Dopisi. Štajersko. 0d Sv. Marjete niže Ptuja nam piše prijatelj : Prijatelji in nekdanji učenci so napravili dne 15. septembra v gostilnici g. Mikla svojemu bivšemu nadučitelju g. Jož. Vobiču slavnosten banket. Tu si videl zbrane zdravnike, c. in kr. stotnike, duhovnike, akademike, učiteljstvo, dijake, rodovino in tudi nekaj domačih kmetov. Tamburaški zbor domačih dijakov je udarjal in popeval prav lepo in mnogo pripomogel, da se je slavnost še tem lepše vršila. V napitnicah so omenjali gospoda slavljenca kot vestnega učitelja, ki je celih 38 let deloval v tem kraju in mnogemu dal podlago za dosego boljšega kruha. Bil pa je tudi nepristranški šolski voditelj, ki je vedno skrbel za lepo slogo med učiteljstvom. Vsi so ga ljubili in spoštovali; domači občinski odbori so ga nameravali imenovati svojim častnim članom, a slavohlepni župnik in sedaj tu nameščeni nadučitelj Iv. Žunkovič sta si vse prizadjala, da sta to preprečila. Žunkovič se je tudi jako trudil, da bi omenjeno veselico, ki bi naj vendar ugled učiteljstva povzdignila, preprečil. V lastni osebi je pred cerkvijo oznanil, da je ta slavnost neumnost, ki se je ljudje naj nikakor ne udeleže. Pozval je župane, ki so jih v farovžu napajali, da so podpisali protest proti nameravani veselici in prosili okr. glavarstvo, naj ta banket kot politično zadevo prepove. Zunkovič je celo v svojem razredu govoril otrokom zaničevalno proti prejšnjemu njihovemu nadučitelju in rekel, da bo vsakega smatral za svojega osebnega sovražnika, ki se slavnosti udeleži. Ko je pa bilo vse zaman, pa jo je že prejšnji dan popihal v gorico in ostal tam tri dni; vse te tri dni pa so morali drugi učitelji v njegovem razredu poučevati. Žunkovič je seveda Slomškar in Slomškarija je lahko ponosna na ta svoj cvet! Slava!