Poštnina plačana v gotovini. LETO XI, ŠTEV. 23.
LJUBLJANA, sobota, 9. julija 1927.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din.
Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VIII., štev. '££.
Četrtkova »Naprejeva« številka tehaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečno 6 Din
Boiba za politično svobodo slovenskega naroda in delavski razred.
Človjška družba se dandanes organizira po narodih. Narod je splošno priznano glavno organizacijsko načelo. Sloveči smo narod. Slovenci se moramo torej samostojne organizirati t. j. se politično osvoboditi.
Narfd je politično^ svoboden, če je po veliki večini združen v enem upravnem telesu in če si sam daje zakone. 9ovenci smo razbiti na tri, štiri države: dobra tretjina nas je v Italiji, Avstriji in Madjarski, slabi dve tretjiniv'Jugoslaviji. Tudi v Jugoslaviji smo razbiti na dva Olrožja in zakone nam daje Belgrad. Slovenci smo politično nesvoboden, zatiran narod.
Vak narod smatra politično svobodo za.enega glavnih pfgojev svojega moralnega in gospodarskega pro-spev^ia. Slovenci ne kažemo v svojem nastopanju globljega razumevanja za važnost tega pogoja. Slovenci smo politiko nezaveden, nezrel narod.
jo se je v dobi renesanse pod vplivom humanizma (studia antike: grških in rimskih klasikov, pisateljev, pes^kov in likovne umetnosti) pozornost in zanimanje človeštva zopet obrnila k opazovanju in študiranju pri-rodf se je začelo uveljavljati v družabni organizaciji EvPPe narodno načelo, načelo organizacije človeške drifbe v glavnem po jezikovnih skupinah. Nosilci te idefc so bili fevdalni stanovi, kar je odgovarjalo takratni socialni strukturi. Če teh stanov ni bilo, ni prišlo do pomičnega osvobojenja naroda.
S francosko revolucijo je to načelo zaživelo z vso silo in dalo značilno smer razvoju 19. stoletja. Tretji staa, takozvana buržoazija, nastopi kot nosilec te ideje pri vseh narodih. Kjer ne nastopi ali kjer nastopi s premajhno silo, tam ne pride do političnega osvobojenja naroda.
Slovenci smo imeli v fevdalni dobi stanove tuje narodnosti. Kolikor se uveljavlja »zakon izroče zemlje«, zalnamuje sicer slovenska zgodovina poskus samostojne politične organizacije slovenskega ozemlja s poskusom nemških celjskih grofov. (Kmetski upori so problem zase.) Po francoski revoluciji, v dobi političnega vodstva buržoazije, Slovenci tudi svojega meščanstva nismo imeli. Meščanstvo je bilo ali tujerodno ali narodno ne-
zavedno, ali, če je bilo zavedno, v svojem nastopanju plaho in kompromisarsko skozinskozi. Zato ni prišlo do politične osvoboditve. Zato ni prišlo do politične osvoboditve slovenskega naroda in minimalna zahteva po združeni Sloveniji ni bila trdovratna stalna zahteva, temveč se je pojavljala le od časa do časa — slovenski meščanski razred svoje zgodovinske naloge ni razumel, to končno sodbo moremo izreči.
Danes živimo v dobi politično nastopajočega četrtega stanu, proletariata. O tem naj tukaj ne govorim, ali je politično nastopanje in uveljavljanje četrtega stanu smatrati kot nastopanje na mesto meščanstva ali le poleg meščanstva (vprašanje diktature in politične demokracije). Vprašanje, na katero mi je v toku tukajšnjega razvijanja misli odgovoriti, se glasi:
Ali je narod stalna sila, stalni najznačilnejši okvir družabnega snovanja ter borba za politično svobodo tega okvira torej nujno stalna zahteva, ali je pa narodni pojav nekaj prehodnega in s tem prehodnega pomena tudi borba za njegovo politično svobodo. Nadalje pa: ali je nujnost borbe za politično svobodo naroda le izmišljotina buržoazije, ali pa je realno dejstvo, ki mora intere-sirati tudi proletariat.
Že iz zgoraj navedenega se razvidi, da smatram narod za neko trajno silo v snovanju človeštva, in sicer bi jo mogel označiti kot nakopičenje vzrokov, odnosno pogojev, ki neko človeško skupino silijo, da sama vodi svojo usodo tako v kulturi kakor v politiki. V zgodovini in tudi v sedanjosti se baš taki vzroki, odnosno pogoji pojavljajo: razlika v jeziku, v rasi (plemenu), razlika v življenjskih navadah, verstvu, razlika v geografski legi ter fizični in gospodarski strukturi, razlika v politični legi. (Politična lega je seveda zopet le posledica enega ali več ostalih naštetih pogojev.) Kot glavni vzrok, odnosno pogoj postanka narodov, t. j, nujnosti samostojnega kulturnega in političnega nastopanja neke človeške skupine pa se, kakor že zgoraj rečeno, od renesanse dalje v Evropi uveljavlja in priznava samosvoj jezik, književni jezik. Sploh smatramo posebno jezik danes za glavni spoznavni znak naroda (čeprav je to preozko stališče, potrebno izpopolnitve. Kajti bistvo naroda vendarle obstoji v samostojni akcijski sili, katere pogoj pa ni samo samosvoj jezik.) Samosvoj jezik, s katerim je dana danes samostojnost književne, literarne in žurnali-stične produkcije (s čimer se najbolj vzdržuje samosvoj duševni svet, samosvoj ritem snovanja neke skupine), je
Kupujte samo testenine
hi so priznano najokusnejšo.
glavni vzrok, da druge skupine z drugačnim književnim jezikom gledajo na to skupino z občutkom tujstva ali narobe: da ta skupina na drugo tako gleda. Ta občutek tujstva se potem kaže nasproti drugi skupini kot večja ali manjša brezbrižnost za njeno usodo, ali kot želja to razliko odpraviti in ono skupino izenačiti s svojo. Ker pa se to ne da odpraviti niti iz lepa niti iz grda — vsak dan moremo opazovati, kolika je trdoživost jezika in od kolikih činiteljev da zavisi — zato nastane med njima sovraštvo in boj z najrazličnejšimi sredstvi, od katerih najvažnejše je sredstvo političnega in gospodarskega pritiska materialno močnejše skupine na drugo. Naj se torej ta občutek tujstva med tako se razlikujočimi skupinami pokaže tako ali drugače, v vsakem slučaju je samostojnost nastopanja, samostojno vodstvo svoje usode ter s tem zvezana nujnost politične svobode vsake teh skupin predpogoj za čim najmirnejši razvoj in najmočnejši razmah. Do teh rezultatov bi mogli priti tudi brez poznanja zgodovine, že z natančnim in vestnim opazovanjem sedanjosti, če bi ne imeli preveč opraviti s skrbmi in boji iz dneva v dan.
Ali je torej narod kot samosvoja jezikovna skupina res nekaj prehodnega, nevažnega in je poudarjanje nujnosti borbe za politično svobodo slovenskega naroda res izmišljotina slovenske buržoazije?
Ne! Ta dejstva in iz njih izvirajoča nujnost borbe za politično svobodo naroda so nezavisna od takega ali drugačnega razpoloženja slovenske buržoazije. Ali ima torej slovenski proletariat interes se boriti za politično svobodo slovenskega naroda? Brez dvoma ima; kajti italijanski, avstrijski, madjarski in srbski politični pritisk na slovenski narod, ki je združen z gospodarskim zapostavljanjem, ne zadeva samo slovenske buržoazije, temveč tudi delavski razred in reči moramo celo: predvsem delavski razred; kajti buržoazija si zna pomagati, ker ima več možnosti večino bremen prevaliti na delavski razred. Tem večji interes ima delavski razred na političnem osvobojenju naroda, ki mu pripada, čim bolj je buržoazija tega politično nesvobodnega naroda narodno nezavedna, t. j. čim bolj je njeno nastopanje
Pregled organizacij JSDS in KDZ od novembra 1926 do aprila 1927.
(Vpoštevajo se samo oni člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani.)
Krajevne
organizacije:
Celje, mesto ............
Centrala-................
Črna I..............’	’	[
Gorje.................'	‘
Hrastnik I..............
Jesenice .............v	.
Ljubljana...............
Mežica...................
Mislinje ...............
Sv. Peter, p. Gor. . .
Škale ..................
Štore ...................
Trbovlje ...............
Velenje.................
Videm-Krško ............
Vrhnika .................
Zabukovca ..............
Zg, Šiška...............
Sv. Lovrenc na Poh.
Celje, okolica..........
Liboje . .,	.
Zgor. Bistrica
Prevalje................
Holmec ......
Vseh rednih členov Zamudnikov.........
Rednih članov je bilo:
1926-1927
XI. XII. I. II. 111
12
19
118
7
25
18
28
244
3
3
21
29
89
19
9
53
6
2
11
23
18
36
12
805
109
14
20
125
4
25
16
28
248
4
3
30
29
84
21
9
53
6
2
11
24
18
38
6
12
20
130
3
27
11
30
4
4
44
30
103
20
9
30
6
2
10
19
26
36
16
818
45
776
61
18
22
118
5
27
16
29 164
4
4 36
30 90
15 9
30
5 2
10
32
21
39
16 27
769
15
12
22
121
5 21 17 30
145
4
4
29
30 111
15
6 33
5 2
10
20
15
47
13
717
13
13
>
4)
Q_
Din
106
40
60
40
>
3 °
'c JS
O. KI CO
>1 r-~ "o
(N o CTl i-
16
22
110
5 20 16 30
137
4
4
29
28
57
15
6 33
5 2
10
27
15
43
8
642
14
13
62
2
13
9
13 110
4
4
28
25
56
11
29
4
1
8
23
14 36
7
1
2
42
3
2
1
1
18
Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din
10	12	15	20	25	30	40	50
486 85 15 21	4	9	6	2	5	2
Progresivni davek zamudnikov Pristopnine........................
75
100
nad
100
Centralno tajništvo je prejelo :
70°/Oprog. davka
skupaj
Din p
42
61
198
9
56
36
275
224
5
5
42
44
70
39
32
64 11
4
17
63
22
65 20
1425
106
8
povpr. od člana
Din
22
Vseh članov skupaj
914
863
837
784
730
Centralno tajništvo je torej prejelo v tem mesecu
1540
30
samorazredno, brezobzirno do drugih plasti te narodne skupine. (Tem večjo pravico ima stopiti v političnem vodstvu tega naroda na mesto buržoazije, ne pa ob njeno stran.)
Seveda je s politično svobodo malega naroda le deloma izvojevana tudi njegova gospodarska svoboda in kolikor je izvojevana, je izvojevana zopet za buržoazijo bolj kakor za proletariat. Kljub temu pa je! politična svoboda za narod tolika dragocenost, samostojna politična organizacija življenje naroda tako poenostavi in njegove sile osredotoči na reševanje socialnega vprašanja v ožjem pomenu te besede, da je njeno izvojevanje vredno največjih žrtev vseh plasti naroda in torej tudi delavskega razreda.
Tudi danes kakor v preteklosti ne kaže slovenska buržoazija v svojih bistvenih sestavnih delih nobenega umevanja borbe za politično svobodo slovenskega naroda. Tudi danes je še buržoazija deloma naravnost v nasprotnem taboru (Jugosloveni), deloma stoji celi borbi apatično ob strani, deloma pa se ukvarja s kompromisarskimi rešitvami. Od tod paradoks slovenskega političnega življenja, da teža slovenske narodne borbe še danes v glavnem sloni na kmetu in njegovih klerikalnih zastopnikih, torej na zastopnikih meščanske družbe.
Od tod dejstvo, da v borbi za politično svobodo Slovencev ne pride do odločitve, da borba Slovencev kaže bolj voljo ne hoteti umreti, kakor pa voljo hoteti krepko živeti. Ostalo bo to tako dolgo, dokler se ne pojavi nov naprednejši činitelj kot nosilec ideje slovenske politične samostojnosti. On šele bo mogel dovesti celo borbo do odločitve. Ta činitelj je delavski razred in nanj oprta, njegove interese za svoje priznavajoča inteligenca. Če ne bosta izvedla te borbe delavski razred in inteligenca, ki se mora osvoboditi vpliva slovenske buržoazije — kdo drugi naj to izvede? Ona edina sta zmožna izviti vodstvo slovenske narodne usode iz rok buržoazije in klerikalizma.
Le strahopetnost in zabitost, neodpustljiva dogma-tičnost in enostranost noče videti teh dejstev.
Kako naj se bori socializem v slovenskih razmerah, da bo res zgrabil vse žive, v boljšo bodočnost slovenskega človeka stremeče sile, zato gre. Zadnji čas je, da začnemo Slovenci čustvovati z lastnimi srci, misliti z lastnimi glavami! Neznosna je ta strahotna sužnost duha na slovenski zemlji.	L.
Od kapitalističnega absolutizma k socialni delavsko kmečki demokraciji.
(Iz govora s. L. Klemenčiča o politični situaciji v Gorjah.)
če pomislimo, da vladajo kapitalisti v Jugoslaviji s pomočjo reakcionarnih določb ustave,, s pomočjo izjemnih zakonov, ki omejujejo ustavne osnovne človeške pravice delavnemu ljudstvu, če vidimo, da imamo samo toliko svobodnega tiska, kolikor ga delavstvo' vzdržuje s svojimi prispevki, če pogledamo nasilje nad mežiško občinsko samoupravo, gaženje samouprave v Ljubljani in v sto in sto drugih mestih in vaseh, radikalska nasilja pri agitaciji radičevcev v Makedoniji, ki so očividno inscenirana od policije, a povrh vsega tega še naglo oboroževanje, strahovito korupcijo, ki vlada v najvišjih vrhovih — povečani luksuz bogatašev in osiromašeno ljudstvo na drugi strani, moramo ugotoviti, da so vse te stvari v najtesnejši zvezi med seboj, da torej drvimo v Jugoslaviji naglo h kapitalističnemu absolutizmu, kakor je vladal pred revolucijo v Rusiji.
Dragiša Lapčevič:
Razbiiaštvo in žolte organizacije.
(Iz srbščine prevedeno in objavljeno s pisateljevim dovoljenjem.)
(Nadaljevanje.)
III.
Močno delavsko gibanje v Nemčiji ni rešilo delavstva od tura žoltih organizacij. Toda socialno demokratična stranka in strokovne zveze so tu toliko močne, da je za vodstvo žoltih organizacij položaj zelo mučen. Plesati morajo na vrvi, samo da bi zadržali v svojih žoltih organizacijah kolikortoliko delavcev.
Žolte organizacije se tudi v Nemčiji borijo proti socialni demokraciji, predvsem s pomočjo policije, potom denunciacij, provokacij, razbijačev. Vendar, razen tega žolti poskušajo voditi tudi »idejno« borbo za socializem. Oni izdajajo 4 liste, v katerih vodijo neprestan© vojno s socialno demokracijo. Med temi listi sta glavna: »Zveza«
—	organ »za zaščito skupnih (!) interesov delavcev in delodajalcev« in »Žolti delavski list« — organ, ki zastopa iste interese kakor organ žolte »delavske stranke v Franciji« (»Žolti«). Gospoda pri žoltih izdaja tudi »znanstvene« knjige proti socialni demokraciji. Tako je neki najeti dr. Hugo Natanson izdal »učen« sestav, v katerem »razkraja« socialno demokracijo in socializem povsem v duhu ruskega dr. Duhrovina in očeta Vostorgova . . .
Veletovarnarji in velepodjctniki v Nemčiji so se prav vneto udeleževali pri ustvarjanju žoltih organizacij. Po-edini velepodjetniki niso štedili z deset- in stotisoči mark, da bi le organizirali »svoje« delavce v žoltih zvezah in tako sebi zagotovili »mir« in »normalni« tok podjetja. Na ta način je znani »kralj tovarnarjev« Štum, eden od prvih, ki se mu blagajna ni smilila, leta 1893 pripeljal organizacijo svojih delavcev v žolto zvezo. Štu-movemu zgledu so sledili mnogi drugi podjetniki. Po poročilu neke tovarne v Augsburgu je lastnik tega podjetja potrošil za vzdrževanje žolte organizacije tekom
Sličen absolutizem fašistov že vlada v Italiji, v Albaniji, na Madjarskem, v Rumuniji in Bolgariji. Parlamenti v vseh teh deželah so samo poslušna orodja vladajočih klik. Delavci in poljedelci v njih niso zastopani — če so pa zastopani, ne pridejo do besede.
Pa tudi v drugih evropskih deželah kapitalistične klike natezajo vajeti, omejujejo demokratske svobod-ščine in pravice delavnega ljudstva. Pretrganje diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo pokazuje, kaj nameravajo imperialisti: Pripravljajo brez dvoma nove vojne. Zato potrebujejo ogromna sredstva za ladje, za aeroplane, za topove, za dušljive pline in druga morilna orodja. Ta sredstva morajo izžeti iz delavnega ljudstva: ker le delo je vir vseh dobrin. Kapitalisti uvajajo torej absolutizem, da bi omogočili nove vojne, brez katerih imperialisti ne morejo izvesti svojih načrtov.
Današnje kapitalistične države, so podobne vozu, ki ga upravljajo kapitalisti in ki drvi po klancu navzdol — v sigurno vojno propast. Delavno ljudstvo je vpreženo v ta voz in nad njim žvižga bič kapitalistov.
V	8 letih imamo že sedemindvajseto vlado. Vse kapitalistične stranke so bile že vprežene v vladi, še celo delavske in kmečke voditelje je kapitalizem za kratek čas pripregel k svojemu vozu. Vse te kapitalistične stranke se hvalijo, koliko so storile za ljudstvo: delavno ljudstvo pa je vedno bolj siromašno, ima vedno manj pravic, svoboščin, zaslužka in kruha, a mora plačevati vedno večje direktne in indirektne davke, To je resnica o zaslugah kapitalističnih strank za delavno ljudstvo. Te zasluge so že tako velike, da najbolj izkoriščani sloji ljudstva že obupujejo, da je mogoče kaj zboljšati.
Ravno to pa hočejo doseči kapitalisti. Oni stremijo tako potlačiti delavno ljudstvo1, da bi popolnoma obupalo nad zboljšanjem svojega položaja, da bi gledalo v kapitalizmu ono veliko, temno, nerazumljivo silo, ki se ne da spremeniti: da bi ljudstvo začelo verovati v večnost kapitalove vlade, v neizogibnost vojne, lakote, brezposelnosti, v pravičnost luksuznega bogastva nekaterih izvoljenih in siromaštva delavnega ljudstva! —
Toda obupanci so v veliki zmoti. Oblast kapitala ni večna, absolutistično oblast kapitala pa odpravijo lahko delavci in poljedelci ne samo v občini, temveč tudi v državi prav v doglednem času.
Industrijsko in poljedelsko Delo je, na katerem je zgrajeno vse gospodarstvo. Kapital je samo plod Dela. Kakor hitro sč delavci in poljedelci zavedajo, da kapitalizem živi samo od Dela, kakor hitro se delavci in poljedelci zavedajo, da imajo svoje lastne interese, da so izkoriščani od velekapitalistov, kakor hitro se v tem spoznanju organizirajo v lastne, od kapitalistov neodvisne organizacije v zaščito svojih interesov, je absolutna oblast kapitalistov že omejena. Samo v zavednih, borbenih delavsko-kmečkih organizacijah se zrcali moč ljudstva.
Najzavednejši, ki to spoznajo, se morajo združiti in boriti za svojo svobodo, za svoje pravice, za svoj zaslužek, za svoj kruh proti kapitalistom, ki se borijo za vedno večje profite.
Sami industrijski delavci v Jugoslaviji ne morejo vreči absolutizem kapitalistov. Premalo je industrije. Toda v Jugoslaviji je ogromna večina poljedelcev, ki imajo istega sovražnika: velekapital, ki jih izžema potom posrednih in neposrednih davkov, ki jim krati pravice in svobodščine istotako kakor delavcem.
Koristno in za vsesplošni napredek neobhodno potrebno je, da se poljedelci organizirajo v svoje lastne, od kapitalistov neodvisne organizacije. Pod komando velike duhovščine, ki hoče s pomočjo ljudstva samo ohraniti in razširiti svoje predpravice, pa kmečke organizacije ne morejo ničesar trajnega doseči. Zate je prvi korak
nekoliko let po 2500 mark za vsakega delavca. Delodajalci ne štedijo denarja, da vrinejo žolto kugo v delavsko gibanje.
Sama nemška vlada je tudi smatrala za častno, da so državni delavci organizirani v žoltjli zvezah. Tako so se med železriiškimi delavci in med osobjem pruske administracije z vsemi silajni množile žolte organizacije. Že leta 1897 je bila ustanovljena tako zvana »Obča zveza zedinjenega osobja«. Vsak, ki je hotel dobiti službo na železnici, je moral pristopiti v to zvezo. Leta 1894 se je 268 takih krajevnih zvez zedinilo v eno občo »Zvezo zvez«, ki je po izjavi uprave leta 1911 štela 400 tisoč članov! Tej zvezi je dajala vlada razne darove — ponekod zelo velike. V blagajne teh zvez je prišlo na zahtevo prometnega ministra 3 milijone mark.
Podobna žolta organizacija se je ustanovila leta 1900 in 1901 med osobjem berlinske cestne in podzemske železnice. Uspeh pa je bil tu mnogo manjši. Tak neuspeh je zadel tudi lastnike kovinskih podjetij. Po stavki leta 1904 so poskušali stvoriti žolto zvezo kovinarskih delavcev. Ustanovili so posebni »fond za neorganizirane delavce«. Vsakemu neorganizirancu so obljubljali premijo: od 1 do 3 mark dnevne podpore za slučaj brezposelnosti. Razume se pa, da tudi ta vabljiva zanka ni pomagala . . .
Sorazmerno bolj razširjene so žolte blagajne za vzajemno pomoč po posameznih tovarnah in podjetjih. Podjetnikom v Augsburgu se je leta 1905 posrečilo v taka društva zvabiti veliko število delavcev. Za omamljanje so bile ustanovljene tudi blagajne za vdove in sirote delavcev, vpeljane so bile tudi brezobrestne podpore, vsako leto o Božiču so se izplačevale premije delavcem, ki so bili največ let v službi, itd. Najtemnejši del delavstva je za mrvico prodal svojo proletarsko stvar. In žolti so lahko svečano proglasili, da se jim je posrečilo v Augsburgu in okolici organizirati 16 žoltih zvez s 6500 člani.
V	Berlinu so žolti organizirali svoje »blagajne za štedenje«. V te blagajne se trudijo pritegniti delavstvo s tem, da obljubljajo visoke obresti na vsote hranilnih vlog in dajanje posebnih premij. Stvarno morejo postati člani teh žoltih blagajn samo tisti delavci, ki niso so-
slovenskih kmetov, da se otresejo vsakfc črne ali bele gosposke komande, se osamosvojijo, svoje organizacije, svoj tisk sami vzdržujejo z lastnimi pridevki in z neprestano kontrolo in sodelovanjem, kafer se to dela pri naših organizacijah.
Tako lahko upamo, da bodo v doglednem času delavci in poljedelci konsolidirali se v organizacijah, v kmečki stranki ter z združenimi močmi premagali absolutizem kapitalistov ter ustvarili pošteno delavsko kmečko demokracijo na republikanskih načelih javnosti, ljudske samoodločbe in samouprave, progresivnem obdavčenju dohodkov, uvedbi najširše svobode za delavno ljudstvo ter na teh temeljih ustvarili iz naših dežel trdnjave miru in socialne pravičnosti. Da do tega čimpreje pride, morajo zavedni delati že danes in jutri in neprestano.
Bližnje in daljne naloge delavsko-kmečke demokracije v občini.
(Iz govorov s. Klemenčiča na shodih Kmečko-delavske zveze v Gorjah in na Dobravi.)
Občinska samouprava ni nastala čez noč. Za časa tlake, pod gospodstvom cerkvenih in prosvetnih graj-ščakov, je bila občinska uprava popolnoma odvisna od fevdalnega gospoda — ponekod od grajščaka in njegovih valptov, drugod od škofa, dekana, župnika in njegovih hlapcev. Takrat je vladala v državi, deželi in v mestih diktatura fevdalne gospode. Ljudstvo ni imelo nobene besede ne v občini ne v državi.
Liberalni kapitalisti so- vrgli to diktaturo, odpravili tlako. Toda ne čez noč in ne popolnoma. Tlaka v cerkvenih dajatvah je še danes v navadi, dasiravno stoji v ustavi, da je fevdalizem odpravljen. Ko je kapitalizem zavladal v državi, je tudi občino preuredil tako, da služi njegovim ciljem. Dokler ni ljudstvo zavedno *n organizirano, vlada še danes v občini kapital in njihovi zastopniki. Čim poskušajo delavci in kmetje v občini zgrabiti kapital bolj trdno za vrat, obdavčiti prevelike profite v korist občine, kapitalistična vladajoča gospoda po-
Če ste se prepričali, da je Žika izvrstna, ne pozabite je priporočati znancem. Dobite jo v trgovinah samo v originalnih zavitkih po 1/2 ali 1/5 kg.
Najboljši šivalni stroj in kolo je edino le
GRITZNER TPfflr	in ADLER
|| JraBa	za dom, obrt in indu-
Rpjl	strijo v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj
^jggp11^	DUBIED.
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.	wT
Nizke cene, tudi na obroke.	R	■
3051? PETELINU, Ljubljana	Jj§gfl
blizu Prešernovega spomenika.	BaBflhMi
časno, člani tistih strokovnih zvez, ki podpirajo stav-kujoče.
Zolti so leta 1907 v Berlinu javno organizirali »Zvezo potnih delavskih zvez«. V svojem programu ima ta žolta zveza zahtevo »stvarne svobodne koalicije« (čl. 8), t. j. svoboda razbijaštva. Dalje priporoča njih program blagajne za štedenje, soudeležbo delavskega varčevanja pri domačih industrijskih podjetjih itd. Tudi tu se napoveduje vojna »strankarsko-politični agitaciji v zvezah« (razen buržoazne in razbijaške, seveda!) in proti »neosnovanim stavkam«.
V	teku časa so se delodajalske zveze javno in cfi-cielno približevale žoltim «delavskim« organizacijam, ki so bile ustvarjene s skupnim naporom vlade in delodajalcev. Sredi leta 1907 se je tako organizirala tako zvana »Patriotska delavska zveza«. Njena glavna stebra sta postala na eni strani zveza delodajalcev, na drugi pa
—	glasovita »Zveza za borbo proti socialni demokraciji«. Te »prave nemške« zveze si postavljajo v svojem programu za cilj »vzdigniti moralni, družabni in družinski nivo delavcev«. In ta program pojasnjujejo tako: da pod »moralo« žolti razumejo »aktivno borbo proti nasilju socialne demokracije«. Kadar pišejo žolte zveze v svojem programu:	»Mi	želimo	dobre	soglasnosti	med
delavci in podjetniki«, kmalu praksa žoltih pouči delavce, da pod »dobro soglasnostjo« ta gospoda razume pokornost delavcev najnesranmejši delodajalski eksploataciji.
Življenje uči. Pri razrednem boju odpira oči tudi najbolj nezavednim delavcem. V najkrajšem času se tudi najbolj zaostali delavci prepričajo, da so žolte zveze, čeprav »delavske« po imenu, v dejanjih globoko sovražne interesom delavstva. In tudi začasno omamljeni delavci bodo prekleli one, ki so jih nekdaj omamljali v past buržoazije in prešli bodo v vrste svojih borbenih bratov.
In če se nemška administracija in fabrikanti ter podjetniki še tako trudijo, žolte zveze v Nemčiji vendarle ne morejo povzročit’ znatnejšega razdora v nemškem delavskem gibanju; seveda le zato, ker stoji proti vsem tem delavskim zasnžnjevalkam in zapeljivcem močna razredna organizac/ja nemškega proletariata nasproti.
(Dalje prih.)
tepta svoje lastne zakone, razpušča občinske samouprave, nastavlja K^omisarje, ali pa protežira črno ali belo gospodo, da n?A razne načine z demagogijo pridobi ljudstvo za kapitalistične stranke.
To smo jasno ‘videli v mežiškem' slučaju. lam so delavci in poljedelci s pomočjo svoje zavedne organizacije in vsled zaupanja večine prebivalstva ustvarili pravo delavsko-kmečk'o demokracijo v občinski upravi. Niso padli na kolena fred angleškim velekapitalom, ki je prišel poceni do tamkajšnjega svinčenega rudnika, temveč so obdavčili večmilijonske profite, ki tečejo iz žuljev našega ljudstva na Angleško, tako da je vsaj majhen del teh profitov ostal v občini. Z njimi so zgradili moderno ljudsko in meščansko šolo ter vodovod. Vsa občina ima koristi c'd teh naprav. Toda angleški velekapital se je zbal za svoje profite in je interveniral v Belgradu pri svojih sorodnikih. Vlada je proti duhu zakona razpustila občinski svet in krajni šolski svet in še dosedaj ni razpisala v olitev. Na ta način hočejo upla-šiti delavske in kmečke Občinske samouprave, da ne bi posnemale mežiškega zgleda.
Tudi drugod kapitalistična vlada nasilno razpušča občinske samouprave. V /Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, že več ko tri leta .ne vlada občinski svet, temveč komisariat. Ta upravlja n-bilijonsko občinsko imetje brez kontrole Občinarjev. Tako brezkontrolno gospodarstvo pa ne more biti niti dobro' niti koristno za večino prebivalstva, temveč koristi samo nekim klikam.
V	Ljubljani tvorijo ve-čino prebivalcev ročni in duševni delavci. Ker so p» nezavedni in neorganizirani, trpijo brez odpora, da s*e njihove osnovne občinske samoupravne pravice od ■zgoraj kršijo in sicer že tri leta, kar je prava sramota 'za glavno mesto Slovenije in za vse slovensko ljudstvo;, posebno pa za stranke, ki imajo ve'čino v Sloveniji, da trpijo to protizakonito gaženje samouprave v Ljubljani, ki ima že več sto let svojo samoupravo.	<
Takih in sličnih premerov je bilo v zadnjih letih nešteto. Da omenimo sai.no nasilnosti, ki jih je trpela občinska samouprava v lčelgradu in Zagrebu, kjer so pri prvih volitvah dobili delavci večino v občinskih svetih.
Vsi ti primeri jasno' pričajo, da občine pod kapitalistično vlado nimajo tahe samouprave, ki bi omogočala demokratično občinsko upravo v korist večine prebivalcev. V Makedoniji, Bosni in v Črni gori pa še sploh občinskih samouprav ne pozfnajo. Tam vladajo, policijske oblasti.	\
Toda pred temi nasilji cfelavci in poljedelci ne smejo kloniti. Ta nasilja nas morfcjo vzpodbuditi k večjemu delu. Na vsako nasilje odgovorimo najlepše na ta način, da še bolj strnemo svoje vrst\e, a nezavednim odpremo oči.	\
S poštenim in pogumnim delom v občini pokažimo večini Občinarjev naš program. To delo pa bo samo te* daj pošteno in socialistično, ako bo javno, da bo vsem Občinarjem omogočena kontrola.v Vsaka tajna politika, ki jo prakticira gospoda in njeni podrepniki, mora iz občine ven.	t
Občina ima važne funkcije in> naloge. Dosedanja praksa gospode, da obdavči svoje politične nasprotnike bolj kakor pa svoje pristaše, je krivična, je proti zapovedi, ki se glasi: ne kradi! To je tatvina! Zato bodo morali delavci in poljedelci v občini zahtevati pravično progresivno obdavčenje resničnih dohodkov — a ne obdavčiti politično mišljenje!
Občinska uprava pa samo takrat lahko dobro upravlja, ako je v najožjem stiku z Občinarji. Ta stik pa tvori politična organizacija. Brez organizacije je vsako delo brezuspešno. Zato bomo morali dvigniti organizacijo, zbrati v njej najzavednejše in potom organizacije zainteresirati Občinarje za samoupravo.
■v**".*.
MORA BITI. JE RE.KLA MAM/CA I
.Gostilna odtuji človeka od domačega ognjišča, tako piše dr. Avgust Forel. Kako globoka resnica! Koliko žen je zgubilo moža radi gostilne; koliko otrok nima očeta —zaradi gostilne; koliko mater pogreša sinove ljubezni zaradi gostilne. In koliko sposobnih delavcev pogreša proletariat v svojem razrednem gibanju in boju — zaradi gostilne. Vsakdanji so slučaji, ko, delavec s še tako pičlim zaslužkom ne more iti mimo gostiln. Lažje pogreša važne eksistenčne potrebe, kakor so primerna prehrana, primerna obleka in zlasti primerno stanovanje, primerna vzgoja otrok itd. Mimo vsega tega gre alkoholik, ne more pa iti mimo gostilne, mimo alkohola, za tega je vedno pripravljen dati del zaslužka. Vsakdanje so nesreče, ki jih povzroča družbi filkohftl. Tako, da lahko trdimo, da bi bile vse socialne in gospodarske pri-
.. .
like boljše, če bi ne bil tako velik del delavnega ljudstva vdan bogu alkoholu.
Zaradi litra vina so v nekem podjetju v Ljubljani delavci tri dni delali kakor živina (kljub pičli plači po 3 Din 50 para na uro!) — samo, da so dobili stavo in da jim je delovodja plačal po končanem delu obljubljeni liter vina. A, če so dotični res dobili obljubljeni liter, ne vemo, pač pa smo zvedeli, da je bila isto soboto odpovedana služba vsem delavcem dotičnega podjetja, ker ni bilo več dela za prihodnji teden. Tak je bil profit požrešnosti. Kršili so 8 urnik, podaljšali so bedo brezposelnih in končno tudi sebe spravili na cesto. Še večje pomanjkanje kakor že dozdaj, bodo trpele tudi rodbine teh delavcev. Mnogo delavcev je v tem podjetju delalo po več let, eden med njimi celo 25 let. Lepo pokojnino je dobil delavec, ki je 25 let služil enemu gospodarju. Z odpravnino za 8 dni — poberi se!
-	Taki dogodki se v današnjih razmerah pojavljajo često. In zakaj? Kakor v podjetju, ki smo ga zgoraj popisali, tako so delavci večinoma tudi drugod neorganizirani in zato — nezavedni. Ne poznajo pravice, ki jo imajo do dela, in zato niso sposobni uspešno braniti svoj obstoj. Denar za opojne pijače delavec rad da — za organizacije se mu pa ne zdi vredno plačevati malenkostni prispevek. Pri takem stanju se morajo razmere za delavno ljudstvo brezpogojno še poslabšati, kajti kapital si bo tem bolj drzno polnil svoje malhe, čim-večja bo delavska nezavednost, in to povzroča v veliki meri — alkohol. Zato morajo ne le naši zaupniki in organizacije, ampak predvsem tudi vse žene odvračati delavce od tega zla. Naj se opijani kapitalist, da ga bo prej konec, škoda ne bo zanj. Delavec pa mora kovati nov svet, mora biti zmožen upreti se kapitalovemu izmozgavanju in zato mora biti — trezen.
Ženam pa še eno resno besedo! Kjer je mož pijanec, ne vdajte se ponižno usodi, ampak nadomestite same moževo skrb za rodbino, da bodo vsaj potomci pravočasno spoznali alkohol kot največje zlo današnje družbe. Ne nehajte prepričevati stvarno tudi moža, z lastnim zgledom in s številkami mu dokazujte, kadar je trezen seveda, koliko škode povzroča njegovo pijančevanje rodbini in vsej družbi. Morebiti ga boste vendarle poboljšale — zato ne mislite, da je vse zastonj. — V vašem težkem položaju naj vam pomaga resna organizacija in resen tisk. Ne omamljajte se z nizkotnimi romani. Zavedajte se, da bo svet ostal korupcionističen, dokler se žene ne bodo otresle suženjske narave in dokler se ne bodo dvignile do popolnega človeka. Zato ponovno: čitajte in posečajte resne organizacijske sestanke. Če vas dozdaj še ni mož seznanil z »Naprejem«, naročite ga same in potrudite se, da seznanite vi moža s proletarskim tiskom. Potem bo kmalu drugače ne le v vaši družini, ampak v vsej človeški družbi in domače ognjišče bo cenil tudi mož.
Razno.
S. Vinko Mtiderndorier je bil v sredo 6. t. m. opoldne izpuščen iz zapora, kjer je prebil 3 mesece in 3 dni. V četrtek se je udeležil že pokrajinske skupščine UJU (strokovne organizacije učiteljev), ki se je letos vršila v Kranju; zbrano učiteljstvo ga je sprejelo in pozdravilo z velikim navdušenjem.
t S. Andrej Brumen, župan v Črni, je umrl v sredo v bolnici v Slov. gradcu. Preteklo nedeljo ponoči ga je na sokolski veselici v Črni zabodel z bajonetom neki Makedonec, vojak finančne kontrole v Črni, in sicer brez vsakega povoda in brez prerekanja ali prepira. Kdor je pokojnega Brumna poznal, ve, da ni bil zmožen zbujati sovraštvo. — Namesto ob takih prilikah običajnih praznih besed spominjamo rajši na to, da je Brumen zapustil vdovo in tri majhne otroke. Zanje je treba skrbeti!
Zakaj se železničarjem tako slabo godi, smo zvedeli iz »Slovenca« 7. julija. Zato, ker so sami socialisti in komunisti. Nismo vedeli tega, kajti dozdaj sta »Jutro« in »Slovenec« vedno pisala, da so vsi železničarji pri narodni in pri katoliški stvari. Tudi volitve so to dokazovale vsaj za velikansko večino. Zdaj vidimo, da smo bili v zmoti, železničarji so vsi sami socialisti in komunisti in le zato ni mogel nihče nič zanje narediti. Če je kdo interveniral zanje, je dobil odgovor: »Kaj, za socialiste in komuniste se potegujete?« Tako čitamo v »Slovencu«, ki je od božjih namestnikov pisan in ki torej ne more lagati ... Da govorimo resno: če hočejo železničarji, da se jim bo boljše godilo, ne smejo biti taki nepolitični socialisti in komunisti, da nihče ne ve, kakšni so, glasove pa da dajejo tisti buržoazni stranki, »ki bo zmagala«, ampak se morajo z besedo in dejanjem pridružiti politiki razrednega boja. Ne smejo govoriti, da ima vsak list svoj poseben razredni boj in da zato ne vedo, kateri je pravi, ampak morajo spoznavati vse vrste in se odločiti za pravo. To brez debate ne gre, Pa če še tako jokate za slogo! Sloga mora biti šele posledica debate, ne sme pa biti namen sloge ubijati debato. Klerikalci in demokrati tudi debatirajo med
seboj, pa oboje poslušate in čitate, samo delavske liste sovražite z izgovorom, da niso složni...
Sodrug Moderndorfer je prevzel službo zavarovalca pri zavarovalni družbi »Jugoslavija«. Zakaj je zapustil učiteljsko službo pričetkom t. 1., je bilo v »Napreju« priobčeno. Vsak proletarec naj torej, ako bi hotel skleniti kakšno življensko, požarno ali drugo zavarovanje, piše njemu, prav tako naj mu tudi sporoči, če bi zvedel, da je mogoče pridobiti v njegovem okolišu koga za zavarovanje.
Ne pozabite mežiških rudarjev!
Za tedensko dvakratno izdajo »Napreja« že od julija je poslalo po 10 Din do konca junija 41 naročnikov, ta teden zopet 23 naročnikov, skupaj dozdaj 64 naročnikov. Posebno revolucionarna ni ta hitrost, tako da bi bilo mogoče začeti z dvakratno izdajo le s pomočjo novega posojila. To pa ni prav. Kredit je nevarna reč, zlasti zdaj, ko smo zaradi počasnega zbiranja obrambnega sklada že itak precej zašli v dolgove. Nujno potrebno je, da se kljub težavnemu položaju naše delavstvo odloči k takojšnjim žrtvam v gotovini, kakor je to storil s. M. L. ki smo njegovo pismo objavili danes teden pod naslovom: Slika sedanjega položaja delavstva. Rešitev proletariata ne more biti delo kapitalistov, tudi ne tistih delavcev, ki se jim dobro godi, ampak tistih, ki si morajo potrebne prispevke res od ust odtegati.
Kdor hoče slišati kak nov program, mu ni treba drugega kakor iti v gostilno; tam razlagajo navdušeni proletarci vsak dan nove originalne programe. Kdor pa hoče pomagati sebi in skupnosti, naj se potrudi razumeti »Komunistični manifest«., Za politike, ki delajo visoko politiko pri litru, je ta knjiga sicer res pretežka, za trezne delavce bo pa razumljiva, če jo bodo čitali po večkrat. Kapitalistične vlade so pijančevanje vselej podpirale, čitanje resnih knjig pa prepovedovale. Tudi »Komunistični manifest« je bil prepovedan, a letos ga je sodišče oprostilo. Sezite po njem vsi, ki ste res za združitev. Velja le 3 Din.
Za skupni nastop vseh proletarskih strank so delavci zelo navdušeni, voditeljem pa ni do tega. Namesto od SPJ smo prejeli od nekega odbora, ki zastopa baje SPJ in Zedinjenje v zadnjem »Napreju« objavljeni poziv. Govori se pa, da so to zato naredili ker se SPJ po ukazu iz Belgrada ne sme družiti z drugimi strankami za volitve. Razumljivo je to, vendar pa ne vemo, kaj bodo na to rekli tisti strokovničarji, ki se kot delavci še vedno dajo voditi od SPJ. Delavsko kmečki republikanski blok so ustanovili levičarji v Belgradu in ta blok nam je poslal odtis nekega proglasa brez vsakršnega podpisa in ne v slovenskem jeziku, čeprav je v tem odboru zastopana tudi Slovenija (po Gustinčiču). Vsak ima pravico pisati nam v svojem jeziku, Slovenci nam pa morajo pisati slovenski, ker nimamo časa za prevajanje. Iz »Enotnosti« z 8. julija vidimo, da so zahteve tega bloka večinoma dobre, čeprav premalo jasne, so pa med njimi tudi napačne, n. pr. proti davku na plače
—	mi smo za progresivno obdavčenje vseh dohodkov, ki presegajo eksistenčni minimum. Vidimo pa tudi, da so za SPJ imeli čas napisati lepo in dolgo pismo, s pravilnimi zahtevami in kritiko, zakajniso napisali tudi kritike našega delovanja? Spodobilo bi se, da povedo, kaj jih loči od nas! Od vseh strani, posebno pa iz mariborskega okrožja, prihajajo glasovi, da je skupni nastop najlažje doseči, če postavi delavstvo za nosilca liste sodruga Moderndorferja. Nasprotno pa ni bilo še od nikoder nobenega glasu proti njemu. Mežiški spor s kapitalom in vlado je tako jasen, da ga priznavajo delavci vseh struj za zmožnega pomiriti nasprotujoče si struje. Nekatere naše organizacije predlagajo celo, naj bo naša stranka v tem slučaju popustljiva do skrajnosti in je tudi to razumljivo. Mežiški boji in z njimi združeno Mo-derndorferjevo ime so res zmožni potegniti jasno črto med delom in kapitalom, pri taki jasni črti so pa vsi drugi pomisleki postranskega pomena za vsako stranko, ki ima za cilj napredek delavskega razreda, ne pa koristi strankinih voditeljev.
Pletilni stroji najnovejšega patenta »Ideal«, nemškega izdelka, so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila daje: Franc Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5.
Dopisi.
Gorje pri Bledu. Dne 17. julija t. 1. se bodo vršile tukaj volitve v občinski zastop Delavci in kmetje stopajo v resnici tudi upravičeni v volilni boj proti nezadovoljivemu dosedanjemu občinskemu gospodarstvu, ki ga upravlja klerikalna večina. Kakor delavski tako kmetski razred mora imeti v občinskem samoupravnem zastopu take ljudi, ki bodo z vsem svojim delovanjem skušali
Poslano!
VSE gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE,
PROSIMO, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. Pri nakupovanju
PAZITE, da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se uporablja v vsaki slovenski rodbini.
vedno bolj zadovoljevati večino Občinarjev in imeli njihovo zaupanje. To bi bilo edino pravično, pa tudi socialno demokratično, kajti občinska samouprava je prva in najbližja institucija, ki mora po svojem demokratično izbranem zastopstvu odgovarjati najširši večini Občinarjev in njihovi potrebi, v Občini se nahaja kemična in lesna industrija, v kateri je zaposlenih znatno število delavcev, ki donašajo občini direktno ali indirektno absolutno večino davčnih dohodkov. Poleg njih so tudi poljski delavci, sinovi malih in srednjih kmetov, nadalje obrtniki. Zato so vsi ti enako kakor kmeti upravičeni, da o svojih prispevkih v tem občinskem samoupravnem za-stopu tudi soodločajo. V podobčini Dobrava tlači skozi vso povojno dobo tamkajšnje delavstvo velika stanovanjska beda. Ondotno podjetje ji nikakor ne pride v okom. Delavci stanujejo po raznih zaduhljih in zdravstvenim potrebam neodgovarjajočih barakah. Dosedanja stanovanja so pa tudi že premajhna. Mnogo delavcev z družinami vred stanuje izven Dobrave. Vsi ti delavci bi s priselitvijo na Dobravo zopet prinašali občini nove finančne vire; podjetju pa bi se zboljševale delavne pro-
izvajajoče moči že raditega, ker bi se do dve tretjini na Dobravi zaposlenega delavstva rešilo eno do dve uri dolge poti na delo. Z graditvijo delavskih stanovanj bi se zopet izboljšalo zdravstveno stanje, ki vedno pada pri delavstvu. Zato je nujna potreba, da prične novi odbor zgradbo čimprej, ker se le na ta način more rešiti eno najnujnejših socialnih vprašanj naše občine. Občinska samouprava je pa dolžna, da širi tudi prosveto med Občinarji. V Gorjah se je namreč že pred vojno pojavila misel za graditev nove šole, ker stari šolski prostori, ki so deljeni, več ne odgovarjajo. V ta namen se je že tudi pred vojno nabralo okrog 30.000 kron za graditev novega šolskega poslopja. Slična in še neobhodnejša prosvetna potreba je na Dobravi. Zaradi prirastka delavcev in kmetov dvorazredna osnovna šola v industrijskem revirju nikakor ne odgovarja s prostori, še manj pa s poučevanjem. Na predlog socialnodemokratičnih občinskih odbornikov je občinski odbor že pri zadnjem proračunu votiral par tisoč dinarjev za graditev potrebne občinske ubožnice. Da se bo ta gradbena zadeva pospešila, predlagamo novemu občinskemu zastopu, da bo
stopil v stike s sosednjimi občinami (Koroška Bela in Jesenice), da pride ta socialni ljudsli zavod' v življenje.
V	interesu občinskega samoupravnega gospodarstva je nadalje, da se dvigne tujski promet medvsem z reklamo in gradnjo tujskih hiš v občini, da bo tudi nižjemu sloju omogočeno cenejše bivanje v okoici Bleda za časa sezonskih letovišč na Bledu. Občini bi s tem prihajali novi finančni viri za potrebne socialm, prosvetne in gospo-’ darske potrebe, itd. itd. Zato jrajamo delo dosedanje večine v občinskem zastopu. h s tem bodi ugodeno »Pravici«, glasilu krščanskega cllavnega ljudstva, z dne 16. junija 1927 in njenemu dopisniku in poročevalcem v Gorjah. Delavci in kmetje! Za »bčinsko samoupravo gre. Ali bo v njej gospodarilo del. ali kapital. Ali se bodo izvajale v občinskem gospoenrstvu delavsko-kmetske zahteve in potrebe ali nazadnjiško-klerikalno strankarsko omejeno gospodarjenje. V ->0j za listo Kmetsko delavske zveze, katere nosilec j- sodrug Anton Burja iz Zasipa, po domače Kucej!
8. julija — 240) izvodov.
Obrambni sklad.
Zadnji izkaz dne 2. julija 1927
Din 3.231.19
Nabiralna pola št. Franc Kosec. Ljubljana » Ferkov, Ljubljana	»
Tauses, Ljubljana	»
Borštnik, Ljubljana	»
Fine, Ljubljana	»
Florjančič, Ljubljana	»
Novšak, Ljubljana	»
Kregar, Ljubljana Romek, Ljubljana	»
Omahen, Ljubljana	»
+ + +, Ljubljana	»
S. C. komunist, Ljubljana	»
Jak. Osterman, Ljubljana	»
Franc Požar, Ljubljana	»
Nabiralna pola št. nabrala s. M. Rinaldova	v
Trbovljah od Franc Judec, Trbovlje	»
Anton Jordan, Trbovlje	»
Franc Srabočan, Trbovlje	»
Miha Korošec, Trb.,	»
Filip Frolj, Trb.	»
Franc Frolj, Trb.	»
Jožef Pajer, Trb.	»
Ivan Burovič, Trb.	»
Anton Cater, Trb.	»
Anton Aškerc, Trb.	»
Franc Visovišek, Trb.	»
Marija Planinšek, Trb.	»
Viktor Zajc, Trb.	»
Ivan Pirš, Trb.	»
Marija Vodenšek, Trb.	»
Alojz Berčič, Trb.	»
Miha Judež, Trb.	»
Franc Tausel, Trb.	»
Cecilija Jurmanova, Trb.	»
Tonči Jager, Trb.	»
N. N., Trb.
Alojz Grabner, Trb.	»
Alojz Pavšek, Trb.	»
Franc Savšek, Trb.	»
Ivan Godec, Trb.	»
Franc Mlakar, Trb.	»
Nabiralna pola št. nabiral Franc Ausec, Trb. » Alojz Butkovič, Trb.	»
Ivan Zelenšek, Trb.	»
Franc Srpič, Trb.	»
Jožef Zaubi, Trb.	»
168:
10,—
5,—
2.___
2.—
2,—
2,—
1.70
3.80
3,— 5,—
4,— 1.50 2,—
5,—
128:
3,—
5,—
2,—
2,—
3,—
3.—
2,—
3,—
2.50
5,—
2.___
3!—
3,—
2,—
2,—
6.-3,—
3.— 10.—
5,—
5,—
5.—
2.—
4,— 3.—
3.—
165:
6.50
4,—
3.50 2,— 4.—
Nabiralna pola št. nabiral Ignac Mrzelj, Trb.:		125:
Jože Pušnik L, Trb.	»	2,—
Alojz Pristav, Trb.	»	L—
Jože Zakušek, Trb.	»	2,—
Jože Artnak, Trb.	»	5.—
Ivo Hočevar, Trb.	»	2,—
Marko Obrez, Trb.	»	2,—
Karl Dargler, Trb.	»	2.—
Karl Flis, Trb.	»	L—
Alojz Majnardi, Trb.	»	2,—
Marija Hočevarjeva, Trb.	»	2,—
Franc/Jerman, Trb.	»	2.	
Jože Kelner, Trb.	»	2.	
Nabiralna pola št.		119:
nabral V. Učakar, Trbovlje:		4,—
Leopold Vozelj, Trb.	»	2,—
Franc Kepa, Trb.	»	2.	
Franc Drnovšek, Trb.	»	2.—
Ivan Kastelic, Trb.	»	2,—
Tomaž Komar, Trb.	»	L—
Alojz Medved, Trb. Martin		2,— 1.—
Jožef Beber, Trb.	»	1,—
Fric Piki, Trb.	»	2,—
Jože Učakar, Trb.	»	2,—
Jože Kastelic, Trb.	»	2 —
Franc Učakar, Trb.		5,—
Alojz Leber, Trb.	»	2,—
Alojz Kastelic, Trb.	»	2,—
Franc Pajer, Trb.	»	2,—
Ignac Vozelj, Trb.	»	3,—
Anton Klanžar. Trb.	»	4,—
Filip Markušek, Trb.	»	5,—
Anton Dernovšek, Trb.	»	2,—
Nabiralna pola št. nabral Jožef Suhadolčan, Trb.:		122:
Anton Varolli, Trb.	»	6,—
Joža Beravs, Trb.	»	3,—
Alojz Bukovic, Trb.	»	2,—
Ciril Planinc, Trb.	»	3,—
Franc Kosmatin, Trb.	»	2.—
Franc Hruševac, Trb.	»	2,—
Hinko Mravlje, Trb.	»	3.—
Vinko Brinove, Trb.	»	2,—
Jože Smagl, Trb.	»	2,—
Franc Huderman, Trb.	»	2,—
Tomo Pekavec, Trb.	»	2,—
Roza Tramškova, Trb.	»	3,—
Silvester Klobučar, Trb.	»	2,—
Jazbec, Trb.	»	2,—
Anton Pelko, Trb.	»	3.—
Ivan Kranjc, Trb.	»	3,—
Jože Koder, Trb.	»	3.—
Johan Vrhunc, Trb.	»	3.—
Ivan Kolšek, Trb.	»	2.—
L. Hauptman, Trb.	»	3.—
Iv. Kastelic, Trb.	»	2.—
Iv. Zaplotnik, Trb.	»	3.—
Rudolf Pilko, Trb.	»	4.—
Neimenovan, Trb.	»	5.—
Nabiralna pola št. 123: nabiral Anton Keršič, Trb.:
Martin Kvas, Trb.	»	3.—
Miha Tomc, Trb.	»	4.—
Rok Sotler, Trb.	»	2.—
Ivan Hudarin, Trb.	»	2.—
Franc Ledinek, Trb.	»	2,—
Alojz Cvikl, Trb.	»	3,—
Franc Puntar, Trb.	»	3.—
Ivan Zavšek, Trb.	»	2.—
Jožef Vozelj, Trb.	»	2,—
Franc Jager, Trb.	»	3.—
Avbelj, Trb.	»	4.—
Ivan Štrukelj, Trb.	»	3.—
Franc Kovač, Trb.	»	2.—
Rudolf Podbregar, Trb.	»	1.—
Marija Klenovšek, Trb.	»	2.—
Martin Tovornik, Trb.	»	1.50
Flebus, Trb.	»	2.—
Nabiralna pola št. 166: nabiral Ivan Zekar, Trb.	»	5.—
Dolfka Dolarjeva, Trb.	»	2.—
Ivan Papež, Trb.	»	5.—
Rudolf Oberžan, Trb.	»	5.—
Alojz Burjan, Trb.	»	2,—
Jože Komajzler, Trb.	»	2.—
Jože Medved, Trb.	»	1.—
Ivan Berentin, Trb.	»	1.50
Neimenovan, Trb.	»	3.—
Franc Rozina, Trb.	»	2,—
Ivan Žagar, Trb.	»	4.—
Martin Savinšek, Trb.	»	4.—
Ivan Vodopivec, Trb.	»	2.—
Jakob Žagar, Trb.	»	1.—
Jože Kotor, Trb.	»	2.—
Jože Flis, Trb.	»	1.—
Franc Perpar, Trb.	»	4,—
Anton Cešnik, Trb.	»	2.—
Ivan Zupančič, Trb. »	5.—
J. Kovačič, Trb.	»	2.—
Marija Leskošek, Trb.	»	1.—
Uršula Finčeva, Trb.	»	L—
Ivan Lovše, Trb.	»	2.—
Karl Puntar, Trb.	»	5.—
Jože Ocvirk, Trb.	»	2.—
Martin Dobelšek, Trb.	»	2,—
Franc	Dolar, Trb.	»	3.—■
Nabiralna	pola	št.	58:
nabiral Franc Kržmanc, Vrhnika, 5.— Franc Podlipec, Vrhnika	»	5.—
Matija Kržmanc, Vrh.	»	2,—
Jurij Završnik, Vrh.	»	4.—
Jožef Bajec, Vrh.	»	4.—
Andrej Friškar, Vrh.	»	5,—
Alojz Kržmanc, Vrh.	»	4.—
Matija Jelavič, Vrh.	»	5.—
J. Dobnik, Vrh.	»	5.—
Gorjanc, Vrh.	»	5.—
Anton	Merlak, Vrh.	»	5.—
Anton	Friškovc, Vrh.	»	5.—
Nabiralna	pola	št.	57:
nabiral A. Nagode na	Verdu:	10.—
Neimenovani Jože	na V. »	5.—
Franc Zalar na V.	»	10.—
Jakob Rudman na	V.	»	5.—
Matevž Bradeško na V. »	5.—
Filip Vrhovec na V.	»	3.—
Nabiralna	pola	št.	59:
nabiral s. Fr. Mlinar na Vrhiki: 10.— Alojz Dobrovoljce, Vrh.	»	4.—
Ivan Kucler, Vrh.	»	10,—
Matija Kržič, Vrh.	»	2.—
Franc Mele, Vrh.	J>	2.—
Zora Beltram, Vrh.	»	9.—
Matevž Bradeško, Vrh.	»	5.—
Matevž Pleško, Vrh.	»	2.—
Franc Koler, Vrh.	»	2.—
Neimenovan, Virh.	»	8.—
Jakob Dornič, Trb.	»	5.—
Lukan Vincencij, Vrh.	»	2.—
Franc Hren,	Vrh.	»	2.50
Karl, Knapič,	Vrh,	»	2.50
Janko Koderman, Vrh.	»	2.—
Ivan Štajer, Vrh.	»	6.—
Nabiralna pola št. 60: korist s. Moderndorferja nabirala ss. Franc Nedič in V. Cukale, pristaša neodvisnežev na Vrhniki:
Ivan Medič,	Vrh.	»	5.—
Val. Cukale,	Vrh.	»	3,—
Franc Modrjan, Vrh.	»	2.—
Peter, neimenovan. Vrh.	»	5,—
Alojz Dolinšek, Vrh.	»	10,—
Marija Zupančičeva, Vrh.	»	5.—
K. Sever, Vrh.	»	2.—
Ivan Oblak, Vrh.	»	2.—
Anton Vhovc, Vrh.	»	2.—
Oskar ^ajer, Vrh.	»	2.—
Franc V,jk, Vrh.	»	5.—
Neimenovan, Vrh.	»	5.—
Cankar, Trb.	»	3,—
Anton Frelih, Vrh.	»	2,—
Ivan GoUč, Vrh.	»	2.—
Franc Rus Vrh.	»	1,—
Franc Zalazok, Vrh.	»	2,—
Anton Suhaiolnik, Vrh.	»	4.—
Ivan Nečitljv, Vrh.	**	2	—
Ivan Jurček Vrh.	»	2,—
Anton Kova-.jč, Vrh.	»	2.—
Franc Brežic, Vrh.	»	2.—
Herman Debin, Vrh.	»	4.—
Seme, Vrh.	»	3.—
Jernej Pečlaj, Vrh.	»	3.—
Nabiralna pola št. 61:. nabiral Kaol Ogrin, Vrh.: Bistra-Vrbnka	»	10.—*
Franc Ogm, Vrh.	»	10,—
Karl Avgištin, Vrh.	»	2.—
Anton Letonja, Vrh.	»	4.—
Anton libevec, Vrh.	»	5.—
57. Vrh	»	5.—
Ivan Sedej, Vrh.	»	5.—
Nabiralna pola št. 2: nabira s. 1. Kralj, Jesenice:	10.—
Nein^novan, Jes.	»	3.—
And:ej Slapar, Jes.	»	3.—
Nabiralna pola št. 117: naiiral s. Jos. Prijatelj, Ljubljana:
M Bratina, Ljubljana	»	2.—
Ndmenovan, Ljublj.	»	1.—
bze Seiler, Ljublj.	»	5.—
4. Vilič, Ljublj.	»	2.—
iv. Kocmur, ml., Ljublj.	»	10.—
Tone Šenka, Ljublj.	»	2.—
Blažič, Ljubljana	»	2.—
Se. Dražil, Ljubit.	»	5.—
Somer, Ljublj.	»	2.—
Bergant, Ljublj.	»	2.—
Perko, Ljublj.	»	2.—
Zbirka v Sv. Lovrencu na Poli. 200.—
Alojz Gnezda, Ljublj.	»	5.—
Andrej Martinšek, Velenje »	33.—
Zbirka s. M. Pevca, Velenje	200.—
Janko Telban, Ljubljana	»	10.—
Peter Grča, Ljubljana	»	30,—
Skupaj Din 4.476.90
Moderna knjižnica
I. in II. zvezek sta izšla.
V najkrajšem času izide tudi 3. zvezek in bodo vsi trije zvezki skupaj tvorili kratkočasno in zanimivo knjigo priljubljenega pisatelja Milana Puglja. — Obseg knjige bo 96 strani, cena Din 12‘—• je pa jtako malenkostna, da si knjigo lahko nabavi vsakdo.
Dobiva in naroča se v tiskarni ..SLOVENIJA" v Ljubljani, Wolfova ul. 1
Cena posameznemu zvezltn Dinl
ESiFasEsasisEsasEssszsaszsasrB
vseh sistemov pisarniških strojev mehanik
IVAN LEGAT, Maribor Vetrinjska ul. 30. — Tel. interurb. 434.
S«
Razširjajte „Naprei in darujte za Tiskovni sklad!
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MI K UŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
Prodaja oblačilno blago po znižanih cenah
Mako družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 39. Zraven Jugo-Auto.
NOVA
manufakturna in modna trgovina „Prl Golobu"
Celje, Narodni Dom.
Vam nudi svojo bogato zalogo tu- in inozemskega blaga po konkurenčnih cenah. Fabriško platno od Din 6.50 naprej. Belo platno od Din 8,— naprej. Platno za rjuhe od Din 25.— naprej. Oksfort za srajce od Din 10.— naprej. Blago za moške obleke od Din 60.— naprej. Druk od Din 10.— naprej. Močna hlačevina dvojna širina Din 30.—. Ševijot v raznih barvah dvojna širina od Din 35.— naprej. Volneno blago v vseh barvah dvojna širina od Din 48.— naprej. Močne ženske nogavice od Din 15.— naprej. Močne moške nogavice od Din 9.50 naprej. Srajce za moške od Din 31.— naprej. Spodnje hlače od Din 20.— naprej. Pavolnasti krepi za ženske obleke od Din 12,— naprej. — Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev, brisač, odej, potrebščine za šivilje in krojače. Lastna izdelava delavskega perila. Stranke iz dežele in delavci dobijo poseben popust. Stranke pa, ki trgovine osebno obiskati ne morejo, se jim na željo pošljejo vzorci.
1 Triko-perilo I
S xa meške, tene in otroke, volna m “ v raznih barvah, rokavice, nosa- “ d« vice, dokolenke, nahrbtniki za ■ m šolarje In lovce, deinlkl, kloti, S
2 šlfonl, iepnl robci, palice, vilice, * ■■ noši, škarje, potrebščine za šl- ■ m vlije. kroiaCe, Čevljarje, brivce S
edino le pri tvrdki L]
= Josip Peteline, s
S Ljubljana, s
S blizu Prešernovega spomenika S ob vodi.
S nainižje cnel Ita veliko in malo. “ «1111111111111111111111?
S
m
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6, reg. zadr. z om. zav.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje
časopisov, knjig« brošur itd.
115
Stereotipija.
Litografija.
Izdajateljica In odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu Izvr, odbora JSDS in KDZ). — Za tiskarno »Slovenija«: Alojzij Hofler v Ljubljani.