------   106   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
19. dne t. m.  se je  v zbornici gosposki  dunajskega državnega zbora začela  obravnava nove zakonske postave, ktero je osnovala zbornica poslancev in po  kteri  prestane  oblast  cerkvena in na njeno mesto stopi posvetna.    Ves svet, to je tisti, ki so za to postavo, kakor tisti, ki so proti njej, težko so čakali, kaj bode  sklenila zbornica gosposka.    Ni čuda,  da je tedaj bila vsa zbornica polna poslušalcev,  in da vsi zborniki, ki so le mogli, so prišli v sejo.   Tudi  vč-liki škofi in  knezoškofi  so (razun velikega škofa goriškega in zaderskega) bili vsi pričujoči.   Izmed nadvojvodov cesarskih,  ki  tudi imajo  svoj   sedež v zbornici gosposki, ni pa nobeden prišel. Ko je baron Lichten-fels  bral   sporočilo   večine,   ktero nasvetuje,   naj  se sprejme  nova zakonska postava,   ktera podere kon-kordat, in ko je grofBloome bral sporočilo manj šČine, po kardinalu in velikem škofu dunajskem spisano, ktero nasvetuje,   naj   ostane  dosedanja zakonska postava po pravilih konkordata,   se je začela splošna razprava (ge-neralnadebata) o tej postavi. Podmaršal grof M en s do rf poprime   prvi  besedo,   in — glede na to,   da ravno zdaj se poslanec dunajske vlade v Rimu pogaja s papeževo vlado o tem, kako bi se 1855. 1. med cesarjem našim  in papežem rimskim sklenjena pogodba (kon-kordat) prenaredila — nasvetuje,  naj  se sklep o zakonski postavi,   ki je v bistveni zvezi s konkordatom, odloži do onega časa,  ko se bo vedelo,  ali je papeževa volja ali ne, odstopiti od te pogodbe in kako. Zdaj so se začeli govori za in z o p e r to postavo. Minister bogočastja Hasner  razlaga  vladino   stališče ter   pravi, da ministerstvu  sicer  civilni zakon  ni vzor,  da pa zdaj je neobhodno potreben;  vlada noče  spodriniti katoliške vere, da pa hoče dati vsem veram prostost itd. Za njim sta govorila grofa Rechberg in Bloome in s temeljito besedo svarila, naj se zdaj, ker Avstrija toliko omahuje,   ne vlečejo  še cerkveni razpori med državne, in pomisli naj se, kaj se to pravi, postavno sklenjeno  državno  pogodbo (kontrakt)  prelomiti. V tem smislu so govorili dunajski kardinal,  praški kardinal, prof. A r n d t s, knez S a 1 m, nasproti njim   pa  grof Hartig,   podmaršal   Grablenz,   grof Anton Auersperg,   ki   so   med drugim povdarjali, da se konkordat   sme tudi brez  papeževega dovoljenja preklicati,   ker cesar sam brez dovoljenja državnih zastopnikov jai  imel   pravice  one  pogodbe (konkordata) sklepati.   Čeravno je 2 dni trajalo besedovanje, vendar niso mogli vsi govorniki na vrsto priti,   zato je naposled proti tej  postavi govoril grof LeonThun,  za postavo pa vitez Schmerling. Grof Thun je pobijal s krepkimi dokazi puhlost mnozih govorov, in se čudil, da je grof Anton Auersperg kot visokoomikan naslednik   katoliške   rodovine   v  tej   zbornici mogel tako govoriti proti cerkveni oblasti! Ako pravite — nadaljuje grof Thun — da cesarjeva vlada ni imela pravice pogodbo  s papežem  skleniti, morate dosledno tudi reči, da vse druge pogodbe,   ki so bile  od 1850. do 1861. leta sklenjene,   niso  veljave;  to posebno  priporočam finančnemu ministerstvu, zakaj po tej poti se more mahoma   znebiti   mnogih  bremen,   ki težijo državno blagajnico.   —  Vitez  Schmerling zagovarja novo postavo s tem, da pušča na stran pomis-Uke vesti; njemu velja le prevdarek načrta postave,
in trdi, da ni res, kar se njegovi stranki očita, da hoče nepošteno razrušiti pogodbo. — Ko je bil konec govorov, prišlo je na vrsto glasovanje. Slovesna tihota nastane, ko se začno klicati imena glasovalcev (knezoškof ljubljanski je zapustil zbornico, ko se je začelo glasovati). Najprvo se je glasovalo o predlogu Men s dorf o vem, ki nasvetuje začasni odlog; — padel je z 65 glasovi proti 45. Potem se je glasovalo o predlogu manjščine, ki noče nove zakonske postave, in tudi ta je padel z 69 glasovi proti 34. Na to pa nastane vrisk „bravo, dobro! halo!" v zbornici, na galeriji in po koridorih noter doli na ulice —- in brž se razpošiljajo postreščiki po hišah, naj se na večer Dunaj razsvetli, in res je bilo mesto nekoliko razsvetljeno. — Zdaj so naše finance rešene! zdaj bojo pečena piščeta nam sama v usta tiščala! — Dunajski časniki, ki nosijo zvonec ^liberalizma" in njihovi privrženci drugod pojo posebno hvalo grofu Antonu Au-erspergu. „Neues Fremdenbl." včs zamaknjen kliče: „Z včerajšnjim govorom nam je grof Auersperg spet privoj skoval Nemčijo (hvala Bogu, po takem ne potrebujemo vec denarja za puške na iglo (Hinterlader), kterih imajo Prusi dovolj, ki nam jih je zdaj Auersperg privoj skoval), iz ktere nas je potisnila živinska sila. Kamor koli nemški jezik seže (kako dolg je neki?), se bo bral ta govor, in Nemčija bo tega govornika hotla, naj bode njen, kajti Nemčija ne more dopustiti, da bi ne imela t a c e g a moža"! (Tedaj le Nemčija in Ogerska — kje pa si pri takem kriku uboga Avstrija?!) — 23. sušea je bila zakonska postava v vseh razdelkih sprejeta. Škofje in mnogi plemenitni gospodje niso bili več pričujoči.