------ 106 ------ Novičar iz domačih in ptujih dežel. 19. dne t. m. se je v zbornici gosposki dunajskega državnega zbora začela obravnava nove zakonske postave, ktero je osnovala zbornica poslancev in po kteri prestane oblast cerkvena in na njeno mesto stopi posvetna. Ves svet, to je tisti, ki so za to postavo, kakor tisti, ki so proti njej, težko so čakali, kaj bode sklenila zbornica gosposka. Ni čuda, da je tedaj bila vsa zbornica polna poslušalcev, in da vsi zborniki, ki so le mogli, so prišli v sejo. Tudi vč-liki škofi in knezoškofi so (razun velikega škofa goriškega in zaderskega) bili vsi pričujoči. Izmed nadvojvodov cesarskih, ki tudi imajo svoj sedež v zbornici gosposki, ni pa nobeden prišel. Ko je baron Lichten-fels bral sporočilo večine, ktero nasvetuje, naj se sprejme nova zakonska postava, ktera podere kon-kordat, in ko je grofBloome bral sporočilo manj šČine, po kardinalu in velikem škofu dunajskem spisano, ktero nasvetuje, naj ostane dosedanja zakonska postava po pravilih konkordata, se je začela splošna razprava (ge-neralnadebata) o tej postavi. Podmaršal grof M en s do rf poprime prvi besedo, in — glede na to, da ravno zdaj se poslanec dunajske vlade v Rimu pogaja s papeževo vlado o tem, kako bi se 1855. 1. med cesarjem našim in papežem rimskim sklenjena pogodba (kon-kordat) prenaredila — nasvetuje, naj se sklep o zakonski postavi, ki je v bistveni zvezi s konkordatom, odloži do onega časa, ko se bo vedelo, ali je papeževa volja ali ne, odstopiti od te pogodbe in kako. Zdaj so se začeli govori za in z o p e r to postavo. Minister bogočastja Hasner razlaga vladino stališče ter pravi, da ministerstvu sicer civilni zakon ni vzor, da pa zdaj je neobhodno potreben; vlada noče spodriniti katoliške vere, da pa hoče dati vsem veram prostost itd. Za njim sta govorila grofa Rechberg in Bloome in s temeljito besedo svarila, naj se zdaj, ker Avstrija toliko omahuje, ne vlečejo še cerkveni razpori med državne, in pomisli naj se, kaj se to pravi, postavno sklenjeno državno pogodbo (kontrakt) prelomiti. V tem smislu so govorili dunajski kardinal, praški kardinal, prof. A r n d t s, knez S a 1 m, nasproti njim pa grof Hartig, podmaršal Grablenz, grof Anton Auersperg, ki so med drugim povdarjali, da se konkordat sme tudi brez papeževega dovoljenja preklicati, ker cesar sam brez dovoljenja državnih zastopnikov jai imel pravice one pogodbe (konkordata) sklepati. Čeravno je 2 dni trajalo besedovanje, vendar niso mogli vsi govorniki na vrsto priti, zato je naposled proti tej postavi govoril grof LeonThun, za postavo pa vitez Schmerling. Grof Thun je pobijal s krepkimi dokazi puhlost mnozih govorov, in se čudil, da je grof Anton Auersperg kot visokoomikan naslednik katoliške rodovine v tej zbornici mogel tako govoriti proti cerkveni oblasti! Ako pravite — nadaljuje grof Thun — da cesarjeva vlada ni imela pravice pogodbo s papežem skleniti, morate dosledno tudi reči, da vse druge pogodbe, ki so bile od 1850. do 1861. leta sklenjene, niso veljave; to posebno priporočam finančnemu ministerstvu, zakaj po tej poti se more mahoma znebiti mnogih bremen, ki težijo državno blagajnico. — Vitez Schmerling zagovarja novo postavo s tem, da pušča na stran pomis-Uke vesti; njemu velja le prevdarek načrta postave, in trdi, da ni res, kar se njegovi stranki očita, da hoče nepošteno razrušiti pogodbo. — Ko je bil konec govorov, prišlo je na vrsto glasovanje. Slovesna tihota nastane, ko se začno klicati imena glasovalcev (knezoškof ljubljanski je zapustil zbornico, ko se je začelo glasovati). Najprvo se je glasovalo o predlogu Men s dorf o vem, ki nasvetuje začasni odlog; — padel je z 65 glasovi proti 45. Potem se je glasovalo o predlogu manjščine, ki noče nove zakonske postave, in tudi ta je padel z 69 glasovi proti 34. Na to pa nastane vrisk „bravo, dobro! halo!" v zbornici, na galeriji in po koridorih noter doli na ulice —- in brž se razpošiljajo postreščiki po hišah, naj se na večer Dunaj razsvetli, in res je bilo mesto nekoliko razsvetljeno. — Zdaj so naše finance rešene! zdaj bojo pečena piščeta nam sama v usta tiščala! — Dunajski časniki, ki nosijo zvonec ^liberalizma" in njihovi privrženci drugod pojo posebno hvalo grofu Antonu Au-erspergu. „Neues Fremdenbl." včs zamaknjen kliče: „Z včerajšnjim govorom nam je grof Auersperg spet privoj skoval Nemčijo (hvala Bogu, po takem ne potrebujemo vec denarja za puške na iglo (Hinterlader), kterih imajo Prusi dovolj, ki nam jih je zdaj Auersperg privoj skoval), iz ktere nas je potisnila živinska sila. Kamor koli nemški jezik seže (kako dolg je neki?), se bo bral ta govor, in Nemčija bo tega govornika hotla, naj bode njen, kajti Nemčija ne more dopustiti, da bi ne imela t a c e g a moža"! (Tedaj le Nemčija in Ogerska — kje pa si pri takem kriku uboga Avstrija?!) — 23. sušea je bila zakonska postava v vseh razdelkih sprejeta. Škofje in mnogi plemenitni gospodje niso bili več pričujoči.