Veselič, a ni bil uspešen. Po hitrem nasprotnem napadu pa je svoj drugi zadetek na tekmi dosegel Travnikar. Do konca tekme smo videli še nekaj izrazitih priložnosti na obeh straneh, a zadetka ni bilo. Končni izid 3:1 je več kot realen pokazatelj moči na tej tekmi. David Breznik Pri veteranih končna zmaga za Poetovio REZULTATI 8. KROGA: Hausmart Super Team - KMN Poetovio 2:5, ŠD Draženci - Club 13 Hotel Equipment 3:1 REZULTATI 9. KROGA: Club 13 hotel Equipment - Hausmart Super Team 3:1, KMN Poetovio -Apolon 2 4:2 1. KMN POETOVIO 8 7 0 1 39:13 21 2. APOLON 2 7 5 0 2 25:13 15 3. CLUB 13 EQUIP. 7 3 1 3 12:20 10 4. ŠD DRAŽENCI 7 1 2 4 7:20 5 5. HAUSMART S. T. 7 0 1 6 10:27 1 Dvojni spored so v tem koncu tedna odigrali tudi veterani. V 8. krogu Poetovio ni imel večjih težav s Hausmart Super Teamom, presenetili pa so igralci ŠD Draženci, ki so s 3:1 premagali Club 13 Hotel Equipment. V nedeljo sta se na srečanju 9. kroga merila Poetovio in Apolon II. Poetovio je že po devetih minutah vodil s 4:0 in srečanje mirno pripeljal do konca, kar krog do konca lige že pomeni končno slavje ptujske ekipe. V drugem srečanju je bil Club 13 uspešnejši od ekipe Hausmart team. CLUB 13 HOTEL EQUIPMENT - HAUSMART SUPER TEAM 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Hotko (1.), 2:0 Gerečnik (14.), 3:0 Hotko (23.), 3:1 Bezjak (24.) CLUB 13 HOTEL EQUIPMENT: Glodež, Valh, Mertelj, Perko, Gerečnik, Hotko, Mlakar, Glažar HAUSMART SUPER TEAM: Bezjak, Zupanič, Pišek, Princl, Krajnc, Pernek Predzadnji krog Zimske lige malega nogomet za veterane je v obračunu med Clubom 13 Hotelom Equipment ter Hausmart Super Teamom postregel z zmago prvih. Dolgoletna stalnica lige je preko Hotka povedla že v 1. minuti, nato pa brez večjih pretresov zadrževala vodstvo. Beli so v prvem delu igre resneje zapretili le preko Bezjaka, ki pa je zgrešil gol. Kazen je bila »vzgojna«, saj je Gerečnik v 14. minuti postavil izid polčasa. Rdeče-črni se za zmago niso pretirano naprezali niti v drugem polčasu, le da so v tem delu hausmartovci zapravili kakšno priložnost več kot v prvem polčasu. Imeli pa so jih tudi igralci Cluba 13, ki so v 23. minuti preko Hotka (s strelom od daleč je presenetil Krajnca) povedli s 3:0. Takoj zatem je častni zadetek za Hausmart Super Team po samostojnem prodoru postavil Bezjak. Tadej Podvršek, DK Nogomet • Matej Pučko (Luka Koper) Doslej je nastopal v vseh mlajših reprezentančnih selekcijah Nekaj prostih dni zimskega nogometnega premora je za obisk prijateljev in znancev, predvsem pa staršev v domačih Šalincih pri Ljutomeru, izkoristil Matej Pučko, standardni igralec slovenske prvo-ligaške vrste Luka Koper. Nogometna pot 19-letnega Mateja se je pričela že v otroških letih, ko ga je za brcanje žoge navdušil njegov oče. Kot obetaven naraščajnik selekcij do 10 in 12 let je v Veržeju zelo hitro dojemal prvine nogometne igre. Hitro so ga zasledili pri sosedih v Murski Soboti, kjer je s 14 leti že igral v vrstah Mure in s sovrstniki osvojil naslov državnega prvaka. Naslednja tri leta je kot kadet, mladinec in član zastopal barve Aluminija iz Kidričevega, zaradi uspešnih nastopov pa so se zanj pričeli zanimati tudi klubi slovenske prve lige. »Na pobudo Zlatka Zahoviča bi lahko šel k Mariboru, vendar sem se odločil za Obalo. Pri Mariborčanih je bilo takrat na spisku veliko igralcev in zagotovo bi pristal na klopi za rezerve, v Kopru pa so bile povsem realne možnosti, da se potegujem za nastop v najboljši enajsterici. V to me je prepričal tudi takratni trener Koprčanov Vlado Badžim, zato sem prepričan, da je bila moja odločitev pravilna,« pripoveduje Matej. Po prebiti sezoni in pol pri rumenih iz Kopra je tudi nadvse zadovoljen s svojim statusom. »V prvi postavi sem zaigral pri trenerju Milivoju Bračunu, najprej v Lendavi kot menjava, standarden član udarnih enajst pa že v naslednji domači tekmi proti Rudarju iz Velenja (1:1), kjer sem dosegel tudi prvi zadetek za naše vodstvo 1:0. Menim, da je za menoj zelo uspešna sezona, kjer sem v vlogi ofenzivnega vezista dosegel 7 zadetkov in, kar je najpomembnejše, strokovno vodstvo v klubu je bilo z mojimi nastopi več kot zadovoljno,« pravi Matej Pučko, ki ima tudi popolno zaupanje novega trenerja Radolfa Vanolija - ta ga zvečine uvršča v začetno postavo. Dosegel je tudi 4 zadetke in po mnenju strokovnjakov na posameznih tekmah zapustil zelo dober vtis. »Za moj igralski položaj je izjemno močna konkurenca, kar me navdihuje k resnemu in marljivemu pristopu do dela. Verjamem, da me le profesionalni odnos do nogometa lahko popelje k mojim željam in ciljem, ki vodijo med velike evropske ekipe.« Pravi, da bi nekoč najraje zaigral v španski ligi, sedaj pa razmišlja le o dobrih nastopih v vrstah Luke Koper, s katerim pričakuje spomladanski preboj iz četrtega na tretje mesto. Kmalu pa tudi vpoklic v reprezentančne vrste ... NS Športni napovednik Ljutomer • Športnik leta 2012 Športna zveza Ljutomer bo že 43. razglasila najuspešnejše športnike za leto 2012. Slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj za najboljše posameznike in športne kolektive bo v četrtek, 17. januarja, ob 18. uri v prostorih termalnega kopališča Bioterme v Moravcih pri Mali Nedelji. Nogomet • Na Ptuju turnir deklet U-14 in U-17 V soboto, 19. 1., bosta v športni dvorani Center na Ptuju v organizaciji ŽNK MSM Ptuj potekala nogometna turnirja deklet v starosti do 14. in 17. leta starosti. Na parket bodo najprej stopile mlajše igralke (ob 9.00), kasneje pa še starejše igralke. Med mlajšimi bosta iz domačega okolja nastopili ekipi Dornave in Ptuja: prve se bodo ob 9.00 pomerile z ekipo Teleing Pomurja, druge pa ob 9.30 z ekipo Slovenj Gradca. Vabljeni! nš, jm Mali nogomet ZLMN Ormož: prvaka še neznana SKUPINA A, ČLANI REZULTATI 7. KROGA: Lordi Bar Gaja Ivanjkovci - ŠD Podgorci 5:1, Beno Udrih Team Svetinje -Inox ograje Majcen 2:2, Pristan Frankovci - Strjanci 1:2, Geodetske storitve Kelenc - Mladost Miklavž II 9:0. 1. B. U. TEAM 7 6 1 0 32:9 19 2. GEOD. ST. KELENC 7 5 0 2 29:10 15 3. LORDI BAR GAJA 7 4 1 2 21:10 13 4. P. FRANKOVCI 7 4 0 3 22:15 12 5. INOX MAJCEN 7 3 2 2 27:13 11 6. STRJANCI 7 3 0 4 16:25 9 7. ŠD PODGORCI 7 0 1 6 15:37 1 8. MLAD. MIKLAVŽ II 7 0 1 6 9:52 1 3. MLADOST ŠPEND. 6 5 0 1 16:4 15 4. R. BRESNICA 6 4 0 2 18:11 12 5. SMOKI ORMOŽ 6 2 0 4 18:19 6 6. ŠD VIČANCI 6 2 0 4 7:14 6 7. P. FRANKOVCI 6 0 0 6 3:29 0 8. ORMOŽ VETERANI 6 0 0 6 4:31 0 UK ONL Videm SKUPINA B, ČLANI REZULTATI 7. KROGA: Jerebič Črni ribič - ŠD Pušenci 10:1, Alinea - Mladost Prevozništvo Pesrl 2:2, ŠD Vičanci - Portal Cvetkov-ci.net 1:5, Red Players - ŠD Tomaž 3:4. 1. JEREBIČ Č. RIBIČ 7 5 2 0 28:8 17 2. MLADOST PESRL 7 5 2 0 27:8 17 3. ALINEA 7 3 2 2 16:16 11 4. ŠD VIČANCI 7 3 1 3 25:17 10 5. ŠD TOMAŽ 7 3 13 14:18 10 6. CVETKOVIC.NET 7 2 14 11:17 7 7. ŠD PUŠENCI 7 2 0 5 18:41 6 8. RED PLAYERS 7 0 1 6 10:23 1 SKUPINA C, VETERANI REZULTATI 6. KROGA: Pristan Frankovci - Smoki Ormož 0:5, Fi-posor Aries IT - Mladost Pleskarstvo Špendija 1:2, Luxuris KMN Tomaž - NK Ormož veterani 7:1, ŠD Vičanci - Rucica Bresnica 3:5. 1. LUX. KMN TOMAŽ 6 5 1 0 39:7 16 2. FIPOSOR ARIES IT 6 5 1 0 15:6 16 ČLANI REZULTATI 8. KROGA: ŠD Majski Vrh - Klub R21 3:2, FC Optimisti - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 2:6, ŠD AS Evroavto - ŠD Videm 8:2, Joe Fernandes - KMN Majolka 3:10, ŠD Zg. Pristava - ŠD Pobrežje 3:4, ŠD Lancova vas - Konstrukterstvo Osenjak Franci 4:2. 1. ŠD AS EVROAVTO 8 7 0 1 50:19 21 2. ŠD MAJSKI VRH 8 7 0 1 37:18 21 3. ŠD SELAN 8 7 0 1 43:27 21 4. FC OPTIMISTI 8 5 1 2 40:31 16 5. ŠD POBREŽJE 8 4 0 4 35:27 12 6. KMN MAJOLKA 8 4 0 4 35:32 12 7. ŠD ZG. PRISTAVA 8 3 1 4 30:27 10 8. KLUB R21 8 3 0 5 30:34 9 9. LANC. VAS (-1) 8 3 0 5 26:39 8 10. JOE FERNANDES 8 2 0 6 24:43 6 11. KONS. OSENJAK 8 1 0 7 23:38 3 12. ŠD VIDEM 8 1 0 7 19:57 3 VETERANI REZULTATI 7. KROGA: ŠD Lan-cova vas - ŠD Pobrežje 2:3, Gostilna Kozel ŠD Selan - Joe Fer-nandes 2:2. Prosta je ekipa KMN Majolka. 1. KMN MAJOLKA 5 5 0 0 44:12 15 2. KOZEL ŠD SELAN 5 2 2 1 20:17 8 3. ŠD POBREŽJE 6 2 2 2 22:25 8 4. JOE FERNANDES 6 1 1 4 17:30 4 5. ŠD LANCOVA VAS 6 1 1 4 15:34 4 Darko Lah imsmm ucmmicim Matej Pučko Foto: NŠ torek • 15. januarja 2013 Šport Štajerski 15 Futsal • 2. SFL Četrti zaporedni poraz Tomaža REZULTATI 14. KROGA: Tomaž Picerija Ozmec - KMN Sevnica 3:9 (1:3), FSK Stripy - KMN Velike Lašče 3:1 (0:0), KMN Benedikt - Kebelj Mibus prevozi 0:5 (0:3), Fragmat Extrem - ŠND Veplas Velenje 4:3 (1:0), IRBIS professional hygiene - ŠD Brezje 0:2 (0:2). 1. VEP. VELENJE 13 10 1 2 68:33 31 2. ŠD BREZJE 13 7 3 3 42:34 24 3. FSK STRIPY 13 7 3 3 52:39 24 4. KEBELJ MIBUS 13 6 4 3 45:40 22 5. AJDOVŠČINA 12 6 2 4 35:38 20 6. KMN SEVNICA 12 6 0 6 48:37 18 7. VELIKE LAŠČE 13 4 3 6 52:53 15 8. FRAGMAT EXT. 13 4 3 6 34:40 15 9. IRBIS HYGIENE 13 3 4 6 36:44 13 10. TOMAŽ OZMEC 13 3 2 8 34:63 11 11. BENEDIKT 12 1 1 10 27:52 4 Tomaž Picerija Ozmec - Sevnica 3:9 (1:3) STRELCI: 0:1 Koprivnjak (6.), 1:1 Magdič (13.), 1:2 Zakšek (16.), 1:3 Popovič (17.), 1:4 Mar-tič (24.), 2:4 Matjašič (28.), 3:4 Kosi (29., iz 10 m), 3:5 Nečemer (35.), 3:6 Martič (37.), 3:7 Martič (37.), 3:8 Popovič (39., z 10 m), 3:9 Isič (39.). TOMAŽ: Krajnc, Vrbanič; Magdič, Matjašič, D. Goričan, Bohi-nec, Majcen, Kukovec, Kosi. Tre- ner: Franci Kamenšek Futsalerji Tomaža so v 14. krogu proti Sevnici zabeležili četrti zaporedni poraz ob slabi gol razliki 7:28. Zadnjo zmago so igralci Tomaža zabeležili 2. novembra, ko so na Hardeku s 3:2 ugnali škofjeloški Stripy. Sevnica je na Hardeku prišla do zmage težje, kot kaže končni rezultat. Gostitelji so pri lovu za bivšim prvoligašem iz Sevnice v 2. polčasu zapravili šestmetrovko, ko je Damjan Kosi zatresel okvir vrat. Vseeno se je varovancem trenerja Francija Kamenška uspelo približati le na gol zaostanka (3:4), ob tem pa je bilo še nekaj priložnosti za izenačenje. Gostje so suvereno vodili z izidom 1:4, nato pa se vse bolj pričeli ukvarjati s sojenjem in ne z lastno igro. V zadnjih petih minutah je Tomaževčanom tudi zaradi kratke klopi zmanjkalo sape in Sevnica je do vrha napolnila mrežo Slavka Vrbaniča. Omeniti je treba prekrasen in redko viden zadetek vratarja Sevnice Mateja Zakška, ki je iz svojega kazenskega prostora z »lobom« zadel gol vratarja Tomaža. Po zelo dobrem začetku sezone je ekipa Tomaža padla v krizo in trenutno z 11 točkami zaseda predzadnje, deseto mesto. V 15. krogu 2. SFL je Tomaž prost. UK Šolski šport • Nogomet Učenke OŠ Dornava v polfinalu državnega prvenstva Kar 17 danih in nič prejetih zadetkov je statistika OŠ Dornava na območnem tekmovanju osnovnih šol v nogometu za učenke letnika 1998 in mlajše. Edine, ki so se jim dostojno zo-perstavile, so bile igralke OŠ Breg - srečanje med omenjenima ekipama se je končalo brez zadetkov. O zmagovalkah in napredovanju na državno tekmovanje je tako odločala razlika v prejetih in danih zadetkih, kjer so bile boljše Dornavčanke. Te tudi v polfinalu državnega tekmovanja niso brez možnosti. Rezultati (OS Ljudski vrt, 7. 1.): OŠ Ljudski vrt - OŠ Poljčane 6:0, OŠ Breg - OŠ Dornava 0:0, OŠ Poljčane - OŠ Dornava 0:13, OŠ Ljudski vrt - OŠ Breg 3:4, OŠ Breg - OŠ Poljčane 12:0, OŠ Dornava - OŠ Ljudski vrt 4:0. Končni vrstni red: 1. OS Dornava 2. OŠ Breg 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Poljčane tp Zmagovalna ekipa OŠ Dornava Nogomet • MNZ Ptuj: Vorih na Hajdini, Gorše na Vidmu Nogometaši Hajdine so v zimskem premoru dobili novega trenerja. Trenerske posle je namreč prevzel Igor Vorih, ki je nazadnje treniral AHA EMMI Bistrico. Po polletnem oddihu je ponovno sedel na trenersko klop, tokrat bo Hajdini poizkušal zagotoviti obstanek med super ligaši. Novega trenerja so dobili tudi nogometaši Vidma, sicer tre-tjeuvrščene ekipe v 1. ligi MNZ Ptuj. Odslej bo trenerska dela opravlja Primož Gorše, ki je nazadnje treniral ekipo mladincev Aluminija, ki nastopajo v 1. SML. DK Rokomet • Tomi Matjašič, trener RK Drava Ostati na drugem mestu Rokometaši Drave, trenutno drugouvrščenega kluba v 2. rokometni ligi, se po decembrskih praznikih že nekaj časa potijo in pripravljajo na nadaljevanje sezone, ki se bo pričela v začetku februarja. V prvem delu sezone so ptujski mladeniči opozorili nase, svoje pozornosti pa niso pritegnili le na širšem ptujskem območju, temveč tudi po vsej Sloveniji, saj so se med drugim kot edina nižjeligaška ekipa uvrstili v četrtfinale rokometnega pokalnega tekmovanja Slovenije. Tam so po ogorčenem boju šele v zaključku srečanja pred polnim Ljudskim vrtom morali priznati premoč favoriziranim rokometašem Sviša. Po letih zatišja se rokometni Ptuj prebuja, trener ptujske vrste Tomi Matjašič pa je v nadaljevanju spregovoril o prvem delu sezone in se dotaknil še nadaljevanja prvenstva, ko bodo cilji in želje modrih podobno visoki, kot so bili v prvem delu. Takoj po novem letu ste pričeli s pripravami na nadaljevanje. Kakšno je stanje v ekipi, imate kaj težav s poškodbami? T. Matjašič: »Takoj po novem letu, 2. januarja, smo pričeli z resnimi treningi. Resnimi z vidika, kakšni so naši načrti, saj moramo popraviti kar nekaj elementov v naši igri, predvsem glede taktike in tudi kondicijsko pripravljenost moramo dvigniti na višji nivo. Igralci so večinoma zdravi, je sicer nekaj manjših problemov, ampak na srečo nič resnejšega in upam, da tako ostane. Predvsem v tej fazi treningov nabiramo kondici-jo, pričeli smo tudi že delati z žogo. Vsekakor pa je bila v ospredju fizična pripravljenost in »čiščenje praznikov«, kar se je predvsem v uvodnih treningih precej poznalo. Glede tega bi pa vseeno poudaril, da se vidi, da smo že avgusta lani opravili dobro delo, saj je osnova dobra.« Po 13 odigranih krogih zasedate odlično 2. mesto. Foto: Črtomir Goznik Tomi Matjašič, trener RK Drava: »V pokalu se mora marsikaj uskladiti, letos se nam je, za naprej pa bomo videli. Marsikaj bo odvisno od letošnje sezone.« Zadovoljstvo je verjetno prisotno? T. Matjašič: »Dejstvo je, da moramo biti s tem zadovoljni. Že lani smo pokazali dobre igre in letos smo vedeli, da lahko nekaj naredimo, ampak še vedno moramo vzeti v zakup stvar 'mladost-norost'. Trinajst tekem je za nami in menim, da boljše skoraj ne bi moglo biti. V bistvu smo si privoščili le en spodrsljaj, in sicer doma proti Rudarju, ko smo premagali 'sami sebe'. Loka je bila v tistem trenutku pač boljša, mi pa smo nastopili brez dveh igralcev, točka v Radečah pa je pravična, glede na visok zaostanek ob polčasu. Ocena je vsekakor pozitivna, in če bomo to mesto lahko zadržali do konca, menim, da nas čaka lep pogled na končno lestvico.« Je pa trenutno 2. mesto tisto mesto, ki vodi v 1. B-li-go, kar so vaše tihe želje ... T. Matjašič: »Teh tihih želja se oklepamo vedno bolj, fantje pa vse bolj razmišljajo o tem na glas. Do tja je še zelo daleč, čaka nas še težkih 13 tekem in v bistvu je prvih pet ekip Vsekakor velja v kontekstu prvega dela sezone izpostaviti fantastično pokalno sezono, ko ste v četrtfinalu izpadli šele proti prvoligašu Svišu. Z uspehi v pokalu ste nase po dolgem času opozorili tudi širšo rokometno javnost. T. Matjašič: »To pokalno srečanje je bilo res poglavje zase. Odigrali smo fenomenalno in res škoda, da nas je zadnjih deset minut 'zmanjkalo'. Fantje so bili silno razočarani in v slačilnici je padel tudi kakšen stavek v slogu: »Bolje, da bi igrali slabo in zmagali, kot pa da smo igrali dobro ter izgubili.« To se je nato nekajkrat odrazilo v prvenstvu, ko smo nekajkrat odigrali slabše, a vseeno slavili. Kljub temu sem zadovoljen, saj ni bilo realno pričakovati naše uvrstitve na »final four«, saj so tam ekipe, za katere si težko predstavljamo, da bi nastopile proti nam. V pokalu se mora pač marsikaj uskladiti, letos se nam je, za naprej pa bomo videli. Marsikaj bo odvisno od letošnje sezone.« Nogomet • 3. SNL - vzhod Stanislav Kuzma in Goran Šnajder okrepila Ljutomerčane V zimskem prestopnem roku sta nogometno vrsto Avto Rajh Ljutomer okrepila 36-letni vratar Stanislav Kuzma in 26-letni ofenzivni igralec sredine igrišča Goran Šnajder. Kuzma je na 278 tekmah v prvi slovenski ligi branil vrata Beltincev, Korotana, Maribora in Nafte, nato pa nadaljeval vratarsko kariero na Cipru in Fer-skih otokih. Nogometni veteran bo pri Ljutomerčanih zadolžen za vadbo vratarjev, pridobil si bo tudi trenersko licenco in pričel delo v mlajših selekcijah. Goran Šnaj-der, ki prihaja iz vrst jesenskega prvaka druge lige Zavrča, je med drugim igral za Muro. Ljutomerski nogometaši bodo priprave za spomladanski del prvenstva pričeli 1. februarja. NK Aha Emmi Bistrica: cilj je obstanek Nogometaši iz Slovenske Bistri- ce nastopajo v 3. SNL - vzhod, kjer po jesenskem delu s 16 osvojenimi točkami zasedajo 11. mesto in se nahajajo v nevarnih vodah izpada. Lahko bi bilo še slabše, če v samem zaključku ne bi dosegli treh zmag. Glavni cilj ekipe je obstanek v ligi. Priprave bodo pričeli v torek, 22. januarja. Te bodo tudi tokrat opravili v domačem okolju. V spomladanski del sezone bodo startali brez svojega kapetana Anžeta Stegneta, ki se je odločil za igranje v Avstriji. Seveda si želijo kakšne okrepitve, vendar je to odvisno od finančnih možnosti - najbolj verjetno je, da se bodo morali zanesti na lastni igralski kader. »Trenirali bomo štirikrat tedensko in odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem. Tekmovanje želimo pričakati dobro pripravljeni, saj nas čaka težki drugi del tekmovanja v 3. SNL,« je dejal trener Gorazd Šket. NŠ, DK v treh točkah razlike in zgodi se lahko marsikaj. Zaenkrat so nam poškodbe prizanesle in upam, da bo tako tudi v nadaljevanju, želim pa si, da bi res pokazali tisti pravi obraz, da bo to tista prava Drava in na koncu zasedli mesto, ki si ga želimo.« Ste mnenja, da vaš točkovni izkupiček po prvem delu igre presega vaše igre, za njimi zaostaja ali je vse v skladu z uvrstitvijo na lestvici? T. Matjašič: »Dejal bi, da smo odigrali slabše, kot kaže naš točkovni izkupiček. Tako je bilo kar na nekaj tekmah. Zadnje srečanje v Sežani smo odigrali slabo, a se izvlekli, pa tudi na prvem srečanju z Železniki smo do preobrata prišli ob koncu. Tako smo torej imeli nekaj teh svetlih točk, ki nakazujejo, da si kljub vsemu to 2. mesto zaslužimo.« Vaša ekipa je izjemno mlada. Temu primerne so tudi oscilacije v sami igri. Kje je po vašem mnenju največ prostora za napredek in kje ste najmočnejši? T. Matjašič: »V bistvu se že od samega začetka nekako kaže, da je obramba tisti najmočnejši del ekipe. Včasih sicer ne deluje, kot bi morala, ampak vseeno menim, da smo tu najmočnejši, še posebej, če jo odigramo tako, kot je treba. Na drugi strani pa je dejstvo, da imamo v napadu še marsikaj nedorečenega, tam so tudi največje luknje. Večkrat letos se nam je zgodil »black out, ki je trajal tudi deset minut, kar se nam ne bi smelo dogajati glede na naše cilje. Tako da tukaj vidim največ rezerv, prav tako pa lahko še izboljšamo igro v obrambi.« Kakšno Dravo bomo gledali v drugem delu prvenstva? T. Matjašič: »Upam, da enako, ali pa še boljšo kot v jesenskem delu prvenstva. Če bomo nabrali toliko točk kot do sedaj tudi v drugem delu prvenstva, bom jaz prezadovo-ljen. Upam, da se nam bo izšlo, mi bomo nedvomno naredili vse, da uresničimo ta tihi cilj. Primarni cilj z moje strani je na koncu biti med štirimi, če nam bo uspelo, super, sicer bo pač treba iti naprej.« V ekipi Drave sta le Robert Bezjak in Boštjan Grm izkušena rokometaša. Je to dovolj za uvrstitev v 1. B-ligo? T. Matjašič: »Je in ni. Če bi fantje vsako srečanje odigrali, kot znajo, potem je. Tu bi omenil predvsem že omenjeno srečanje s Svišem in pa lani s Slovenj Gradcem - sedaj vidimo, kje Korošci so. Je pa pri nas pomembnejša druga stvar. Večina naših fantov je študentov in na tem področju nismo stoodstotni. Nekako ne čutijo obveze do rokometa in da je v to treba nekaj vložiti. Vsekakor pa bi potrebovali kakšnega 'močnejšega' rokometaša in pa 'šuterja' z zunanjih položajev. Če bi napredovali v ligi višje, bi nedvomno o tem morali razmisliti, nedvomno pa imamo veliko luknjo pri vratarjih, tako v članski kot mladinski vrsti. Pri članih praktično vse sloni na Boštjanu (Grmu, op. a.), pri mladincih pa imamo velikokrat le enega vratarja. Če vse skupaj povzamem in poenostavim: manjka nam 'fizika' in občasno tudi 'višina'.« Tadej Podvršek 16 Štajerski TEDNIK Od tod in tam, poslovna sporočila torek • 15. januarja 2013 Formin • 100 let Marije Dobravc Z veliko dela in dobre hrane do prvih sto let Marija Dobravc, ki ima hišo na Vičavi 107 na Ptuju, zadnji dve leti živi pri dobri gospe in dobrem gospodu, družinski skupnosti Danice in Stanka Greif v Forminu. Sedmega januarja letos je praznovala 100. rojstni dan, na ta dan ji je najboljše želje ob domačih prinesel tudi ptujski župan Štefan Čelan, skupaj z njim pa tudi predsednica sveta ČS Panorama Rozika Ojsteršek, kjer je do svojega 98. leta tudi sama živela. Njegov obisk in voščilo sta jo presenetila, čeprav, pravi, je vedela, da bo prišel. »Zdaj sem vsaj enkrat od blizu videla svojega župana, doslej sem ga videvala le preko televizije,« je povedala ob našem obisku dva dni kasneje. Celo očala sem mu posodila, da je nekaj prebral, se spominja, sicer pa sta si imela veliko povedati. Marija pravi, da je recept za stoletnico dokaj enostaven, treba je veliko delati, pa malo in dobro jesti. To je bilo njeno vodilo skozi celo življenje. Nekdanja go-stinka oziroma kuharica se je rodila v družini petih otrok v Spodnji Rečici ob Savinji, ki je imela v posesti tovarno usnja, žago, mlin, in tudi veliko zemlje. V gostilni Kolenc Pri Brinovcu je kuhala same dobre reči za veliko ljudi, za dva hlapca, tri dekle, delavce iz tovarne, nekaterim so hrano tudi nosili, prav tako so imeli tudi veliko prehodnih gostov se dobro spominja. Na njihovem jedilniku je bila vsak dan goveja juha, pa pečenka, tudi potico so pogosto pekli, ob petkih so po navadi vabili z ribjimi pojedinami. Pri sedminah pa je bila na mizi vedno ajdova potica. Osebno je vedno imela najra- HB i \ Foto: Črtomir Goznik Marija Dobravc je 7. januarja praznovala 100. rojstni dan, rodila se je 7. januarja 1913 v Spodnji Rečici ob Savinji. je jedi iz zelenjave, tako je še danes, in sadje. Ko ji je bilo 21 let, se je poročila s trgovcem Jankom Kreflom, imela sta eno hči, Marijo, ki živi na Ptuju, njena skrbnica pa je vnukinja Marjetka Vrabič. Danes ju razveseljujeta dve vnukinji in trije pravnuki. V svojem življenju je skusila marsikaj, dobre in slabe stvari. Tudi z lovom se je ukvarjala. Bila je udeleženka NOB, nekaj časa je bila zaprta tudi v celjskem Starem piskru, od koder so jo odpeljali v Dresden. Po smrti prvega moža se je poročila drugič. To je bilo ob prihodu na Ptuj. S svojimi kuharskimi mojstrovinami je najprej razvajala goste nekdanjega Starega ribiča v Vošnjakovi ulici, ki so ga nekateri poznali tudi kot Gostilno pri Korošcu, kjer je bila vodja kuhinje, nato pa tudi na ptujskem gradu, v grajski restavraciji. Upokojila se je leta 1963, tako da v letošnjem letu ob 100. rojstnem dnevu praznuje tudi 50. obletnico upokojitve. Njeno življenje teče mirno in zadovoljno, v okolju, v katerem se dobro počuti, veliko bere in piše. Ob jubileju si ni zaželela nič posebnega, da bi le tako bilo še naprej. MG Ptuj • Ko talent ni dovolj... Ptujčani za ptujski film Da ustvarjalec v Sloveniji nikakor ni lahko biti, dokazuje tudi zgodba Ptujčana Tomaža Šnebergerja, ki smo ga pred nekaj leti spoznali preko filma Tudi to se zgodi, novembra lani pa je predstavil še svojo testno projekcijo novega celovečerca Izgubljen, da najden. Odzivi v ptujskem Mestnem kinu po projekciji so bili zelo dobri, kritike filmarjev pozitivne, a kaj, ko je denarja za dokončanje filma enostavno zmanjkalo. Mladi scenarist in režiser se je zato odločil, da poišče pomoč, saj bo le tako film prišel na velika platna. Celovečerni film ptujskega režiserja in scenarista Tomaža Šnebergerja Izgubljen, da najden je bil na testni projekciji predstavljen konec lanskega leta. Mladi filmar, ki si je izobrazbo in izkušnje nabiral v Avstraliji, nato pa svojo ustvarjalnost želel pokazati slovenski publiki, je tokrat predstavil le grobo montažo filma. Gre za sodobno ljubezensko zgodbo dveh parov, ki v svojem razmerju nista srečna in življenje živita iz dneva v dan. Je tudi zgodba o iskanju sebe in sreče. Film je nastajal leta 2011, ekipa, ki jo je vodil Šneber-ger, pa je pridno delala tudi po 16 ur dnevno. Sestavljali so jo amaterski igralci David in Leonora Matici, Elvis Luka-čič, Mitja Mešl, Katja Šimek, direktor fotografije Markus Nylaander, Jernej Gojkovič in Matej Žunko. Pod režijo in produkcijo se podpisuje Tomaž Šneberger, ki je s svojim delom sicer zelo zadovoljen, a z dokončanjem snemanja filma so se pojavile nove težave. Realnost je namreč nekaj povsem drugega od ambicij in želja. Kot po navadi se je tudi tokrat zataknilo pri denarju, saj je Šneberger celotno produkcijo kril iz lastnega žepa, uspelo pa mu je le zato, ker so se vsi igralci odpovedali honorarjem. „Film je dokončan, novembra smo imeli testno predvajanje in odzivi so bili zelo po- zitivni. Meni pa je ostalo kar nekaj dolgov in z donacijami na spletni strani, ki jo imam na svojem facebook profilu, jih bom poskušal vsaj delno povrniti. Film bi bilo treba še barvno korigirati, kar tudi kar precej stane, in ga prenesti na format dcp, za kar potrebujem okrog 5000 evrov. Ampak to je edina možnost, da ga vrtijo na festivalih in v kinodvoranah skorajda povsod po državi. Skupaj me je doslej stal okrog dvajset ti- soč evrov, od tega jih moram zbrati sedem, da poplačam dolgove, in če želim kakovosten film, še dodatnih deset tisočakov," pravi Šneberger. Ker gre za zneske, ki jih sam ne more pokriti, se je odločil, da za pomoč zaprosi tudi javnost, ki bi želela podpreti mladega umetnika. Na svoji facebook strani je objavil povezavo, na kateri lahko donirate sredstva za ptujski film. Vsakršen prispevek je dobrodošel, saj bo le s pomočjo dobrih ljudi film tudi dokončan. Dženana Kmetec Ljubljana • Filmski natečaj Ne-odvisen.si Robert gre v London Ptujčan Robert Vogrinec je zmagal na filmskem natečaju Posnemi svoj film, ki ga je organizirala skupnost Ne-odvisen.si. Njegov film z naslovom Mind Dreamer (Sanjač) je bil izbran med 42 kandidati. Akcija je trajala celo leto, Robert pa si je za nagrado prislužil štiridnevno bivanje v Londonu z Branetom Kastelicem. Akcija Posnemi svoj film se je začela januarja 2012 in končala 30. novembra istega leta. Decembra je strokovna žirija pregledala 42 filmov in izbrala tri zmagovalce, katerih imena so bila objavljena 2. januarja 2013 na spletni strani Ne-odvisen.si. Brane Kastelic bo zmagovalce gostil v Londonu in jim pripravil nepozabno doživetje. Kandidati so s svojo kamero posneli triminutni film na temo Ne-odvisen.si. Preizkusili so se v vlogi scenarista, režiserja, snemalca in igralca. Filmi so bili objavljeni na you tubu, facebooku in spletni Nepozabno doživetje v LONDONU z BRANETOM KASTELICEM alent, kreativnost in domiselnost scenarist, režiser in «¡nemalee Foto: Silvester Vogrinec Robert Vogrinec je na filmskem natečaju Neodvisen.si zmagal z Mind Dreamerjem (Sanjač) in si prislužil nagrado: bivanje v Londonu pri Branetu Kastelicu. strani Ne-odvisen.si, kjer si jih je mogoče še vedno ogledati. Komisija je Robertov film Mind Dreamer označila za »izjemno bister koncept kratkega filma«. Opis vsebine: »Sanjam ... o nasilju ... o kriminalu, ki ga je obilo v filmih in v svetu. Zbudim se. Je vse to res ali samo sanjam? Dan me prepriča v resničnost - v neodvisno zdravo življenje.« Film je posnet v akcijskem stilu, s katerim je Robert že navdušil na 48. festivalu mladih filmarjev JSKD (Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti) lansko leto z igranim filmom Die to Survive, slovensko, mladinsko verzijo Jamesa Bonda, tajnega agenta 007. Za Mind Dreamerja je Robert napisal scenarij, režiral film, ga zmontiral, posnel, odigral glavno vlogo. Zraven njega igra še Nejc Šimic. Film Mind Dreamer je imel na you tubu 737 ogledov, na spletni strani Ne-odvisen.si pa je dobil 324 glasov publike. 15-letni Robert obiskuje prvi letnik Srednje šole za oblikovanje v Mariboru smer medijski tehnik. Filmi so njegova strast in hobi, ki se mu z navdušenjem predaja. Strokovno žirijo filmskega natečaja so sestavljali Brane Kastelic (dopisnik iz Londona), Nataša Briški (samostojna novinarka), Jožko Markič( režiser) in Bojan Kodelja (vodja programa Ne-odvisen. si). Zraven Roberta sta bila kot zmagovalca izbrana še Rok Hvala (film All 4 one) in Vito Pešič (Bodi Neodvisen). Skupnost Ne-odvisen.si se zavzema za zdrav odnos mladih do življenja in nastopa zoper vse oblike zasvojenosti. Njeno delovanje podpirajo razna ministrstva (ministrstvo za šolstvo in šport, za notranje zadeve, za delo, družino in socialne zadeve idr.), POP TV, PIL, Val 202 idr. Vlado Novak torek • 15. januarja 2013 Zanimivosti, kronika ŠtajerskiTEBHlK 17 Na valovih časa Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (1.) Nazaj Človek, ki je popotniška duša, se malokrat vrne na staro mesto, saj vedno išče nove izzive in nove destinacije. No, če pa te slučajno kaj močno pritegne in je povrhu tega še dokaj blizu, pa se utegne zgoditi, da kaj hitro spet zavi-ješ tja. Ena takih dežel, ki kljub modernim časom človeka fascinira, pa je brez dvoma še vedno Albanija. Gre za eno najmanj odkritih dežel v Evropi, o kateri sem sicer že precej pisal v prejšnjih zgodbah, tokrat pa sem se odločil zaviti še malo proti manj obljudenim območjem. Vožnja po kopnem proti Albaniji se začne zapletati in postane nelagodna že v Srbiji, zato sem se tokrat odločil, da podvig izvedem kar z letalom. Prijetno me je presenetila cena nacionalnega letalskega prevoznika, tako da ni bilo treba premišljevati dvakrat in sem se hitro odločil za zračno varianto. Sicer majhen avi-onček, skorajda zaključena družba in enourni polet so pomenili precejšen dvig temperature in popolno menjavo okolja. Na letališču Mati Tere-za v Tirani so me namreč pričakali mrki 'šiptarski' obrazi in debelih 29 stopinj, ampak Foto: D. Zorko Sistem albanskega elektro podjetja Foto: D. Zorko Trg Skenderberg z italijanskimi gradbenimi mojstrovinami v ozadju tam vsega ne smeš vzeti tako, kot zgleda. Kmalu so se obrazi razjasnili, nad nebo pa so se zgrnili oblaki. Prevoz z letališča je organiziran super, saj vsako polno uro pelje 'pink' bus, ki stane le dober evro. Ne bomo več razglabljali, koliko pri nas stanejo nekatere stvari, kajne? Nastanil sem se v veliki italijanski vili blizu stare tržnice, ki je bila okrog in okrog ograjena z visoko ograjo, v notranjosti pa se je ponujal velik sadovnjak limet in marelic. Nasploh so Italijani pustili velik pečat v Albaniji, saj je Mussolini zgradil večino stavb in trgov, ki so Trg matere Tereze s pomembnimi institucijami v okolici Ulica v Tirani danes ene večjih znamenitosti v državi. Prvi večer je bil bolj v znamenju orientacije in privajanja, čeprav sem večino stvari že poznal. Naslednji dan je bila nedelja in planiranih sem imel kar nekaj sestankov, saj sem tokrat šel na pot tudi malce poslovno in sem priložnost izkoristil tudi za potep. Zelo zanimivo je bilo iskanje nekaterih pisarn, saj živa duša ni vedela, kje je kakšna stavba ali naslov. Ulico sem nekako še našel, potem pa se je ustavilo. Naslovi so namreč podani zelo netipično za nas, ker so v naslovu označene stavbe in nadstropja, hišne številke pa se v ulici kar ponavljajo, kot sem ugotovil. Zgodilo se je, da sem za neko pisarno vprašal celo vratarja, pa mi ni vedel pomagati, kasneje pa sem ugotovil, da je moj možakar uradoval pet metrov od vratarja v isti zgradbi. Dopoldne sva se dobila s sinom neke agencije in po formalnem delu sva se seveda dogovorila za pivo in da mi razkaže še neodkrit, bohemski del Tirane. Tja namreč zahajajo ljudje, ki bi jih povsod označili za normalne in ne preveč premožne. Tako kot povsod Foto: D. Zorko Stadion Qemal Stafa pravkar podirajo. tudi v Albaniji prihaja do raz-slojevanja med populacijo, ki živi v glavnem mestu, in med ostalimi ljudmi. Ti dve skupini se praviloma med sabo ne marata in delujeta v različnih okoljih, kar pomeni, da obiskujeta tudi različne lokale, trgovske centre ipd. Ker sem si zaželel pogled na Tirano tudi z višine, me je peljal v neko poslovno stavbo, kjer se na vrhu nahaja restavracija. Razgled je bil super, posebno pa je bilo to, da se kupola z restavracijo neprenehoma vrti. Vsako polno uro se zavrti za en obrat, tako da če sediš na kavi eno uro, lahko v bistvu vidiš celotno Tirano, ne da bi premaknil rit. Iz zraka posebej bodeta v oči dve stvari. Prva je ogromna vila nekdanjega albanskega diktatorja Enverja Hoxhe, ki se razteza na lepi kvadraturi zelenice in je zapuščena, skrita za visokimi zidovi. Druga stvar je pa njihov nacionalni nogometni stadion Qemal Stafa, prizorišče brezvoljne in brezpredmetne igre ene prejšnjih slovenskih nogometnih tekem, ki ga bodo v bližnji prihodnosti podrli in zgradili športni objekt za 40.000 gledalcev. Čeprav ne dosegajo uspehov, so Albanci prava nogometna nacija. V moji vili sem spoznal Švicarja, s katerim sva se hitro ujela. Pripotoval je z motorjem, zanimiv pa mi je bil zaradi tega, ker je dal čez tudi takšne kraje, ki jih običajni ljudje ne. Vozil se je po vseh možnih prelazih in stranpoteh, zato mi je pomenil izjemen vir informacij, skupaj pa sva šla pogledat tudi nočni utrip mesta. Pisal sem že o zanimivih od-hodnih mestih transportnih vozil. Pridobil sem si zemljevid z označenimi odhodnimi mesti avtobusov in kombijev, o voznih redih pa v Albaniji še niso slišali kaj dosti. Ugotovitve so bile kar zanimive, saj ima Tirana kakšnih 7 do 8 odhodnih točk, ki pa so kilometre vsaksebi. Še dobro, da domačini radi pomagajo zmedenim popotnikom ... Nadaljevanje prihodnjič Torek, 15. januar Danes goduje Pavel. 1622 se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin, imenovan Moliere, eden največjih dramskih piscev vseh časov. 1795 se je rodil ruski dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. Njegovo najpomembnejše delo je tragikomedija Gorje pametnemu, ostra satira ruske družbe. 1809 se je rodil francoski ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon, utemeljitelj »filozofije dela«. 1896 je pariški avtomobilski klub odprl prvo izposojevalnico avtomobilov. 1917 so v avstro-ogrski monarhiji izbruhnile delavske stavke proti vojni. 1813 se je rodil v Tomaju slovenski politik Anton Černe. V dunajskem parlamentu je zagovarjal odpravo fevdalnih obveznosti brez odškodnine. Sreda, 16. januar Danes goduje Marcel. Danes je svetovni dan religij. 1547 so v Moskvi okronali za prvega ruskega carja 17-letnega moskovskega velikega kneza Ivana IV. Groznega. 1917 naj bi Nemčija ponudila Mehiki ustanovitev nemško-mehiške vojaške zveze proti ZDA. Ameriški predsednik Wilson se je zato odločil za poseg v prvo svetovno vojno. 1920 je začel veljati Volsteadov zakon, to je zakon, ki je uzakonil prohibi-cijo zDa. Prepovedoval je pripravo in prodajo alkoholnih pijač. 1957 so odprli v Liverpoolu Cavern Club, kjer je začela svojo uspešno kariero tudi skupina The Beatles. 1962 so na Karibih začeli snemati prvi film o tajnem agentu njenega veličanstva 007, Jamesu Bondu, Dr. No. 1601 sta ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala predse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da morajo tisti, ki se ji takoj ne odpovedo, zapustiti mesto v šestih tednih in treh dneh. Četrtek, 17. januar Danes goduje Anton. 356 je umrl eden najpriljubljenejših krščanskih svetnikov, pobudnik me-ništva, sveti Anton Puščavnik. 395 je umrl rimski cesar Teodozij I. Mnogi zgodovinarji štejejo ta datum za konec rimskega cesarstva. 1706 se je rodil ameriški fizik, pisatelj, predvsem pa politik Benjamin Franklin, borec za neodvisnost ZDA. Umrl je leta 1790. 1863 se je rodil britanski politik David Lloyd George, vodilna osebnost britanske politike med vojnama. 1945 so sovjetske čete zavzele Varšavo. 13. februarja so zavzeli Budimpešto, 19. marca prestopili avstrijsko mejo, 20. aprila so prodrli do Berlina in se čez tri dni srečali z ameriškimi in angleškimi četami. Rdeča armada je zasedla 2. maja Berlin in 9. maja Prago. 1946 se je v Londonu prvič sestal Varnostni svet OZN. 1991 se je z bombardiranjem Iraka in Kuvajta začela prva zalivska vojna. Petek, 18. januar Danes goduje Marjetka. 1778 je britanski raziskovalec James Cook odkril Havajske otoke. 1863 se je rodil sovjetski gledališki režiser in igralec Konstantin Sergejevič Stanislavski, ustanovitelj in direktor slavnega Moskovskega hudožen-stvenega teatra. 1871 je bilo med francosko-prusko vojno razglašeno Nemško cesarstvo. Wilhelma I. so razglasili za cesarja. 1912 je angleški raziskovalec Robert Falcon Scott dosegel južni tečaj, na poti nazaj pa je skupaj s štirimi tovariši umrl. Rodil se je 6. 6. 1868. 1913 se je rodil rusko-ameriški igralec Danny Kaye. 1919 se je začela v Versaillesu Pariška mirovna konferenca. Zahteve ameriškega predsednika Wilsona so povzročile razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek nekaterih novih držav, kot so na primer Češkoslovaška, Madžarska in tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je kasneje združila s Srbijo in Črno goro. Sobota, 19. januar Danes goduje Marij. Danes je svetovni dan edinosti Cerkve. 1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporabni parni stroj. Leta 1782 pa je v Sohu pri Birminghamu osnoval prvo tovarno parnih strojev. 1809 se je rodil Edgar Allan Poe, najpomembnejši ameriški lirik, novelist in literarni teoretik. 1813 se je rodil Henry Bessemer, britanski izumitelj. Po njem so imenovali postopek za pridobivanje jekla. 839 se je rodil francoski slikar Paul Cezanne. 1874 je umrl nemški domoljubni pesnik, jezikoslovec in literarni zgodovinar August Heinrich Hoffmann von Fallersleben. Med drugim je napisal pesem Deutschland, Deutschland über alles, ki je po 1. svetovni vojni postala nemška himna. 1943 se je rodila ameriška pevka bluesa Janis Joplin. 1995 so po zagrizenih tritedenskih bojih zavzele ruske čete predsedniško palačo v mestu Grozni, prestolnici odpadniške republike Čečenije. Nedelja, 20. januar Danes goduje Boštjan. 1667 se je končala 13-letna vojna med Rusijo in Poljsko. Poljska je bila prisiljena odstopiti Kijev, Smolensk in del Ukrajine na levem delu Dnje-pra. 1775 se je rodil francoski fizik in matematik Andre-Marie Ampere, ki je opredelil in poimenoval elektromagnetizem. 1831 so na londonski konferenci Velika Britanija, Rusija, Prusija in Francija priznale neodvisnost Belgije od Nizozemske. 2009 je nastopil mandat 44. predsednik ZDA Barack Obama. Prvi temnopolti predsednik države je zmagal na volitvah 4. novembra 2008. Ponedeljek, 21. januar Danes goduje Neža. 1506 je prispela v Vatikan prva skupina papeških švicarskih gardistov. 1521 je papež Leon X. izobčil nemškega teologa Martina Lutra. 1895 se je rodil španski modni kreator Cristobal Balenciaga, ki je oblikoval linijo spuščenih ramen, preščipnjenega pasu in zaobljenih bokov ter z njo napovedal slog new look. 1905 se je rodil francoski modni ustvarjalec Christian Dior. 1919 so v Dublinu sprejeli resolucijo o neodvisnosti Irske. 18 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 15. januarja 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ponovno zima Sneg je ponovno pobelil naše vrtove, mogoče bo ohladil tudi razgrete glave. Ponovno naj povem, da po površinah, ki so pokrite s snegom, ne hodimo. S tem naredimo veliko škode. Boste vprašali, kje in kako. Ker je zdaj zima, se lahko malo posvetimo osnovam poznavanja naše zemlje. Rastline so veliko bolj odporne in imajo manj težav, s tem pa tudi višji pridelek, če se dobro počutijo. Tako velja za vsa živa bitja. Večina živih bitij se lahko s kraja, kjer se ne počutijo dobro, umakne. Rastline pa se ne morejo. Torej je zelo pomembno, da je zemlja, prst, v kateri imajo korenine, za njih primerna, da se bodo dobro počutile. Zemlja, ki jo primemo v roke, ni mrtva stvar. Res je 50 % njene sestave mineralnih delcev, vendar je za rastline primerna le, če je v naših rokah tudi 25 % zraka in 25 % vode. Le 3-5 % izmed vseh mineralnih delcev je humusa in vsega živega sveta, vendar je brez tega majčkenega delca življenja zemlja mrtva, nerodovitna. Pod mikroskopom so idealni delci zemlje taki, kot jih vidite na sliki. Niso kroglice, če lahko poenostavim, ampak kolobarji. Mineralne, mrtve delčke v take kolobarje povezuje humus, organska snov. To je slika talnih delcev pod mikroskopom. Taka oblika zagotavlja, da je v tleh dovolj zraka, na humusne delčke pa se tudi v peščenih tleh lahko vežejo molekule vode in hranil. Površina za vezavo teh delcev je največja ob taki sestavi in obliki. Taka tla torej lahko zadržijo največ vode (ob suši) in ohranijo največ rastlinam dostopnih hranil v območju korenin. Zakaj je voda pomembna, je po mojem jasno vsem. Malo manj pa se vam verjetno zdi pomemben zrak v tleh. Kot sem že napisala, samo živa zemlja, v kateri delujejo mikroorganizmi in seveda živijo tudi večje živali, kot so deževniki, hrošči, mravlje ..., je rodovitna. Rastline brez tega živega dela ne morejo do hranil, celo če jim jih do- Te stopinje bodo poleti vzrok za mah v zelenici in zelenica ne bo več tako lepa. Foto: Miša Pušenjak dajate v obliki mineralnih, lahkotopnih (umetnih) gnojil. Ves ta živi svet pa potrebuje za svoje življenje seveda kisik, ta pa je v zraku. Ko je zemlja vlažna (ne suha, ne mokra), so taki obroči dokaj elastični. Čeprav se moramo nepotrebni hoji, tlačenju zemlje izogibati tudi takrat, taka zemlja prenese veliko večjo obtežbo. Ko pa so tla namočena, kot so tudi pod snegom, zamrznjena (spomnite se na zamrznjeno perilo) ali zelo suha (v poletni vročini), se ti obroči polomijo. Iz njih iztisnemo predvsem zrak. Brez zraka propadejo tudi Zdravstveni nasveti Krepimo odpornost (1) Mediji poročajo in tudi v lekarnah opažamo vse večje število obolelih oseb. Najpogosteje obolevajo za okužbami dihal, ki jih povzročajo virusi ali bakterije. Največkrat so to nezapletena prehladna obolenja, ki jih povzročajo virusi in jih lahko uspešno pozdravimo sami. Če trajajo težave dalj časa ali se stopnjujejo, pa je treba poiskati zdravniško pomoč. Prehladna obolenja so izrazito pogostejša v jesenskih in zimskih mesecih, vendar ni dokazano, da občutek mraza sam po sebi povzroča prehlad ali poveča dovzetnost za okužbo z virusom. Raziskave so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni, čustveno izčrpani, imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu, pri ženskah v obdobju med menstrualnima ciklusoma, najpogosteje pa pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Bolezen je vedno bolje preprečiti kot zdraviti. Okužbam se bomo izognili, če bo naš imunski sistem v vrhunski formi in če skrbimo za higieno. Tu mislim na redno umivanjem rok z milom, kihanje/kašljanje v rokav ali papirnat robec, ki ga po uporabi vržemo stran. Ko smo bolni/okuženi z virusi, pazimo tudi na primerno razdaljo od sogovornikov (okrog 1 m), ne ki-hamo in kašljamo ravno v njih, nekaj dni se zadržujmo doma itd.. V lekarnah so na voljo tudi različna razkužila, s katerimi pa ni treba ravno pretiravati. Uporabo razkužila svetujemo takrat, ko gre za ogrožene skupine potencialnih bolnikov, kot so dojenčki, kronični bolniki ali če neposredno negujemo obolele. Sicer je dovolj, če si roke redno umivamo z milom. Imunski sistem oslabi zaradi različnih vzrokov. Med temi so takšni, na katere lahko vplivamo, in takšni, na katere ne moremo. Med slednjimi so velike temperaturne spremembe (ko smo zunaj in ko smo v zaprtem prostoru), krajši dnevi, manjše količine zaužitega sadja, ki že sicer vsebuje v tem letnem času manj vitaminov, večje število obolelih v naši okolici. Na imunski sistem slabo vpliva tudi nezdrav način življenja - kajenje, alkoholne pijače, stres, nezdrava prehrana. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom pogosteje zbolijo in so tudi pogosto brez energije, brezvoljni in delovno manj učinkoviti. Pri teh osebah lahko opazimo še krhke in lomljive nohte ter težave z lasmi. Učinkovita zaščita pred prehladom in gripo je dvig imunske odpornosti. Zveni že obrabljeno, pa je vendar osnova za naše zdravje - zdrava in uravnotežena prehrana, gibanje (tudi pozimi) na svežem zraku, pitje zadostne količine tekočine, dovolj spanja in seveda izogibanje temu, kar slabo vpliva na naše zdravje - alkohol, kava cigareti, stres. Pomaga tudi, Darja Potočnik farm., spec. Foto: Črtomir Goznik Benčič, mag. da se čim manj zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi. O tem, kako lahko s hrano vplivamo na svoje zdravje in dobro počutje, ste lahko veliko zanimivega prebrali v tej rubriki. Hrana je lahko vir potrebnih hranil, vključno z vitamini in minerali, s hrano lahko vplivamo na dobro počutje in tudi tako pozitivno vplivamo na imunski sistem. Če vemo, da naša prehrana ne vsebuje dovolj vitaminov (starejši, otroci, osebe, ki iz različnih razlogov ne uživajo sadja in zelenjave), je smiselno, da v zimskem času in v času povečanih potreb (bolezen, nosečnost, starostniki, športniki, diete ...) le-te dodajamo. Vitamini so esencialna mikrohranila (to so snovi, ki jih nujno potrebujemo, vendar v zelo majhnih količinah, telo jih ne proizvaja - dobimo jih s hrano), po katerih je potreba v času prehlada povečana. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. za življenje rastlinskih korenin tako pomembni mikroorganizmi, manj pa je seveda tudi drugih koristnih bitij. In po znanem pravilu, veliko škodljivih mikroorganizmov, glivic, bakterij, se dobro počuti v brezzračnem okolju. Zato se hitreje razmnožujejo in povzročajo gnitje organske mase, humusa, gnitje korenin gojenih rastlin, skratka bolezni rastlin. Z lomljenjem teh obročev se tudi površina, na kateri se lahko zadržujejo vodne molekule, močno zmanjša. Zato v taki zemlji rastline veliko hitreje trpijo sušo. Ne mislite, da lahko potem z orodjem, lopato, motiko, plugom, branami, grabljami . te obroče ponovno vzpostavite. To lahko ponovno, vendar počasi, naredijo samo mikroorganizmi skupaj s koreninami nekaterih rastlin. Vendar tak proces traja dolgo časa, običajno ga mi prej ponovno prekinemo z gaženjem, hojo po zemlji. Največ škode naredimo ravno s hojo po mokri, zmrznjeni ali poleti z obdelavo presuhih tal. Kmetje se bodo spomnili, vi pa mi boste morali samo verjeti, nekoč ste vi ali vaši očetje iste njive obdelovali s konji ali še pogosteje kravami in voli, pa ste lahko orali in sejali. Danes pa je pogosto z velikimi plugi obdelava težka. Samo zamislite se. Seveda je na njivah nekoliko drugače, včasih ne moremo drugače, kakor pobrati pridelek, pripraviti njivo za nov posevek. Na vrtu pa imate zagotovo dovolj časa, imate pripravljene poti, po katerih se lahko hodi. Torej, ne pobirajte pridelka pozimi tako, da stojite na gredi, pobirajte ga samo s poti. Pa še nekaj. Mnogi sadjarji in morda vinogradniki so pričeli obrezovati svoje sadovnjake in vinograde. Oni morajo to narediti, saj imajo velike površine, malo ljudi in je treba porezati seveda pravočasno. Na vrtovih pa imate le nekaj dreves ali trte in se z rezjo res nikamor ne mudi. Običajno je namreč pod sadnim drevjem, tudi brajdami, zelenica. Z obrezo- vanjem gazite tudi po travi, jo lomite, v zamrznjeni zemlji zelo polomite korenine, prav tako pa iztiskate zrak iz zemlje. Morda pa je tudi to deloma krivo, da je na zelenicah, celo na vrtovih, vedno več mahu in lišajev. Ti v takih brezzračnih razmerah odlično uspevajo, saj jim korenine in koreninski laski naših rastlin ne delajo konkurence. Vsakokrat, ko stopite na gredico, na njivo ali na zelenico, pomislite, ali je res nujno potrebno ali pa se lahko temu izognete. Tudi za kakršno koli gnojenje je še veliko prezgodaj, čeprav nekateri menijo, da je treba zelenice gnojiti po snegu. Še najmanj mesec in pol še ni treba gnojiti. Nekaj dela pa že lahko imajo tisti z rastlinjaki. Tam že lahko posejete motovilec, rukolo in špinačo kar v multiplošče s 180 luknjami. Kar nekje v hiši, na toplem, naj seme vzkali, potem pa takoj z njimi v rastlinjak. Rastlinjaka za omenjene rastline ni treba ogrevati. Treba pa je paziti, da ga redno zračimo, posebej v sončnem vremenu bo namreč v rastlinjakih že prevroče. V vsako luknjico posejemo dve do štiri semenke motovilca, rukole in dve semenki špinače. Seveda je potrebno redno, a zelo zmerno zalivanje. Multiplošče postavite na zaboje, palete, nekaj dvignjeno od tal, ne na tla, da bo koreninam rastlin topleje. Pridelek režemo kar v multiploščah, lahko pa sadike posadimo. Za vzgojo sadik pa lahko posejemo že prve letne solate in peteršilj, te posejemo v mulitplošče. Pri solati posejemo v vsako luknjo dve semenki, ampak samo zato, da ne bo praznih lukenj, kasneje eno rastlino odščipnemo. Peteršilj pa posejemo tako, da damo v vsako luknjo več semenk. Izberemo pa listnate sorte, sorte s korenom pa boste posejali direktno na stalno mesto. Zeleno, jajčevec in papriko pa posejete na setvene plošče tako, da boste kasneje pikirali. Če želite imeti manj težav pri pikiranju, jih tudi v setvenih ploščah posejte v vrstice, ki jih naredite s koščkom lesa. Vse setve, posebej pa setve peteršilja, zelene, jajčevca in paprike, naj kalijo v toplem prostoru, ki pa ni nujno, da je svetel. Takoj po vzniku pa rastline prestavimo v rastlinjak oziroma na svetlo. Seveda pa je za vzgojo sadik paprike, jajčevca in v začetku zelene potrebno ogrevanje rastlinjaka. Vendar to ne pomeni, da mora biti tako toplo, da nam v rastlinjaku teče pot v oči. Ne, okoli 18 oC je povsem dovolj, ponoči pa še hladneje, vendar ne manj kot 10 oC. Zato je treba v sončnem dnevu rastlinjak odpirati. Tudi v oblačnem vremenu pa moramo rastlinjak vsak dan prezračiti, sicer boste imeli hitro težave z gnitjem, propadanjem sadik. Če boste rastlinjak ogrevali, lahko vanj že daste nakaljevat gomolje dalij in korene kan. Preprosto jih posadimo v zaboje z zemljo, žagovino ali peskom in jih damo v rastlinjake pod mize ali pa jih zasenčimo. Seveda se substrat, ki smo ga izbrali, ne sme več posušiti, ne sme pa biti moker. Večina vas seveda nima rastlinjakov. Na okenske police sejemo samo jajčevec, zraven pa še kakšno zelišče in cvetlico. Za setev paradižnika in paprike, ki bosta poleti rasla na prostem, je še prezgodaj. Če pa se že enkrat ukvarjate s setvijo, potem posejte skupaj z otroci še vrtno krešo, ki jo boste v desetih dneh že porezali in dodali solatam. Tak dodatek pomeni več vitaminov kakor kakršen koli vitaminski dodatek, ki nam jih danes toliko ponuja kemijska industrija. Miša Pušenjak Cas je za prve setve motovilca v letu 2013; sejemo lahko tudi v multiplošče. Foto: Miša Pušenjak torek • 15. januarja 2013 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK l9 S svetovne g/asbene scene Znani angleški pevec David Bowie (David Robert Jones) je pred dnevi praznoval že 66. rojstni dan. Ob tej priložnosti je ta legendarni glasbenik izdal novi singel z naslovom Where Are We Now. Mineva že deset let od izida njegovega zadnjega albuma Reality, prav tako pa je minilo že kar nekaj let od njegovega zadnjega nastopa v živo, ki se je zgodil leta 2006. Skladba Where Are We Now bo utirala pot njegovemu novemu studijskemu albumu The Next Day, ki naj bi izšel v marcu. Skladbo so posneli v New Yorku, producent pa je bil njegov dolgoletni sodelavec Tony Visconti. Podjetje The Official Charts Company je objavilo uradne podatke o najbolje prodajanih singlih v letu 2012. S kar 1.318.000 prodanimi izvodi je dokaj pričakovano na 1. mestu pristala skladba Somebody That I Used to Know, ki sta jo David Bowie http://3.bp.blogspot.com posnela Gotye in Kimbra. Na drugem mestu se nahaja Car-ly Rae Jepsen s skladbo Call Me Maybe, ki se je prodala v 1.143,000 izvodih, prvo trojko pa zaključuje zasedba fun. skupaj z Janelle Monae s sin-glom We Are Young (986.000 izvodov). Med najboljšimi desetimi so še David Guetta ft. Sia (Titanium), James Arthur (Impossible), Psy (Gangnam Style), Nicki Minaj (Star-ships), Jessie J (Domino), Maroon 5 (Payphone) in Flo Rida ft. Sia (Wild Ones). Na svetovno glasbeno sceno se vrača legendarna ameriška R&B skupina Boyz II Men. Fantje so bili na vrhuncu slave BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS 2. DIAMONDS - RIHANNA 3. I KNEW YOU WERE TROUBLE - TAYLOR SWIFT UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR 2. SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT. BRITNEY SPEARS 3. GANGNAM STYLE - PSY NEMČIJA 1. DIAMONDS - RIHANNA 2. GANGNAM STYLE - PSY 3. TRY - PINK v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so po celem svetu prodali več kot 60 milijonov albumov. Boyz II Men so v svoji bogati karieri prejeli številne pomembne glasbene nagrade, med njimi so tudi štirje grammyji, in posneli nekatere nepozabne uspešnice, kot so End Of The Road, I'll Make Love To You,0020One Sweet Day in številne druge. Člani zasedbe Nathan Morris, Shawn Stockman in Wayne Morris bodo na glasbeni oder ponovno stopili v Las Vegasu, natančneje, v igralnici Mirage, kjer naj bi do konca marca nastopili kar 78-krat. ®®® Za vse ljubitelje popularne britanske pop zasedbe Duran Duran z otoka prihaja vesela novica. Prihodnji mesec naj bi se znova zbrali člani skupine Simon Le Bon, Nick Rhodes, John Taylor in Roger Taylor in pričeli pripravljati material za novi studijski album. Pri nastajanju novega album naj bi sodeloval tudi slavni britanski producent in glasbenik Mark Ronson. Naj spomnimo Duran Duran so lani v ljubljanskih Križankah navdušili tudi slovensko občinstvo. V svoji že več kot 30 let dolgi karieri pa so posneli nekatere velike uspešnice, kot so Rio, Hungry Like The Wolf, The Reflex, Notorious, Come Undone, Wild Boys, A View to a Kill in Ordinary World. ® ® ® 31-letna ameriška pevka Beyonce bo 21. januarja v Washingtonu nastopila na inavguracijski slovesnosti ameriškega predsednika Ba-racka Obame. Beyonce ta čast ne bo doletela prvič, saj je na tem pomembnem svetovnem dogodku nastopila tudi že pred štirimi leti, ko je zapela skladbo Ette James At Last, tokrat pa bo zapela ameriško himno. Na letošnji slovesnosti bosta nastopila tudi Kelly Clarkson in James Taylor. V zadnji predsedniški kampanji sta Beyonce in njen mož Jay-Z tudi zbirala sredstva za Baracka Obamo, ki je ob tem dejal, da Beyonce predstavlja pravi vzor za njegovi hčerki. Prav tako pa to popularno pevko v februarju čaka že naslednji velik izziv, ko bo nastopila na finalu ameriškega Super Bowla. ®@® Spomladi naj bi izšel novi album bivše francoske prve dame Carle Bruni-Sarkozy. Album bo nosil ime Little French Songs in bo že četrti studijski izdelek te popularne pevke in bivše manekenke, ki v glavnem tudi sama piše tekste. Album Little French Songs bo naslednik njenega zadnjega albuma Comme Si De Rien N'Etait iz leta 2008, ko se je tudi poročila s takratnim francoskim predsednikom Nicolasem Sarkozyjem. ®®® Po desetih letih, odkar so izdali svoj zadnji album A New Morning, se na svetovno glasbeno sceno vrača znana britanska alternativna rock zasedba Suede. V poslušanje so že ponudili prvo novo skladbo z naslovom Barriers. Novi album bo nosil ime Blood-sports in naj bi izšel v marcu. Pevec zasedbe Brett Anderson je izdal tudi, da bo prvi singel novega albuma nosil naslov It Starts and Ends With You. Janko Bezjak To je to Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj ______________________________________i Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Hipnost Vse se dogaja hitro. Stvari se nenehno spreminjajo; čez noč. Zdaj je nekaj popularno, nekaj je hit, naslednji dan pa že več ne. Predvsem očitno se mi zdi, da je to v umetnosti, čeprav mi ta beseda ob nekaterih modernih stvaritvah le stežka zdrsi z jezika. Tako imenovana sodobna umetnost je potrošna, hipna ter hitro nadomestljiva. Temu se sicer reče tudi kontemporarna umetnost, kar zveni nekoliko prijetnejše ter bolj učeno. Skratka, popularna je. Odraža duh časa ter mentaliteto trenutne družbene mentalitete. Ujema se s trenutnim sistemom ter mu služi. Glavnina glasbe je naštancane na tekočem traku, vsaka fotografija je umetnost, prav tako slika, katerih pa tako ne gre razumeti, ker so abstrakcije abstraktnega doživljanja umetnikovega abstrahiranega čutenja. Vsaka neumnost je lahko umetnost na razstavi, vrednost pa se meri v prodajni ceni. Nikjer ni nobene ideje, nobene refleksije ali ogledala. So le osebna doživljanja, "umetnikom" lastnih frustracij in strahov, ki potem kot revolucionarni odmevajo v majhnih, temnih sobah. Iz javnega prostora in diskurza se je vse to počasi umaknilo. Kritične izjave so postale povsem preveč klišejske za sodobno umetnost. Ni ne naprej in ne nazaj. Je samo en ta jalov trenutek, vegetiranje in čakanje na naslednji impulz. Smisel pa se navdušeno išče v nesmislu. Kar je obstajalo pred enim tednom, je danes že zdavnaj pozabljena zgodovina. Glasbeniki so tako kot oblačila, sezonski. Tudi moda, ki ji je zadnje čase treba absolutno slediti, se spreminja iz meseca v mesec. Zdaj je in, pa že ni več. Je že spet treba zakašljati in izpljuniti denar za novo kolekcijo. Vse drvi in nihče nima časa za nič. Konstantno se nekaj dogaja; v sedmih minutah ljudje preklopijo osem skladb in dvajset TV-programov, preletijo petinštirideset strani povzetih člankov in površnih prispevkov v časopisu in tako naprej. Ker naslednji trenutek to že več ni pomembno. Tako se o ničemer več ne razmišlja predolgo, ničemur se ljudje več ne posvetijo. Če so kdaj slike nastajale tudi po desetletja, danes v dneh ali tednih nastajajo razstave in cele zbirke. In če se vprašam, zakaj je tako ..., pomislim, da je morebiti tako bilo zmeraj. Danes je edino možnosti več in so ljudem lažje dosegljive. Materiali niso prestiž, prav tako ne računalniki ter mikrofoni. Mislim, da je razlika le v tem. Kajti zmeraj v zgodovini so bile mase in so bili tisti. Presejalo in ločilo pa jih je vedno samo drobno sito časa. Nekatere stvari pač ostanejo; so bile in so. Matic Hriberšek www.radio-ptuj.si l_es t Vi I N 1. LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO I 2. DIAMONDS - RIHANNA 3. HO HEY - THE LUMINEERS 4. LITTLE THINGS - ONE DIRECTION 5. GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS 6. IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR 7. TROUBLEMAKER - OLLY MURS FT. FLO RIDA 8. BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE 9. DIFFERENT - ROBBIE WILLIAMS 10. TRY - PINK 11. GANGNAM STYLE - PSY vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 1043 bo Janko Bezjak A J MARS 20 Štajerski TEDNIK Od tod in tam, poslovna sporočila torek • 15. januarja 2013 Kaj bomo danes jedli TOREK kuhano meso iz razsola, ohrovtova solata s krompirjem SREDA želodčkova kisla juha, hitro jabolčno pecivo* ČETRTEK makaronovo meso, rdeča pesa, kompot PETEK ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA musaka s krompirjem in stročjim fižolom NEDELJA goveja juha, štefani pečenka, pražen krompir, solata PONEDELJEK špinača, kuhana govedina, pire krompir *Hitro jabolčno pecivo Sestavine za testo: 1,5 skodelice naribanih jabolk (skodelica = 2 dl), 1 skodelica zdroba, 1 skodelica mletih orehov, 1 skodelica sladkorja, 1/2 vrečke pecilnega praška, 1 vanilijin sladkor, 1 celo jajce, 2 dl hladnega mleka, 1 kavne skodelice olja; sestavine za preliv: 1 jedilna žlica mle- ka, 1 jedilna žlica vode, 1 jedilna žlica sladkorja, 1 kavna žlička margarine, 100 g zdrobljene jedilne čokolade. Zmešaj jabolka, zdrob, orehe, sladkor, pecilni prašek in vanilijin sladkor. Dodaj jajce, mleko in nazadnje olje. Dobljeno maso vlij v pekač velikosti približno 40x25 cm in peci pri 220 °C okrog 20 minut v predhodno ogreti pečici. Preliv pripravite tako, da vse sestavine za preliv ob mešanju segrevate, dokler se vse ne raztali. Z dobljenim prelivom prelijte ohlajeno pecivo. Pecivo razrežite na 5 x 5 cm velike koščke. **Musaka iz krompirja in stročjega fižola Sestavine: 4 do 5 srednje debelih krompirjev, 30 dag stročjega fižola (narezanega), 2 žlici olja, čebula, sol, juha ali voda, 30 dag mletega mesa, česen, lovorjev list, poper, tekočina, sesekljan peteršilj; preliv: 2 jajci, 1 dl kisle smetane ali jogurta, nariban sir. Fižol in krompir skuhamo vsakega posebej in ohladimo. Popražimo čebulo, dodamo mleto meso, pražimo, pridamo česen in lovor, prilijemo malo vode in pokrito dušimo. Na dno namazanega pekača damo na rezine narezan krompir, nanj razporedimo meso in po vrhu stročji fižol. Prelijemo s smetanovim prelivom, na vrhu naribamo sir ter pečemo pri 200 °C. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh LEPŠE OCI Mala Mojca je opazovala mamico, ki si je s črtalom obrobljala oči. »Zakaj pa si pišeš s svinčnikom okoli oči?« je zanimalo Mojco. »Tako bodo moje oči veliko lepše!« ji je odgovorila mamica. Mojca je čez pol ure vprašala: »In kdaj začne delovati?« LJUDOŽEREC »Stric, ali si res ljudožerec?« »Ha, ha, kdo ti je pa to rekel?« »Oči je rekel, da živiš samo od svojih sorodnikov.« MATEMATIČNO NEMOGOČE Ministrstvo za znanost je raziskovalo logično mišljenje. V enem prostoru so zbrali najboljše in priznane mednarodne znanstvenike z vseh področij, v drug prostor pa skupino osmošolcev. Obe skupini sta dobili enako nalogo: »Kako geometrijsko telo z eno ravno ploskvijo postaviti na glavo?« Skupina mednarodno priznanih znanstvenikov je problem proučevala ure in ure, končno pa je nekdo vzkliknil: »Uspeh! Matematično lahko dokažem, da je kaj takega nemogoče!« Vodja raziskave je znanstvenikom pojasnil: »Otroci so problem rešili v treh minutah! Geometrijska telesa so si postavili na glavo!« GOST Gregor v hotelski recepciji zahteva ključ od sobe. »Ste v našem hotelu gost?« »Ne. Jaz moram za vsak dan plačati deset tisočakov. Sprašujem vas, ali se to za gosta spodobi?« DOKAZ POŠTENOSTI »Vi se torej potegujete za delovno mesto kurirja v naši banki. Lahko navedete kakšne dokaze v prid vaše poštenosti?« »Seveda! Dvajset let sem bil vratar v mestnem kopališču, pa se niti enkrat nisem kopal ...« ODREŠITEV »Kaj je z mojim avtom?« vpraša Marko avtomehanika. »Če bi bil konj, bi ga ustrelil,« reče avtomehanik. PRETEP »Veš, da sem se v soboto zvečer hudo stepel s policistom,« reče Janez prijatelju. »Kaj res?« »Ja, grozno je bilo! On je mene tepel z gumijevko, jaz pa njega s praznimi steklenicami.« »In kako se je končalo?« »On je zmagal, ker nisem mogel tako hitro prazniti steklenic.« SESTAVIL EDI KLASINC NEMŠKA ZNAMKA ŠIVALNIH STROJEV UČITELJ RETORIKE NAŠA KARATEISTKA CUNK •¿r % OTROŠKA IGRAČA : ^m-m Štajerski TEDNIK PROSTI SPIS ROK, KI GA DOLOČI SODIŠČE STEKLENA CEVKA ZA KEMIČNE POSKUSE SKLADATELJ (ATI) POD VENENJE ANTON DERMOTA |VAS PRI VELIKI NEDELJI IZUMRLO GOVEDO, TUR EGIPTOVSKI KMET KRUTI HUNSKI KRALJ ZVOČNI KVANT NAŠ PUBLICIST ALEŠ RONALD (KRAJŠE) ŠTEFAN LAPAJNE NAUK O ZVOKU POMORŠČAK, NAVTIK STANKO LISEC ZADNJA PLAT PREBIVALEC OSKORŠNICE IZDELOVALEC KERAMIKE SREDINA DNEVA POZIREK TEKOČINE GOBA TUREK PLANINA PRI KOČEVJU TREPALNICA NA VEKI SLED OD DRSANJA FRANCOSKA IGRALKA UROŠ VELEPEC HOKEJIST (MATEJ) FRANCOSKI SKLADATELJ UM, RAZUM SKLADOVNA POLICA SREDNJA ŠOLA SOMALSKI TEKAČ RIBIŠKI ČOLN FILOZOF (GEORG) MESEČNO PERILO IRENA VRČKOVNIK BERTA UKMAR NEKDANJA CARINA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLEJ, LEPILO MADŽARSKO MESTO ANGLEŠKI IGRALEC GUINNESS IT. IGRALKA (ORNELLA) PERJE PRI REPI SVETI OSTANKI NAŠ ILUSTRATOR BARIJ ROMUNSKA PISATELJICA CAZIMIR POKRAJINA V SUDANU NAŠA PEVKA HORVAT DROBEC KAMNINE, KAMENČEK NAPAD, NASKOK Štajerski TEDNIK NAZIV ZA MEDVEDA UGANKARSKI SLOVARČEK: AST = nemški filozof in jezikoslovec (Georg, 1878-1941), BILE = somalski tekač (Abdi, 1962-), CARON = francoska filmska igralka (Leslie, 1931-, Amerikanec v Parizu), FONON = zvočni kvant, LUKIN = slovenski hokejist (Matej, 1986-), MUTI = italijanska filmska igralka (Ornella, 1955-), NUBIJA = pokrajina v Sudanu, PFAFF = nemška znamka šivalnih strojev, SENEŠCI = naselje pri Veliki Nedelji. ■jeoej 'e^eje 'ouaiue^ 'e^juy 'e[jqnN 'epo '3|J3 ue|||/\| 'afiA>i!|ai '!in|/\| 'oa|\/ '|oo 'na 'Al Isv 'Í!A!J1 'i§e| 'snu 'An 'uoibq a!|se~| 'esjp 'e^iodoj '^js 'uepiodo 'ubsjo^so '^aAeisas 'eluemsn 'uo|eq 'eiuiv 'Jojai '^ej^ :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d Foto: AŠV Foto: AŠV torek • 15. januarja 2013 Za kratek čas Štajerski TEDNIK 21 Govori se ... ... da se obiskaprotikorupcij-ske komisije zelo boji še marsikateri od velikih, čudežno uspešnih in glasnih - baje tudi v najstarejšem mestu. ... da se je letošnje trinajsto leto zelo pestro in protikorup-cijsko pričelo tudi pri svetem Urbanu, saj naj bi omenjena komisija kmalu imela kar precej dela tudi pri njih. ... da je zadnje čase odpovedala tudi solidarnost, saj je napovedani dobrodelni koncert poetovionskih levčkov odpadel, ker je bilo prodanih le nekaj vstopnic. ... da so ob ponedeljkovem obilnem sneženju med prvimi splužili cesto do poetovionske-ga Dedinja. A ne mestno, temveč haloško plužno vozilo, saj tam domuje tudi prvi mož te haloških občine, ki očitno ni utegnil čakati do poletja. ... da imajo zelo dobro, skoraj vedeževalsko taktiko tudi nekateri posamezniki, ki jih prične zbadati v križu že ob napovedi vremenoslovcev, da bo v kratkem zapadlo precej snega. In tako lopato velikodušno prepustijo drugim. .. da poetovinoskemu muzeju kljub visokem jubileju zmanjkuje denarja, zato bodo svojo blagajno poskušali napolniti tudi z nemuzejsko dejavnostjo. . da je prvi človek svobodnih sindikatov poetovinskega območnega odbora zares pravi čarovnik, saj je eden redkih (a ne edini), ki mu uspe, da istočasno dela doma in v prestolnici. ... da so se Poetoviončani najboljši slovenski članski pin-gpong ekipi uprli le s kadetoma, a je bil učinek enak, kot če bi za mize postavili najboljše. Vidi se ... Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Suzana Klampfer Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli fotografijo od Suzane Klampfer iz Krčevine pri Vurbergu. Takole piše: »Pošiljam vam svojo fotografijo sončnega zahoda, ki sem ga posnela na Ptujskem jezeru. Mislim, da sem ujela čarobnost živali, vode in sončnega zahoda našega neponovljivega jezera ...« ®"DIDAKTA RADIOPTUJ 89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Jan Merc, Ptuj. Iskrice Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 5 8 4 7 1 2 3 7 4 8 4 6 7 6 1 8 7 4 2 1 4 9 8 6 5 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© € O Bik ¥ ©©© €€ OOO Dvojčka ¥¥ © €€€ O Rak. ¥ ©©© €€ OOO Lev ¥¥ © €€€ O Devica ¥¥¥ ©© € OO Tehtnica ¥ © €€€ OOO Škorpijon ¥ ©©© € OO Strekc ¥¥¥ ©© €€€ O Kozorog ¥¥ © € OOO Vodnar ¥ ©©© €€€ OO Ribi ¥¥ © €€ OOO (Vir: www.pregovor.com) »Za stvarmi se ženemo z večjo vnemo, kot pa jih potem Uživamo.« William Shakespeare »Noben veter ni ugoden ladji brez cilja.« m. e. de montaigne »Nazadnje ga vidi norec, na sredini pametnejši, samo modrec vidi cilj že na prvem koraku.« Friedrich Ruckert »Težave rastejo, čim bolj se bližamo cilju.« Johann Wolfgang von Goethe »Človek nima drugega cilja kot to, da je človek.« Leopold Schefer »Življenjski cilj vsakega posameznika je vedno isti: napredovanje v dobrem.« Lev Nikolajevič Tolstoj Rebus • Rebus • Rebus Rešitev rebusa iz prejšnje številke: PARKIRNA URA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 15. do 21. januarja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski TEDNIK Od tod in tam, poslovna sporočila torek • 15. januarja 2013 Maribor • Uspešna akcija treh policijskih uprav Prijeli tatove tovornjakov višjega cenovnega razreda Kriminalisti policijskih uprav iz Celja, Murske Sobote in Maribora so v sodelovanju z Generalno policijsko upravo ter tujimi varnostnimi organi zaradi storitve večjega števila kaznivih dejanj velike tatvine odvzeli prostost petim osumljencem, doma z območja Celja, Šentjurja in Laškega. Kot je na tiskovni konferenci v torek, 8. januarja, v prostoru PU Maribor pojasnil vodja mariborskih kriminalistov Robert Munda, so zaključno akcijo s prijetjem osumljenih izvedli 3. in 4. januarja 2013, pri čemer so dva osumljenca prijeli tudi z uporabo specialne enote. Opravljenih je bilo šest hišnih preiskav in preiskav osem vozil. Kriminalisti so osumljene s kazensko ovadbo zaradi suma storitve sedmih kaznivih dejanj velike tatvine 4. januarja privedli k preiskovalnemu sodniku Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je za vse odredil pripor. Skupna premoženjska škoda, ki naj bi jo bili osumljeni povzročili, naj bi znašala okoli 500.000 evrov. Osumljeni so stari med 23 in 49 let. Delovali so v dobro organizirani in zaprti kriminalni združbi, v kateri so imeli natančno razdeljene naloge. Nekateri so v preteklosti že bili obravnavani za premoženjska kazniva dejanja. Gre za specialne povratnike s področja premoženjske kriminalitete, med njimi pa sta tudi 43- in 41-letna osumljenca, ki sta bila obravnavana zaradi kaznivih dejanj umora. Policisti njunih identitet niso razkrili, Večer pa je poročal, da gre za A. O., ki je prestal 18 let zapora zaradi ropov in umorov dveh zaposlenih na bencinskih servisih leta 1991, ter J. S., obtoženega, a še ne pravnomočno obsojenega za dvojni umor matere in hčere v romskem naselju v Dobru-ški vasi leta 2005. Osumljeni so delovali vsak na območju, ki ga je dobro poznal. Za prikritost so uporabljali več tehničnih sredstev. Skratka, gre za dobro organizirane in nevarne storilce, ki so se s policijskimi postopki že srečevali in je tako vseskozi obstajala verjetnost oziroma nevarnost, da so pri izvrševanju kaznivih dejanj pripravljeni uporabiti silo. Hudodelsko združbo so kriminalisti preiskovali od septembra 2012. Člani so kradli tovorna vozila Mercedes-Benz Actros. Izvrševanje kaznivih dejanj so vnaprej načrtovali glede na povpraševanje oziroma naročila prevzemnikov Foto: PU Maribor Uspešno akcijo kriminalistov so na tiskovni konferenci v Mariboru predstavili (z desne) Robert Munda, vodja SKP PU Maribor, Aleš Kegljevič, višji kriminalistični inšpektor UKP GPU, in Aleš Slapnik, pomočnik vodje SKP PU Celje. tovornih vozil. Člani združbe so si pridobili dodatni motorni računalnik, saj je mogoče tovrstna tovorna vozila odtujiti le z dodatnim motornim računalnikom, ki je posebej izdelan oziroma predelan za določeno modelno leto vozila in ga ni mogoče kupiti v legalni prodaji. Kazniva dejanja so izvrševali po celotni Sloveniji. Hudodelska združba je odtujena tovorna vozila predajala odjemalcem v tujini; tam zbiranje obvestil še poteka. Poleg navedenih kaznivih dejanj v že podani kazenski ovadbi osumljene sumijo še za storitev večjega števila tatvin osebnih vozil, tovornih vozil, delovnih strojev in av- todoma. Poleg tega pa kriminalisti nadaljujejo svoje delo z dokazovanjem sostorilstva voznikom, ki so za omenjeno kriminalno združbo prevažali ukradena vozila. -OM torek • 15. januarja 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek. 15. januar 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje psihoterapevtke Zdenke Molnar, Obvladovanje napetosti in stresa ter tehnike sproščanja Sreda, 16. januar S:30 :00 16:00 19:30 Ptuj, OŠ Olge Meglič: ogled E-transformerja, multimedijskega vozila s fotovoltaič-no elektrarno, akcija zbiranja E-odpadkov, do 13:10 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: predavanje Sonje Plaznik, Hrana, čudežno zdravilo Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična ura za otroke Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Petra Turrinia Jožef in Marija Četrtek, 17. januar 9:00 Kot: Antonovanje na Kogu, Antonovo kegljanje za pokal KS Kog, DU Zarja Kog, 10:00 ocenjevanje čurk, 13:00 srečanje slovenskih prašičerejcev s predavanji 11:00 Maribor, gledališka dvorana Vetrinjskega dvorca: ob zaključku projekta EPK, ponovoletno druženje 14:00 Ptuj, CID: zasedanje ptujskega občinskega otroškega parlamenta, tema - odraščanje 17:00 Ormož, viteška dvorana gradu: predavanje sklopa pravljično starševstvo, dr. Vesna Vuk Godina: Partnerstvo ali Zakaj je ljubezen tako težko dosegljiva 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: literarni večer, Milan Novak, sprehod skozi pesniško ustvarjanje 19:00 Ptuj, Miheličeva galerija: javna dražba umetniških del iz razstave Od pekla do pekla 19:30 Ptuj, grand hotel Primus: predavanje Irene Brglez, Kakšne nas ljubijo moški Petek, 18. januar 17:00 Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu, odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju, predstavitev dokumentarnega filma Aleksandra Kelneriča, Himalaja od blizu 18:00 Lenart, Dom kulture: večer arij iz oper in operet, zbiranje prispevkov za tekmovanja pevcev doma in v tujini 00 Slovenja vas, Gasilski dom: Košicenbal, tradicionalno luščenje bučnic 00 Kot, turistična kmetija Hlebec: Antonovanje na Kogu, koline in kogovska vina 00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert ZGŠ sv. Petra in Pavla in Komornega zbora KOR iz Markovcev, BalkanTura 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: komedija Seks in ljubosumje, Šentjakobskega gledališča Ljubljana 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Petra Turrinia Jožef in Marija, za izven 20:00 Ormož, Kulturni dom: ogled filma Vitomirja Kaučiča 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Dvospev Blaža Remica in Nanče Muck, slovenske popevke in popularne pesmi od 60. do 90. let Mestni kino Ptuj Četrtek, 17. januar: 19:00 Vse tiste lepe stvari. Petek, 18., in nedelja, 20. januar: 16:00 Odpleši svoje sanje; 18:00 Čudoviti načrt; 20: Vse tiste lepe stvari. Sobota, 18. januar: 16:00 Odpleši svoje sanje; 18:00 Vse tiste lepe stvari; 20:00 Filmski Ptuj, projekcija filmov lanskega Mednarodnega filmskega Kampusa OBVESTILO Na spletni strani Osnovne šole Markovci in Občine Markovci je objavljen poziv za vpis otrok v nov vrtec s 1. 3. 2013. Rok prijave 18. 1. 2013. TV Televizija Skupnih nternih Programov TV www.siptv.si TOREK 15.1. SREDA 16.1. 00:00 Video strani 8:00 Mesečna kronika iz Občine Destmik 8:40 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Polka in Majolka 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 18:00 Polka Majolka 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Revija Ljudskih pevcev 1. del 22:00 Gostilna pri Francetu 23:00 Duhovna oaza 23:25 Oddaja o kulturi 23:50 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Hajdina - Koncert klape Basca 10:00 Starše - Dobrodelni Štefanov koncert 2. del 11:00 Oddaja ŠKL 12:00 Video strani 15:00 Starše - Revija Ljudskih pevcev 2. Del 17:00 Seja sveta Markovci - V ŽIVO 20:00 Kulturni večer v spomin na Valentina Žumra 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 23:30 Video strani ČETRTEK 17.1. 00:00 Video strani 8:00 Novoletni koncert na Polenšaku 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 20:00 Revija Ljudskih pevcev 3. del 22:00 Glasbena oddaja 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domova 116 D, 2252 Domava I71I7D A M0J 2013 V X V CL T ZDRAVNIK Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika: Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _ Mojo pediatrinjo ali pediatra: _ ime in priimek: _ naslov: _ ZLATI POKROVITELJ AKCIJE: AdriaticSlovenica P kraj in poštna številka: telefon: _ datum rojstva: e-pošta: _ Studio Moderna Storitve d.o.o. kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov IZVOP-1-UPB1I. Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15, 1410 Zagorje ob Savi Datum: _ Podpis: _ > Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj. Mali oglasi STORITVE GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. NEPREMIČNINE PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842._ V OKOLICI Ptujske Gore prodam 140 arov gozda in 30 arov travnika, primerno za vikend. Cena 10.000 €. Tel. 041 234 031._ TRISOBNO stanovanje v pritličju na Ptuju dam v najem. Tel. 051 686 845. KMETIJSTVO PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170. PRODAM drva z razrezom na 25 ali 33 cm in pletele za kurjavo. Možnost dostave. Telefon 041 723 957. BELE koši, težke 4 kg, po 4 € za žival, naročila po telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._ PRODAM dve telički stari 4 in 5 mesecev. Tel. 041 875 779._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. BELA TEHNIKA ZA 50 € prodam zamrzovalo omaro. Tel. 040 268 650. MOTORNA VOZILA PRODAM osebni avto Mercedesbenz, E-razred, E 200, CDI classic, letnik 2004, prevoženih 227.000 km. Tel. 041 746 395_ AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02/ 629 62 77. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si CČ^rdT) avtomobili P.R.& avto filipič i ^ Industrijska 9, MARIBOR f 02 2283020,031 658 679 1 -NOVA VOZILA FORD 1 - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S - KREDITI NA POLOŽNICE | BREZ POLOGA 1 - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE BMW 3251AVT., 4 VDATA 2005 1300,00 XENON, TIMPOIIUT, SP. PODVOZ. ¡RNA KOV. CIIROEM C41.611GVVTR, 5 VRAT 2000 000,00 HlfOMAl,IIVOPODAVT.KJMA ¡RNA KOV. FORD FIESTA IIIEND 1.4 5 VRAT, SLO 2000 500,00 MEfiL, IM, POMRV.KNJIGA TANGO ORANGE KOV. FORDF1ESTATREH) 1.251,5VRAT 2011 0.100 KOMIKPAKETGARANCUA VHNDRAKOV. FORD FlESTATFtEID 1.251,5 VRAT 2000 MO,» ALU PLAT^AVT. KLIMJ^SERVJWJ. VISHDRAKOV. FORD FIESTA TSE11.(1,5VRAT 2010 0.10,00 l£ 23 JITI km, ALU PLAHŠČA MORElUMflOIfT KOV. FORDFOCUS 1.5 MCT TREND, 5 VRAWVI MODEL 2012 1300,00 AUI PLATIŠČA, KOMIMDL IWtET BE1AČRHA STREHA FORD F0CUS 1.0 KARAVAN 2007 700,00 1.KAST,+4 ZIM^UME NA PUT. SREBRNA KOV, FORD FUSION LOCOm 2000 EOOJ» ALU PLAT,POTOV. RAČUMAUIIK UNO SNA KOV. FORD FUSION 1.0 ENK 2011 000,00 LE 5.445 bi, GARANC. Do 13/2013 ¡RNA KOV. KIACEED 1.4.GSLLXFRESH, 5VRAT 2007 000,00 I.IASIMK.IEGL.POTOV.RAČUN. ¡RNA KOV. MA2DA 3231,41, SEDAN 1000 100,00 ABS, SEKVO VOLAN. IE 107.000 In RDEČA PEUGEOT 007 2.0 HOI. 5 SEDEŽEV 20K 000,00 TEIWOMAT, MEGL SERV. KNJIGA SREBRNA KOV VHIGOLf lACLRABDIT 5VBAT,SLO 107 100,00 1. LAST, SERVO VOLJE SS.211 bi SRBRHAKOV. VW POLO C0KHRT1JME1A TDI, 5 VRAT 2006 MHJIO ALU PLATIŠČA, KUHA, Z. LAST. MODRA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr r (jR PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 15.1, 0:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TVMaiihor-pon. 9=25 Kulun jica - pon. 9:50 Info kanal HMJO Ptujsta kronika-pon. ■K 11:30 Info kanal 11:45 Proda no okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Into kanal 12:50 Prodajno okno 13J5 Pomurski tednik-pnn. 13:30 Info kanal iMO Duhovna oaza-16. oddaja 15:35 Kuhinjica 16:30 Prodajno okno 17:00 Soort(no)-13. oddaja 17:35 Moto scena-17, oddaja 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Kultura na dlani-12. oddaja - pan. 19:25 Zemlja m mi-13. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - por. 20:20 Sport(no)-13. oddaja -pon. 20:50 Moto scena-17. oddaja-pon. 21:15 Ptujske odrske deske -11. oddaja - p 21:40 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 16.1. 9:25 9:50 10:]] »rodajno okno Dnevnik TV Haribor-pon. (ufiinjioa - pon. nfo kanal kronika - pon. 10:20 Info kanal 10:35 Duhovna oaia - 1B. oddaja - pon. 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal 1:45 Prodajno okno 2:00 Info Kanal 2:50 Prodajno okno 13:05 Info kanal 14:35 Gostilna prFrancet -15:35 Kuhinjica PROGRAMSKA SHEMA PeTV 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 p kanal 17:20 Cista umetnost -15, oddaja - pon. 17:35 Nikaragva - dežela velikih priložnosti 18:00 Povabilo na kavo 18:35 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 1B:55 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Moto soena -17. oddaja - pon. 20:45 Povabila nakavo-uon. 21:20 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 21:40 Pokal Lika 2012 - pon. 22:00 Res IV Goriš niča 23:00 Info kanal Četrtek 17.1. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TY Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:5d Info kanal 10.20 Modro-pon. 0:50 Info kanal 1:45 Procajna okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3J0 Prodajno okno 13:15 Info kanal -15:05 Duhovna oaza -16. oddaja - pon. 15:30 Kuhinjica 18:00 Pujska kronika-pon. 16:20 Info kanal _:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal "1:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no)-13. oddaja-pon. 18:50 Info kanal 20:00 Ptujska kranikanon. 20i20 Cista umetnost-15. oddaja-non. -12. oddaja - pon. 20:40 Ptujske odrske deske -11. oddaja - pon. 21:05 Kultura na dlani -12. oddaja - pon. 21:25 Sport(no) -13. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. ______tuistt , 22:20 Oii m ušesa boga - dok. film - pon. 23:55 Info kanal I^KA TE LEV,ZIJA Ko pridemo v hišo tvojo, tebe v njej več ni. Zaman te iščejo naše žalostne oči. SPOMIN 14. januarja je minilo eno leto, odkar se je od nas poslovil Alojz Bezjak IZ BUKOVCEV 53 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko. Njegovi najdražji ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Adele Bombek roj. Jesih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: Jerneja, Mateja in Blaž z družinami Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ivana Obran roj. Anžel ORMOŠKA C. 72, BUDINA 1924-2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili spoštovanje naši dragi mami, babici, prababici, botri, teti, vsem, ki ste prispevali h ganljivosti pogrebne slovesnosti, za vse darove, za vsak stisk roke, za besede sočutja in tolažbe. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, ni me tam, ne spim. V zimskem snegu se iskrim. Sem v pomladni sapi vetra. Sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu. Zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija, pradedija in tasta Stanislava Jelena IZ STRAJNE 44 A PRI PODLEHNIKU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala stricu Jakcu in njegovi družini ter Štefanu, Ančki in Štefki Petrovič. Hvala tudi patrom za opravljen obred, g. Alojzu Grabrovcu za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter nosilcem simbolov. Žalujoči: otroci z družinami Obiščite naš prenovljeni spletni portal www.tednik.si Sp. Podravje • Zaključen prvi razpis za energetsko prenovo stavb v občinski lasti Znani odobreni projekti za sofinanciranje Kot smo že poročali, je ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) lani jeseni objavilo javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti občin. Čeprav sta bila predvidena dva roka za oddajo vlog, je bilo takoj na začetku jasno, da je interes občin tako velik, da (v doglednem času) drugega roka ne bo. Med občinami, ki so bile uspešne na prvem razpisu MzIP za sofinanciranje energetske prenove stavb v občinski lasti, je tudi občina Videm; po projektu naj bi šola v Vidmu (na posnetku) tako dobila novo fasado, okna, ostrešje in sistem ogrevanja. Slovenija • Sneženje oviralo promet Zdaj pa ga imamo ... Sneženje, ki se je okrepilo v noči z nedelje na ponedeljek, se je v ponedeljek nadaljevalo po vsej državi. Koliko ga bo zapadlo do večera, opoldne, ko smo končali tokratno številko časopisa, še ni bilo znano, a po napovedih naj bi ga do večera zapadlo še okoli 20 cm snega. Foto: SM Na 52 milijonov evrov sredstev, kolikor jih je MzIP zagotovil za sofinanciranje prenov objektov v občinski lasti, je namreč že v prvem roku, do 9. novembra lani, prišlo 174 vlog iz 116 občin v skupni vrednosti skoraj polnih 100 milijonov evrov. Po razpisu bo MzIP razdeljeval sredstva za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti, in sicer za projekte energetsko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali ukrepov nadomestne gradnje v primeru nesmotrnosti investicije v obnovo obstoječih stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken). Poleg tega so lahko občine prijavile tudi projekte za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter do okolja prijaznih decentraliziranih sistemov za energijsko oskrbo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije. Občine so sicer v veliki večini poslale vloge za sofinanciranje energetskih prenov šol s telovadnicami, vrtcev, pa tudi knjižnic ter zdravstvenih in kulturnih domov. Med občinami s Ptujskega, ki so se s projekti prenov prijavile na prvi rok razpisa, so med drugimi občina Videm, kjer želijo na domači OŠ menjati okna, fasado, ostrešje in urediti nov način ogrevanja s toplotno črpalko. Ocenjena vrednost tega projekta je dobrih 310.000 evrov. S skoraj identičnim projektom se je prijavila tudi občina Podlehnik, kjer vrednost prenove ocenjujejo na 340.000 evrov, prav tako pa tudi občina Cirkulane, kjer so vrednost zamenjave oken, fasade in ureditve kurilnice s kotli ocenili na 310.000 evrov. Uspešni: Cirkulane, Juršinci, Markovci in Videm MzIP je na svoji spletni strani hitro po novem letu objavil lestvico izbranih projektov občin za sofinanciranje, ki pa še ni povsem dokončna. Občine so namreč razvrščene v tri skupine; v prvi skupini so tiste, ki so po merilih za ocenjevanje vlog dosegle zadostno število točk, zdaj pa so morale v dveh tednih na MzIP poslati še dodatno zahtevano dokumentacijo. Če katera občina tega ne bo storila, bo izgubila možnost sofinanciranja, MzIP pa bo na listo sofinanciranih projektov prenov uvrstilo drugi projekt. V prvi skupini občin, ki so dosegle zadostno število točk, so s Spodnjega Podravja naslednje občine: Cirkulane (energetska sanacija OŠ), Juršinci (energetska sanacija OŠ), Mar-kovci (energetska sanacija OŠ) in Videm (energetska sanacija OŠ). Skupno je sicer v tej skupini zajetih 10 projektov, saj so nekatere občine uspele z več projekti oziroma vlogami. Neuspešni: Majšperk, Ormož, Zavrč in Podlehnik V drugi skupini so se znašle občine s projekti, za katere niso zbrale dovolj točk za sofinanciranje. Teh projektov je skupaj 62, med neuspelimi pa so s Spodnjega Podravja naslednji: občina Majšperk (energetska sanacija šolskih enot v Makolah in na Ptujski gori), Ormož (energetska sanacija objekta za potrebe knjižnice Franca Ksavra Meška) in občina Zavrč (energetska sanacija OŠ). V tretji skupini se je znašlo deset občin, ki po kriteriju „specifične višine investicije" niso dosegle potrjenih 10 točk in zato niso upravičene do sofinanciranja. Med temi občinami je tudi občina Pod-lehnik, ki se je prijavila s projektom energetske prenove domače OŠ. Zakaj konkretno so bili izločeni iz možnosti sofinanciranja, je župan Pod-lehnika pojasnil tako: „Ura-dnega odgovora sicer še nismo prejeli. Kolikor pa so mi povedali, je naša investicija previsoka glede na prihranek energije. Če bi bila investicija za približno 50.000 evrov nižja, bi lahko bili v igri, pogoj pa je bil tudi alternativni vir energije, v našem primeru je to peč na pelete, ki pa ni poceni, pa še zalogovnik je treba urediti, kar je seveda zelo dvignilo ceno naložbe. Nekatere občine so naredile pač tako, da dela investicije niso prijavile in jo bodo pokrile iz lastnih sredstev. Recimo, 20 odstotkov vrednosti se ne prijavi v projektu, še vedno pa občina iz tega razpisa lahko pridobi 80 odstotkov sofinanciranja, kar je sicer pri ostalih razpisih običajno. Mi v to zavestno nismo šli. Ker pa je bila naložba v OŠ ena osrednjih predvidenih investicij v našem proračunu za letošnje leto, bomo zdaj pač del svojega denarja preusmerili v modernizacijo ceste, ki smo jo prijavili na razpis Južna meja, kjer upamo, da bomo uspešni in bomo lahko to cesto potem začeli modernizirati že letos." SM Burja je predvsem na Notranjskem dopoldne še delala snežne zamete. Na Prome-tno-informacijskem centru za državne ceste so voznike ves dan pozivali, da vožnjo prilagodijo slabšim razmeram na cestah. Opozarjali so tudi na zdrse tovornih vozil, zaradi česar je bila zaprta polovica primorske avtoceste, drugod pa je bil promet zelo oviran. Prepoved za tovorna vozila je veljala na primorski avtocesti v obe smeri, na pomurski in štajerski avtocesti proti Ljubljani in na dolenjski avtocesti v obe smeri. Poročali so tudi o številnih prometnih nesrečah. Kljub temu da so vzdrže- valne službe ceste posipavale in plužile, so bila cestišča ves dan zasnežena. In če ni bilo nujno, je bilo boljše z avtomo- bilom ostati doma. Doma pa seveda - lopato v roke in na juriš! Ur Osebna kronika Rojstva: Sabina Horvat, Trnovski vrh 3, Trnovska vas -deklica Tjaša; Suzana Butolen, Tržec 31, Videm pri Ptuju -deček; Amanda Petek, Bukovci 108 a, Markovci - deček; Petra Cmrečnjak, Velika Nedelja 32, Velika Nedelja - deček Lin; Adriana Božičko, Draženci 101, Hajdina - deček Patrik; Simona Čelan, Zg. Pristava 3, Ptujska Gora - deklica Nastja; Karmen Klinc, Dolane 24 a, Cirkulane -deklica Eva; Susanne Starčič, Kraigherjeva ul. 1, Ptuj - deček Jan; Gordana Kolednik, Nova vas pri Ptuju 107 a, Ptuj - deček Anže; Maj Točaj, Zlatoličje 66, Starše - deklica; Danijela Biček, Podgorje 4, Apače - deček Nal; Milanka Furek Aubel, Majšperk 76, Majšperk - deklica Ana; Mihaelca Kraner, Rogoznica 17, Lenart - deklica Gaja. Umrli so: Janez Rojko, Mezgov-ci ob Pesnici 46/a, roj. 1938 - umrl 29. decembra 2012; Ljudmila Skledar, roj. Lah, Naraplje 32, roj. 1925 - umrla 31. decembra 2012; Terezija Bedrač, roj. Lukman, Zgornja Hajdina 9 a, roj. 1932 - umrla 31. decembra 2013; Stanislav Jelen, Strajna 44 a, roj. 1940 -umrl 2. januarja 2013; Julijana Pernek, roj. Cafuta, Ložina 8, roj. 1928 - umrla 6. januarja 2013; Franc Kozel, Tovarniška c. 18, Kidričevo, roj. 1921 -umrl 29. decembra 2012; Terezija Vajda, roj. Florjanič, Streja-ci 2, roj. 1926 - umrla 1. januarja 2013; Adela Bombek, roj. Jesih, Hercegova ul. 2, Ptuj, roj. 1933 - umrla 1. januarja 2013; Helena Brodnjak, roj. Kampl, Zgornja Hajdina 55, roj. 1918 -umrla 1. januarja 2013; Marija Muznik, roj. Kiseljak, Kungota pri Ptuju 81, roj. 1930 - umrla 3. januarja 2013; Vera Toplak, Tovarniška c. 14, Kidričevo, roj. 1960 - umrla 3. januarja 2013; Olga Rebernak, roj. Čeh, Tiha pot 5, Ptuj, roj. 1934 -umrla 1. januarja 2013; Marija Čuček, roj. Kocmut, Biš 31, roj. 1912 - umrla 4. januarja 2013; Ana Kolarič, roj. Zavec, Spuhlja 64/a, Ptuj, roj. 1929 - umrla 6. januarja 2013; Ivana Vičar, roj. Ciglarič, Veliki Brebrovnik 108, roj. 1935 - umrla 8. januarja 2013. íPoiLlajtí nat na luítounífíi íhld CEradioptuj H*,4fuUtU www.radio-ptuj.si Danes bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo občasno manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, na Primorskem do 4, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 8 stopinj C. Obeti V sredo bo večinoma oblačno z občasnimi rahlimi padavinami. V četrtek se bo sneženje predvidoma spet nekoliko okrepilo. Sosednje pokrajine Oblačno bo, padavine bodo popoldne in zvečer slabele, predvsem severno od nas tudi ponehale. Jutri bo pretežno oblačno, zahodno in južno od naših krajev bodo še občasne padavine. Napoved vremena za Slovenijo Foto: Črtomir Goznik Za nekatere je prišel čas snežnih radosti, za druge pa je radosti malo manj ...