Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
lzha|a vsako nedeljo I. LETO
KRAJINA
Murska Sobota, 31. iuli]a 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratajo ŠTEV. 22
Stranke in svoboda
Nemčija, katere temelj tvori Weimarska ustava, se smatra kot popolnoma demokratsko urejena država po vzoru ostalih zapad-noevropskih držav.
Toda demokracija je koristna tamkaj, kjer ljudstvo to idealno institucijo ve ceniti. Kakor hitro jo začne zlorabljati, more postati demokratična ureditev smrt dotične države.
V Nemčiji se je to najbolj očividno dokazalo.
Tamkaj so politične stranke svoje ljudi vojaško organizirale in oboroževale. Dan za dnevom so tako oborožene tolpe napadale svoje politične nasprotnike, ki so zopet vračali milo za drago in j tudi sami napadali. Vsak dan smo čitali o uličnih bitkah in pobojih. Tako je 17. julija 1932. v Alto-ni pri Hamborgu trajala bitka med komunisti in narodnimi socijalisti več ur, ter se je že udeležilo okoli 6000 ljudi. Bilo je mnogo mrtvih, še več pa ranjenih. Enaki, četudi manjši boji so se vršili v drugih mestih. In tako so morali mnogi mladi ljudje dati svoje življenje kot žrtev političnih strasti.
Država ni mogla tega ubijanja svojih državljanov mirno gledati, ker bi se sicer igrala z usodo države.
Zato je dne 20. t. m. v Berlinu in Brandenburškem odpravila ustavne določbe o osebni svobodi. Dalje je ukinila svobodo tiska, pravico shajanja in zborovanja itd.
Ako bo vlada s temi strogimi odredbami postopala dosledno in nepristransko, je upanje, da nastopi v Nemčiji pomirjenje in preneha bratomorni boj.
Razmere v Nemčiji zopet jasno dokazujejo, da nož in samokres ne smeta biti orožie politične stfanke. S takim sredstvom j ŠT itraf»ka*šarfta sebi koplje grob, r 'zapravlja svobodo in tira |vqjo
Carina odpravljena
Veiki uspeh narodnoga poslanca Hajdinjak Antona.
Pred dobrim mesecom je jako razburilo naše kmete, šteri majo zemljo prek na Madžarskom, ka so morali od pridelkov, štere so vozili do-mo, plačuvati carino. Tak so morali n. pr. Kobiljančarje, šteri so pripelali prek svoje pridelke, te pelati v Lendavo, da sc je tfi ocarinili. Či je pa blago melo vrednost prek 200 Din, se je pa moralo ocariniti v Kotoribi. To je bila strašna nevola za prebivalce obmejnih občin i so se ljudje obrno-li do svojih poslancov za pomoč. Nešterni so raj pridelke puščali prek, ar so ne mogli plačati velke carine.
Kak je do toga prišlo?
Leta 1926 se je sklenola med našov državov i Madžarskov pogodba za medsebojni trgovski promet. Tii se je določilo, da bosta obe državi pobirale tiidi od pridelkov dvovlast-nikov carino. Ta pogodba je stopila v veljavo 18. majuša 1932. Tak so naše oblasti s tem dnevom začnole
pobirati carino. Madžarske pa so brž ne pobirale. Kak smo že povedali je to bio težek vdarec za naše ljiidi v dnešnjem časi. Povdariti pa moramo, da se je to sklenolo leta 1926.
Gospod poslanec Hajdinjak je včasi šo v Beograd i je v toj zadevi intervenerao. Bio je trikrat pri g. minis-trskom predsedniki i je proso naj se ta carina odpravi. Svoj pristanek za odpravo carine so morali dati tfldi ministri zvunešnji, trgovski i finančni. G. poslanci Hajdinjaki se je posrečilo doseči, da je carina za pridelke dvovlastnikov odpravljena. Podrejene oblasti so bile včasi telegrafski pozvane, da henjajo včasi s pobiranjem carine. G. poslanci je pri tom važnom pitanji pomagao g. minister dr. Kra-mer, šteri se rad briga za Prekmurje-Brisanje carine velja za celo Prekmurje i Medžimurje i se je tak pali dala našemi ludstvi velka olajšava.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Nj. Vel. kralj se je vrnil v Beograd s svojega potovanja po Črni gori in Bosni. — Ministrstvo za promet je dovolilo polovično vcžnjo na državnih železnicah, vsem posetnikom konjskih tekem v naši državi. — Vlada je sklenila da prijavi svoj pristop k francosko-angleškemu dogovoru kakor so to že storile druge države. — Podpredsednik kluba J. R. K. D. je sklical sejo glavnega odbora J. R. K. D. - Nj. Vel. kralj je odlikoval več profesorjev in francoskih znanstvenikov. — Ministrski svet je načelno odobril ukrepe za zaščito naše domače premogovne in železarske industrije. Jugoslavija uvaža na leto skoro za 150 miljonov tujega premoga. Velik del tega pa se lahko nadomesti z domačim premogom. S tem se tudi poveča zaposlitev naših ljudi in ter se omili brezposelnost naših rudarjev. Ministrski svet je obširno razpravljal tudi o izvozu svežega sadja in so bili prav tako načelno sprejeti ukrepi, ki bodo olajšali prodajo našega sadja na evropskih trgih.
Švica. V Ženevi zaseda konferenca medparlamentarne unije, na kateri je zastopanih 25 parlamentov, med njimi tudi Jugoslavija. Na neki seji pa se je pripetil velik škandal med govorom italjanskega delegata, kateremu je nek francoski poslanec zaklical: „V Italiji ne obstoja parlamentarizem in njeni zastopniki niso svobodni ljudje". Med nastalim hrupom so padale še druge žaljivke tako za Francijo, kakor za Italijo. Ves dogodek zna imeti še precejšnje posledice.
InllC^renK trgovinska pogajanja med <-.vv>: o še vedno niso zaključena, vendar je pa -pr£akevati,-da bo v najkrajšem času prišlo do tega. - Poiiv:	Ikriti tajno ko-
munisti^ Ug&nhia#6, ki jenatiife-
ravala izvesti atentate na politične funkcijonarje.
Nemčija. Radi vedno večjih nemirov je izšla nova prepoved demo-stracijskih pohodov in javnih zborovanj na prostem. Za rabo orožja bodo določene najstrožje kazni in v gotovih primerih tudi smrtna kazen. — Pri zadnjih nedeljskih spopadih je bilo 16 mrtvih in 280 ranjencev. — Nek angleški list poroča, da nameravajo nacionalni socialisti izvesti državni udar, ako pri bližnjih parlamentarnih volitvah ne bi dosegli absolutno večino. V slučaju, ako bi to dosegli, bo Hitler sestavil vlado, ki jo bo načeloval bivši prestolonaslednik. Nova vlada bo imela nalogo, da skliče ustavotvorno skupščino, ki naj odloča o ukinitvi republike in vzpostavitvi monarhije v Nemčiji. — Moskva je pozvala komunistično stranko, naj preneha z agitacijo proti socialnim demokratom. V Nemčiji se vedno bolj bliža odločilna borba s fašizmom proti kateremu je treba, da obe stranki nastopate enotno. — Predsednik Hindenburg je podpisal ukaz v proglasitvi izjemnega stanja v Berlinu in deželi Brandenburg. — Državni kancelar v. Papen je odstavil pruskega ministerskega predsednika Brau-na in pruskega notranjega ministra Severinga. Oba sta se umaknila šele sili. Aretiran je bil tudi berlinski policijski predsednik in še več drugih funkcijonarjev. Kar se je pričakovalo v Nemčiji po zadnjih dogodkih, do tega je prišlo, kajti le diktatorski ti-i krepi morejo še brzdati medsebojno klanje.
Italija. Mussolini je nepričakovano izvršil spremembo svoje vlade. Pet najvažnejših ministrov je odstopilo in to: zunanji minister Grandi, finančni minister, pravdsodnl, prosvetni in korpitfracijski mtoistter. Mussolini
sam je prevzel zunanje ministrstvo in ministrstvo za korporacije. Vzrok, da je prišlo do tega, je treba iskati v docela zavoženi italjanski zunanji in notranji politiki. Sprememba vlade je povsod izzvala največje presenečenje. Nekaj odstavljenih ministrov bodo prišli kot poslaniki v London, Pariz in Moskvo.
Poljska. Pobuda angleške vlade, naj se angleško-francoska pogodba o medsebojnem zaupanju, določi za podlago širšega evropskega sporazuma, je že obrodila sadove. Razen Italije in Belgije, ki sta takoj pristopila je sedaj že tudi Poljska prigla-glasila svoje sodelovanje. — V kratkem bo izdala poljska novčaniška banka nove srebrne novce po 10 zlotov.
Avstrija. Prejšnji teden je prišlo v avstrijskem parlamentu med razpravo v finančnem odseku, do ostrega besedega boja, ki se je končal s tem, da je poslanec Heinzel vrgel poslancu Bauerju pepelnik v glavo z tako močjo, da se je slednji ves okrvavljen zgrudil na tla. Bauerja so odnesli iz dvorane, Heinzla pa vrgli iz parlamenta. Razprava se je morala prekinit. — Po vesteh ministra za kmetijstvo bodo imeli letos dobro žetev, ki bo povprečno boljša, nego so bile žetve v preteklih letih.
Rumunija. Pri zadnjih volitvah je dobila narodna kmetska stranka 277 mandatov, vse ostale opozicijske stranke pa le 177. Kljub prvotnim objavam, da so volitve potekle brez večjih incidentov, poročajo, da je v več krajih prišlo do velikih izgredov, vendar so povsod kmalu vzpostavili red.
Češkoslovaška. Zaradi raznih nesoglasij med vladnimi strankami, ki so ogrožali njen obstoj, je vlada od-godila zasedanje parlamenta preko poletnih počitnic.
Mandžurija. V zadnjem času zapuščajo rodbine ruskih uradnikov v trumah Harbin. Tudi 50 ruskih lokomotiv so v zadnjih dneh spravili na rusko ozemlje. Dogodki na Dalnjem vzhodu zavzemajo prav kritično obliko.
Anglija. Z velikim voj* civilnim razkošjem je bi!? v G »awi otvorjena britska imperijair, konferenca.
'«-t
Veletihotapsfue s aiiii
Dunajski listi poročajo, policija na dunajskem vzht . lodvoru aretirala nadzornica ker ie na račun neke tihotapski pe nosil iz države v 8 množino avstrijskih šilingov. D« nja preiskava je j okazala, da Rffler v zvezi z na Vzornikom i vagonov, ki so g tirali na meji zara tjhota Pillerju se je posreči tihotapil skupno okoli milijoi ških Šilingov.
------ Policija zasleduje še dru
čez*
» !
ni
VseučFliikeimi profesorju
dr. Franu Jesenku
v spomin.
Kakor vsako leto, so Te tudi letos pričakovale prekmurske ravnine, katere si ljubil, na katerih si deloval, proučaval in gojil one rastline, ki nam dajejo naš vsakdanji kruh, Tvojega obiska. Veličastnost triglavskega pogorja, skrivnost triglavske rože pa Te je za vedno ugrabila žitnim poljanam širnega Prekmurja, katero Ti je vračalo Tvojo ljubezen z najpovoljnejši-mi vegetacijskimi pogoji za rast in razvoj Tvojih ljubljencev — križancev med ržjo in pšenico. Ponesrečil si se pri padcu nad izvirom Savice in podlegel tem poškodbam dne 15. julija v ljubljanski bolnici. Z velikim sočustvovanjem objokujejo Tvojo pre-rano smrt žitne rastline Murskega polja, kakor tudi planinsko rastlinarstvo narodnega parka ob Triglavskih jezerih. Obiskoval ne boš več ne enih ne drugih, zategadelj pa bode večno živel spomin na Tvojo veliko osebo, katero smo spoštovali in cenili. Vsled Tvojih velikih zaslug, katere si si stekel na polju splošne in špecijelne botanične znanosti in na polju praktičnega udejstvovanja pri organizaciji se-menogojske postaje v Beltincih in pri ureditvi narodnega parka pri Sedmerih jezerih v kraljestvu zlatoroga, Ti kličejo tudi naše poljane na obeh straneh Mure: Slava spominu dr. Frana Jesenka.
Popištivanie kmečkih dugov
Murska Krajina je že v zadnjoj številki pozvala vse, šteri majo duge, da te prijavijo. Župani majo tiskovine, v štere zapišUjejo prijave. Nešter-ni županje delajo jako dobro i s svojim tanačom pripravijo vse, da prijavijo svoj dug. Po nešternih vesnicaj pa ne ide vse v redi. Lendavski sreski odbor JRKD je v posebnoj okrožnici pozvao vse odbore kr. organizacij, da narodi raztolmačijo namen popišUvanja dugovj Itak se pa neš-terni ljudje bojijo, driige je sram i ne priglasijo svojega duga. Zato se nam vidi potrebno, da ešče ednok pozove-mo vse v našem listi, da svoj dug v svoj lastni hasek prijavijo. Či šče vlada prinesti dober zakon za vrnitev kmečkih dugov, mora znati kelko tej dugi znašajo. Te zakon bo strašno važen za vse kmete, zato naj nihče ne zamGdi prilike, £r bo sledkar vsak-še kesanje prekesno. Kelkokrat je kak-ša dobra stvar prepadnola po krivdi hujskačov i Ijiidskoga nezaviipanja. Gledajmo vsi na to, da si ne napravimo sami sebi kvar s tem, da ne prijavimo svojih dugov.
Gg. župani morajo do 5. avgusta poslati spise naprej, zato naj vsak-ši, što ma kakši dug i ešče toga ne prijavo, to naj včini ešče dnes.
Srebrni penez
Po dugom časi bomo pa meli srebrni penez. 10 dinarski srebrnjaki -so že v prometi, 20 dinarski pa pridejo za nekaj dni. V novinaj štemo, ka se narod veseli i jako rad sega za srebrnim denarom. Prav je, ka se narod veseli kovanih penez; te denar m prinaša zavupanje v vrednost na-
šega dinara. Neprijatelje našega naroda i države so strašili narod, ka prej vse prepadne i so zanesli med ljudstvo nezavupanje v naše gospodarstvo. Mnogo je takših, ka so vzdig-noli vloge v hranilnicah i spravili denar pod vzglavja. Tej morajo zdaj vi-diti, ka so ravnali nespametno. Napravili so škodo sebi pa celokUpnos-ti. Penez se je odtegno iz prometa i s toga je nastala strašna nesreča.
S srebrnimi penezi se vrača zavupanje v našo gospodarsko moč. To zavupanje mora priti, či ščemo, da kem prle odpravimo krizo. Težke čase živemo, a v nas mora živeti živa vera i trdno zavUpanje v bolšo bodočnost. Zdaj, kda vidimo, da je naš penez ne v nikšoj nevarnosti, zdaj, kda je vlada vodala srebrni penez i so s tem vsi hujskači postavljeni na laž, vzdignimo peneze iz skrivališč i dajmo je v hranilnice, da tak pomagamo sebi i vsem. VUpajmo se pa tudi, da nam te penez prinese tudi malo bolše cene kmečkih produktov.
Murska Sobota
— Gospodinjski tečaj. V nedeljo dne 17. julija 1932 je bil zaključen trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je priredilo Kolo Jugoslovanskih sester. Bil je prvi te vrste v Murski Soboti. Vodile ste ga strokovnjakinji gdč. Mikuž-eva kot voditeljica in gdč. Ko-larič-eva kot njena pomočnica. Zaključka so se udeležili gg. predavatelji, narodni poslanec g. Benko, g. srezki načelnik, gg. župan i podžupan z odborniki velike občine Murska Sobota in stariši gojenk. Tečaj se je vršil in zelo uspešno končal na splošno zadovoljstvo gojenk in njihovih stari-šev, tako da je bila izražena želja, da se tečaj ponovi. Pri tej priliki moramo omeniti požrtvovalno in nesebično delovanje Kola Jugoslovanskih sester, katero je pod neumornim vodstvom predsednice ge. Vrančič-eve ponovno dokazalo, koliko koristnega more storiti za dobrobit prebivalstva.
—	Uradniška stanovanjska zadruga. bplošno je znano, da je v Murski Soboti malo primernih uradniških stanovanj, kljub precejšnjemu številu uradništva in učiteljstva. Vrhu tega so ta stanovanja draga. Za Mursko Soboto, ki je postala središče Prekmurja, pa je zelo važno, da ima dovolj udobnih stanovanj, zakaj ta najbolj priklenejo uradnika na kraj. Vsako mesto zelo veliko pridobi, če je uradništvo zadovoljno in ne sili proč iz mesta, ker na ta način pridrži najboljše uradnike. Zato se je na pobudo g. direktorja Vagaje vršil izredni občni zbor Nabavljalne zadruge, na katerem so uradniki razpravljali, kako bi se mogle izboljšati stanovanjske razmere. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki je že vse uredil za ustanovitev Stanovanjske zadruge. Državni in samoupravni uslužbenci, ki se hočejo včlaniti, naj se prijavijo pripravljalnemu odkoru. Predsednik je g. direktor Vagaja.
—	Kolesarska tekma. Ob priliki sokolske tombole dne 11. sept. 1932, se vrši tekma kolesarjev iz bližnjih in oddaljenih vasi. Posamezna skupina ne sme biti manjša od 5 kolesarjev. Tekmuje se iz domače vasi, s ciljem pred gostilno Turk v Murski Soboti. Tekmovalci naj prijavijo svojo udeležbo najbližjim sokolskim četam, najpozneje do 4. sept. 1932, katere bodo vodile ob progah tudi kontrolo. Zmagovalci posameznih skupin dobe na
cilju za darilo tombolsko karto. Pričakujemo čim večje udeležbe. Natančnejša navodila dajajo sokolske čete in društva.
—	Redno streljanje savezne strelske družine v M. Soboti, se vrši na strelišču v Mačkovcih, danes 31. julija 1932.
—	Soča. Sočani se zbirajo vsaki četrtek v gostilni Flisar v M. Soboti.
Važno!
Za vsakovrstne bolezni kak prehlad, reumo i podobno je v bližini najbogše zdravilišče i kopališče v Vučkovcih občina Sv. Martin na Muri. Kopališče je na novo preurejeno in je voda do 36 gradov vs gdar topla, gde so si že vnogi svoje zdravje popravili. Poleg kopališča je Narodna gostilna i prenočišče, gde se dobijo vsaki čas topla i mrzla jedila pa najbogša vina, kak ljutomerska, jeruzalemska pa druga tiidi i brezalkoholna pitja.
Vsako nedelo i svetek igra čren-sovska godba.
Za obilno obiskovanje se vsem cenjenomi občinstvi priporoča
GAŠPAR JOSIP
gostilničar
v Toplicah.
Dolnja Lendava
—	Osebna vest. Gospod sreski načelnik dr. Trstenjak je odšel na daljši dopust. Nadomestuje ga g. pod-načelnik Žnidaršič.
—	Napredovanje. Napredoval je v službi g. GrUškovnjak Davorin, uradnik pri davčni upravi. Čestitamo.
—	Streljaška družina. Minulo soboto se je ustanovila v Lendavi streljaška družina. Prvotno se je nameravalo, da bi se sestavil le pripravljalni odbor, ki bi izvršil vse potrebno za ustanovitev družine. Ker pa je bil sestanek izredno dobro obiskan, se je takoj družina ustanovila. Za predsednika je izvoljen g. dr. Trstenjak, sreski načelnik, solunski dobro-voljec, podpredsednik je poročnik g. Pušelja, tajnik šol. uprav. Gorišek, blagajnik g. Taš, častnik v pokoju. Kakor je bilo takoj sklenjeno, se bo poskrbelo za primeren prostor za strelišče, ki bo predvidoma otvorjeno v nedeljo 28. avgusta na slovesen način.
—	Občinski kuluk. Nekaj dni so bili na občinskih cestah zaposleni ku-lukarji, ki so dokaj dobro očistili občinske ceste. Odstranila se je zlasti trava, ki je rasla po cestah in so se očistili razni jarki.
—	Z meščanske šole. Z naše meščanske šole so bili premeščeni učitelji gospa Pikuševa, Farazin Lov-ro in Pečnik Dragotin. Na šoli so sedaj prazna štiri mesta, katera upamo, da bodo zasčdena do pričetka novega šolskega leta.
—	Gorice. Novi trošarinski zakon je omogočil, da so vinogradniki prodali skoraj vse vino, ki so ga imeli v kleteh. Tako je ta zakon le v veliki meri koristil zlasti siromašnejšim vinogradnikom, ki so spraznili svoje zaloge vina in dobili nekaj denarja. — Letošnji pridelek obeta biti zelo obilen in tudi po kakovosti zelo dober. Nekatero trsje je tako obloženo z lepimi grozdi, kakor se to skoraj ne pomni. Ako ne bo kakih vremenskih nesreč, bo vinski pridelek v Lendavskih goricah letos izredno dober.
DOPISI
Beltinci. V nedeljo dne 24. 7. 1932 ob 17. uri se je zbralo na poziv »nepoznanih" sklicateljev v zadnji sobi gostilne g. Zemliča v Beltincih 32 uglednih in zrelih mož iz Beltincev in okolice, ki so takoj pristopili k razgovoru o ustanovitvi „Savezne strelske družine" v Beltincih. Kot predsednik zborovanja je bil soglasno izvoljen beltinski župan g. Peterka, a za zapisnikarja g. Medvešček. Po pozdravnem nagovoru je dal predsednik besedo g. Špragerju, ki je raztolmačil pomen in namen strelskik družin. Soglasno in z odobravanjem se je sklenilo, da se strelska družina ustanovi in da se skliče ustanovni občni zbor v nedeljo dne 31. 7. 1932 ob 9. uri pri g. Zemliču.
Izvolil se je tudi pripravljalni odbor broječ 3 članov, ki naj do obč. zbora uredi vse potrebno, tako, da se bo čimprej začelo s — streljanjem. Odbor se bo moral pobrigati tudi za neobhodno potrebno strelišče, kar mu najbrže ne bo delalo prevelikih preglavic iz razloga, ker za prvo silo rabimo samo 1200 — 1400 m2, t. j. cirka 300-400 klft zemljišča, ki ga bomo rabili samo ob nedeljah.
Iz zanimanja, ki je vladalo na sestanku, se da sklepati, da bo bel-tinska strelska družina ena od števi-lično najmočnejših v Prekmurju.
Ob tej priliki se vabijo vsi oni, ki se zanimajo za strelski i viteški šport, da se udeležijo ustanovnega obč. zbora v Beltincih dne 31. 7. 1932 ob 9 uri in da pristopijo kot člani v družino. Vabljena je tudi mladina od 15 let naprej. Članarina bo — kakor izgleda — prav nizka. »Strelec."
Filovci. Naša krajevna organizacija JRKD se je pomnožila za 64 člane. Tako so skoro vsi naši volilci organizerani v krajevnoj organizaciji nove vsedržavne stranke, bteri so ešče ne pristopili, se pozivlejo naj pristopijo. Tak šče stati cela naša občina v velkoj organizaciji državne stranke i podpirati jugoslovansko politiko.
Odrancl. V našoj občini se jako lepo širi naš list Murska Krajina. Zadnji tjeden se je priglasilo 17 novih naročnikov. List nam jako do-padne, kak ešče nieden list, šteri je dozdaj v Prekmurji izhajao. Tak računamo, ka bo v našoj občini do no-voga leta najmenje 50 naročnikov. Is-tina je, ka je dnesden žmetno za peneze, da nam je pa dobro i poučno štenje tudi jako potrebno. Naj nam sledijo tudi druge občine. — Pri nas sta se v kratkem času pripetila dva nenavadna smrtna slučaja. Pred par tedni je nadno umrl Ferenčak Ivan, katerega so našli za plotom mrtvega. Prejšnji dan je bil zdrav in popolnoma trezen. — Dne 23. t. m. je prišel Smodiš Ivan s poljskega dela domov ter se baš pripravil, da spravi beliee v zaboj. Pri tem delu se je naenkrat zgrudil mrtev na tla. Več ljudi ga je hotelo z raznimi domačimi zdravili spraviti k zavesti, kar se pa ni posrečilo. Škoda moža, ki je bil reden in skrben gospodar in je moral umreti v najlepših letih. Zapušča ženo in dva" otroka. Naj v miru počiva.
Turnišče. V nedeljo dne 7. avgusta se bo pri nas ustanovilo Prosvetno društvo. Občni zbor se bo vršil po večernicah violi. V našoj velkoj občini je prosvetno društvo jako potrebno. Za ustanovitev društva se briga naš gospod šol. upravitelj. Vfl-
11. septembra tombola* Sokolskega društva v Murski Soboti.
pamo, da se na občnom zbori postavi trden fundament za prosvetno ddo v našoj občini. Vsi, šteri se zanimate za ljudsko izobrazbo i prosveto, prite na občni zbor. — Po občnem zbori se bo vršo politični shod JRKD, na šterom bodo poročali članom kraj. organizacije člani sreskega odbora. Ar bo pa shod javen, so pozvani tudi driigi, da se shoda udeležijo.
SOKOL
Braije in sestre!
Kot je znano odide nas br. starosta Dr. Farkaš na novo službeno mesto v Beograd. Naša dolžnost je, da se od njega dostojno poslovimo. Uprava Sokolskega društva Murska Sobota je sklenila prirediti v ta namen v soboto dne 30. julija 1932 v Sokolskem domu družabni večer. Vabimo vse brate, sestre in prijatelje, da se tega poslovilnega večera polno-številno udeleže.
Sokolski praznik v Gornji Lendavi
Dne 29. junija je naša mlada sokolska
VsesokoSski izlet v Pragi.
Nastop"češkosIovaških Sokolic.
Jugoslov. naraščaj izroča čsl.fnaraščaju darilo.
četa prvič stopila sama pred javnost. Pokazala je, da je življenja zmožna, da njeni voditelji pravilno pojmujejo sokolsko misel.
Ob določeni uri se je zbralo na šolskem dvorišču lepo število prijateljev sokolstva. Iz Murske Sobote je bila dijaška fanfara, matično društvo pa je zastopal br. Velnar.
Vse točke so bile izvedene zelo precizno, posebno lepo pa so izvajali naši četaši, 9 po številu. Fantje, ki po trudapolnem dnevnem delu žrtvujejo svoj počitek vzvišeni misli sokolstva, so res požrtvovalni. Želimo in mislimo, da sokolska četa v Gornji Lendavi ni zadnja v tem delu Prekmurja, da bo se njeno delo, njena misel razširila v najzadnjo vas, da bo gornje Prek-murje po njeni zaslugi posejano z rdečimi srajcami. Zato kličemo, sto-pajmo po začrtani poti neustrašeno naprej in zmaga bo naša. Da se četa tako lepo razvija, je zasluga učiteljstva v Kovačevcih, ki se ne ustraši tudi najslabše poti.
Puževci.
Dne 10. julija 1932. je priredila sokolska četa Zenkovci svoj ponovni gledališki nastop v zvezi s telovadnimi točkami, v Puževcih v gostilni Šif tar. Kako se narod zanima za delovanje svoje sokolske edinice, je dokazal lep, mnogobrojen obisk. Fantje in dekleta so svojo nalogo pri gledališki igri »Divji lovec" in pri telovadnih ^točkah zelo lepo rešili. V prvi vrsti gre zahvala bratu Bako in bratu načelniku Šiftarju. Sokolska četa v Zen-kovcih je ena najmočnejših ter bo v bodoče s složnim delom svoje članstvo podvojilo in se uniformirala.
Prireditev je posetilo tudi večje število prijateljev sokolstva iz Murske C~bcte H ki odnesli s prireditve najboljše vtise. „Zdravol" *
Sokolsko društvo Šalovci prire-cii dne 7. avg. 1932. ob 3 uri v osnoval šoli veliko "kadtisijo s pestrim
sporedom, na katero že zdaj opozarja vsa okoliška društva. Po akademiji veselica pri br. Žišku. Zdravo 1
fj Odgovori poslanca |
13	Vsem obmejnim občinam. Carina na pridelke, šter morate voziti prek meje, je odpravljena, kak že to ugodnost itak vsi vživate.
14	Kosi Jožef, Lipovci. Zadevo mam v evidenci. Ravnotak Zcot-Ijtt. Vflpam na ugodno rešitev.
15	Baiii. Zadeva bo ugodno rešena in pričakujte vsak čas rešitve. Še ministrstvo financ mora pristati.
16	Vsem invalidom. V zadevi prošenj za poljedelsko orodje sem ponovno interveniral pri g. ministri. Nekateri so že dobili. Nekomi je dodeljen celo sejalni stroj. Drugi še dobijo.
17	Zver in Kavai, O d ranči. Vajina stvar je ugodno rešena.
18	Čih, Nedelica. Poslao sam Vam že tiidi pismeno. Tak se ravnajte.
19	Obilna Oobrovnlk. Obljubljeno mi je, da se Vašoj več let-noj prošnji ugodi.
20	Horvat, TurniiCe. Vašo prošnjo sam toplo priporočao i vli-pam, da dobite podporo. Vložite prošnjo tudi včasi na ministrstvo socialne politike. HAJDINJAK ANTON,
nar. poslanec.
ŠOLA IN DOM
Sprejemni izpit
za vpis v I. razred drž. realni gimnaziji v Murski Soboti.
Ministrstvo
sko leto 1932/3? . j sijo sprejemni pi ; red izjemoma iiidi do 31. avgusta.
Prošnje za p ; nega izpita se naj 1 teljstvl gimnazije,
prosvete je za šol-' o volilo, da se vrti za vpis v I. raz-ešče v časi od 24.
jganje sprejemne-opošljejo ravna-najkasneje do 30.
Naraščaj pripravljen k prostim vajam.
višini neposrednega davka roditeljev (očeta i matere) i učenca, če je tomi tudi davek predpisan. Za učence državnih i samoupravnih (banovinskih i občinskih) uslužbencev, ki se jim razen uslužbenskega davka ne predpisuje nobena druga davčna oblika, izdaja potrdila o višini davka urad, kjer prejemajo rodijelji plačo. Če je pa predpisan tem uslužbencem ešče davek po kakšni driigi davčni obliki (zemljarina, zgradarina, pridobnina, rentnina in dr.), morajo predložiti tiidi tozadevno potrdilo, a šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
Roditelji, šteri majo več otrok v šolah, plačfijejo za prvega otroka celo šolnino, a za ostale otroke samo polovico šolnine.
Privatni učenci bodo morali plačali pred izpitom trikratno šolnino, predpisano za eno leto.
Ar mora plačati vsak učenec šolnino že pri vpisu, se ne bo vpisao noben učenec, šteri ne bi pri-neso k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil i obenem vplačao šolnino. Ravnateljstvo.
avgusta. V prošnji je treba navesti vzrok, zakaj se učenec ni prijavo že v juniju k sprejemnemu izpitu.
Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 31. avgusta ob 8. uri zjutraj.
_ Ravnateljstvo.
Šolnina
na realni gimnaziji v Murski Soboti.
V šolskem letu 1932/33 bo moral plačati vsak učenec poleg takse za prijavo (Din 50) in takse v fond za zdravstveno zaščito učencev (Din 20) tOdi šolnino po § 45 zakona o izpremembah i dopolnitvah zakona o taksah i to za I.—IV. razred po sledeči razpredelnici:
Kdor plača na leto neposrednega davka
od 300 do 500 Din, plača šolnino 100 Din,
od 500 do 750 Din, plača šolnino 125 Din,
od 750 do 1000 Din, plača šolnino 150 Din,
od 1000 do 1500 Din, plača šolnino 200 Din,
od 1500 do 2500 Din, plača šolnino ,250 Din,
od 2500 do 4000 Din, plača šolnino 300 Din,
od 4000 do 6000 Din, plača šolnino 350 Din,
od 6000 do 9000 Din, plača šolnino 400 Din,
od 9000 do 12000 Din, plača šolnino 450 Din,
od 12000 do 15000 Din, plača šolnino 500 Din,
preko 15000 Din od vsakih 1000 Din ešče 20 Din.
Za osnovo plačevanja šolnine sliiži neposredni davek roditeljev (očeta i matere vkfiper) dotičnega učenca ali pa davek učenca samega, če je brez roditeljev, ali če ima tiidi on svojo imovino. Učenci, šterih starši plačujejo manj kakor 300 Din davka na leto, so šolnina oproščeni.
Vsak učenec mora toraj prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva (kolkovano s 5-f20 Din) o
Hdo ima depozit v Ameriki?
Notranje ministrstvo je dobilo obvestilo, da se je pri ameriški družbi »Transatlantic Trust Company" v New-yorku nahajal pred vojno depozit 2,006.217.06 dolarjev, ki so ga bili položili tamkajšnji avstro-ogrski podaniki na račun budimpeštanske poštne hranilnice. Med vojno so ameriške oblasti ta depozit kot imetje neprija-teljskih podanikov sekvestrirale.
Ker je možno, da se nahaja v tem depozitu tudi denar, ki so ga položili naši državljani, je zunanje ministrstvo zaprosilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, naj dožene preko izseljenskega komi-sarijata v Zagrebu, ali so kateri naši državljani vložili denar pri družbi ..Transatlantic Trust Company" v Newyorku ali pa pri njenih podružnicah v Ameriki, bodisi kot depozit, bodisi z namenom, da se denar pošlje kateri osebi preko madžarske poštne hranilnice ali katerega drugega zavoda, ali pa da se deponira !>r« mad?ar-ski poštni hranilnici in da vloga še ni vrnjena ali pa d nakazan; de: ar, svoječasno ni bil izplačan.
Taki naši državljani naj jo izseljenskemu komisarijat" rebu, Kamenita ul. 15.origua'n? UstireJ o zneskih, ki so jih deponir omenjeni ameriški družbi.
Podaljšanje poka za prlji obpfnil
. do 9. septer
zadrugft tenaj je člane, ki ?o
Ker je g. n. se rok prijave ob še za 3 mesece t. t. 1. Skupna obrtr tom poziva vse sv ostali, da prijavijo svoje liste gistracijo.
Če se prija a v tem poda, se odvzame obnna Natančna pojasnila se doblji čelstvu zadruge vsak čas. pfočelšfrb.
Jugoslovansko—Radikalna Kmečka Demokracija.
Organizacija.
SreskI odbor JRKD za lendavski srez javlja svojim krajevnim organizacijam naslednje:
1. Gospod poslanec Hajdinjak bo porabil parlamentarne počitnice za delo med narodom. V tem času bo obiskal krajevne organizacije in bo držal shode. Kakor poročamo na drugem mestu, so že nekateri shodi določeni. Tiste krajevne organizacije, ki bi želele, da pride g. poslanec tudi k njim, naj to takoj sporočijo sreskemu tajništvu, da se pravočasno določi program. Kraje in čas, kje in kdaj se bodo všili shodi, bomo objavili v našem glasilu.
2 Prvi shodi, katere bo imel g-poslanec Hajdinjak, bodo naslednji: v nedeljo dne 31. julija' v' Gornjem Lakošu v občinskem uradu za občine Gor. in Dol. Lakoš in Gaberje. Tu že obstoja organizacija h kareri se hoče pridružiti še občina Gaberje. Shod se bo vršil ob 15. uri. Isti dan ob pol peti uri bo ustanovni občni zbor krajevne organizacije na Kapci. Ktej določijo sklicatelji sami.
V nedeljo 14. avgusta bo ob 13. uri shod na Kobilji, kraj določi krajevna organizacija in ob 16. url v Ne-delicl za krajevne organizacije Nede-lica, Gomilica in Brezovica. Kraj določi kraj. organizacija v Nedelici.
Na praznik 15. avg. bo shod ob 16. uri zs vse tri Bistrice na Srednji Bistrici. Kraj določi kraj. org. Srednja Bistrica.
Pozivajo se vse krajevne orga-nfzacije, da pripravijo vse potrebno, da bodo shodi lepo obiskani. G. poslanec bo povsod podal obširna poročila o političnem in gospodarskem položaju ter sprejemal razne prošnje in pritožbe. Govorili bodo tudi člani sreskega odbora predsednik dr. Pikuš in tajnik Horvat. Teh shodov se lahko udeležijo tudi druge, bližnje krajevne organizacije iz sosednih občin.
Okrožnice, ki jih pošilja sreski odbor na kraj. organizacije, so silno važne, zato polagamo na srce vsem odborom, da iste vedno dobro preštudirajo, svojim članom razložijo in takoj podajo zahtevane odgovore. Samo tako bomo lahko uspešno delali, ako bodo tudi kraj. organizacije prav pridno delale. Posebno pa opozarja odbor na zadnjo okrožnico. Poučite Hudi glede popisa kmečkih dolgov ! Zahtevane predloge treba takoj poslati.
Velki shod. Že spomladi smo mislili prirediti v našem srezu veliki shod. Vendar smo to odložili na poznejši čas. Točnega datuma še sicer ne moremo povedati, najbrž pa se bo vršil ta shod prvo nedeljo v septembru. Kraj in vse drugo bo pravočasno objavljeno v Murski Krajini. Na shod pridejo sigurno gg. ministri in več poslancev iz vseh krajev naše velike domovine. Na to že sedaj opozarjamo vse krajevne organizacije, da se pripravljajo. Na shodu mora biti ves naš narod, da tako ponovno manifestiramo PrekmuriH svoje jugoslovansko čustvovanje.
Iz delovanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)	3
Adrijanci. Karba Karol trg. z mešanim blagom, Smodiš Štefan branjarija,
Andrejči. Gergorec Nikolaj branjarija, Kardoš Vilma sejmarstvo z mesom,
klobasami in kruhom, Kranjec Štefan trg. s sadjem, gobami in zrnjem.
Bakovci.
Petkovič Janez trgovina s perutnino in jajci,
Reich Ignac trg. z mešanim blagom, živo in zaklano živino in svinjami, Spitzer Izidor branjarija,
Berkovci. Lajnšček Janez branjarija.
Bodonci.
Čerpnjak Leopold branjarija, Domjan Štefan trgovina s perutnino
in jajci, suhe gobe, Fujs Aieksander trgovina s perutnino in jajci,
Hahn Herman trg. z mešanim blagom, Hahn Henrik trg. z mešanim blagom, Maršik Rudolf trg. s sadjem, Šfivan Franc trg. s polj. pridelki in jabolkami, branjarija,
Bokračl.
Malačič Adam trg. z živino, deželnimi pridelki, mešanim blagom.
Borela.
Bajzek Marija trgovina s perutnino in jajci,
Bertalanič Janez trg. s polj. pridelki
in sadjem, Horvat Franc branjarija, sejmarstvo z
drobnarijo, Kožar Marija trgovina s perutnino fn j jajci,
Kožar Aleksander branjarija in sejmarstvo z drobnarijo in platnom.
Borejci.
Gujt Josip trgovina s perutnino in jajci.
Brezovci.
Barbarič Franc trg. z gov. živino in
svinjami v živem stanju, Benko Koloman trg. z mešanim blagom, Benko Štefan trg. s perutnnino in jajci, divjačino v živem in zaklanem stanju,
Domjan Štefan trg. s perutnino in jajci, Katona Jožef trg. s perutnino in jajci, Poredoš Franc trg. s perutnino in jajci, Šiftar Franc trg. z gov. živino in svinjami.
Badinci.
Kurnjek Jožef trg. s svinjami, gov. živino in teleti v živem stanju.
Cankova.
Bagola Janez trg. z gov. živino in
svinjami v živ. in zakl. stanju. Derkač Franc trg. z vsemi vrstami zrnja, slatino in moko na drobno, Kreft Alojz trg. z mešanim blagom, Huber Franc sejmarstvo z drobnarijo, Osojnik Ivan trg. s perutnino, jajci in
divjačino, Pollak Leopold trg. z meš. blagom, Schadl Franc trg. z usnjem in šolskimi knjigami, Schnurer Josip trg. z meš. blagom, manufakturnim in konfekcijskim blagom,
Vogler Viktor trg. z živ. in zakl. gov. živino in svinjami, z žitom, pšenico, ržjo, ajdo, ovsom in fižolom na debelo,
Vogler Ernest trg. z motornimi kolesi, avtomobili in sestavnimi deli,
Čikečka vas.
Malok Aleksander branjarija,
Pap Koloman trg. s perutnino in jajci.
Černelavci.
Baranja Jožef trgovina s slatino,
Baranja Ivan trg. z apnom in kislo vodo,
Titan Janez trg. z deželnimi pridelki in vino na debelo in v zaprtih steklenicah.
Dankovci.
Hašaj Vilma trg. s perutnino in jajci.
Dolič.
Bunderla Štefan trg. s perutn. in jajci
Kovač Štefan trg. s surovimi kožami, jajci, perutnino, sadjem in deželnimi pridelki na drobno,
Lenarčič Karol branjarija.
Dolnji SlaveU.
Čontala Josip trgovina s perutnino in
jajci,
Forjanič Franc trg. s polj. pridelki in sadjem,
Skledar Mihael trgovina s perutnino in jajci,
Sabo Alojz branjarija.
(Nadaljevanje.)
KMETIJSTVO
Cement po polovični ceni za
vzorna gnojišča.
Vsi, ki hočejo napraviti vzorna gnojišča z banovinsko podporo, tudi oni ki so že prosili in če že imajo tudi načrte, morajo na novo prositi potom kmetijskih podružnic ali rodo-vinških organizacij in vložiti kavcijo po 100 Din. in to do 15. avgusta.
Tržne cene
Biki kg od 3 do 4 50-5 Din, telice kg od 3 do 4 50-5 Din, teleta kg 4 do 5 Din, cena teletom padla za 1 — 1 50, ponudba velika, prodaja teška. Svinje žive kg 6 50—8 Din, zaklane 9-10 Din. Cena svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 7-8 Din, svinjeti-na kg. 10-15 Din, teletina kg. 6-14 Din. moka pšenična ogg. kg. 350 do 3.75 Din, moka II. kg. 3 25-3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6-14 Din, sladkor kristalni kg. 14 50 Din, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg. 16-— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Dm, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140.— Din, žito 1 q 1601 Din, koruza debela 1 q 110-— Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 - Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 — Din, krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60—70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Umetna gnojila : superfosfat 16# 1 q 96- - Din, tomažova žlindra l8/20# 1 q 116 — Din, Nitrofoskal 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski I q 67'— Din, cement Splitski 1 q 65'— Din, apno žgano 1 q 38 — Din.
mmm
PRODAM:
1H9 Ifanori prelepo vinogradniško po-. IIU UUIIbll sestvo z hišo, cca 16 malih oralov, iž tega cca 5 oralov vinograda ostalo je vrt, sadovnjak, travnik;
Z. v Nemčovcili KS?
3.	u Mursfei Soboti K inVS
v Miizgaj in lepe hiše;
4.	v Ljutomeru na Glabuhem v
Pltnrjbj 3 prekrasnih vinogradniških poses-rlBuini tev, skupno ali posebno po izbiri, cca 35 malih oralov z 3 hišami, iz tega cca 18 oralov prvovrstni vinogradi, v ostalem vrti, sadovnjaki, travniki in gozdovi,
pod predobrimi pogoji, z letošnjimi pridelki ali brez istih. Prevzame se lahko vse, tudi včasih, takoj. - Več se zve pri g. advokatu
Dr. ŠOMEN LUDOVIKU
v MURSKI SOBOTI.	3

Kr\AckW Jo 7 oralov zem-"Udjl JC I je, log, travnik in hiša v DOLNJIH PETANJCIH. Več se poizve pri gospe EabOP JanOŠ-0Bi v Petanjcih. -	2
Ne čitajte !
Saj že sigurno znate za ponovno znižane cene!
Bat'a
Murska Sobota.
VINO
ljutomersko (Globoko) in iz Vaneče (Slovenska Krajina) - letniki 1921 cca 25 hI, 1928 in 1929 cca 140 hI, 1931 cca 170 hI (Rizling, Sylvaner, Traminer, Furmint, i. t. d.) — prvovrstno, krasno in predobro, dobijo gostilničarje i vsi drugi po jako nisikoj ceni, pod predobrimi pogoji i tudi v maloj količini pri
dr. ŠKRILEC MIHAELI
v MURSKI SOBOTI. 1
T
| kodak.
i^ČiUl*'
J S
Ali ste si ie ogledali
AGFA.
nova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se prepriCali o znižanju cen pri tt.
pacfl. I ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti,	BflDIO flFflBaTlU |durkqpp.
•£aJAarno-')e o4'ovoren'^M lildbr v M:	" ' Izdaja :KonŽ6rtij .Murska Krajina«:
Predstavnika Benko Josip In Hajdinjak Anton, narodna poslanca.
M