SIEV. 128.
f ШНЖ v се?пек one 5. ionu razi Posamezna stevima stane i а50Шп. f.elO Ld.
Naročnina
za državo SHS:
ia mesec ...... Din 20
ia pol leta..... .120
ta celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno....... Din 10
Sobotna izdaja: celoletno r Jugoslaviji .... Din 40 i inozemstvu.... . 60
Cene Inserafom:
Enostolpna mali oglasi po Din 2'—, večji oglasi nad
petitna vrsta Din 1'50 tn
45 mm višine po Din 250, veliki po Din V- ln 4--, oglasi v urednlSkcm delo vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izyzemšl
ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlninn plačana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ultct 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 30. upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunnj 24,797.
V znamenju režita.
Zadnje dneve od prošle nedelje smo priča tistega stanja v Sloveniji, o katerem smo pripovedovali, da bo prišlo pod režimom nasilja in korupcije. Niso bile prazne besede, ki smo jih tolikokrat zapisali, in dejstva danes potrjujejo, da smo imeli prav. Kar slišimo, vidimo in doživljamo, to jasno dokazuje, da smo pod sedanjim režimom državljani dvojne vrste, eni, ki jih ne ščiti zakon oziroma oblast, ki ima zakone izvajati, drugi, ki jih oblast osten-tativno ščiti v izvrševanju kaznivih na-silstev.
Ljudstvo vse to s pazljivim očesom zasleduje in ne maje samo z glavami, marveč s svetim srdom v srcih pričakuje samozavestno nadaljnjih dejanj. Ali smo pravna država ali nismo? To je vprašanje, ki gre iz ust do ust in na katero ni treba nobenega odgovora. Vprašaj je hkratu že odgovor.
Režim, ki vse to trpi in hoče po slabilo zasnovanem načrtu, nosi vso težo odgovornosti za vse posledice. Mi stojimo neomajno kakor vedno na stališču, da so vsa nasilstva, vsak teror in ubojstva kazniva in ne samo z moralnega, nego tudi z državnega stališča najhujše obsodbe vredna, naj pa jih izvršuje kdorkoli. Tem usod-leje za državo, ako se taka nasilstva mršijo pod okriljem in zaščito tistih, ki so
Soklicani skrbeti za mir in red v državi.
Ii gremo preko vseh namišljenih in domišljavih frazerjev, ki govore o dobrobiti iržave in nacionalizmu, pa na njenih temeljih majejo, in odkrito ter brez ozira na rse stran; razkrivamo resnico in neoma-eno delamo gaz pravici, poštenosti in zakonu. Nismo iz tistega lesa, da bi klonili pred terorizmom, naj ga izvaja kaka politična organizacija ali pa režim. To žalostno vlogo prepuščamo plačani žurna-listiki in neznačajnežem ter bojazljivcem.
Naslednje vrstice, ki podajajo samo drobec iz nasilstev zadnjih dni, objavljamo zgolj v konstatacijo dejanskega stanja, đa se ne bodo poklicani faktorji mogli izgovarjati, da jim to ni bilo znano. Ne gre tu za par stotin nerazsodnih in zapeljanih mladeničev, ki bi jih ljudski vihar kakor bilko s političnega pozorišča odstranil, marveč za dejstvo, da varstvena oblastva spijo in se smejo vršiti nasilstva in zločini nemoteno in brez vsake kazni.
Bridko bi se motil, kdor bi mislil ali nam zlohotno podtika, da hočemo ščititi komunistično propagando in njene cilje, katerih neizprosni nasprotniki smo po vsem našem programu, marveč smo neizprosni protivniki vsake krivice in nasilja in zaščitniki vsakogar, ki trpi krivico, naj pa bo to kdorkoli. V trboveljskem slučaju in vseh poznejših dogodkih, ki so mu sledili, vidimo tako krivično postopanje in zaščito zločinov in nasilstev izvršenih z ene strani, da se nam upira vsa naša notranjost. Mi sodimo zgolj po dejstvih. Naš poročevalec je govoril v ljubljanski bolnišnici z nesrečnimi še živimi delavskimi
I; žrtvami, in vtis, ki ga je dobil v razgovoru z njimi, je bil tak, da se mora količkaj pravicoljuben človek zgražati nad zavitimi poročili režimskega časopisja, ki hoče dogodke v Trbovljah potvoriti, prikriva pa zločine, jih skuša utajiti kakor slučaj nesrečnega delavca Fakina ter dokazuje s tem temne namene mora'nih krivcev vseh nesrečnih žrtev v Trbovljah. Svet se bo zgražal, ko bomo prinesli dejstva in dokaze za zločine, ki bi jih njihovi moralni krivci radi prikrili.
• • •
ZAKONI ZA VSE ALI ZA NOBENEGA!
Aretacije radi trboveljskih dogodkov so se izvršile med trboveljskimi rudarji in se nadaljujejo. Pokolja v Trbovljah se je pa udeležilo tudi do 800 orjunašev, ki so izzivali z orožjem, oddali med delavstvo prve Btrele in na nečloveški način usmrtili nedolžno žrtev nesrečnega Fakina v trboveljskem kamnolomu. Doslej še nismo slišali, da bi oblast tudi kakega člana »Orjune« aretirala. Mi pravimo: Vse krivce pred sodišče, vse resnične krivce, pa tudi vse!
Orjunaši so pred dnevi smrtnonevarno ranili nekega delavca na kolodvoru na Trati pri Škofji Loki. Doslej pa še nismo culi, da bi bil kdo od ^Orjune« radi tega zločina
/
klican pred sodišče ali aretiran. Pričakujemo pa, da preiskava ne bo poverjena sodniku Batistu v Škofji Loki, ker je kot član »Orjune« prizadet in ne more po naših pojmih voditi preiskave proti svojim društvenim tovarišem.
Prošlo nedeljo je četa dvanajsterih z revolverji oboroženih orjunašev vdrla zvečer okoli 9. ure v dr. Lemeževo stanovanie. Med njimi se je nahajal tudi neki Mekinec. Stanovanje so popolnoma demolirali in pohištvo razbili. Če je dr. Lemež kaj zakrivil, potem ima oblast policijo na razpolago, da ga aretira in postavi pred sodišče. Če pa ni ničesar zakrivil, potem pa mora vživati zaščito zakona, ker zakoni so ali bi vsaj morali biti za vse državljane enako veljavni. Zato vprašamo, če morda § 85 k. z. za člane dr. Zerjavove »Oriune« ne velja? — Doslej še nismo culi, do bi bil kdo od njih, ki so vlom v dr. Lemeževo stanovanje zagrešili in odvzeli tam 400 Din aretiran, pač pa se nadaljujejo samo aretacije proti trboveljskim rudarjem.
NASILSTVO V VLAKU.
Očividec nam poroča: Nasilnost gotovih kr^'^v presega že vse meje. Če pojde ta! naprej, ne more nihče vedeti, kaj in kako bo. Dobro pa ne bo. Kjer ni reda in kjer ne vlada pravica, marveč sankcionirano nasilstvo, tam se omajejo vsi temelji. Mi pa reda nimamo več in še manj pravne varnosti. To вто videli te dni. Vozilo se je nas več ljudi na železnici in imeli smo srečo, da smo se vozili skupaj z orjunaši. V vagonu sedi v naši skupni potniški družbi gospod, ki bere cSlovenca«. Z revolverjem oborožen or-iunaš pristopi k njemu s pozivom, da list takoj raztrga. Gospod mu mirno odgovori, da on pač lahko bere, kar hoče, posebno še list, na katerega je naročen in katerega plača. Namesto odgovora začno orjunaši gospoda pretepati z boksarji in s palicami, da je mdel v nezavest. Kaj naj to pomeni? Ali smo še država ali nismo? Če smo še, kje je državna oblast, da napravi red, ampak red enak za vse, brez predpravic? Če pa nismo več država, naj nam pa to povedo, da si bomo pomagali sami! — Veliko razburjenja je napravila med nami vest, da so rudarji pripravili organiziran napad na orjuno. Kdo je pripravljal in kdo je organiziral? Kje in kdaj? Na ta vprašanja naj nam «Jutro« odgovori jasno in konkretno, z navedbo imen, oseb, kraja in ure, ne pa s pavšalnimi obrekovanji in sumničenji! Če bo vodil dr. Žerjav tako politiko, naj prevzame tudi odgovornost za vse pcslcdice, ki jih bodo rodile njegove nepremišljenosti.
LJUBLJANČAN OD ORJUNAŠEV TEPEN.
V Florijanski ulici je hodil v ponedeljek proti večeru po hišah orjunaš Oblak in grozil hišnim posestnikom, če ne izobesijo žalnih zastav, da bodo orjunci vse razbili. Pri tej priliki se je dogodil slučaj, ki je naravnost neverjeten v zgodovini ljubljanskega mesta. Po nekem prerekanju na ulici je padla beseda: »To je ; barabsko postopanje!« Žena znanega orju-naša Oblaka iz Florijanske ulice 19 je te besede slišala, jih obrnila in dejala svojemu možu, da je knjigovez Krašovec rekel, da so orjunci barabe. Nato je Oblak v družbi dveh drugih orjunašev napadel Krašovca. Začeli so ga neusmiljeno pretepati z bikovko. Mož je skušal uiti najprej v Kajfežovo gostilno. Od tam so ga izvlekli na cesto in ga znova neusmiljeno tolkli. Mož je ušel v drugo in v tretjo vežo, a povsod so ga zasledovali in tolkli in v neki veži butali z njegovo glavo ob železna vrata. Ko so ga zopet izvlekli na ccsto, je mož pokleknil pred orjunaša in ju z vzdignjenimi rokami milo prosil, naj mu prizaneso! Ta za Ljubljančane naravnost neverjetno sramoten prizor je gledalo okoli 50 ljudi in tudi policaj, a niti eden ni nastopil v obrambo nedolžne žrtve današnje brezmejne podivjanosti in po-surovelosti! V starem Rimu je nekdaj veljala beseda «civis Romanus sum« (sem rimski državljan) in kdor je to rekel, se ga nihče ni upal niti dotakniti. Ali naj za j Ljubljančane, za ponosne Ljubljančane nc •
velja beseda: Ljubljančan sem — jaz sem ljubljanski meščan? Ali naj na večno mirno gledamo, da nas bo t e p e 1, kdor nas bo hotel? Ali je Ljubljana res že tako globoko padla? — Dotični Oblak je vpoko-jeni tobačni delaveo (majster) in je silno zagrizen orjunaš. Vsa Florijanska ulica se ga boji. Včeraj zjutraj je tudi hodil po trafikah šentjakobskega okraja in uničil vse »Slovenčeve« izvode.
LJUBLJANSKI MAGISTRAT IN - 0R-JUNA.
Vsi nastopi Orjune nam sami potrjujejo, da bo le resnična vest, da so oni pričeli prvi streljati med delavstvo v Trbovljah. To kaže zlasti tudi dejstvo, da so bili celo po krvavih trboveljskih dogodkih nasilni in so nastopali s terorjem. Na mestni magistrat so udrli v večernih urah, si poiskali sami ključe podstrešja in črne zastave ter jih razobesili z glavnega magi-stratnega poslopja in s stranskega. Mestni župan je to nasilje javil velikemu županu in zahteval, da pošlje varnostno stražo na magistrat, da se daljno nasilje prepreči in zastave odstranijo. Veliki župan je dal naročilo, naj zastave ostanejo razobešene.
BOJE SE RESNICE.
Po ljubljanskih trafikah so včeraj hodili in trgali tam »Slovenca« orjunaški mladeniči. Silno nepriietno je režimovcem, da se ne damo vstrahovati in smo podali o Trboveljskih dogodkih objektivna pojasnila o njih vzrokih in moralnih povzročiteljih. S tem nasilnim činom, da so trgali «Slovenca«, se jim kajpada ne bo posrečilo prikriti in spraviti s sveta sramotnih činov. Mi beležimo to, da bo javnost mo.^la presojati, koliko se bo var stvena oblast za to zanimala in koliko bo pokazala dobre volje.
GROŽNJE ŽENSKI.
V	ponedeljek zvečer okoli šeste ure sta dva Orjunaša v Ljubljani v Sodni ulici prišla v tamošnjo mlekarno in sta prodajalko po Orjunaški maniri poklicala na odgovor, ker je neki fant v njeni prodajalni odstranil orjunaški parte. Eden od teh po imenu žal neznanih Orjunašev je hotel s silo vdreti v sobo, v katero se je zaklenila služkinja, ki je bila, dasi po krivici, obdolžena, da je svetovala odstranitev mrtvaškega oznanila. Dotični Orjunaš je razbijal vrata in grozil, da jo ustreli, ako ne odpre. V bližini sta bila dva redarja, toda nasilna Orjunaša nista bila aretirana.
Pri trbove!Jskili ranjencih.
V	prvem nadstropju kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnišnice leže: Na eni strani v veliki, svetli, zračni sobi mladi možje in fantje, katerim je že trda skrb za še trši vsakdanji kruh vrezala globoke brazde v mlada lica, na drugi strani v ženskem oddelku leži, z blazinami visoko podprta, skromna priprosta ženica, v zadnji sobici pa petorica orjunašev.
Vstopim v prvo sobo. Usmiljenka mi na moje vprašanje pokaže mladega človeka bistrih oči in zelo inteligentnega izraza. Pristopim k postelji. Na moje vprašanje, če je on ta in ta, mi prikima. Po nekaj kratkih vprašanjih, kako se kaj počuti, ga naprosim, da mi pove na kratko ali pa bolj obširno, če mu njegovo stanje dopušča govorili, kako so se odigravali usodni dogodki, katerih žrtev je tudi on.
Prva pripoved.
Mož je povedal tako: V nedeljo sem šel obiskat svojega očeta. Spotoma sem se ustavil v gostilni pri »Volkarju«, kjer sem si naročil pivo. Naenkrat se zaslišijo v daljavi zvoki vesele koračnice. To je zvabilo mnogo ljudi iz gostilne. Med zadnjimi sem šel tudi jaz, da vidim, kaj je. Skozi gnečo sem počasi prišel v bližino kina. Godba jc v tem trenutku znova zaigrala, istočasno pa so ljudje začeli klicati »Dol z Orjuno«. Vzpel sem se, da vidim preko množice natančnejše, kaj se godi. Pri tej priliki sem videl na lastne oči, da korakajo po sredi pota Orjunci z dvignjenimi repetirkami. Naenkrat so so Orjunci postavili v bojni red in padli so prvi streli. Odkod so padli, ne vem. Jaz sem sc hotel umakniti. Tedaj Da sem začutil holečino. bil sem že zadet.
Zlezel sem nato za neko hišo v senco. Tam sem še hotel pobrati neko staro žensko, ki je ležala na tleh s prestreljenimi prsi (tudi ta ženska leži v ljubljanski bolnišnici). Bil pa sem že prešibek, da bi ji mogel pomagati. Plazil sem se ob zidu dalje. Takrat sem videl tega-le svojega tovariša tukaj — pokaže mi mladega fanta, ki sedi na robu posteljo —, ki se je plazil mimo mene. Naprosil sem ga, naj pove doma, da sem ranjen. On mi je odgovoril: »Tudi jaz sem jo že dobil.« Vsled utrujenosti sem legel nekoliko na tla, da se oddahnem. Pa mera menda že še ni bila dovolj polna. Mimo sta prišla dva uniformirana Orjunca, od katerih je eden name zavpil: »Koji si?« Odgovoril nisem nič. Pa pristopi še en civilno oblečen orjunaš iz Zagorja, ki ga dobro poznam. V, roki je vihtel debelo gorjačo in mj grozil: »Zdaj imaš, hudič, sedaj si jo dobil, sedaj imaš dosti. Za danes ti še prizaaesemok Drug unilormiranec je videl tedaj, da sem ranjen in je dvignjeno repetirko spustil ob bok. Tako sem ležal kakšne pol ure, dokler me nista pobrala dva trboveljska delavca ter me odnesla do bolnice. Pomagal jima ni nihče. Iz bolnice so me odpeljali okoli ene ure popoldne na navadnem vozu brez vsake odeje ali zglavja na železniško postajo. Položili so me na klop v čakalnici. Na postaji me je našla tudi moja sestra, in še nekaj znank, ki so bile zvedele za mojo nesrečo. Kasneje so prišli na postajo tudi moj brat in moja žena. Ko sem ležal v čakalnici, obdan od svojih sorodnikov, so je nam približal neki civilist z orjunslcim znakom in dejal: »Ubijte ga, če je komunist!« Pa je prišel vlak in so me odnesli na peron. Gnječa je bila velikanska. Orjunci so se prerekali z železničarji, nekje zadaj je padlo tudi nekaj strelov. Na vlak me niso mogli spraviti. Prepeljali so me vsled tega
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Vse tuje devize in valuto in celo deviza Pariz so se danes dvignile. Tendenca je dalje čvrsta, na trgu je jako malo blaga. Intervencije Narodne banke ni bilo. V Curihu je padel danes dinar pod 6.00. — V efektih jo bil promet danes jako slab. Tečaji so večinoma padli.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 3. junija 1924.)
Dunaj 0.1162—0.1182 (0.1151-0.11715), Italija 3.60 -3.63 (3.573—3.603), London 358.50 do 3.615 (356.90—359.50), Newyork 82.80 do 83.80 (82.15-83.15), Pariz 4.305—4.355 (4.15 do 4.20), Praga 2.42375—2.45375 (2.413 do 2.443), Švica 14.64-14.74 (14.527— £4627), efekt, dolarji 81.75—82.75 (81—82).
Vrednostni papirji.
7 odstotno drž. tnv. posojilo 65.50—66, Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 131.50—.132, Hrvatska sveopća kreditna banka, Zagreb 127, Hrv. slav. zem. hipotekama banka, Zagreb 67.50—68, Jugoslavenska banka, Zagreb |119 do 120, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 910 do 915, Slavonska banka, Zagreb 11.0—115, Dioničko društvo za eksploataeiju drva, Zagreb 126, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1150—1155, Narodna šumska industrija, Zagreb 95—100, Našica 101—104, Gutlman 845 do 850, Slavonija 106—108, Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana 550—605, Strojno tovarne in livarne, Ljubljana [160, denar, Vojna odškodnina 139—139.50.
CURISKA BORZA.
V oklepaju tečaji z dne 3. junija).
Bolgrad 6.875 (6.90), Budimpešta 0.0065 (0.0065), Bukarešta 2.45 (2.40), Italija 24.77 (24.72), London 24.58 (24.57), Newyork 568.76 (568.75), Pariz 28.225 (28.80), Dunaj 0.007985 (0.007980), Sofija 4.025 (4.05).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 4. junija. (Izv.) Devize: Belgrad 8.55—8.59, Pcšta 0.66—0.82, Kodanj 11780— 11820, London 307.000—308.000, Milan 3104 Newyork 70935—71185, Pariz 3677—3693.
Dunaj, 4. junija. (Izv.) Valute: Dolarji 70460—70860, angleški funti 305.200—305.800, francoski frank 3050—3080, lire 3100—3120, dinarji 851—857, češke krone 2062—2078.
PRAŠKA BORZA.
na kolodvorsko restavracijo, kjer je prosila moja žena, če bi bilo mogoče dobiti posteljo vsaj začasno, dokler me ne preneso peš preko hriba domov ali pa prepeljejo v Ljubljano. Gospodar je moji prošnji ustre-geL Po večurnem čakanju sem se odpeljal v Ljubljano v bolnišnico.«
»Slišite, ali ste bili tudi na kakšnem fchodu v nedeljo?«
»Bil sem na shodih že dovolj. V nedeljo nisem bil nikjer.«
»Ali je Vam kaj znano, da bi bil kdo že cele tedne prej ljudi hujskal na Orjuno, da se pripravite za napad ali kaj podobnega?«
»Jaz o tem ne vem nič. Nekaj sem o tem pač Inal sedaj v ljubljanskih časopsib, pa to vse skupaj ni nič.
»Pa res ne veste prav nič, kdo bi bil sačel streljati?«
»Odkod so padli prvi streli, tega ne vem. Zdi se mi pa, da bi jaz no bil mogel biti zadet, če bi bili prvi streljali delavci.«
Hvala lepa! Poslovil sem se s kratkimi besedami od ranjenca. Ob njegovi postelji je poslušala najin razgovor mlada žena, belih a upalih lic, bolnik pa je s svojo levico gladil plave laske kake 2—3 letne deklice.
»Da,« je vzdihnil ranjenec, »ko bi le kmalu ozdravel! Cele mesece sem bil brez dela in sedaj zopet no vem, kaj in kako bo. Milo se je ozrl na ženo in na dete ...
Dal sem revežu roko in odšel.
Druga pripoved.
»Gospod, verjemite mi: Kar se govori in piše o hujskanji z naše strani, to ni res! Jaz ne vem prav ničesar o tem. Obiskujem sicer razne shode prav rad, pa o kakšnem hujskanju na oborožen napad nisem nikjer nič slišal.«
Tako mi je začel pripovedovati drugi ranjenec.
»Kje pa ste bili v nedeljo?«
»Bil sem v gostilni poleg kina. Naenkrat sem zaslišal godbo, nato pa klice »Fej Orjuna,« »Dol z Orjuno« in podobne. Takoj za godbo se je pojavil orjunski sprevod. Orjunci so korakali z dvignjenimi repetir-kami. Te mojo trditve mi ne more noben vrag izpodbiti. Nisem pa se utegnil niti misliti, kam in kako bi se pred repetirkami umaknil, sem bil že ranjen!«
»Kdo pa je oddal prve strele?«
»Delavci nel Če bi bili mi delavci res • organizirali napad in se nanj pripravljali, bi ne bil na tistem ozkem prostoru niti en Orjunec živ ušel!«
»Kako pa se vam je godilo dalje?«
»Ko sem bil že ranjen, sem skočil nazaj v gostilno. Za menoj so udrli v gostilno orožniki, ki so vrata zapahnili. Orjunci so pa vrata razbili, udrli so v gostilno in streljali na ljudi, ki so bili še v gostilni. Iz gostilne sem se odstranil pri zadnjih vratih. Domov gredoč sem naletel na svojega tovariša tukaj. Da pridem na varno, sem skočil okoli 4 metre globoko na neko streho. Od tam sem opazoval streljanje Orjuncev. Tu sem tudi videl na lastne oči, kako je neki Orjunec vrgel neki predmet proti radarskemu domu. Mislim, da je bila bomba, toda eksplozijo ni bilo nobene. Ko se je streljanje približno po preteku ene četrt ure poleglo, sem zlezel v neko hišo, kjer so me za silo obvezali. Kako se ti ljudje pišejo, ne vem, zato jim pa nisem nič manj hvaležen za njihovo dobroto. GredoČ po cesti proti Zagorju sem dobil dva znanca, ki sem jih prosil, naj me peljeta domov. Peljala sta me mimo rudarske bolnice. Tam sem videl gručo 7—9 aretiranih rudarjev, M jih je etra žil a žnndarmerija. Uniformiran Orjunec je aretirancem grozil z repetirko, orožnik pa mu jo rekel: »Sedaj jih imam jaz in zahtevam mir.« Počasi smo prišli do postaje. Tam me je pozdravil Orjunec z besedami: »Ali ste jo dobili?« — »Zgini,« sem mu odgovoril in se odpeljal najprej domov, potem pa v bolnišnico v Ljubljano.«
Fant ima težko rano in ga muči vročina, ki si jo hladi s pomarančnim sokom. Kje pa naj jemlje fant denar za pomaranče in črešnje?
Tretja pripoved.
Ta je najbolj žalostna. Usmiljenka me pelje v sobo za ženske. Pokaže mi staro, onemoglo ženico uvelih lic. Roke kost in koža. Prsa ima prestreljena. Govori in diha težko. Hrbet ima visoko podložen z blazinami, da napol sedi, napol leži.
»I, mamka, kako pa je ravno vas zadela la nesreča?«
»O, sveta Marija! Kaj jaz vem, kako je to prišlo. Saj vendar nikamor ne hodim, ne na shode in ne nikomor in nikomur nič ne prizadovljem. O, sveta Marija! Vidite, v nedeljo dopoldne sva šla z možem plačat dolg. Nekih 400 kron. Pa ga je spotoma še zaneslo kupit tobaka. Jaz sem šla po poti naprej, potem pa sem se vrnila, da pokličem moža. (Naenkrat pa začutim bolečino in padem nezavestna na tla. Sape nisem dobila več in kričati na pomoč tudi nisem mogla in tako eo ljudje tekli kar preko mene. Menda so mislili, da sem že mrtva. Ja, tako so mislili, in v ponedeljek so me že hodili kropit. Danes sem pa tukaj.«
»Pa Vas hudo boli?«
»Seveda me! 0 ti Bog sveti! Toliko trpljenja kot ga je tol Mož je dober in priden, ampak bolehen jc in ne more več de-
lati. Mleko jemo in krompir in kruh. Za drugo ni! Danes jo bil mož tukaj ln Je jokal. Pa je pripovedoval, da mene dolžijo, da sem jaz bombo vrgla I O sveta Marija, kakšno bombo? Še za krompir ni, pa bo za bombe! Še nikdar nisem imela take reči v rokah, pa jo tudi ne maram prijeti. O Bog!«
»Potolažite se! To, kar tepci govore, pametni ljudje ne vorjamejo.«
»Taka nesreča,« vzdlbne ženica, »oh taka nesreča! Nikdar več ne grem nikamor!«
Pogled na pomilovanja vredno ženko je naravnost pretresljiv. Kakor da bi se bilo
vleglo na to posteljo vse gorje vseh dolgih 50 ali 60 let, kolikor jih tlači ubogo nesreč-nico. Je sirota la ženska, velika sirota!
Četrta pripoved.
Ko že odhajam, pride za menoj po stop-njicah mlad fant, črnolas, tipičen rudarski izraz v obra?u.
»Tudi jaz bi rnd povedal, tudi jaz!«
»Knko pa je bilo z vami v nedeljo?«
»Šel sem v Trbovlje, kjer imam zaročenko. Že eno leto sva znana. Ona mi je prišla na pol pota nasproti. Zavila sva skupaj na hribček nad zobozdravnikovo hišo. Od tam sva gledala, kako teko godci dravske divizije. Potem nekaj civilistov, za njimi pa Orjunci in žandarji. Jaz nisem vedel, kaj to pomeni. Hotel sem zavili v stran, pa sem jo že imel. Kroglo so mi potegnili šele v bolnišnici ven. Moja zaročenka, neki prijatelj in dva godbenika so me nato prijeli in odpeljali domov. Knko se je pn vse drugo godilo, o tem ne vem ničesar.«
»Hvala lepa,< pravim fantu in mu obljubim ponoven obisk.
Preiskava v Trbovljah.
Trbovlje, 4. junija. (Iv.) Aretacije rudarjev v Trbovljah se še vedno nadaljujejo. Danes je bilo aretiranih zopet večje število rudarjev, dočim od Orjnnašev še ni bil u nihče. Snoči je dospel iz Belgrada načelnik v notranjem ministrstvu dr. J a n-kovic, ki bo preiskoval celo zadevo. Popoldne je prispel državni podsekretar za notranje stvari Wilder, ki se je pa zvečer že odpeljal v Ljubljano. Zgodaj zjutraj sta prispela sem poslanca SLS dr. K u 1 o v e c in K r e m ž a r, ki sta od svoje strani zaslišala več očividcev. Tekom dopoldneva sta se zglasila pri načelniku g. Jankoviču, pri katerem sta protestirala zoper aretacije rudarjev, ciočim se drugi strani ni skrivil še las. G. Jankovič je obljubil, da bo strogo gledal na to, da se zakon ne bo gazil in da bo kazen zadela prave krivce, pa najsibodo kdorkoli. Pozno popoldne sta poslanca protestirala proti aretacijam pri orožništvu, nakar sta se zglasila pri drž. podsekretarju g. W i 1 d e r j u. Ta se je izgovarjal, češ da če so Orjunaši streljali, so branili svojo zastavo. Glede umora rudarja Fakina pa je dejal, da je ta zadeva miste-riozna. — Na podlagi izpovedb prič pa je že danes nepristransko dognano, da so Orjunaši prvi streljali in da so Orjunaši v kroju ustrelili v kamnolomu rudarja Fakina. Ogorčenje ljudstva vseh strank brez razlike je izredno velike. Orjunaškega postopanja ne obsojajo le delavci, proti katerim je vse naperjeno v prvi vrsti, ampak tudi kmetje, obrtniki in trgovci.
Nevtralnost glede albanskih
Odločen govor Ljube Davidoviča.
Belgrad, 4. junija, (Izv,) Odločno besedo so danes zvečer spregovorili vsi pošteni Srbi in teh je po razpoloženju v Srbiji sodeč — hvala Bogu — večina. Kot predstavnik teh Srbov je Ljuba Davidovič Spregovoril ono, kar čuti pravo šumadin-sko srce in nc v Parizu in Ženevi pokvarjeni tipi, ki hočejo danes predstavljati »osvoboditelje« v družbi za umazane Ju-deževe groše prodanih duš med Slovenci in Hrvati. Nocoj se je namreč vršil zbor zaupnikov demokratske stranke v Belgradu. Zborovanje se je vršilo v »Imperialu« ob najštevilnejši udeležbi najuglednejših Srbijancev iz Belgrada, ki so z odobravanjem in navdušenjem sledili govoru g. Ljube Davidoviča, ki je govoril skoraj do polnoči in vsled tega prinašamo samo najbolj markantna mesta iz tega govora, ki so sledeča:
Še nikdar se niti Srbija niti naša nova država niso nahajali v tako kritičnem položaju kakor danes, ko jo upravljajo protiustavno in protiparlamentarno vlada naj-grše korupcije. Naše ujedinjenje iz 1, 1918. je ostalo samo na papirju, kajti danes so predstavitelji ljudje, ki propovedujejo nasilje in nadvlado enega plemena nad drugim. Slučajev terorističnih uprav smo imeli tudi v Srbiji, vendar so bili vsi kratkotrajni, kajti z nasiljem se more vladati samo kratek čas. Volja ljudstva je nad pohotnimi tendencami posameznikov in od njih najetih in plačanih hlapcev. Tako
je vladal kralj Milan in nam Srbijancem je dobro znana njegova vlada »železne ro. ke«. On je končal kot bednik, kot emi-grant in v največji bedi in pozabljen je umrl v podstrešni hotelski sobi na Dunaju.
Nobena država ne more vzdržati dveh front, eno na zunaj in drugo na zno. traj in zato, da bi postali močni, smo za sporazum,
»Ko sem se pogajal z g. Pašičem za sestavo vlade, mi jc on dejal: »Mi smo proti sporazumu. Poskusili bomo s silo in če s silo ne bo šlo — v kar dvomim — naj gredo Slovenci in Hrvati, kamor hočejo,« (Dolgotrajni protesti proti takemu izvajanju državniških načel g, Pašiča.) Tako mišljenje je v skladu s pogoji Marka Trif-kovica, ki so najbolj sramoten dokument v naši politični zgodovini.
Mi Srbi nikdar ne bomo dopustili, da bi se na tak način nastopalo proti našim bratom. Smo za sporazum iu ker je za sporazum celokupno prebivalstvo Srbije, Hrvatske m Slovenije, razen izdajic in zagrizenih sebičnežev, bo do njega tudi prišlo, četudi je današnje stanje tako, da se mornmo bati za obstoj ujedinjene države sploh.
V takem kritičnem položaju smo po. slali brzojavni poziv kralju in mi se bomo borili proti vsakemu do končne zmage voljr> srbskega, hrvatskega in slovenskega ljudstva.«
7 L
Srn *A
BALTIČ, PIRKMAYER IN ZUCC0NY IMENOVANI. - OPOZICIJA NAMERAVA OPOZORITI KRALJA NA NEZAKONITOST TEGA KORAKA.
Rim, 4. junija. (Izv.) Po poročilih iz Albanije so uporniki zavzeli lirano. Vlada je odstavljena. Hudi poulični boji se vrše tudi v Skadru in Valoni,
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je predvsem razpravljalo o imenovanju novih velikih županov, o čemur poročamo ua drugem mestu, nakar je sledilo poročilo dr. N i n č i 6 a o zunanjem položaju, posebno o dogodkih v Albaniji. Nemiri zavzemajo vedno večji obseg in po vladnih obvestilih jo zmaga upornikov gotova stvar. Noša vlada se je postavila na stališče, da je vse to popolnoma notranja zadeva Albancev in da z našo sirani ni potrebna nobena intervencija. V tej zadevi so med Rimom in Belgra-dom izinenjena mišljenja. Če se sme verjeti službenim izjavam Italije, potem se je ona postavila na isto stališče.
Rešene so končno nekatere resorne zadeve.
Kaj je v Romuniji?
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Politični krogi in javnost z največjo napetostjo pričakujejo točnejših vesti iz Romunije. Vladni krogi še vedno izjavljajo, da nimajo zveze s poslaništvom v Bukarešti. Vaš dopisnik se je danes oglasil pri tukajšnjem romunskem poslaniku, ki je vse te vesti demontiral s tem, da tudi on nima nobenih po-trdilnih poročil. Vkljub takim demantijem se raznašojo senzacionalne vesli, ki izvirajo največ iz obmejnih krajev. Smatra se, da z ozirom na tajinstveno obnašanjo in zavite izjave odgovornih krogov demanliji niso verjetni in da se v Romuniji vsekakor dogajajo stvari, ki bi mogle imeli za razmere na Ralkauu daiekosežne posledice.
Belgrad.. 4. junija. (Izv.) Z današnjim brzovlakom je odpotoval na Bled minister za notranje zadeve dr. S r s k i č4 Glasom njegovo izvaje časnikarjem potuje radi tega. da predloži kralju v podpis razne ukaze, med njimi imenovanje novih velikih županov v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Glede slednjih je ministrski svet na današnji seji sklonil sprejeti predloge glede oseb, glede katerih smo že poročali in sicer imenovanje dr. B a 11 i č a za Ljubljano, dr. P i r k m a y e r j a za Maribor in dr. Z u c c o n y a za Zagreb. Pašič je pristal na te kandidate samostojnih demokratov vkljub protestu slovenskih in hrvaških radikalov vsledtega, ker smatra, da so ta imenovanja začasna in se bodo morali novi veliki župani itak ravnati po navodilih notranjega ministra in je vsled tega že onemogočena vsaka samostojna akcija Pri-bičevićevih demokratov.
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Posebni od-
bor ministrov je danes razpravljal o imenovanju novih velikih županov in z ozirom na izjave posameznih članov tega odbora glede imenovanja so voditelji opozicije danes razpravljali o tej zadevi. Stoječ na stališču, da je z ozirom na neustavni in nepar-lamentarni položaj sedanjega diktatorskega režima vsak njen javnopravni korak nezakonit, se je ob priliki toh razprav pojavilo mišljenje, da naj se kralju pošlje poseben brzojav, v katerem bi se opozoril na ta dejstva in so zahtevalo, da predloženih ukazov ne podpiše. Ker jo odločitev ministrskega sveta padla šele pozno zvečer, vo-ditelji opozicije niso končno sklepali in bodo jutri o tej zadevi ponovno odločevali. Vsekakor je ta korak Pašičeve vlade smatrati kot novo in povsem odkrito izzivanje Slovencev. Položaj krone glede imenovanja predloženih oseb na vodilna mesta v Slovenijj je brez dvoma zelo delikaten.
ROV!
PASIC HOČE POMIRITI OPOZICIJO Z ODSTRANITVIJO PRIBIČEVIČE\ CEV. ZICIJA VZTRAJA ZA LJUDSKE PRAVICE DO ZMAGE.
0P0-
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Položaj, ki je nastal vsled neparlamentarnih dogodkov 27. maja, se smatra kot nevzdržen tudi v vladnih krogih. Pašič ne more več čakati na 20. oktober, ko naj bi se odločevalo o definitivni odločitvi krize, ker so že sedanji proces razkrajanja med radikali pospešeno nadaljuje in bi vsled splošnega nezadovoljstva posebno v Srbiji ne bilo mogoče v takem nesigurnem stanju vzdržati se na krmilu. Akciji Ljube Jcvnnoviča se pridružuje vedno več uglednih radikalov in protesti proti predstavnikom korupcije v vladi postajajo silnejši. oložaj v državi sami postaja vsled nasilnih nastopov neodgovornih elementov vedno bolj nesiguren, obenem pa se ob mejah naše države dogajajo stvari, ki imajo lahko usodne posledico. Vlada je skušala dosedaj to stanje prikrivali, vendar ji je bilo lo onemogočeno, kajti včerajšnji brzojav dr. Korošca in Ljube Davidoviča je tako javnosti kakor tudi kroni jasno pokazal, kakšno je pravo stanje in kam vodi politika diktatorskega režima manjšine. l)a bi se predvsem zavaroval proti vsaki akciji iz lastnih vrst, poskuša Pašič najti novo rešitev v tem, da :5e postajajo silnejši. Položaj v državi sami poklical k sebi v kabinet ministra dr. Janj i č a, dr. K o j i č a in S r s k i č a ;n jih nagovarjal, da bi sami izstopili iz kabineta. Po vesteh iz krogov vlade se te akcije ne sme smatrati samo za delno rekonstrukcijo, temveč za ustvarjanje novega položaja, kajti poleg navednih bi morali pri tej priliki izpasti iz vlade tudi minister Sini o n o v i č, ki je radi smrti matere odsoten, in pa dva minislra in obu državna podsekretarja Pribičevičevco. Od Pribičevlče-vih ministrov bi odpadla dr. Krizman, minister trgovine, in P o p o v i 6, železniški minister. S tem izbacivanjem« Pri-bičevičovcev iz vlade misli Pašič odpreti vrata opoziciji. Taki so komentarji vladnifi krogov, v katere se seveda v opozicijonal-nih krogih ne verjame, temveč se nasprotno misli, da se namerava rekonstrukcija izvesti v smisiu zahtev Rade Pašiča in dr. Laze Markoviča. Povdarja se pa tam, da so vse namero Pašiča — čo*"so iskrene — za opozicijo brez vsakega pomena, kaiti opo-
zicija oziroma parlamentarna večina ne bo nikdar niti v stik stopila z nobenim od članov režima korupcije in nasilja. Tudi z g. Pašičem se ne bo pogajala vkljub njegovim nameram, da vrže Pribičeviča iz kabineta. Kot parlamentarna večina in predstavnica ogromne večine ljudstva bo svojo odločrc b orboza pravice ljudstva nadaljevala do skorajšnje tudi formalne zmage.
IZBACIVANJE PRiBIČEVIČEVCEV.
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Najnovejša akcija Nikole Pašiča, da si utrdi položaj, se tukaj splošno imenuje »izbacivanie« Pri-bičevičevcev iz vlade. Dasiravno se v iskrenost te akcije ne verjame, je vendar treba zabeležiti, da se v krogih radikalov ki so pristaši Lj. Jovanoviča in Nastasa Pe-trpviča, smatra, da ima ta akcija značaj ustvarjanja nove politične situacije in ne samo rekonstrukcije vlade.
VLOGA DR. NINČIČA
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Dočim se je pri poslednji krizi dr. Ninčič v svojih intrigah največ posluževal intrig z zunanjim položajem, gleda sedaj na dogodke v Albaniji z največjim cinizmom, češ, to ni vse skupaj nič. Da bi omilil vtis brzojava dr. Korošca na kralja, je nameraval odpotovati danef na Bled. Iz neznanih razlogov je to potovanje dr. Ninčiča izostalo.
NASTAS PETROVIČ v ZAGREBU.
Zagreb, 4. junija. (Izv.) Z današnjim brzovlakom je odpotoval v Zagreb g. Nastas Petrovič. Kakor navadno so se tudi sedaj raznesle z ozirom na njegov prihod najrazličnejše kombinacije. Nekateri krogi trdijo, da prihaja kot poseben odposlanec struje radikalov, ki ji stoji n3 čelu Ljuba Jovanovič in ki bi hotela radikalno stranko privesti iz osamljenega položaja in vzpostaviti zveze z opozicijo. Tekom današnjega dne ni imel sestankov s politiki.
zlofnino. srcftrnliio
kupiti? po znižanih cenah pri ED. ŠKOPEK, Mestni trg iSt. 8. — Popravila točno in »olldno.
Fašizem v Italiji ogrožen.
Rim, 4, Junija, (Izv.) Odločni nastop opozicije v parlamentu je vzbudil v vrstah fašizma bojazen pred sovražniki, ki očividno sklepajo svoje vrste in pripravljajo nove napade proti sedanjemu režimu. To je razvidno med drugim iz pisma, kl ga jc poslal Mussolini tajništvu milanskega fa-šija. Mussolini piše poleg drugega: »Na smemo misliti, da je že vse končano in da se smejo črne srajce udati lenobi. To je težka zmota, ki bi postala neodoustlji-va krivda, ako bi se nadaljevala. Na začetku smo konmj in še enkrat smo, kakor ves čas tekom naše petletne borbe, dobesedno obdani od množice sovražnikov, katerih najnevarnejši so nevidni. Novi položaji se črtajo, nove bitke so morda neposredno pred nami: zato je potrebno, da so jim naše moči popolnoma kos.«
Italijanski parlament.
Rim, 4. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji poslanske zbornice je predsednik Rocco pred prehodom na dnevni red pozval fašistične poslance, ki so se zopet kot straža porazmestili na levici, da na ljubo disciplini zapuste svoja mesta in si izbero sedeže drugod. Fašistovski poslanci so pozivu takoj ugodili. — Nato je zbornica izrazila avstrijski vladi svoje sočustvovanje povodom atentata na kanclerja dr. Seipla in izrazila željo, da msgr. Seipl čimprej ozdravi. Ob tej priliki je zelo toplo govoril o dr. Seiplu tudi Mussolini sam. Potem se je zbornica poklonila spominu Eleonore Duše. Po verifikaciji večjega števila mandatov je zbornica otvorila razpravo o odgovoru na pre-stolni govor. Med fašisti in opozicijo prihaja tekom debate ponovno do viharnih nastopov. Fašistovski govorniki opominjajo opozicijo, naj opusti nadaljni boj.
skega
iz
parSamenta.
Poslanec dr. Engelbert Besednjak, ki ga je — poleg dr. Wilfana — poslala v italijanski parlament jugoslovanska manjšina, pri-občuje v »Goriški Straži« zanimiv opis »Življenja v rimskem parlamentu«. Med dragim poroča:
»Svoj sedež sem zavzel na levici, v bližini socialistov, komunistov in republikancev, bolj na desni so razvrščeni poslanci Ljudske stranke, na nasprotnem koncu zbornice vidiš goste vrste fašistov in njihovih zaveznikov. Med njimi sedi tudi bivši ministrski predsednik Salandra, dočim je Giolitti na naši strani. Na naši strani sedi tudi skupina Nittija, med katero vzbuja pozornost krasna postava bivšega ministra Amendole, urednika »Monda«, ki ima obraz rimskega cesarja. S svojega sedeža vidim prav razločno tudi Mussolinija, ki sedi nepremično in resno na vladni klopi sredi zbornice. Na levi in desni ima ob strani ministre, ki ga polnoštevilno spremljajo k sejam parlamenta. Sredi največjega krika in šuma je Mussolini miren, se skoro ne gane, njegov obraz je navidezno brezbrižen. Le v očeh in v gibljajih usten vidiš, da se sem in tja razburja, a se prav kmalu umiri in prične po navadi brati časopis.«
Potem opisuje dr. Besednjak viharne pri-iore med socialisti in fašisti zaradi sedežev ter nadaljuje:
Giolitti.
»Nato se začne razprava o novem poslovniku parlamenta. Večina hoče skrajšati med drugim dolgost govorov, za interepela-cije zahteva gotovo število podpisov, parlament naj ne ima več pravice, da se sam skliče k sejam itd. K besedi se oglasi kot poročevalec fašist Dino Grandi. Da bi ga boljše slišal, sem se spustil za par sedežev bolj nizko in prišel slučajno v klop, kjer sedi po navadi Giolitti. Mladi poslanec Ljudske stranke Umberto Tupini me nepričakovano predstavi staremu, častitljivemu državniku. Nenadoma gledam v obraz možu, ki je vodil desetletja usodo Italije. Giolitti me dobrodušno pogleda in povpraša, iz kakšnega volivnega okrožja prihajam. Mu povem, da sem Slovenec in da se čudim, da je gospod predsednik še tako mlad in živahen. »Mlad? Saj jih imam že več kot osemdeseti« se zasmeje Giolitti! Nikdar bl ne bil mislil, da more nad 80 leten mož biti pri tako polnih močeh. Predstavljal sem bI ga kot tresočega, sklučenega starčka, pa vidim, da ima živ in duhovit obraz ter visoko Vzravnano postavo.
Dvoboj med fašisti in Labriolo.
Poročevalec Dino Grandi razvija že svoje razloge proti sedanjemu poslovniku in prehaja k napadu na ostale stranke. »Stari parlament je bil po krivdi starih strank v razsulu in z novim poslovnikom hočemo obnoviti ugled in disciplino zbornice.
Fašizom bo šele ustvaril pravo demo<-kracijo. Stare stranke se razkrajajo vedno bolj in tako lahko trdimo, da je Italija danes brez strank. (Smeh in opazke na levici.) Vaše vrste, gospodje nasprotniki, ne oživlja več nobeno navdušenje, nobena ideja.« — Vaše vr-Bte — zavpije socialist Vella — oživlja denar! Komaj je spregovoril Vella te besede, ko se dvigne neznanski ropot in vik v zbornici. Fa-
šisti, kl sede na levici, planejo na noge ln
pričnejo vpiti, socialisti in komunisti jim odgovarjajo, predsednik zvoni brezuspešno. Nastal bi bil pretep, da niso pritekli na lice mesta reditelji in pomirili bojevitih poslancev.
Ko je končal Dino Grandi svoj govor, se oglasi k besedi socialistični govornik Arturo Labrlola, katerega posluša po navadi vsa zbornica s pozornostjo, ker je duhovit mož. Edino takim govornikom Je dovoljeno, da napadajo vlado, ne da bi bili pri vsaki besedi pretrgani. Labriola je začel hvaliti fašizem, da ima veliko vzgojno vrednost. Kdor opazuje in proučuje fašizem, spozna namreč prav jasno, kako bi ne smelo biti na svetu. Italijansko ljudstvo se je naučilo iele sedaj ce-niti iu spoštovali prostost in sedaj šele ve, kuj je osebna in politična svoboda.
Fašistovski poslanec zavpije iz desnice: »Svobode morate biti prej vredni, morate si jo zaslužiti, ako jo hočete vživati.« — Si jo bomo zaslužili, gospod kolega — odgovori Labriota. »Italijansko ljudstvo do danes morda res ni bilo vredno svoboda, toda kadar pride dan in poslane ljudstvo vredno svoje svobode, tedaj gospodje iz desnice vedite, da ljudstvo vas ue bo več vredno!« (Burno ploskanje ua levici, divji krik in ropot v vsej zbornici. Fašisti se dvigajo.)
Tovariš Dino Grandi je rekel, nadaljuje Labriola, da pomeni fašizem pravo demokracijo. Ako hoče postati fašizem demokratičen, je to lepo, toda potem moram izjaviti, da ste popolnoma po nepotrebnem potratili vsa tista leta, v katerih sto se borili proti demokraciji. (Poslanci levice se smejejo, Dino Grandi zavpije: To bo druga vrsta demokracije 1)
Dino Grandi jo rekel, da so stare stranke v razsulu. Trdim, da so demokratične in socialistične stranke na pohodu v vsem svetu. Volitve na Angleškem, v Franciji, na Danskem, Finskem in celo v daljnem Japonskem so dokaz, da ideja demokracije in ljudsko svobode napreduje in zmaguje povsod, naš program, o katerem pravite, da je zastarel, je torej program bodočnosti.
Ko je Lambriola končal, se je zgrnil nad zbornico pravi vihar. Levica je burno ploskala, fašisti so začeli ropotati in oglušujoče kričati, predsednik je mahal z zvoncem, a nihče se nt zmenil za njegovo bingljanje.
Ko se je parlament pomiril, je bil seveda novi poslovnik sprejet z veliko večino.«
Bilka v zbornici.
Da bo slika fašistovskega parlamenta popolna, naj dodamo še opis bitke v seji dne 30. m. m. Bitko je izzval znani fašistovski poslanec Giunta. Giunta je podpredsednik zbornice in bi moral skrbeti za mir in red. Spozabil pa se je tako daleč, da je med svojim govorom, obrnjen proti opoziciji zaklical: Ta tolpa roparjev... Poslanec general Benciven-ga in posl. Amendola se dvigneta in so vr-žeta proti fašistom; sledijo jima še drugi opo-zicijonalci. Od druge strani nastopi kakih 50 fašistovskih poslancev in med obema skupinama se je razvila pravcata bitka.
V tem boju jo gen. Bencivenga naenkrat padel in si spahnil roko. Seja se je morala prekiniti.
FINANČNI ODBOR SKLICAN.
Belgrad, 4. junija. (Izv.) Z ozirom na to, da so vladi potrebni razni novi krediti, je minister financ po predhodnenf odobre-nju vlade sklenil, da skliče finančni odbor, da mu ta kredite odobri. V tej zadevi je danes dal navodila predsedniku finančnega odbora g. Nešiću, ki bo odločal o dnevu sestanka finančnega odbora.
BORBA ZA PREMOČ V OSJEKU.
Osjck, 4. junija. (Izv.) V zvezi z akcijo Pribičevičevccv na Hrvatskem in v Slavoniji je v znak protesta podal ostavko tukajšnji veliki župan dr. G a b r e k. Istotako je prosil za vpokojitev znani radikal, bivši veliki župan in sedanji pravni referent dr. Božič. Samostojni demokrati so napeli vse sile, da sedaj dobijo mesto velikega župana v svoje roke in forslrajo za to mesto znanega mažarona dr. M a k a n -ca. Med tukajšnjimi demokrati in radikali je danes razmerje bolj poostreno kakor prej in z zanimanjem se gleda na to borbo med zavezniki.
Fo atentatu m dr. Seipia.
Dunaj« 4. junija. (Izv.) Zvezni predsednik Hainisch je prejel od jugoslovanskega kralja Aleksandra brzojavko, v kateri obžaluje napad na kancelarja dr. Seipla in izraža željo, da bi dr. Seipl čimprej ozdravel.
Dunaj, 4. junija. (Izv.) Zdravstveno stanje dr. Seipla je neizpremenjeno.
Dunaj, 4. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je v sijajno razsvetljeni ceikvi sv. Štefana vršila slovesna pontifikalna služba božja za ozdravljenje dr. Seipla. Tudi v ostalih dunajskih cerkvah so se vršile službe božje. Vse cerkve so bile natlačeno polne občinstva. Med službo božjo so bile vse kavarne in trgovine zaprte.
Dunaj, 4. (Izv.) O stanju dr. Seipla je bilo ob 9. izdano sledeče zdravniško poročilo: Temperatura 37.3, puls 98, dihanje 26. Stanje pljuč kakor tudi splošno stanje zadovoljivo, tek se je povišal.
PAINLEVE — PREDSEDNIK FRANCOSKEGA PARLAMENTA. Pariz, 4. (Izv.) Poslanska zbornica je z 296 glasovi izvolila za predsednika Pain-leveja. Komunisti so oddali evoje glasove za Martvja.
Pariz, 4. junija. (Izv.) Desničarski socialisti so sklenili, da vstopijo v vlado.
Dr. MARXEV KABINET OSTANE
NA KRMILU. Berlin, 4. junija. (Izv.) Državni predsednik Ebert je potrdil kancelarja dr. Manta na njegovo mesto. Tudi vsi dosedanji ministri obdrže svoje portfelje.
AMERIŠKI KONGRES ODGODEN. Washington, 4. junija. (Izv.) Kongies bo 7. junija odgoden.
POLET OKOLI SVETA.
Nagasaki, 4. junija. (Izv.) Francoski letalec Peletier je preletel v Taiku na
Koreji.
PODMORSKI PREDOR MED FRANCIJO IN ANGLIJO.
London, 4. junija. (Izv.) Min. predsednik Mac Donald bo te dni sprejel depu-tac'jo odbora., ki deluje za zgraditev podmorskega predora med Anglijo in Francijo. Kakor se čuje, se je okoli 400 članov spodnje zbornice izreklo za ta načrt.
MEDNARODNA AVTOMOBILNA DIRKA Varšava, 4. junija. (Izv.) Dne 12. t. m.
ce bo vr3ila mednarodna avtomobilna dirka na progi Varžava-Krakov-Poznanj-Varšava. Proga je dolga 2480 km.
+ Shod SLS se je vršil v nedeljo v Grčaricah. Poročal je ob prav dobri udeležbi poslanec Škulj o političnem položaju. Ob pritisku gotovih krogov iz Kočevja je bilo ob zadnjih volitvah precej nasprotnih glasov. Dogodki pa sami kažejo, kako so gotove stranke izkoriščale ljudem zaupanje in sedaj mnogi izpregledujejo, da je edino politika SLS bila prava, zato so navzoči izrazili zaupanje Jug. klubu v borbi za avtonomijo. Po shodu so se obravnavale lokalne zadeve, predvsem da se čimpreje zopet upostavi selski pismonoša, kajti Grčarice so 1 in pol ure oddaljene od poštnega urada.
4- Vladni organ napoveduje teror. Ob priliki proglasa Jugoslovanskega kluba na slovensko ljudstvo piše organ našo vlade »Samouprava« 3. t. m., ko je torej v polnem obsegu vedela za tragične dogodke v Trbovljah, sledeče: »In kadar velika stran-ка, ki se ji je posrečilo, da zapelje mase slovenskega plemena, sme tako javno propagirati očigledni separatizem, potem je to greh, za katerega nobeni državni zakoni niso zadosti ostri in katero bo narod kaznoval s svojo brutalno, toda v temelju pravično sodbo.« — To je očita napoved, oziroma odobravanje in podžiganje terorja od strani organa vlade. »Samouprava« pa ne pomisli, da so oblast, ki svoje' lastne zakone proglaša za nezadostno in neučinkovite, sama odpoveduje oblasti in sankcionira revolucijo. Po pisanju »Samouprave« smo torej brez zakonite oblasti in sme vsak delati sam sebi pravico. Po takih metodah more zavladati teroristična manjšina v nekulturnih deželah in med masami, ki nimajo pravnega čustvovanja, nikakor pa ne pri nas v Srednji Evropi sredi samih kulturnih narodov. Pač pa no more imeti taka anarhija druge posledice nego to, da si režim, ki jo namenoma podpira, sam popolnoma izpodkoplje tla. Če bi bila »Samouprava«, ki očividno zelo slabo pozna slovensko ljudstvo, to pomislila, ne bi bila zapisala besed, s katerimi ie oblast, katero zastopa, sama oropala vsake zakonite avtoritete.
-j- Tajništvo Samostojne kmetijske stranke jo izdalo na svoje glavne zaupnike razglas, v katerem jih poziva, naj v vsaki občini, kjer SKS ali kake druge njej sovražne stranke ne postavijo kandidatne li-ete proti »klerikalcem«, skuša zanesti med vrste SLS razdor z gospodarskimi, lokalnimi in enakimi listami. Razglas, ki nosi pečat »Strogo zaupno«, pravi ob koncu: Nam ne gre toliko zato, da zmaga SKS, ampak nam je glavno za to, da oslabimo moč Si.S.« — Dobio, da so odkrilo priznali vodje SKS, kake nakane imajo.
-j- Umestne besede. Ob priliki atentata na avstrijskega zvezivga kanclerja dr. Seipla je izjavil dunajski župan, socialni demokrat Seitz na ljudskem shodu 2. t. m. med drugim tudi sledeče: »Dolžnost nas vseh je, da široke mase, ki so se po vojni in revoluciji zainteresirale no politiki, izšolamo in one, ki so hipnotizirani od nasilja, odvrnemo od nesrečne misli, da morejo imeli sredstva nasilja, predvsem pa strašno sredstvo političnega umora mesta v republiki in demokraciji.« — Izvrševalni Gdbor krščanskosocialne stranke pa je sklenil resolucijo, v kateri pravi: »Izvrševalni odbor krščanskosocialne stranko apelira na celokupno prebivalstvo, noj se nc da zapeljati do metod političnega boja, kojih zadnji argument je revolver. Taka borba ee more končati le s pogubo nas vseh. Vsakemu človeku in stranki je svobodno, da ia svoje ideale nastopi z vso odločnost-
jo, nihče ji ne sme kratiti svobode besede, toda vsak človek in vsaka stranka je napram celokupnemu narodu in domovini dolžna, da spoštuje politično propričanje drugega in svetost človeškega življenja.« — Tako govore in pišejo ob žalostnih pojavih sodobne moralne in politične krize drugod, kako pa piše naše slovensko demokratsko časopisje?...
Ironija usode, Sokolski starosta GangI jc v svojem predvčerajšnjem nagrobnem govoru na precej ordinaren način ob« meiaval delavstvo. Ko je ta gospod kandidiral za poslanca in bil z delavskimi glasovi opetovano izvoljen, je govoril delavstvu drugače, no, sedaj ko je postal dvorni svetnik je pa pokazal tudi drugo plat. To je hvaležnost »naprednjaštva«, ki se potem še čudi, da mu vsaj pretežna večina delavstva noče več kulukovati.
Tempora mutantur. »Jutrovski« kan» didat za mestno arhivarstvo in prevajalec večine najostudnejših šundromanov, ki so izšli v slovenščini, g. Vladimir Levstik, je pred nekaj leti v »Naših zapiskih« precej drugačne sonete pel nego jih poje zadnja, leta.
Najnovejši orjunaš je baje g. Vladislav Fabjančič ... Komentarja menda ni treba.
Sedež ima Orjuna v »Učiteljski tiskarni« ... Tudi k temu menda komentarja ni treba.
Radovedni smo, na koliko bodo obsojeni ubijalci orjunašev in na koliko morilci delavcev. Stritofov slučaj še ni pozabljen.
Orjuna in sodišče. Iz Škofje Loke smo dobili dopis, da tamošnji sodnik neki Ba-tista običajno tudi v sodni dvorani med razpravami nosi v gumbnici orjunaški znak. Ali mar hoče ta sodnik s takim obnašanjem prepričati stranke o svoji objektivnosti?
iwi
Stari trg pri Ložu. Kakšno zaupanje uživa SLS, stranka dela, roda in poštenja, med našim ljudstvom, 60 pokazale v nedeljo, to je |1. junija občinske volitve pri nas. Dasi ni bilo od naše strani nikake prave agitacije, a JDS — ali kakor so si nadeli bolj lepo in vabljivo firmo Gospodarska lista — je napela vse sile, pripeljala na volišče takorekoč zadnjega svojega somišljenika, a od SLS, ki je bila vsled sigurnosti popolne zmage, je manjkalo polovico volivcev, vendar je izid volitev porazen in glasen memento za preživelo in skrahirano JDS. Gospodje okoli »Gospodarske liste« so si bili svesti, da ne vži-vajo zaupanja ljudstva. Zato so postavili v kandidatno listo najbolj vplivne svoje pristaše, da bi se vsaj ti rešili, na prva mesta: k la Kovač, Benčina, Vilar et consortes. Ti trije gospodje imajo res moč, da vplivajo na marsikoga, ki je odvisen od njih milosti, vendar so propadli na celi črti, da njih stranka nima danes nobenega vpliva pri občinski upravi, ltazumemo, da sta si v prvi vrsti prva dva gospoda želela zlesti na županski stolček, da bi imela poleg drugih lepih titlnov še župansko čast, vendar je usoda kruta; kar. si človek najbolj želi, to se mu najčešče ne izpolni. Izid volitev je bil sledeči: Glasovalo je vsega skupaj 528 volivcev. SLS je dobila 364 glasov, in ji pripade 17 odbornikov, Kmetijsko-de. lavska zveza 40 glasov 2 odbornika, demokrat-ska Gospodarska lista, lista bogatašev 124 glasov in 6 odbornikov. Dobili sta pa zadnji 2 listi vsaka po enega odbornika le potom ostanka. Sedaj naj pa še kriči JDS, da SLS propada, da je edino zveličavna stranka JDS, stranka korupcije, nasilja in nepoštenja, toda mi pravimo: Dejanja govore!
—	Statistika avtonomnih doklad. Finančna delegacija objavi v štev. 50 Uradnega lista z dne 5. t. m. dodatek k Statistiki avtonomnih doklad, iz katerega so razvidni zneski, ki so bili za posamezne zastope za leti 1922 in 1923 predpisani na dokladah, dočim so bili v prvotni statistiki izkazani samo odstotki. Obe objavi skupaj nudita torej popolno sliko statistike avtonomnih doklad. V celi Sloveniji jo znašala odmerila podstava doklad (državni davek) za leto 1922 Din 8,495.838.—, za leto 1923. Din 11,073.283, celokupna vsota predpisanih doklad pa za leto 1922 Din 18,335.807, za leto 1923 pa Din 32,081.421.
—	Franjo IIorvat-Kiš umrl. Dne 3. t. m. je v Zagrebu umrl hrvatski pisatelj in tajnik medicinske fakultete Franjo Horvat-Kiš.
—	Smrtna nesreča. V nedeljo, 1. t. m. je pri izvrševanju svojega poklica v Motliki smrtno ponesrečil zavirač Prane Kos, rodom iz Idrije. Skočil je na vlak k zavori, pri tem pa
i mu jo zdrsnilo, padel je pod vlak in bil v hipu
I mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico v Metliki. Pokojnik je bil splošno priljubljen, kar jc pokazal njegov pogreb v torek 3. t. m. Prijazni Mctličani so pokojniku poklonili obilico cvetja in vencev, nesrečnega tovariša pa so spremili na zadnji poti tovariši-žolezničarji in mu pođ vodstvom g. postajenačelnika Rožanca iz Črnomlja zapeli ganljive žalostinke. Poslovil pa se je v ginljivcm govoru od pokojnika vrli g, Ljubič. Posebna zahvala gre g. postajenačel-niku iz Metliko g. Mihajloviču, ki je bil pri žal-
nem sprevodu navzoč in je veliko pripomogel, da se jo pogrebna slovesnost najdostojneje izvršila. Vsakemu in vsem v imenu žalujočih ostalih najiskrenojša zahvala, pokojniku pa svetila večna luč.
—	Konferenca iasniikih agencij. Te dni Se vrši v Bernu konferenca velikih evropskih časniških agencij (Havas, Reuter, Štefani, iWolf itd.), ki tvorijo lastno zvezo. Konferenca razpravlja in sklepa o izpopolnitvi medsebojne poročevalske službe, o čim izdatnejšem izkoriščanju radiotelegiafije in radiotelefonije v poročevalske svrhe in o predlogih za mednarodno zakonodajo o uporabi teh dveh najmodernejših poročevalskih sredstvih. Naš državni tiskovni urad zastopa ravnatelj tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu Miloš Ivkovič.
—	Promocija. V soboto dne 31. maja je 6tl na vseučilišču v Gradcu g. Otmar Oblak iz Logatca proglašen za doktorja vsega zdravilstva.
—	Kongres jugoslovanskih živinozdrav-likov ▼ SuboticL Jugoslovansko veterinarsko udruženje bo imelo dne 7., 8. !n 9. junija t L t Subotici svoj 3. redni zbor, na katerem bo poleg rednih društvenih zadev tudi nekoliko strokovnih predavanj. Udeležniki si naj kupijo pri odhodu celo vozovnico, ki jim vc-lia tudi za po vrat ek.
—	Načrti za zgradbo centralnega zavarovalnega urada v Zagrebu. Načrtnega natečaja ra zgradbo centralnega zavarovalnega urada v Zagrebu se je udeležilo 31 konkurentov. Ju-ry je prisodila prvo nagrado v znesku 30.000 Din arhitektu Rudolfu Lubinskemu v Zagrebu, drugo nagrado v znesku 25.000 Din arhitektu Oskarju Jenlcotu v Zagrebu in Alojziju Lovrenčiču v Ljubljani, tretjo nagrado pa profesorjema Radu Kregarju in Vladimirju Šubicu v Ljubljani.
—	Zagrebške uradniške organizacije pristopile centralnim zvezam v Dulgradu. V zadnjem času so razne zagrebške uradniške organizacije pristopile odnosuim centralnim zvezam v Belgradu. V Zvezo uradnikov z visokošolskim študijem je pristopilo med drugim udruženje konceptnih uradnikov Hrvatske in Slavonije ter udruženje visokošolskih adjunktov in asistentov v Zagrebu.
—	Javna telovadba srednješolske mladino v Zagrebu. Dne pLO., v slučaju slabega vremena 11. ali 12. t. m., priredi moška mladina vseh srednjih šol v Zagrebu javno skupno • telovadbo.
—	Dvojna Izdaja »Graier Volkshlatta«. 2 začetkom tekočega meseca izhaja krščan-sko-socialni list >Grazer Volksblatk tudi v večerni Ldaji pod naslovom »6-Uhr-Blatt«. .Večerni list prinaša tudi ilustracije.
—	Donava podira nasipe. Pri Bogojevu Je te dni nanovo narasla Donava podria pet metrov široki drugi nasip v dolžini 2 km in preplavila obsežne dele bližnjega ozemlja. Odnesla je tndi železnišk; nasip v širini 200 m. iV Bogojevu je večino hiš zalila voda. Da je hiogla voda zopet odteči, so morali severno od Bogojeva razstreliti nasip. Voda je nato Upadla za 1.70 m ter je bilo s tem več občin obvarovanih povodnji. Pri nasipnih delih je vodovje potegnilo za seboj dva vojaka, ki jih niso mogli več rešiti.
—- Lakota v Podonavju. Kakor poročajo Iz Novega Sada, so živila v pokrajinah, kjer јје pustošila povodenj, domalega pošla in je lakota na durih. Pomoč mora priti nemudoma, drugače bodo žrtve iežke.
—	Tovarna za škrob pogrela. Tovarna za Škrob pri Pančevu je popolnoma pogorela. Škoda je velika.
—	Razbojnik Čaruga pred sodiščem. Na razpravi dne 2. t. m. je bila zaslišana kot priča vdova nadlogarja v Tompojevcih Štefanija Pirkmayer. ZaKlišavanje je potekalo zelo pretresljivo. Gospa nosi desno roko še vedno v obvezi, zato je prisegla z levo roko. Nato jt opieovala dogodke strašne noči, ko je nenadoma stopil v jedilnico s orožnik« in napovedal njenemu možu aretacijo. Istočasno ga je pa že tudi z revolverjem udaril po glavi. Takoj nato je počil strel in njen mož se je smrtno zadet zgrudil na tla. V smrtnem strahu je gospa segla po svojem otroku, a tedaj je počil drugi strel, ki jo je zadel v desno roko. Nato se je začelo divje streljanje. Dasi je močno krvavela, je vzela ključe od omare in jih dala poglavarju з besedami: >Vzemite nam vse, samo ne usmrtite nas, saj nismo nikomur ničesar zalega storili!« — V Čarugi priča prepozna roparskega vodjo. Čaruga pravi, da je sicer bil v Tompojevcih, da pa ni on ustrelil nadlogarja. Priča bolestno vzklikne: »Kdo pa je potem ustrelil mojega moža? Zakaj ne poveste, kdo je morilec? Imel je ženo in otroka. Zakaj ste ga umorili? Dali smo vam vse in mogli bi nam'bili prizanestik Dalje izpove priča, da so roparji skušali pregovoriti Čarugo, naj ne strelja več, a ni pomagalo. Pričo vedno znova oblivajo solze in ihte zakliče: ■>Če bi bili vsaj mojemu možu prizanesli !« Čaruga vstrajno in strastno taji, da bi bil ustrelil Pirkmayerja ia pravi, da je v preiskavi ta čin priznal le iz strahu pred batinami.
Nato pride na vrsto priča Marija Kristek iz Ostrošincev, katere očeta so roparji ubili in oropali. Čarugo priča spozna. V popoldanski razpravi se je zaslišavanje nadaljevalo.
—	Razmesarjeno truplo v Donavi. Te dni So pri rumunskem kopališču potegnili iz vode Vse razmesarjeno moško truplo. Policija je takoj uvedla preiskavo. Po vsej priliki gre za žrtev roDarskega tnnora.
—	Pobegnila sta iz strahu pred nastopom kazni, ker sta bila obsojena radi javnega nasilja in sicer prvi na 10, drugi pa na 6 mesecev ječe. Martin Gostinčar, pos. sin, po domače »Borinčev«, že 6 krat radi tatvine kaznovan, iz Zgornejga Kašlja, in pa 5 krat pred-kaznovani France Cimerman, po domače »Vr-bovčev« iz Dev. Marije v Polju.
—	Kongres vojno-državnih mojstrov. Osrednji odbor Udruženja vojno-državnih mojstrov sklicuje pni kongres udruženja na 14., 16. in 16. t. m. v Belgrad. Kongres se bo pečal z zgolj gospodarskimi vprašanji.
—	Nova železnica v črni gori. V Nikšiču se je osnoval odbor, ki nemudoma začne z deli za zgradbo ozkotirne železnice Trebnje— Nikšič—Podgorica. Nova železnica bo v zvezi s progo Bar—Vir—Skadersko jezero—Plev-nica—Podgorica.
—	Proli nelojalni trgovini. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava prepovedati kuponski sistem, to je prodajo obleke, obuval itd. nn kupone kot nelojalno trgovino.
—	Vihar na ženskem kongresu v Sarajevu. Poročila iz Sarajeva javljajo o viharnem poteku ženskega kongresa, ki se je otvoril 1. t. m. Do viharja je došlo pri vprašanju o izpremembi praviL Velik del delegatinj je predlagal, da se sedanji centralizem v ženskem savezu razbije in uprava porazdeli na tri središča. Belgrad, Zagreb in Ljubljano; tudi bosensko ženstvo zahteva lastno središče v Sarajevu. Centralistke so zagovarjale edinstveno središče v Belgradu. Vihar je bil silen ter ni prišlo do nikakega sklepa. Zaenkrat ostane torej »vse pri starem«. Belgrad ostane edino središče. — Ta potek ženskega kongresa je prav zanimiv, ker kaže, da se celo libe-ralno-nacionalistično ženstvo punta proti bel-grajskemu centralizmu, ki ni znosen ne has-novit niti v ozlrih mejah kulturne organizacije enomiselnega liberalno-nacionalističnega ženstva.
p Slovenska poslanca ob otvoritvi rimskega parlamenta. Poslanec dr. E. Besednjak pri-občuje v »Goriški Straži« dne 2. junija t. L poročilo o otvoritveni seji rimskega parlamenta. Pravi, da sta se pred sejo na hodniku v parlamentu srečala z dr. Wilfanom. Povedal je dr. \Vilfanu, da je Anton štancar umrl iu da so ga pokopali v Šturijah. Predlagal jo dr. Wilianu, da naj bi oba jugoslovanska poslanca v znamenje žalosti izostala od slavnostne seje. po daljšem razmotrivanju sta se z dr. Wilfa-dom domenila, da pojde dr. Wilfan k seji, dr. Besednjak pa da izostane. S teni naj bi se z ene strani izpričalo žalovanje nad smrtjo goriškega političnega mučenika, z druge strani pa bi vzeli nasprotnikom iz rok orožje, da jugoslovanska zastopnika demonstrirata proti državi. Tako se je tudi zgodilo: dr. Besednjak je od slavnostne seje izostal. — Koncem svojega pisma poroča posl. Besednjak, da je med sejo, na kateri je bil prisegel, govoril z ministrskim predsednikom Mussolinijem in ga prosil za pogovor. Mussolini je v pogovor privoli1 in ga določil za tek. teden.
p Dr. Faidutti. Italijanska vlada je preklicala odredbo, s katero je bil L 1019 odstavljen stolni prošt goriški msgr. Alojzij dr. Faidutti.
k Koroški deželni zbor. Dne 3. L m. popoldne se je sešel koroški deželni zbor. Predsednik dr. Fattruger se je uvodoma v imenu deželnega zbora izrekel državnemu kanclerju dr. Seiplu povodom atentata iskreno sočustvovanje in željo, da čim preje ozdravi. Nato je prišel na vrsto zakonski načrt o javnem skrbstvu za hiralce. Glasom načrta pripada uprava javnih hiralnic deželi, plačilo oskrbovalnih stroškov pa občinam. Hiralci, ki so za svojo okolico nevarni, se morejo tudi proti njihovi volji spraviti v zavod. Zakon je bil sprejet.
štajerske tmice.
š P, a mariborskim naročnikom. Počenši z današnjim dnem se dostavlja »Slovenec« vsem naročnikom v Mariboru na dom takoj po dohodu jutranjega ljubljanskega vlaka. Лко bi se prvi ali drugi dan pri dostavi lista pripetila kaka neljuba zamuda, naj jo izvolijo cenj. naročniki oprostiti. Zagotavljamo jih, da bodo tekom par dni odstranjene vse event. nepravilnosti. V vseh zadevali glede našega lista naj se naši cenj. naročniki obračajo naravnost na našo podružnico na Aleksandrovi cesti št. 6 (tajništvo SLS).
š Grožnje Orjune. Po Mariboru so 2. in 3. junija hodili Orjunci od hiše do hiše ter so zahtevali, da morajo vsi hišni lastniki razobesiti črne zastave. Grozili so, da kdor ne bo razobesil zastave, bo čutil posledice. Nekateri Nemci so res razobesili zastave. Ali je s tem orjunaška ideja kaj profilirala, je drugo vprašanje. — Na magistratu so črno zastavo dali socialisti odstraniti.
š Duhovniške spremembo. Iz Slov. Bistrice je prestavljen na prvo kaplansko mesto v Šmarje pri Jelšah g. Fr. Strmšek, v Slov. Bistrico pa g. Št Štiper iz Ljubnega.
š Nevihta s točo v mariborski okolici. V pondeljek, 3. t. m. je popoldan razsajala nad Mariborom in okolico huda nevihta, tekom katere je v nekaterih krajih paaaia toča. Velikansko škodo je napravila toča na Ptujskem
polju, dočim je Dravska dolina manj prizadeta.
s Strela ubila dve deklici. Pri sv. Ani ua Krembergu se je pripetila te dni usodna nesreča. Pred bližajočo nevihto so hitela tri dekleta iz gozda, kjer so grabile listje, proti domu. Med potjo je v trenutku, ko so začeli peti neko pesem, udari med nje strela. Neka Lor-ber je ostala na mestu mrtva, druga je umrla čez nekaj časa, tretja pa bo ostala najbrž pri življenju.
Ljubljanske novice.
lj Inventar na mestnem liceju. Občinski svetnik g. Janko Jeglič jo vložil na občinski svet naslednji samostojni predlog: »Predlagam ,da gospod župan naroči sestaviti takoj vos inventar na mestnem liceju. Znano je, da omenjeni zavod obstoji že mnogo let, toda dosedaj brez vsakega inventarnega seznama. S knjigovodstvenega stališča je popolnoma napačno, da taka institucija, kakor je mestni licej, nima urejenih inventarnih seznamov; pa tudi juridična in gospodarska zahteva je, da so inventarni seznami v popolnem redu. Na podlagi navedenega se naproša gospod župan, da ukrene potrebno za takojšnjo sestavo inventarja na mestnem liceju ter stavi g. ravnatelja Juga na odgovornost, eventuelno v disciplinarno preiskavo radi zanemarjanja službenih dolžnosti kljub danemu naročilu.«
lj Igrišče v Tivoliju. Občinski svetnik g. Jože Pire je stavil na g. župana dr. Periča sledečo interpelacijo: »Najljubši sprehod za Ljubljančane je Tivoli. Tja zahajajo radi tudi otroci. Doma nimajo vrtov, zelenih trat, zato bi se radi malo poigrali po travi. Pa gorje, če skoči otrok s poti in hoče utrgati rožico. Stražnik je takoj pri njem. Res, ganiti se otrok ne sme. Kontumac je odpravljen, kužki lahko svobodno letajo, otroci ne smejo; zato bi jih morale mamice in pestunje voditi na vrvicah. Ali res ljubljansko mesto ne zmore toliko, da bi prepustilo otrokom majhen prostorček, seveda brezplačno? O tem predmetu je bil baje že razgovor v mestni hiši; toda mesto otrok so postali deležni trate športniki. V Ljubljani imamo društvo' za varstvo živali; prav, naj bo! Ustanovimo še društvo za varstvo otrok! To društvo naj poskrbi s svojim drezanjem otrokom trato, da bodo po njej skakali, se igrali, peli in kričali; za matere in pestunje pa postavite okrog klopi, da bodo otroke nadzorovale. Prosim gospoda župana, ali je voljan v tem oziru vse potrebno ukreniti, da se del Tivolija odpre našim otrokom.«
lj Smrtca kosa. Dne 3. junija jc umrla g. Marija Turk, soproga bločnega sluge juž. žel.; pogreb bo danes ob 4. iz splošne bolnišnice. Sv. maša zadušnica za pokojnico bo jutri, v petek ob 7. zjutraj pri sv. Petru. Blag ji spomin!
lj Po kvalifikaciji na nevo nastavljenega magistratnega uradništva izprašuje »Slov. narod«. Naj navede enega samega uradnika, ki je bil sprejet brez predpisane kvalifikacije. Dovolimo si pa vprašati, kako kvalifikacijo ima »Jutrov« sourednik Govekar za skupino A. in nešteti drugi.
lj Zvonenje pri sv. Joielu. »Slovenski Narod« je velik sovražnik cerkvenega zvonenja, posebno pa mu je na poti zvonenje iz zvonika cerkve sv. Jožefa. Človek bi mislil, da se »Narodu« smilijo ušesa nervoznih ali bolnih in počitka željnih ljudi, toda temu ni tako. Kakor smo namreč izvedeli, se iz cerkve sv. Jožefa ne zvoni nič drugače kakor iz vseh drugih ljubljanskih cerkva. Čisto izmišljeno je, da bi se zvonilo vsak dan zjutraj že od 3 in do pozne noči, kakor trdi »Slovenski Narod«, marveč se zvoni k sv. mašam in večernicam ob istem času iu enako dolgo kakor je običaj po vseh drugih cerkvah; kar se pa tiče tega, kolikokrat se zvoni, se mora reči, da se zvoni manjkrat kot drugod, ker je v cerkvi sv. Jožefa, ki ni farna, naravno menj opravil kot drugod. »Slovenski Narod« je čisto navadno nasedel ljudem, ki zavidajo g. Antonu Jurcu, krojaču na Poljanski cesti, ki hodi zvonit za praznike, no da bi za to imel kakšne plače niti pošilja svojo ženo v samostan s piskrčkom, kakor piše »Narod«. G. Jarc po pravici označuje anonimnega notičarja v »Narodu« kot navadnega lažnika.
lj Umrla je na posledici poškodb, ki jih je dobila ob bregu Gradaščice na Glincah, 60 letna vdova Ivana Lukežič, na katero je padla velika vrba, ki jo je podrl veter. 2ena je umrla v bolnici iu zapušča 3 nepreskrbljene otroke.
lj Ljubljanski trg je bil včeraj dobro založen z razno zelenjavo in drugimi domačimi pridelki. Nova čebula, 3 kosi 5 kron, kg fižola po 120—160 K, domač grah po 40 K kg, krompir po 10 K, solata, uvožena, jako lepa po 30 K, domača po 4—8 in 10 K. Na trgu je bilo že tudi precej gob, bile pa so tudi precej drage, in sicer kg po 100 K, vendar pa niso bile posebno lepe. Tudi domačih jagod jc bilo dosti, in sicer po 30 K liter.
lj Mestna hranilnica ljubljanska ua bin-koštno soboto ne uraduje.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Lukežič, dninaric2, 51 let. — Josip Ocvirk, mesar, 34 let. — Fran Plut, sin kovinskega strugarja, 2 leti.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 25. do 31. maju 1924 jo bilo v Ljubljani rojenih 26, umrlo pa je v tem času 38 oseb, od tega 15 tujcev. Vzrok smrti v 2 slučajih živlieuska slabost, v 6 jetika, v 1 pljučnica,
v 1 škrlalica, v 2 zastrupljen je rane, v 1 drugo nalezljive bolezni, v 1 možganska kapj ostalo drugi naravni smrtni vzrokL
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani Od 25, do 31. maja je bil v Ljubljani naznanjen t slučaj trebušnega legarja, 1 griže, ! dušlji-vega kašlja.
lj Vlom v Mostah. Pri gostilničarju in poi sestniku Francetu Černetu v Mostah so vlomili neznani vlomilci v skladišče na dvorišču. Razbili so okno in so odnesli 2 vreči klobas in domače salame v skupni vrednosti 6000 dinarjev.
Naznanila-
Stolna prosveta ima danes v Četrtek ob pol 9 zvečer sejo v Jugoslovanski tiskarni. —< Predsednik,
Občni zbor orkestralnega društva Gla* sbene Matice se vrši v sredo, dne 11. t, m. ob 8. uri zvečer v Glasbeni Matici. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika in blagaj-i nika, sprememba poslovnika, volitve in slu* čajnosti.
Glasbena Čitalnica ima redni občni zbof v petek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Glasbeni Matici z običajnim dnevnim redom.
Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljeni se vrši v pondeljek, dne 16. junija ob 8zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnevni red: Otvoritev po predsedniku, poro* čilo tajnika, poročilo blagajnika, razgovor a bodočem društvenem delovanju in slučajnosti.
Gasilno društvo v Gorenjah pri Rečici ob Paki postavi letos nov stolp in si nabavi novo zastavo. Slovesna blagoslov vitev iste bode 21. septembra 1924 s sv. тач šo na prostem tik postajališča Paška vas. Vabimo, da se prijavite na prireditev ter ob-: enem prosimo male podpore za nabavo zastave. Vsak še tako majhen dar dobrodošel. Kdor pa daruje do 15. julija 100 Din in več, se mu naroči žebelj, katerega pribije lahko v drog zastave na dan blagoslovitve. Vse prk jave in darove sprejema podnačelnik Drago-tin Korošec, Gorenje, Rečica ob Paki.
Prosveta.
pr Edina slovenska skladba, ki se bo pela na koncertu »Ljubljane« v ponedeljek dno 16. t. m., je Kimovčev »Tebe B o a ga hvalimo«, slovenski Te Deum, kakor so bo po novem obredniku pel po naših cerkvah ob svečanih zahvalnih pobožnostih. To najnovejše večje slovensko glasbeno delo je zgrajeno v nekoliko večjih izmerah, vendar je popolnoma umerjeno za liturgično uporabo. Mogočna skladba je pisana za mešani zbor in orgle, mišljen je pa zraven še veliki orkester. Posvečena je lavantinskemu knezu in škofu dr. Andreju Karlinu. J
pr Slovenski koncert v Trstn. Na binkoštnO nedeljo priredi pevski zbor Zveze slovenskega učitelistva v Trstu koncert Sodeluje tudi oper-ni pevec Josip Rijavec.
Cerkveni vestnik.
c Križanska Moška in mladeniška Mariji« na družba ima v nedeljo, dne 15. junija božje-potni izlet v Repnje pri Vodicah. Prijave za obed se morajo oddati do binkoštne sobote opoldne, za voz (tja hi nazaj 30 Din za osebo) pa do 12. junija v Križankah ali pri upravi »Slovenca«. Prijatelji in somišljeniki dobro došlil
c Nočnim častilcem presv. Rcšnjega Te* lesa 6e naznanja, da je nocoj redna mesečna molitvena ura. Molila sc bo 27. ura: Za sveti binkoštni praznik. Uljudno vabimo k obilni udeležbi.
Dijaški vestnik. Г
d Komenda - Cerklje. Na binkoŠtno so« boto dne 7. junija ob 3. popoldne se vrSi sestanek katoliško mislečega dijaštva komenske in cerkljanske fare v Društvenem domu v Komendi. Dolžnost vsakega kat. dijaka je, da se udeleži tega sestanka.
d Izlet na Vrhniko. V nedeljo 8. t m. priredi »Zarja« izlet na Vrhniko. Iz Ljubljane se odpeljemo z vlakom, ki pelje ob 13.25 na Vrhniko. Na Vrhniki si ogledamo Cankarjev klanec in mesarjeve klade, nate pa gremo skozi Močihiik, Mirke ob izvirkih Ljubljanice v Verd, kjer se udeležimo prireditve tamošnjega orlovskega odseka na nje. govem novem stadionu tik. ob največjem izvir, ku Ljubljanice. V Ljubljano se odpeljemo i izletniškim vlakom ob 20.45, kamor dospemo ob četrt na devet. Ker so taki izleti zelo važni za medsebojno spoznavanje članov, še bolj važni pa za spoznavanje članov s starešinami, želi odbor, da se izleta udeleže prav vsi tovariši, kakor tudi gg. starešine.
Orfiovskf vestnik.
Prireditev v Verdu pri Vrhniki. Za nedeljsko prireditev so vse predpriprave izvršene. Novi Stadion v dolini Matjaževki je popolnoma dograjen za telovadbo, po bregovih pa stoje lični paviljoni, zgrajeni po narodnih motivih. Presenečal bo tudi nad vse impozan-ten vhod v dolino, v katero se pride z ene strani popolnoma po ravnem, vse druge strani so pa ▼ strmem polkrogu okoli arene. Odsek bo postavil svoje vrste na vseh štirih orodjih in pri lahki atletiki. Udeležniki iz Ljubljane imajo zelo ugodne žel. zveze na Vrhniko ali pn po juž. žeJe/.enici na Verd. Euake zveze so za nazaj.
Gospodarstvo«
Naš izvoz v aprilu.
Pred par dnevi smo objavili splošne podatke o našem izvozu v mesecu aprilu letos. Sedaj poiobčuje generalna direkcija carin natančnejše številke, katere tukaj priobčujemo.
Medtem ko se je lansko leto meseca aprila izvozilo blaga iz naše države 216.068 ton v vrednosti 489 milijonov 407.442 dinarjev, jo letos v mesecu aprilu dosegel izvoz 260.920 ton za 726 milijonov 294.276 dinarjev. Pri tem je treba upoštevali ludi dejstvo, da je bila vrednost dinarja v mesecu aprilu letos večja kakor v aprilu lani, kar pomeni, da je izvoz ne samo po teži, ampak tudi po vrednosti realno vzeto napredoval. Gotovo je, da je treba povečanju izvoza pripisovati znaten delež pri izboljšanju naše valute. Pričakovati jo, — po dosedanjih rezultatih sodeč in v slučaju ugodne letine —, da bo naš izvoz v tekočem letu dosegel višino 10 milijard dinarjev.
Glavni izvozni predmeti v aprilu letos je bil stavbni les, katerega se je izvozilo 85 tisoč 35j ton za 136.6 milijonov dinarjev. Potem slede: jajca 2567 ton za 74.4 milijonov dinarjev; surov baker 1001 tona za 54.9 milijonov dinarjev; koža od divjačine 66 ton za 54.5 milijonov dinarjev; goveda 12.516 glav za 52.6 milijona dinarjev; koruza 15.918 ton za 41.4 milijonov dinarjev itd. Skupno za mescc april se je izvozilo 252.049 ton v vrednosti 625 milijonov 665.736 dinarjev raznega blaga iu 81 tisoč 240 glav živne za 99 milijonov 628.540 dinarjev. Obenem moramo ugotoviti, da je naša statistika zunanje trgovine nepopolna. V zadnjih časih prihaja sicer izvozna statistika dokaj redno in tudi kmalu (seveda pri nas) nimamo pa še uvozne statistike. Menda mislijo v Belgradu, da so v celi državi sami kramarji, ki nikoli ne berejo časopisja in ljudje, ki ne vedo, kako velikega pomena je točna in hitra statistika.
* * *
g Revizija kreditov Narodno banke. Zadnje dni so se mudili v Belgradu upravitelji filijalk Narodne banke v svrho revizije kreditov Narodne banke. Konstatiralo se je, da odbor ne bo podelil novih rednih kreditov naši trgovini in industriji, ker je tozadevni kontingent že izčrpan. Pač pa opozarjamo naše izvoznike, da dobe lahko 3—6 mesečne sezonske kredite, za kctera naj blagovolijo vložili tozadevne prošnje. V to svrho ima Narodna banka na razpolago 170 miljonov dinarjev.
g Obfni zbor ljubljanske borze. II. izredni občni zbor Ljubljanske borze za robo in vrednote, z že objavljenim dnevnim redom re trši 6. junija 1924 ob 17. uri v borznih prostorih. Občni zbor je sklepčen neglede na šte-'ilo borznih članov.
g Dobava gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 24. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje količine desk itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
g Gospodarska konferenca v Padovi. — Predsedništvo trgovskoobrtniških zbornic treh Benečij in Italijansko-jugoslovenska trgovska zbornica v Rimu, priredita ob priliki Mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, v sporazumu z drugimi gospodarskimi ustanovami i Upravo mednarodnega vzorčnega sejma v Padovi, konferenco jugoslovenskih trgovskih in obrtniških zbornic in zbornic treh Benečij. Na konferenci, ki se vrši dne 14. t. m. in naslednje dni se bo razpravljalo o prometnih, carinskih, bančnih vprašanjih, o medsebojni informacijski službi in o ra-nih drugih vpraša-
njih, ki se tičejo pospeševanja medsebojnih gospodarskih odnošajcv. Po konferenci ве bodo vršili tudi sestanki naših in italijanskih trgovcev in indut' -ijcev. Želeti bi bilo, da se sestanka udeležijo v t večjem številu iudl zastopnic '«ih peri ovnih krogov. Zbornica prosi vse interesente, Ju se nameravjo udeležiti sestankov v Padovi, da ji naznanijo to do 10. t. n. Obenem so opozarja, da imajo jugoslovanski posolnilu velesejma v 1'acovi, ki se vrši od 5. do 19. t. m. 50 odstotni popust na pristojbinah za itadjanski vizum in znatno znižanje na italijanskih železnicah. Tudi jo dovolila naša že'ezniška uprava posetnikom velesjma vozne karte za polovično cono.
g Stednja v Ita. ..uliiani so kakor znano varčen narod. Hranilne vi o;, pri italijanskih poštnih hranilnicah »i znašalo kotaam lela 1923. 8972 miljonov lir; vloge pii navad nih hranilnicah so dosegle 31. decembra 1023 10.570 miljonov lir; vloge " zalagalnicah so znašale, koncem lanskega lela 680 milijonov lir. Skupno so torej znašale vloge 31. decembra lani 20 milijard 238 milijonov lir in so se tekom leta 1923 povišale za 1 milijardo 196 milijonov lir.
g Emisijsko banke v Italiji. V Italiji obstojajo tri emisijske banke, katerih obtok bankovcev je znašal 31. decembra 1923 .17. milijard 246.5 milijonov lir. Od tega skupnega obtoka odpade na Ilanco d Jtalia 12 milijard 867.7 milijonov lir, na Banco di Napoli 3 milijarde 570.2 milijona lir in na Banco di Si-
cilia —--
g Padec cen nn tržaškem sladkornem trgu. Kakor posnemamo iz poročila »Unite rappresenlanze zuccheri« v Trstu, so zadnje dni na tržaškem sladkornem trgu cene sladkorju znatno padlo. Vendar ni bilo preobilice blaga na trgu.
g Polom volike dunajske tovarne ia vijake. Velika dunajska tovarna za vijake M. BartelmuB & Josef Siebez, Dunaj ja ustavila svojo izplačila. Tvrdka je zaprosila poravnalno postopanje.
g Produkcija vina v Franciji. Lansko leto so je produciralo v Franciji 56 milijonov 982.933 hI vina. Uvozilo se je leta 1923 8 milijonov 104.000 hI, izvozilo pa 1 milijon 503.000 hektolitrov. Uvažajo se navadna vina, izvažajo ве večinoma vina najfinejših vrst.
g Proti devizni špekulaciji v Avstriji. — V pondeljek je državni komisar na dunajski borzi pozval k sebi vse komisijonarje in posredovalce trgovine z devizami in jim sporočil, da je v bodoče finančno ministrstvo prepovedalo vsako špekulacijo z devizami in valutami. Tisli, ki se pregrešijo zoper to prepoved, bodo izključeni od trgovine z devizami in valutami. Med bcrajanci vlada vsled tega veliko razburjenje.
Bolečine v želodcu, motene prebave, zdravijo zelo usnešno Markove kapljice iz Meotne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
Ljubljanska porota.
Obsojen vlomilec. Jernej Ambrožič, doma iz Gorij, proti kateremu sa je predvčerajšnja obravnava preložila na včeraj zjutraj in sicer zato, ker ni prišla priča Cuznarjeva iz Save ni bil včeraj zjutraj več tako dobro razpoložen kot prejšnji dan. Priča Cuznarjeva je res prišla in je bila takoj zaslišana. Na vprašanje, če je obtoženec res kupil pri njej srajco in samoveznico, je izjavila, da se na tega človeka prav nič ач spomni in ga tudi ne pozna. Skuša! jo je Ambrožič na vse možne načine
pripraviti do spomina, kot je dejal, in ji je pravil celo, kaj sta govorila, in da mu je podarila takrat celo en svinčnik. Toda vse zaman, deklo ga ne pozna. Drž, pravdnik jc povdarjal, da Je obtoženec skrajno prefrigan in da jc svoj zagovor sicer tehnično dobro prikrojil, vendar pa taki zagovori, kot je njegov konlrabantar »Gu3lel«, o katerem je pravil, da sta tihotapila saharin, navadno ne drže, ker so take osebe običajno naravnost izmišljene in jih ne najdejo. Cela dogodba s saharinom tudi ne bo resnična, ker je tudi v Nem, Avstriji za saharin monopol in se dobavlja le iz Švice. Tudi je jako težko verjeti, da bi bil obtoženec v mariborski jetnišnici prihranil na hrani in s tem, da je prodajal kruh, čer. 500 kron. — Ambrožič je bil aretiran no. ovadbo Noča iz Most, kateremu je prodal dve puški, ki sta bili ukradeni pri Ja-nu v Gorjah, No£u se je zdela stvar končno kljub vsem njegovim lažem sumijiva in ga je ovadil. Zagovornik jc povdarjal, da v tem slučaju ni nftbcnih dokazov in da temelji cela obtožnica na samih indicijah, Porotniki so prvo vprašanje glede vloma pri Vinku Jamu v Gorjah soglasno potrdili, zanikali pa so z 9 glasovi vprašanje glede vloma pri Adolfu Starklu na Bledu. Potrdili so z vsemi glasovi tudi vprašanje, d« je postal Ambrožič že tat iz navade, kar ga je silno pokopalo. Potrdili so tudi vprašanji glede nevarnega žuganja in ker je nosil brez dovoljenja samokres. Na podlagi tega pravoreka je bil obsojen Ambrožič na 8 let težke ječe, mora plačati vse stroške in Vinku Janu 10.549 Din odškodnine. Ambrožič je postal silno potrt, ko je čul to sodbo, in je po kratkem molku izjavil, da se bo pritožil, ker je nedolžen.
Predrzen vlom pri Lovšinu v Gradišča. Ob 11, uri se je otvorila druga obravnava, ki je ena najbolj zanimivih v tem zasedanju. Gre namreč za skrajno predrzen in izdaten vlom v gostilni pri Lovšinu na vogalu Ililšer-jeve ulice v Gradišču. — Dolgo časa nt mogla policija dobiti nobene prave sledi, končno pa je izdal enega obtožencev gumb od suknje, ki so ga našli v Lovšinovem stanovanju. In to je bila prva sled, ki je imela dobre uspehe in jc končno odkrila celo družbo, ki je izvršila ta predrzen vlom. V kratkem je policija aretirala ln izročila drž. pravdništvu te-le obtožence, ki so vsi Ljubljančani in sicer: Ivan 5ttar, ločen zobotehnik, njegov brat Lovro Sitar, kontorist — oba Za Gradom, Rihard K e r n c , dimnikarski pomočnik, Tržaška cesta, S k a -p i n Ivan , ključavničar, Gosposvetska cesta in Stanko Jereb, čevljarski pomočnik na Dolenjski cesti. Porotna dvorana je nabito polna. Senatu predseduje sod. nadsvet. dr. K a i s e r , votanta sta sod. svet. K e r š i č in sodnik Kelze, Toži jih državni pravdnik dr. M a s t n j a k , zagovarjajo pa obtožence zagovorniki dr. P e g a n , dr. Š v i g e 1 j, dr. Pire, dr. V o d u š e k Božidar in dr. Stare. Obtoženci nastopajo jako odločno in se vidi vsakemu, da si je svest svojega zagovora, na katerega so vsak zanaša. Obtožnica toži navedene obtožcnce tako-le: Obtoženci so se sestali za Narodnim domom, kjer so se dogovorili, kako izvrše vlom pri Lovšinovi. In kot 1 so se zmenili, so dne 16. marca zvečer tudi storili. Rekli so, okoli 7, ure gremo, ko pridejo abonirani goslje v gostilno večerjat in je stanovanje I.ovšinove gospodinje, ki je v prvem nadstropju, prazno. Skapin je odprl vrata v prvo nadstropje z vitrihom. Za njim je šel Lovro Sitar, kateremu je sledil Stanko Jereb. Ko so prišli do vrat, ki so bile zaprte z Werthheimovo ključavnico, jih je Stanko Jereb enostavno vlomil. Ivan Sitar in R. Kernc pa sta stala, med tem ko so tovariši
pobirali plen, na cesli in sta stražila. Kmalu nato sla prinesla L. Sitar in Skapin veliko lepo zeleno šatuljo in 2 črni šatulji. Plen no nesli h Kerncu, kjer so ga skrili v drvarnico, nakar so odšli mirno v Trpinčevo gostilno pit. Zena je še isti večer ugotovila tatvino« Našla pa je tudi usoden gumb, ki je odkril obtoženca Skapina, kot vlomilca. Vlomilci so odnesli precej bogat plen in sicer 2 zlati ovratni verižici z zlatim in diamantnim obeskom, zlato damsko uro, 4 zlate zapestnice z diamanti, 2 zlati broši, 6 srebrnih kavnih žlic, 36 komadc/v novega jedilnega orodja, večje število drugega jedilnega orodja, dalje 17 srebrn kron, 1 srebrn goldinar in 1 petkron-skl tolar, tako, da znaša glasom obtožnice vrednost ukradenih predmetov 14.254 Din. Kasneje in to šele pri obravnavi je gospa Lov^ Sinova priznala, da se je nekaj predmetov, ki so navedeni v obtožnici, kasneje našlo, tako da se bo ta vsota nekoliko zmanjšala. Zagovor obtožencev je jako različen in zelo zanimiv. Dasi so obtoženci v preiskovalnem zaporu mnogo pisarili med sabo, sc bodrili in poučevali drug drugega v zagovoru, vendar se le niso mogli popolnoma ujedinili. Prvi najmlajši Stanko Jereb, ali kakor so mu rekli tudi »ta tnal«, je namreč 7. vso odločnostjo! cel vlom, tatvino in plačilo, ki ga je prejel, popolnoma jasno in kakor je v obtožnici skoro dobesedno priznal. Za malo se mu je namreč zdelo, da je dobil za ves trud in delo samo 50 Din. Med pripovedovanjem je povedal Jereb jako drastično, da so ga tovariši goljufali. To pa je ugotovil še le drugi dan, ko je bral v časopisih, da jc bilo pri Lovšinu vlomljeno in ko je zvedel koliko je bilo pravzaprav pokradeno. Pravi, da jc bil brez dela, pa je naletel na te »hudirje« in je tako notri pvlel, kar se mu jc slabo splačalo. Na vprašanje, zakaj je on vse povedal in izdal celo družbo, je odgovoril Jereb: Zato, ker so me tako nalarbal in ker nisem glaven krive. Zato sem priznov. —• P r e d s. : Ja, zdaj imajo pa jezo na vas? Jereb : O tist pa ja, se so me še dons grozil. — Vsi ostali obtcienci pa so zaporedoma in z vso odločnostjo tatvino zanikali in so navajali svoj alibi. Obtožemi Ška-pin je trdil, da jc bil t' '.i vočer pod Tivoli in nato v Kino Tivoli, kjer so igrali ;Mesalino«. Tudi zanika osebno znanje z Ivanom Sitarjem in Kerncem. — Jereb: Ni res, vsak naj za svoje dejanje odgovarja, pa jc fertig! Nkar na
I«
Otonani zdravo fa*"©, GgOS^ raba S
/
James Oliver Curwood:	35
Kazan, volčji pss.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Pred njim se je razvijalo veliko kolo. Človek, ki se je približal, bi mislil, da je v norišnici. Hrum je bil naravnost peklenski. Globoki bas moških, visoki glasovi žensk in otrok, teptanje z nogami in blazno smejanje, vse to spremljano od tuljenja stotin psov . . . Kazanu je kar šumelo po ušesih. A divje ga je pekla želja, umešati ee v ta demonski koncert.
Nenadoma se je kolo ustavilo in petje prenehalo. S pomočjo dolgih sulic so možje sneli pečena trupla karibujev in jih položili na tla. Mast se je kar cedila od njih.
V tem trenutku so se vsi veselo tiščali k pečenki, vsak s svojim nožem. Njim pa je sledila tolpa psov, ki je razburjeno bev-skala in lajala. Kazan se ni mogel nič več zadrževati, tekel je v splošno zmedo.
Ravno ko je prišel so pa začeli z dolgimi biči poditi pse nazaj. Poleg Kazana je fetal slučajno velik eskimovski pes in tega je zadel silen udarec z bičem. Žival je hlastnila po biču, a zadela z zobmi Kazana. Trenutek pozneje jo pes že ležal na tleh in Kazan ga je držal za goltanec.
Priskočili so možje in preklinjaje zajeli udrihati po obeh z biči. Ker je bil Ka-fcan zgoraj, so vsi udarci leteli nanj in ga hudo skeleli. Spomnil se je časov, ko ga je trinog-človek mučil. Zarončal je in izpustil svojega nasprotnika.
Ko se je pa dvignil, je zapazil drugega moža, ki se mu je bližal s kcloui. Uda-
ril ga je z njim po hrbtu. Potem se je kol ' znova dvignil. A Kazan se je naglo izmaknil in udarec je priletel ob tla. Ko je možak v tretje dvignil svoj kol, je Kazan poskočil in mu raztrgal s svojimi zobmi vso laket.
»Za božjo voljo k je zavpil mr>žak.
In Kazan je zapazi1, kako se je v temi zasvetila puškina cev. Kot blisk se je umaknil v gozd.
Strel je počil za njim. In nekaj kot žareč ogelj mu je oplazilo bole. Ko je bil daleč proč na varnem, зе je ustavil in si lizal pekočo brazdo, ki mu jo je bila zarezala krogla.
Našel je volkuljo Sivko, ki ga je čakala na istem mestu. Veselo se mu je približala. Spot ji je bil človek vrnil njenega tovariša.
XX. Kazanov sin.
Ramo ob rami sla se obe živali vrnili proti severo-zapadu in veliki hrup je zamrl za njima. Cez več dni sta bili spet nazaj pri močvirju, kjer 6ta imeli brlog za časa velike lakote in kjer sta bili srečali podivjane pse.
Takrat je zemlja počivala pod snegom. Sedaj pa se je vse spremenilo: Solnce je ogrevalo zemljo s svojo pomladansko toploto, vse je zelenelo, vse je bilo oživljeno. Povsod je narava izdihavala skrivnost ljubezni in materinstva.
Volkulja Sivka je znova začutilo, da bo imela mlade in nič več ni hotela iti na lov.
Dospela sta do votloga drevesa, kjer je bil njih stari brlog. Kazan ga je takoj spoznal in tudi Sivka je to začutila. Toda mala reka je tekla na obeh straneh drevesa in ga popolnoma obdajala. Velika cedra je bila padla preko reke in tako tvo-
rila most, po katerem sta Kazan in Sivka korakala preko.
Previdno 9ta duhala in ko nista zapazila ničesar izrednega, sta vstopila v brlog. Volkulja Sivka se je takoj vlegla v najtemnejši kot najdenega doma in Kazan ji je v znak zadovoljstva lizal glavo. Nato je hotel iti malo ogledat si okolico. Ko je stopil iz brloga, je našel ježevca pred njim in ga napadel. Toda bodice so se mu zadrle globoko v gobec in trajalo jo par dni, da je ozdravel. Volkulja Sivka mu jih je izvlekla nekatere z zobmi, ostale pa si je sam izpraskal. Nato mu je bil gobec silno otekel in ga silno skelel. Od takrat naprej se je silno bal ježevcev in sc je vsakemu umaknil, če ga jo srečal.
Dva tedna po nesrečnem srečanju z ježevcem so se začeli dnevi daljšati in solčna toplota je postajala vedno večja. Zadnji sneg je naglo izginil. Povsod so se odpirali popki in zvončki so kazali iz oru-menclega listja in trave svoje bele glavice in naznanjali, da je slednjič le prišla pomlad.
Prvi teden je volkulja Sivka šla neko-likokrat s Kazanom na lov. Ni jima bilo treba iti daleč. Močvirje je bilo polno male divjačine in vsak dan ali vsako noč sta imela sveže meso.
Naslednji teden pa je volkulja Sivka ostala doma. Kazan je ni silil. Nagon mu je rekel, da se nekaj novega pripravlja. Sel je na lov, a se ni preveč odaljil. Vrnil se je z belim zajcem.
Nekaj dni je preteklo in zgodilo se je, da je neko noč, ko se je Kazan vrnil s plenom domov, volkulja divje rentačila. Kazan je ostai zunaj brioga in aržai zaica v žreiu.
Strmel je v temo, kjer je ležala volkulja. Slednjič se je vlegel pred vhod. Kmalu pa je ves razburjen vstal in odšel.
Vrnil se je šele zjutraj. In kot nekdaj na Sun Rocku je duhal, duhal. Kar je plavalo po zraku, zanj ni bila skrivnost. Približal se je volkulji Sivki in ta ni rentačila. Lizal jo je in ona je nežno cvilila. Nato je pa njegov gobec zadel ob nekaj drugega, ki je slabotno dihalo.
Ta dan Kazan ni šel na lov. Bohotno se je vlegel na solnce, z odprtim žrelom, v znak velikega zadovoljstva.
XXI. Barijeva vzgoja.
Drama na Sun Rocku je bila oropala Kazana in volkuljo Sivko rodbinske sreče in nista pozabila žalostnega dogodka.
Pri najmanjšem šumu se je volkulja' Sivka tresla in začela bati in bila je pripravljena naskočiti nevidnega sovražnika in raztrgati vsako meso, ki ni bilo Kazanovot ali mladičevo. Tudi Kazan ni bil nič manj nemiren in pozoren.
Niti trenutek ni nehal paziti, toda mir je razprostiral svoja krila čez močvirje v, solnci luči. V okolici Kazana in Sivke je bil samo tihi whiekey-jack2S, nekaj drugih ptic, ljubke gozdne miši in mali hermelini.
Kazan se je slednjič pomiril. Večkrat je šel v temo duhat svojega sina.
Indijanci, ki so imnujejo Dog-Ribs (Pasja rebra) in ki prebivajo malo proti zapadli, bi ga gotovo imenovali lia-ree (ali Bari), kar znači v njih jeziku ob enem brez brata in sestre« in pa »volčji pese, ker je bil v resnici oboje.
laž, rekel si, da £e te tudi režejo, pa ee ne udaš! Lovro Sitar tudi ne ve ničesar o tatvini. Tudi zanika, da bi bil dal Jerebu 50 Din nagrade. Kcrnc trdi, da ni prav nič udeležen in da je popival v par gostilnah. Zlatnino in sre-brnino je dobil po njegovi trditvi od Iv. Sitarja, kateremu je prinesel neki neznanec na prodaj. P r e d. s. : Dobili smo Lovšinove predmete zakopane pol metra v zemlji v skrinjici v vaši drvarnici in še trdite, da niste bili zra-.vcn. — Tega ne vem, kako je prišlo. — Ivan Sitar mirno in z vso resnostjo trdi, da mu je prinesel dotično srebrnino, ki jo je prodajal Avguštinu, neki Rozman, katerega pa bližje ne pozna. Glede priznanja in obdolžitve Jereba trdi, da je to čin maščevanja. P r e d s. : Kernc pa je dejal, da ste vi zakopali jedilno Orodje v drvarnici, — Kernc: To nt res! •Nisem tega povedal! Jereb: Gospod! — Sitarja se boji, zato pa taji!... — Pričevanje, ■итдчж
Starejše NATAKARJE »JEDILONOSCE«
tlobroizurjcne, trezne, sprejme takoj restavracija na drž. kolodvoru v Zagrebu.
Islctara se sprejme spreten
KUHINJSKI MESAR
(Kiichenfleischer), popolnoma zmožen vseh kuhinjskih in restavracijskih mesarskih poslov z večletno prakso.
Prva je tila zaslišana gospa Loviinova. Ko ji je pokazal predsednik ukradene predmete in jo vprašal, po čem jih po®na, da so njeni, je odgovorila, da jih pozna deloma po garoitur-nih črkah, katere pokaže, deloma po videzu. Nato pa je žena povedala, da je dobila en del ukradenega blaga zopet v svoji sobi in da ne ve, kako je prišlo blago nazaj. Presenetila je ta izpoved posebno zato, ker je priča to povedala šele danes. P r e d s. : Ali ste kaj govorili med tem s Kernčevimi? — Priča: Ne! — P r e d s. : Ali vam niso prinesli del zlatnine nazaj? Priča: Ne! Našla sem v sobi in nc vem ali je kdo prinesel, ali sem že v prvem strahu pregledala! Zaslišap je bil nato še France Gostinčar, ki je videl Jereba ista dan, ko je prišel v Ljubljano in šel z nekim tovarišem, ki mu jc pravil, da gre na ribji lov. — Po kratkem posvetovanju je bila nato obravnava preložena, in sicer zato, da se zaslišijo
Se nekatere na novo predlagane priče, da se pojasnijo dogodki dne 16. marca in da se ugotovi, kako je prišel en del po vlomu pogre-šene zlatnine nazaj v Lovšinovo stanovanje. Nato so prosili vsi obtcženci, da bi se jih pustilo na prosto, kar pa je senat zavrnil. — Danes se obravnave nadaljujejo, in sicer bosta dve tajni po § 127 in ena radi umora otroka.
Poizvedovanja.
Denarnico je izgubil minulo nedeljo neki uslužbenec na potu od Teharjev po polju do celjskega kolodvora. V denarnici je bil ves njegov mesečni zaslužek. Pošteni najditelj naj odda denarnico na policiji v Celju proti nagradi.
Izgubil je črn telovnik ubog krojaški vajenec na potu od Gledališke ul. št. 8 čez Še-lenburgovo ulico, Gradišče, do Rimske ceste
štev. 12. Najditelj naj ga blagovoli oddati ▼
Gledališki ulici 8t. 8, pritličje.
Ušel je kanarček. Kdor ga je našel, naj ga odda proti nagradi v Frančiškanski ulici štev. 8/1.
Meiteorolo&ično poročilo.
LJubljana 306 m n. m. vlš. Normalna barometerska višina 736 mm.
Cae opuo-vau,a	Ualo. metej v mm	Termometer V ti	falbrun, • literenoii v O	Nebu, vetrov:	fauavio' T mm
3.,6. 21 h	730-8	17 6	1-2	obl.	
4.,6 7 h	736-4	17-0	14	obl,	
4. 6. 14 h	-35 0	,M	1-7	obL	
Kuharica
Stara 40 let, ki je žc službovala v župnišču, išče mesta v župnišču. Ponudbe na upravo pod šifro "Pridna kuharica« it. 3219.
KUHARICA
f dobr. spričevali se sprejme z ugodnimi pogoji za Beograd (centrum), k mali ugledni rodbini brez otrok. Vprašati je pri gospe Ben-kovič, Ljubljana, Beethovnova ulica 4.	3216
DEKLE Z DEŽELE
vajena vseh gospodinjskih del in kuhanja, nekaj tudi šivanja in izučena prodajalka z dolgoletnimi spričevali, želi premeniti službo k rodbini brez otrok. - Ponudbe ла upravo lista pod šifro: »MARLJIVA«.	3221
KMEČKO DEKLE
srednje starosti, dobra gospodinja in kuharica, želi službe v župnišču takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3203.
VSAKOVRSTNA
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na «Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
Pozor!	Pozor!
Plačujem najbolje stare
, čevlje
in POHIŠTVO. — Dopisnica zadostuje. Pridem na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje St. 29.
Industrijsko podjetje
z lepo bodočnostjo, brez konkurence, na zelo prometnem kraju Slovenije, ob železnici, naprodaj za 400.000 Din. — Informacije daje »Urad za pospeševanje obrti Celje«.
CENO SE PRODA
takoj priprosto, čis'o, toda dobro ohranjeno POHIŠTVO — Istotam se proda velika, moderna PISALNA MIZA in 8 mcscev star pes «Skot-UČENEC poštenih staršev, gfcj ovgar<;. Ogleda se med zdrav, krepak, s primerno , i_3 popoldne. — Naslov v šolsko izobrazbo sc sprejme upravi lista pod Stev. 3222.
v večji trgovini z meš. bla-________
gom na deželi. - Naslov v upravi lista pod Stev. 3152.
ŠIVILJO
LE prvovrstno moč z daljšo prakso in splošnim znanjem v krojenju sprejme TAKOJ za stalno in pod najugodnejšimi pogoji MODNI SALON. Naslov pri upravi »Slovenca« pod številko 3202.
PROD AM:,
STOJEČ BENCIN-MOTOR,
6 KS, TRAČNO ŽAGO in UNIVERZALNI MIZARSKI STROJ, vse v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista pod številko 3204.
I PRODAM takoj skoro 'nov, jako dober, levoročni ŠIVALNI STROJ za 50C0 Din, kakor tudi sličen «Sin-ger« cilinder-stroj po razmeroma nizki ceni. Naslov pove uprava pod št. 3220.
RAZGLEDNICE
vseh vrst, pisemski, kancc-lijski, konceptni, trgovski, svilen, krep, glad'lni, stekleni, ovojni, maščobni, per-gament, kredenčni in lafet (barvan) papir, papirnate servijete, vpisalne knjižice, noteze ter barvice — priporoča veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg Stev. 9. 3156
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, teta, gospa
danes, 4. junija ob 1. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek 5. junija ob pol 6. uri iz hiše žalosti, Poljanska c. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA.
Za vse številne dokaze prisrčnega sožalja, ki so mi došli ob priliki, ko mi je bil odpoklican v boljše življenje moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
Miroslav Leopold
izrekam tem polom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem g. prim. dr. Gregoriču za skrbno zdravljenje, pokojnikovim tovarišem za tolažilne obiske v času bolezni, gg. pevcem za ginljive poslovilne pesmi in g. govorniku za krasen nagrobni govor. — Dalje se zahvaljujem g. Josipini Bizjak za ljubeznivo postrežbo med boleznijo, darovalcem prelepih vcncev, končno vsem, ki so dragega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 4. junija 1924.
Žalujoča soproga MARIJA LEOPOLD.
■OBRH
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno rekltmo.
v tem med našim ljud tvom po deželi naj-
bolj razširjenem dnevniku. Vsak 'og as, pa bodisi v veliki ali
pa tudi v priprosti
ma.hni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Čistokrvni
beli ZAJCI kamplasti
naprodaj pri Stanku KOS, Rožna dolina 178. 3208
NOVA ZALOGA
KDOR HOČE
VSEH TIP
DOSPELA !
naj piše po pismene informacije na DRAGOTIN KOROŠEC, Rcčica ob Paki.
KOČNI VOZIČEK
je naprodaj s štirimi kolesi in lestvicami v Rr 'ni dolini štev. 145.	3225
ffBSLS
31авпо zsingn charetnsga paMrls
|п v.'sll spbt
ттШ papir
a. штш,
LSuliijanti. RteHcv tr?, 10
PRODAJAM
DRVA ZA KURJAVO
(odrezki od žage in parket) in žaganje od Irdega iesa — dokler traja zaloga — po znižani ceni, :-:
Kupujem okrogel LES
(hlode) za žago nd vseh vrst listnatega drevja, posebno lirasi. iu tskev, vedno vsako množino po najvišjih ccDah. Ozira se le na ponudbe z navedbo cene, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. — IVAN ŠIŠKA, tov. parket in parna trgovina UR in ZLATNINE žaga, Ljubljana, Metelkova Ljubljana, Wollova ulica 3. ulica Stev. 4.	3052
D. Z O. Z. — LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 36.
ZA BIRMANCE
daru«
dobe BOTRI in BOTRICE
najceneje v veliki izbiri pri najstarejši ljubljanski tvrdki
6ERNE
so nejnoitu pravi Piarsrii revi Sumeči (l!noiia(9!i Bon&GHi Bo!)i!o povsod, ©roslsiom popust.
fiZavM zeiloga lasSjD) mm,
liviilMna №£lilJV ii 'U. 3.
Iščem TRGOVINO
V NAJEM na prometnem kraju v mestu ali na deželi, iudi z gostilno. - Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod številko 3219.

Naznanjamo, da začne poslovati
шк 1©. funljesn i S 3-4
naša na novo otvorjena
podrci£nI<cdL Celju
Aleksandrova cesta 4, ki bo vrSila vse bančne posle.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BHMICA
D. 0. U LJUBLJANI.
кшшшшмшшшшжш^жФлштн mam								
P	O	I>	M	A	V	I	E	A
vseh vrst električnih strojev transformatorjev in aparatov prevzema proti jamstvu prvovrstne strokovne izvršitve
moderno urelena tovarno
JngoslofMishegfl
Brodi: DrafthovKCTo ulico 23. felelon 0-84. 25-82.
SIETO
d. d. v Zagreba
Natilof za pofilllhe: 7/МШГП - SAVA. lndu«fri|alul holosleh.
IŠČEM mali LOKAL I HIŠA V ŠMARJETI
v mestu ali predmestju za pri Rimskih Toplicah št. 32, takoj ali pozneje. Ponudbe zidana, z opeko krita, tik naj se pošljejo na upravo župne cerkve, 5 minut od «SIovenca« pod «LOKAL«. | toplic, naprodaj. Prostran
lokal za trgovino, obokana klet, 4 sohe in kuhinja v pritličju, spodaj in v podstrešju še stanovanj, sobe. Vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. — Ponudbe sprejema lastnik J. BIDER, posest, in gostilničar, Ko-karje 28, p. Mozirje, ali pa
najnovejši APARAT za klepanje in brušenje KOS — naročite takoj pri IVAN SAVNIK, Kranj. - Cena
za 1 komad 60 dinarjev. — Trgovci znaten popusti
o Binkoštnih praznikih v Šraarjetl.	3215
DOŠLI SO NAJNOVEJŠI
MLATILNICE, KOSILNICE, ČISTILNIKI, GNOJNIČNE
ČREPALKE, KOTLI za žganje in drugo. Priporočam tudi svojo veliko zalogo TRAVEPZ, PORTLAND CEMENTA, GONILNIH JERMENOV, ŽELEZNIH :-:	BLAGAJN ter ostale ŽELEZNIKE.	s-j

. STliFICA, Ljubljana,
Gosposvetska ccsta štev. 1.
	i Za b rmo
	; Ure od 190 din naprej Ste&rnšna Zlatnina Oglejte si cene v izložbah
j	F. Čuden, Liublisna j Prešarnova 1 - Selenburgova 7

V VELIKI IZBIRI NUDI TVRDKA
F. in I. Ш\т, Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 29,
po zelo zrižanih cenah, in sicer:
bele, šifon, poltrde .......po Din 95
bele, Ia. šifon, pike prsa, poltrde . . po Din 110 modne, z 2 ovratnikoma, angleški in
češki cefir.........od Din 100 naprej
navadne molinos in cefir . .... od Din 60 naprej Spodnje hlače iz raolina in gradlna; IZDELAVA IN BLAGO PRVOVRSTNO. Velika izbira KRAVAT, OVRATNIKOV in drugih
modnih PREDMETOV. OGLEJTE SI IZLOŽBO! © ~~
Ud EJ i i m a a
Bi Ш 0) a 1
a a ia a a a a a a a a a a a a a 0 a a a a a a s a a Piomctol zavođ za ргшо£ d. d. i V LJfcBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
a ш
a S a
0
vse: 1 kakovosti, v celih vagonih po originalnih Ш cenah p ena gornikov za domačo uporabo Ra- Jgj
a
У
a a a
a
ko* ; za industrijska podjetja in razpečava a deb >
..»sZEMSKI PREMOG IN KOKS
sake vrsle in vsakega izvora tor priporoča posebno prvorstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog in brikete
Nt slov: Prometni zavod za premog d. d. V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. П.
©
a a
a
©
©
0 ©
a ©
©
Dne 16,
ob 15. uri popoldne SE BO PRODALO na •	•	i	1« • 1 VI •
na Lavi št. 14 pri Celju
ENONADSTROPNA VILA i 12 sobami г gospodarskim poslopjem in ca. 5 oralov vrta (deloma park).
P ARO MLIN 20 vodna HP, 60 parna HP, kapaciteta en vagon. Moderno urejeno ob železnici. Objekti v bližini Celja. Podrobne informacije pri dr. GORIČAN, odvetnik v Celju, ai: Lava št. 14 pri Celju. — Interesenti se vabijo!