Št. 34. Maribor, dne 20. avgusta 1908. Tečaj XMI. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol4 tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. * Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-t zaprte reklamacije so poštnine proste. Kmet kot trgov ee. Nekaterim „rodoljubom" stopajo lasje kvišku, kadar slišijo govoriti o kmetu kot trgovcu, ker mislijo, da hočemo kmete zopet navduševati za konzu-me. Toda o tem danes ne bode govora, ampak samo o kmetu4rgovcu, v kolikor trguje s svojimi pridelki. Bil je čas, ko je delalo našemu kmetu trgovanje 2 lastnimi pridelki zečo malo skrbi, ker se je gibalo v skromnih mejah. Svoje davke je kmet plačeval v obliki desetine in tlake, za potrebščine glede obleke je skrbela domača hišna obrt in tudi potrebščine glede živezia so se večinoma pokrite z domačega vrta in lastne ¡njive. Leta 1848. pa se je pri nas v [Avstriji odpravila desetina, in odsl.eg je moral kmet plačevati svoje davke z denarji in ne več naravnost s pridelki. Dobo, ki je minola z letom 1848, oz. L 1858, ker je za odpravo desetine in vsega pre-ustroja trebalo enega desetletja, imenujemo natural-no dobo., ker so se , javna plačila vršila s pridelki v na;iuri (naravi). Doba, ki je nastala; po letu 1848-58, se imenuje denarna doba; ker se pa mnogo deja s kroditom, namesto z denarjem! samim, imenujemo jO tudi kreditno dobo. Kakor hitro je moral odrajtovati kmet plačila v denarju, nastala je zanj potreba, da trguje s svojimi pridelki. Kmet je moral odslej skrbeti, ' da so prišli kupci na dom po njegove pridelke, ali' pa jih je sam pefljal na trg, ali pa je potom ujzorcev in s pomočjo novodobnih prometnih sredstev spravil svoje blago do kupca in v denarje. Cena pridelkov na trgu je odvisna od velike množine različnih uplivov. Ako je mnogo kupcev na trgu, ki povprašujejo za eno in isto blago, gre cena kvišku; istotako ako se je v drugih krajih le malo tega 'ali onega poljedelskega predmeta pridelalo; istotako ako se je naenkrat zabrani! uvoz kakega pridelka v domačo državo. Cena je celo drugačna v jeseni, drugačnja pred božičem, pred velikonočjo, v ranem polletju, ker je tudi povprašanje po poljedelskih pridelkih ob tem času različno. Ker navadno nobena država proti drugi državi ne zapre popolnoma svojih mej, ker nadalje stoja države celega sveta v živahnem medsebojnem trgovanju, izato tudi stanje kmečkih setev in žetev v tujih državah pre-mnogokrat krepko upliva na določevanje cein kmečkim pridelkom ¡na naših domaČih trgih. Vse to in na stotine drugih manj in bolj rah- j [ lih uplivov na določevanje cen svojim pridelkom i ! moral bi kmet poznati, ko je stopil iz naturalne do-! be v denarno dobo. Toda bodimo odkriti, ali je poznal kmet trge in njih posebnosti? Ali je bil dovolj pripravljen za trgovanje s svojimi pridelki na svetovnem trgu? Ali je imel za tako trgovanje dovolj znanja? Reči moramo: nei! In kmetu to ni šteti v sramoto! Niti vl^ada niti rodoljubi mu niso šli na roko,: V zadnjem času pa se je katolilško-misleče raz-umništvo v tem oziru začelo brigati za kmeta. Tudi | pri nas Slovencih! Snujejo se zadruge, katerim je j namen, spravljati kmečke pridelke skupno v denar, i Te zadruge imajo svoje zveze, ki lahko nastavlja-j jo in v istini tudi nastavljajo trgovsko izobražene ljudi, da gredo zadrugam s svtojim znanjem in delom pri razpečavanju kmečkih pridelkov na roko. Na Štajerskem še imamo te začetek. Mleklar-ska zadruga je prva te vrste gospodarske samopomoči. Odldelek Zadružne zveze v Mariboru prihaja letos pri prodaji sadja z nasveti in z vabljenjem kupcev kmetom na pomoč. Toda tudi na Stajerškfem bo ta oblika dotela kmalu določnejše oblike v blagor, ljudstva. Za kmečko-trjgovsko izobrazbo si obetamo po- ■ sebno Veliko od nameravane Zadružne Šote v Ljubljani, ki je tudi delo kaipliško mislečih mož. Opozarjamo za to štajerske kmete, da pošljejo letos svoje nadarjene sinove v to šolo, ki v celi Avstriji ne bo imela para. Denarna doba je za kmeta zelo težavna dioba. Zato pa mora biti skrb vsakega, ki ljubi kmejSki, stan, da mu pomaga z zadružno organizacijo in s strokovno izobrazbo. Naše mlade krščanske stranke izpolnjujejo v tem oziru po možnosti svojo dfoj^nost. Za mejo. Odkar je liberalna nestrpnost odbila pristaše krščanskih strank od skupnega dela pri družbi sv. Cirila in Metoda, se je v naših vrstah začelo sa-mosta'no organizirati obrambno delo za narodno nevarne kraje. Seveda je ta organizacija še-le v povojih, kajti vodno še so bili vsi naš/i pristaši mnenja, da se bo liberalna nadutost polegla in omogočila skupno . del o. Od naše strani se je na vse zadnje še oelo javno (v Slov. Meščanu) ponudila spra- va, toda znano je, kako odločno • je bila od liberalne strani odbita. ¡To okolnost si je treba posebno dobro zapomniti za naše prvaške javikarje, ki so za vsa,-ko liberalno nestrpnost tako radi slepi in glu(hi. Sedaj, ko je sprava od liberalce^ sloviesno odklonjena,, se bo naša struja s podvojeno silo popri-jela obrambnega dela. In sicer bodo organizacijo prevzete Zveze naših nepolitičnih društev; kranjska Slov. kršč. socialna Zveza ima ž;© svoj obrambni oddelek, ki je založil vžigalice v korist obmejnim Slovencem; štajerska Slov. kršč. socialna Zveza je izdelala načrt za izobraževalno delo na meji ter stopila v stik s Slov. dijaško zvezo; v tesnefm stikfu s krščanskim dijaštvom upa svo^ načrt tudi polagoma izpeljati. Udarno, da sledijo kmalu tudi tržajš-ka, goriška in koroška Zveza. Naša nepolitična društva pa. morajo zveze v središčih krepko podpirati. V izobraževalnih in drugih nepolitičnih odsekih naj se osnujel obrambni odsek, ki bo, kakor prej podružnice sv. Cirila in Metoda, sedaj v naši organizaciji pobiral doneske za obrambo narodno nevarnih mej. Posebno krepke podpore upamo od naših telovadnih odsekov, ki bodo tudi v tem oziru korakali vsem drugim organizacijam naprej ! Javkianje o nevarnosti ne pomaga nič, ampak tukaj je treba smotreiiega, pozitivnega dela!' Politični ogled. — Pomlloščenje povodom .cesarjevega rojstne* ga dneva. V torek, dine 18. t. m. je objavila uradna „Dunajčanka" cesarjevo lastnoročno pismo pravosod-i nemu ministru Kleinu, ki slove: Ljubi Klein! V. le-* tu, ko mi spomin na Šestdesetletnioo, odkar, sem za« sedel vladarski prestol, donaša toliko znakov ljubezni in udanlosti mojih narodov, sie spominjam tudi tistih nesrečnikov, ki so se pregrešili proti drfc postavam. Zato odpuščam vsem osebam, ki so se pregrešile, pmlno se to razglasi, hudodelstva' razža-ljenja veličanstva ali pa hudodelstva razžalljenjla kia koga člana cesarske liiše ali pa obeh hudodelstev, če niso v zvezi z drugimi kaznjivimi dejanji, kazni v kolikor se niso že prestale. Ukazujem nadalje, da so ne. zasleduj,ejo pred dnem razglasitve storjena navedena hudodelstva. Nadalje odpuščam vsem, ki so bili pred / objavo kaznovani v zapor, ki ne znaša Podlistek. Mamice zadnja pot. Posl. J. Z. (Dalje.) Ivana je videla različne ljudi govoriti z Dra-gotinom, kateri do zdaj niso ž njim občevali; a ni si ga i upala vprašati, kdo so. Ce ga je le vprašala, ji je .odgovoril, da prihajajo k njemu, ne k njej, naj se le pomiri. Velikokrat < je zapazila v ppsleidnjem: času pri njem močno razburjenost. Pogosto ga jef slišala glasno govoriti v svoji sobi — a; razumela ga ni. Od dne, do dne so prihajajli obiski v trgovskih zadevah — v; zadnjih dneh še bolj pogosto. „Le Še tri mesece potrpit/o, gospod Vršaj" — to ' je Dragotinov glas. „Ne morem več čakati", je odgovoril upnik. Nekaj trenutkov pozneje zapusti majhen mož DragotVnovo stanovanje. Dragotin ga spremlja po stopnicah,''pri vratih še enkrat govorita, zopet iste besede. Pobit se vrne Dragotin. Ivana se trese, ko vidi moža razburjenega. Tesno ji je pri srcu in trese se na celem telesu.. „Dragotin, Dragotin, povej mi, kar si mi do zdaj zamolčal — saj vem, nesreča preti." „Pusti me s tvojimi skrbmi, jaz imam misliti dovolj." Spustila se je n,a kolena pred njim kakor dekla: „Dragotin, na kolenih te i prosim; ne za se, ■za Mirka te prosim.* Pustil jo je klečati in Šel v drugo sobo. Ho- tela je za njim, toda zaklenil se je. Stopil jek oknu ter naslonil molče vroče'čelo na hladne'šipe. „Ako je eden človek več ali manj na svetu, kaj to! dene ... Ce si! vzamem življenje, se rešim vseh sitnosti ..." Ta misel vedno prihaja nesrečnemu Drago-tinu. Dragotin se zgrozi, slišal je glas svojega otroka. Eno uro pozneje se prplznično obleče in zapusti, dom. Ivana ga ni videla odhajati, odšpl je pri zadnjih vratih, ki so bi\a navadno zaklenjena. Ko ga je hotela Ivana opoldne h kosilu poklicati, ni; bilo odgovora iz njegove sobe. Vstopila je in našla je sobo prazno. Za/dnja vrata so bila odprta. Grozna misel ji je šinila v glavo, padla je na stol, udje so ji. od strahu odrevemeJi. Mirko je pribežal k njej ter se oklenil svoje žalostne matere. Se vedno je bila vsa trda vsled bolesti. Ni mogla jokati, nema je zrla okoli in si mislila: „Dragotin je odšel in ne bo več> prišel." Ko je zopet, vstala, povprašala je v trgovini za Dragotinom. Odgovorili so ji, 'da ga še danes ni bilo v njej. Ko ga še do večera ni bilo, naznanila je policiji, : da bi se najhuje, kar je sumničila, preprečilo — da bi si sam življenja nekon-6al. - Vse iskanje je bilo zastonj. Niso ga našli — izginil je. Ivana je Še vedno upala \in ljubila, tako zvesta je bila. O DragotJnu ni bilo ne duha in ne sluha. Vzel si je. življenje. Ljudje pomiluj/ego mlado udovo. Ako ljudje tolažijo, ■ tolažba pogosto ni odkritosrčna. 9ravo, odkritosrčno tolažbo mora srce iskati pri najboljšem tolažitelju, pri Bogu, in tamkaj tudi res zaidobi mir. Ivana ni našla tega miru, ker' ga ni iskala. Bila je sicer dobra, ja nje srce. je bilo j preveč posvetno vzgojeno; prava, živa vera in za-j upanje v- Boga ji je manjkala. Poslovodja je stopil pred Ivano in ji rekel: „¡Milostljiva, odpustite me iz službe. Jaz ne | morem biti prisoten poginu trgovine. Ravno je bil i tukaj gospod Vršaj, ki je rekel, da je dolg pri njem i tako velik, da —ni mogal dalje govoriti. Ivana je zakrila li,ce z rokami in jokala. Pri njenih nogah je igral Mirjko s konjičkom. Ko je zapazil solze v materinih očeh,, je pustil igro In zrl žalostno mater v obraz. Poslovodja ji je svetoval, naj vse proda; to je edina pot, rešiti se sramotnega pogina. Ker lastr nega premoženja ni imela, da bi dolg plaičala, morala se je udati nasvetu prijatelja. „Prevzamite celo stvar vi"1,, ga je prosila, „jaE sem ženska; prosim vas, storite to otroku na ljubo, ki nima vieč očeta!" On je obljubil. • • Četrt teta pozneje se je, preselila Ivana z Mirkom v priprosto stanovanje, ležeče v oddaljenem delu mesta. Dolg je skoraj vso hišo z poslopjem vred požrl. Vršaj se je znal okoristiti. On je bil, ki je D^aigotinu za igranje dajal denar. Vedno večje svote mu je ponujal, in Dragotin jih je sprejel. Sreča se je menjavala, izgubljal je, a zopet dobival. Se: vedno je upal, ali upanje ga je varalo. Vršaj ga je silil, da plača, in prišel je usodepolni cian. Ivana se je živela z ročnim d^llom. Skrivala je svoje ime, kolikor je mogia. Sramovala bi se* več kakor dva tedna, ali pa v denarno kazen, ki ne presegla 150 kron, če prej še. niso bili kaznovani in če še niso prestali kazpij ^¡adalja se odpušča, če je kdo obsojen v zapcg.1 '¿fa, ,y denarno k+azen, če ne presegata kazni dveh' "iedsiov. Opuščam vsem, ki so bili obsojeni pred razglasitvijo pomiloščenja v zapor ali denarno kazen treh mesgcev, Če niso še bili prej kaznovani, posledice obsodbe, da ne smejo izpolnjevati gotovih pravic, mest in pooblastil, kakor tudi izgubo aktivne in pasivne volilne pravice v javne zastope. Nadalje se odpušča ostanek kazni .752 jetnikom, ki se izpuste iz za,pora 18. avgusta. Sedanje pomiloščenje prekaša glede na obseg ono ob vladarjevi petdesetletnici. — Na Ogrskem so sestavili volivno pqforimo, ki ima prozoren namen, vse nemažarske narodnosti oropati pravičnega, zastopstva.WOckerle je vladjarju ponudil svojo ostavko, ako ne potrdi reforme. — MažarsM orožniki ■ so napadli hrvaške romarje in jim strgali cerkvene zastave in valjali po blatu. Ziastave so imele hrvaške kokarde. Mitla pošifsižta nusnar^n. Dne 13. avgusta: V Išl dospe tudi nemški prestolonaslednik, da čestita cesarju Francu Jožetu k 60 letnici. — V Besanconu na Francoskem je prišle med štrajkujočimi delavci in oboroženo močjo dc spopada. Vojaštvlo je moralo streljati. — V. Ta- : brisu v Perziji so šahovji pristaši streljali na ame- j riški konzulat in razstrelili zastavo Združenih držav. ; Dne 14.a v g u s t a: Vodja avstrijskih nem- ] šMh krščanskih sqcialcev in nlžjeavistrijski deželni odbornik prelat dr. Scheicher pri prihodnjih volit- j vah v nižjeavstrijski deželni zbor ne bo več kandi-dlral. — V ¡Turčiji so se pričele delavske stavke. j Dne 15. avgusta: Srbska skupščina je sprejela v prvem branju zakonski inačrt o trgovinski pogodbi z AvfStro-0grško. —< Iz Carigrada je j bilo predvčerajšnjim zopet nad 30 oseb pregnanih. Med pregnanci so večinoma sorodniki prejšnjih mo- i gočnežev. — V Konghanu pri Wuhonu na Kitajskem so se uprli kitajski vojaki, ker je poveljnik dal zapreti nekega njihovega tovariša. Upornii voja,ki so [ umorili poveljnika in več častnikov ter so pričeli j pleniti. D n e 16. avgusta: Slovenec poroča, da sc velesrbski zarotniki izkušali tudi Slovence pridobiti za svojo akcijo. Dozdaj se še ne ve, ali je ta poskus imel kakšen uspeh. — Šahov stri,c je bil na svojem potovanju napaden. Princ in njegovi sinovi sn pobegnili v gore, od spremljevalcev je več oseb ranjenih. — Za turškega poslanika v Parizu je imenovan bivši guverner na Libanonu, katoličani Naum paša. Dne 17. avgusta: Grof Sturgkdi bo imenovan za predsednika avstrijskega „Lloydal", — V Pragi se je vršil shod veletržcev umetnih gnojil, krm« in semen. Zahtevali so trajno komisijo za prodajo in dobavo kjmočkih potrebščin. — Bolgarjski knez je pozval zadnji čas večkrat vse divizijske poveljnike bolgarske armade v Sofijo, kjer so se posvetovali o važnih vojaških zadevah. — Z otoka Haiti javljajo, da je odkrila vlada novo zaroto proti državi. Aretiranih je bilo nad 200, oseb. Dne 18. avgusta: Na Dunaju in po peli djržavi se je danes cesarjev rojstni dan izredno slovesna obhajal. — Jutri se vrši skupni ministrski svet, ki gia bo vodil zunanji minister Aehrefattt.al. Pečal se bo z vojnim proračunom, t— Angleška na* jama posojilo 100 milijonov funtov šterlingov, da pomnoži mornarico. Knjižnica S. K. S. Z. se nahaja v Koroški cesti št. 5 I, nadstropje. Odprta je-med tednom do* 7. ure zveCer, v itedeljah in praznikih od IO.—11. ure dopoldne. Razne novice. * Iz pošte. Poštna oficijantinja Marija Vadnal v Brežicah je dobila mesto poštne odpraviteljice pri poštnem uradu v Dobovi. — Poštni oacijant Ludovik Florenini v Mariboru je imenovan za poštarja v Sp. Dravogradu. * Iz pošte. Pošitnas upraviteljica gdč. Vaupo-tič v Palfau je dobila mesto poštne odpraviteljice v Viuhredu. * Iz učiteljske službe. V celjskem političnem okraju so razpisana sledeča učiteljska mesta: N& 2 razredni ljudski šoli v Penpovu mesto nadučitelja in učiteljice; na trirazredni ljudski šoli v Frankolo-vem mesto učitelja; na trirazredni ljudski šoli pri Sv, Petru mesto učitelja oz. učiteljice: na trira^r/ed-ni ljudski šoti v Jurkloštru mesto učitelja oz, učiteljice; na enonazredni ljudski šoli pri Sv. Miklavžu nad Laškim mesto šolskega vodje. Prošnja do 15. septembra. * V pokoj stopi g. Gabrijel Majcen, profesor na učiteljišču v Mariboru. * Duhovske izpremembe. P. Juvenal Pihler je prestavljen kot pridigar k Sv. Trojici v Slov. gor.; p. Kasijan Zemljak ostane v Mariboru; preč, g. Janez Bolianec, je imenovan dekanom v Sitarju pri Jelšah; č. g. Franc Dobršek, misijonar, je sprejet v lavantinsko škofijo. C. g. o. Eingelbert Polak, mi-norit je prestavljen iz Dunaja v Gradec. * V štajerski ilirski kapucinski provinciji so sledeče prestave: Celje: P. Hieronim, kot gvar-uijain v SohvFfanberg, P. Ladislav vikarij v Celju, P. Ludvik v Krško. 'Lipnica: P. Kerubjn rektor stud., P. Rudolf v Celje kot katehet. Gorica: P. Vflibiald k^ot gvardijan v Skofjo Loko. P. Bonavem tura v Skofjo Loko.. Krško: P. Ambrož v Skofjo Loko. P. Janez v Lipnico. Celovec: P. Joakim v Gorico. Skofja Loka|: P. Metod kot gvardijan v Krško. P. Hugolin v Celje. * V kn. šk. dijaško seminišče so bili letos na novo sprejeti: Feliks Ilešič od Sv, Andraža v Slov. gor., Jakob Amon iz Virš tajiva, Alojz Kram-berger od Sv. Lenarta v Slov. gor., Franc Krpač iz Smartna pri Slov., Gradcu, Jadpz Kovačeč od Sv. Petra in P. pri Ptuju, Janelz Predikaka iz Sv. Vida pri Ptuju, Alojz Ciglar od Sv. Marka, Alojz Grač-ner od Sv. Vida pri Planini,' Fr. Friclj iz Nazarja, Alojz FarkaŠ od Sv. Križa pri Ljutomeru, Dominik Cebin iz Trbovelj, Franc Kaiser iz Kamnice, Anton Casl od Sv. Frančiška Ks., Ciril Ličar iz Trbovelj, Anton Tomažič iz Ljutomera, Alo^z Virhnjak iz Pa-meč, Jakob Sturm iz Slov. Bistrice, Franc Urleb od Sv. Jurija na!juž. žel., Jožef Klobasa od Sv. Jurija na Sčavnici. * Važna ponudba. C. kr. kmetijska družba v Graclcu *eli najpozneje do 31. avgusta izvedeti, ko-ako slovenskih izvodov „Kmetijskega knjigovodstva" bi se razpečalo, da bi vedela, je-li naj da dotično knjige za Slovence prirediti ali n£. Ker je knjigovodstvo tolikanj važno in ker bi bilo pozneje gotovo težko izposlovati slovensko izdajo, naj se hitro zgla-si pri centralnem odboru kmeitijskte družbe kolikor mogoče veliko število naročnikov. Ne samo podružnični udje, ampak tudi drugi nalročniki naj pišejo, da so naročniki. Knjigovodstvo ima tri knjige in bode stalo s poštnjiho vred 2 K 40 vin., ker jei izdaja subvencijoniraria. Naj se tone] brzo zglasi obilno naročnikov. •• - Jc 7 Je * Obrambno društvo ža- duhovnike Lavantin-ske Škofije ima v pondeljek, to je 24. avgusta 1908 ob pol 3. uri popoldne v obednici bogoslovnice svoj občni zbor. Vabijo se vsi duhovniki. * Vič. g. P. Emeran Šlander je imenovan častnim občanom nemške občine v Apačah za mnoga zasluge v dušeskrbju apačke župnije. Priljubljeni gospod je tretji, kateregja je zadela ta (čast v Apačah. Pred njim sta le dva grofa, med temi grof Stiirk. Iz srca častitamo! * Opozarjamo na inserat g. Bneja Madritz v Mariboru, v katerem se priporoča za napravo kmetijskih strojev. * Občinam. Nekatere občine so Slov. kmečki zvezi v Maribor naznanile, koliko sena bo še v njih okrožju letos trebalo. Naznanjamo, da je pisarna S. K. Z. vse te želje sporočila takoj deželni zvezi štajerskih zadrug. Ako bodo prihajala §e nadalje kaka naznanila, se bodo tudi ista nadalje naznanila v ; Gradec. * IV. redni občili zbor „Slov. dij. zveze" se ! vrši dne 21. avgusta ob 4. uri popoldne v Gorici, :v dvorani . hotela „Central", Spored: 1. Branje za-; pisnika III. rednega občnega zbora. 2. Poročilo od-i borovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev novega od-I bora. 5. Narodnostne razmere med goriškimi Slo-| venci. (Poroča tov. stud, iur, Lavoslav Kemperle.) ; 8. Izprememba pravil. 7. Slučajnosti. Odbor poživijo tem potom vse tt. člane, da se gotovo udelež.) , občnega zbora. Pa tudi druge prijatelje drušit)va, ] posebno gg. podporne člane, vabimo, naj prihite j na „Zvezino" zborovanje, d t« čujejo poročilo o de-i lovanju društva v minulem letu. * Zgubila je neka oseba dne 5. t. m. na sej-j mu ali v bližini sejma na Ptuju 10 K. Ako jih je našla poštena oseba, naj jih pošlje pod naslovom: „A. D. pošta restante v Račah, Štajersko." CTri krone si pa lahko obdrži.) * Digoše. V nedeljo, dne 9. t. m. zvečer so neznani zločinci grozno razmesarilj fanta Štefana Heler. V bolnišnici pravijo, da bo težko okreval. Ponočnjake pridno zasleduje orožinišftvo. * Mizarji in kiparji, pozor! Mladi mizarji in kiparji dobijo dobro službo pri kiparskem podjetniku Brugger Gregor, Budapest VI. Loportar-u 5. Piše se lahko slovenski. * Na Brezjah pri Mariji Pomagaj se bo vršila slovesna obletnica kronanja Matere božje, na angelsko nedeljo, dne 30. avgusta. Pontifikalno sveto mašo in govor bodo imeli prevzvišeni knez in nad-škol gioriški, dr« Frančištek Sedej. * • Slovenski liberalci so ob volitvah navadno zelo verni. Celo drugače pa, aiko so volitve proč. Liberalni slovenski list Soča je dne 8.| avgusta popolnoma odkrito pisal: „Gotovo je, da prej ali slej odklenka sedanjemu! katolicizmu ter da zmaga modernizem." Tak duh se širi po vseh liberaT.nih društvih in listih! * Ploj-Jurtelov list Novi Slovenski Stajeroje proti vsem napadom med Slovenci,' vendar čitamo v zadnji, številki: „Zvezo lav. dušnih pastirjev, duhovniško društvo v lavantinski škofiji, je škof dr. Napotnik razpustil. Ali se bojite, da bi se n'lžji duhovniki organizirali i,n bi bili dobra oporah sebi in narodu?!" Ta napad na slovenskelga Škofa je zelo značilen za list naših miroljubov Ploja in Jurtela, ob enem pa neresničen in zelo nizkoten,, ker nami- ! guje, kakor da bi se bilo treba v • obrambo naroda Dobila je dela, kajti izurjena je bila) dovolj. Pogosto. je delala pozno v noč s solzami, v očeh. Deček je rastel — brez očeta. Kje je bil oče ? Se vedno ni bilo • poročila o njem. Mogoče je ; bil pokopan v deročih valovih, pokriva ga zdaj ledena odeja zimska; mogoče je storila kroglja konec njegovemu nesrečnemu življenju. In duša? Ivana se je zgrozila- Ljubila gja je še vedno iz. vse duše, iz vsega srca. Skoraj je bilo, kakor bi ga še veliko bolj ljubila, dfikar ga je zgubila^ „O, ko bi le prišel,, vse bi bilo zopet dobro." A on ni prišel več. Kolikokrat je jokala Ivana! Ivana je začela moliti. V molitvi ji je'postalo srce lažje, v molitvi je začjela zopet upati. Nebo je postajalo nad njo zopet vedro. In k tem nebesom je :gfledala in Gospodu je zaupala. V žalosti se je močno postarala. Otro(k je vprašal večkrat: „'Mati, kje so moj oče?" In ona je zaplakala. „Srček, ta je pač umrl." In jokal je tudi deček. n, Dvajset let je minilo. Mirko jo 24 let star. Študiral je na vseučilišču. „Mati, jaz hočem postati zdravnijc", je rekel. Mati mu ni'mogla prošnje odbiti. S kolikim trudom je spravljal^ denar, da je .skončal srednje šole. In stroški so se podvojili — pomnožili, ko je šel na vseučilišče. Toda ena misel jo je vzdrževala in jo krepila: „Mirko mi Bodo^ Orifcrfit bogato povrnil s hvaležnostjo vsako žrtvo, Kar sem jaz izgubila, najdem 'zopet pri njem." Tako je upala. Pa, žaJjbog, prazen je bil up; Mirko je pozabil dobre matere. Mati je molila in .prenašala bolest, ako ravno ji; je srce krvavelo. Že davno so se pokazale bele niti, na obrazu pa je počival mir. Storila je materino dolžnost. Ako otročje • hvaležnosti ni bilo, tega ni bila ona kriva. Imela je le še eno sobico. Tamkaj je delala noč in dan, da isi prisluži kruh. Le najpotrebnejše srje pridržala zase, vse drugo je poslala Mirku. „On me bo zopet ljubil, Saj ima dobro srce", ponavljala je v enomer. Molila je še • bolj iskreno zanj. Saj je vedela, da ga obdajajo tolijke nevarnosti. Pisala. mu je, dolgo ni bilo odgovora.; Noč in dan so ji misli uhajale k njemu, molila je zanj in jokala. Kako je takšen postal! Odkar je zašel v roke slabih tovarišev, ki so mu vero iztrgali iz; duše, minila ,je tudi; ljubezen do matere.» Postala mu je nadležna opominjevalka, hotel je biti prost. Nekega dne piše materi: „, . . ■ Dobil sem tvoja i pisma. Ti mi predbaci-vtafi, ti me kregaš. Mati, saj te ljubim, pa prost hočem bitv* Tako milo, tako prijazno je'pisala in on je to imenoval očitanja Govori o ljubezni in vendar ji vseka z vsako besedo novo rano. Zopet mu piše.dobra mati: . v Otrok, zaSel si na kriva pota. Vrni se, moli zopet postani zopet vleren, kakor si bil dozdaj." — ; i! s. ■ ■ v . au * «P r^-fl» In pokvarjeni j sin odgovori: „. . . Jaz naj bodem priden? Sem li kakšno : hudodelstvo storil? Tukaj je pač popolnoma i drug ! zrak, nova pota,. se odprejo, ko sliši človek profe-■ sorje. Jaz naj zopet.molim, naj zopeit postanem,ve-| ren? Mati,, kdor je enkrat začel dvomiti,! je li vse 1 tako, kakor se je! kot deček učil, temu se ne i ljubi moliti." — Mati še ne odneha in zopet piše: „, . . Dete, moje ljubo, , edino dete, s solzami v očeh berem tvoje pismo. Si ti med zveri prišel, da si takšen postal? Mirko, jaz pridem sama k tebi, 'kakor hitro bom imela potrebne denarje. Saj vem, ko pridem sama, bo zopet vse dobro. Napravila sem ti tudi nekaj srajc in te ti prinesem seboj; po zimi bode mrzlo." Mirko je odgovorij: „Mati, vse je zastonj, če prideš; jaz sem'in ostanem brezveren kakor sem." Do pozne noči hI mogla zapreti oči. Viefdno je videla otroka pred seboj: „Ostanem kakor sem." In mati se napoti za ■ izgubljenim sinom. Dolgo je iskala, predna je'našla cesto, kjer je sin stanoval; zdaj je bila na mestu. Težka je, bila pot ; k izgubljenem detetu. Mirko ni bil sam doma, ko pride mati. Dva dijaka sta bila v njegovi sobi. Ko je mati, priprosto oblečena, vstopila, je za-rtidel. Ni našel besede, s katero bi mater pozdravil ob prihodu. Dijaika sta ostala. {Dal}« prihodnjič.) ! ■ . i 1-TTTii . i I ' proti škofu, organizirati. Naš škof pri Ploju pač ne bo, v narodno šolo hodil, to si lahko novoštaje|rči-janski uredniki enkrat za vselej za uho zapišejo. Neresnica je tudi, da bi škof Zvfezo razpustil,» ampak ona se je sama prostovoljno razdruMla. * Sokoli In ljudstvo. Celjska Domovina št. 91 na str. 2 poroča, da, v nekem sorskem društvu na Spod. Štajerskem niso hoteli sprejeti« nekega moža za člana z edinim razlogom, ker je — »hlapec. Nekateri „gospodje"' so se sramovali' ž njim vred biti člani dotičnega sokolskega društva. Ta dogodek je lepo priporočilo za Sokola, in za1 „f-jjud-sko" liberalno stranko! * Skupno delo. Liberalci so v svojih glasilih odklonili skupno delo vseh slovenskih političnih strank pri družbi sv. Cirila in Metoda. Vsled tega nam ne preostane nič drugega, nego dla sami pričnemo obrambno delo za naše narodno nevarne kraje. Skrb za to prevzame na Štajerskem S. K. S. Z. v Mariboru. Rodoljub je, podpirajte socialno Zvezo pri tem početju! * Liberalna nesramnost. „Nariodni List" in „Domovina" se s srditostjo bikoborca Tiberiosa^ ki jima je v Celju najbrž tako imponiral, cla sta si ga Mzela za zgled, zaganjata v be/rnjo in nesramno napadata našo duhovščino. Stvar je sama na sebi malenkostna, m le pomanjkanje pametnih misli, nakar terem liberalci vedno trpijo, m obenem njihova skrajna nepoštenost in hudobnost nam razložijo zagonet-ko, kako s>e sploh morejo ti ljudje v , potu svojega do 11-44, 11-35 do 1153, 11'36 do 1158, rž 9 25 do 9 45, turšico 7 1U do 7 40, oves 8"10 do 8 45, ječmen 7 80 do 7 90. Moka. Položaj kupčije z moko je postal alaoeji, ker je zanimanje za kup na dobavo rzginio. Le za takoj se tu pa tam povprašuje- Cene neizpremenjene. lioljša je Kupčija z otrobj. V tiudmpešti stane povprečuo: pšentena muka št. 0 K 17-70, st. 1 K 17-50, št, 2 K 17 ¿u, št. 3 K 17"—, št. 4 K lb 8U št. 5 K 16*50, št. 6 K 16'iiU, št. 7 K 15 20, ržena moii.a št. 0 K 15'10, št. O/l K 14-70, št. 1 K 14 30, otrobi lini in debeli K 5 70, rženi K 5 80, do 6/—, fini otrobi za september, december K 5 80, debeli 5 75 do 5 85, klajiia moka k 7 70 do 7 90. Sladkor. Sirovi sladkor je zopet napravil korak navzdol. Mariborski okraj. m Za t Leitersberg-Krčevino se je v soboto, dne 15, avgusta ustanovilo izobraževalno društvo, katerega namen bo, širiti narodno probujo v tem kra- >: njemu prirojeno zgovornostjo. V. L-atkem^ je na- | Vstopnina ptfosta. Na obihu obisk vabi tamb. j Merdonik 40, Matija Hlade 34, Andrej Rojko 34. Namestnikom Jožef Dobaj 43, Janqz Likavec 30 gla-j sqvi. V 2. razredu Feliks Skribl 117, Jožef Maier j 15, Franc Pahernik 15, Franc Baumlan 10 glasovi. Namestnikom Janez Flakus 15, Lederer 9 glasovi, j .Vi 1. razredu 'baron Eger Kluk 5, Gamzer 5, Stelcer 5 glasovi. Namestnikom Sebeder Lorenc 4, Matija Wrus 4 glasovi. V nedelo 23. avgusta je pri Majeru „Bauernversammlung;', tako sem čital na lepakih ; k!do bo prišel, ne vemo, dobro bi bilo, da i bi Kmečka zveza napravila enkrat kakšno zborovanje. Našega poslanca bi1 radi videli enkrat. m Sv. Martin pri Vurbergu. Tudi pri nas se spominjajo stari vojaki, veterainci, cesarsko-jubilejne slavnosti ter bodo imeli prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 10.' uri sv. mašo; zbrali se bodo ob pol 9. ui'l v Spodnjem Dupleku pri Kapeli, ter bodo pod zastavo korakali k službi božji; nato se vrši po večernicah na vrtu , gostilničarja Pess|el koncert in a njemu prirojeno zgovornostjo. .V vzočun razložil pomen in namen di-uštva, ter vabil vse brez izjeme, da se oklenejo novega društva., Za njim je govoril g. dr. Kovačič v imenu S. 'K. S. Z. in g. kaplan Kranjc. Imen'a odbornikov, ki so !se na to izvolili, nam pričajo, da bo društvo tudi krepko delovalo. Le junaško naprej! m V nedeljo .v Frani! Fiani plava v veselju. V soboto pridejo k naim prevzviš^euii knezoškof. Ob obraza truditi, da bi iz mušice napravili, slona. Kar j treh popoldne spremljamo v veličastni procesiji z se bernja dostaje, je ponekod; pisana, inj tako tlel itajč-iramskega kolodvora nove zvonove. , Vse bo šlo, duhovniške pCa^če, podrugod pa je prostovoljna in bi pretežni del ljudstva zameril, če duhovnik ne-bi po4: slal po zbircl. Tlake prostovoljne darove naše pošteno slovensko ljudstvo lahko in rado utrpi, nepoštenim nasprotnikom pa se je tajco najboljše izogniti. Ce štajerski slovenski liberalni listi naše duhovnike zmerjajo z malharji, nas ta liberalna nesramnost niti Uikdo noče ostati doma., iGodba, strel ba, požarna branika, Marijini družbi, vse bo povefiičavalo slovesnost. Ob 6. uri pričakujemo prevzvišenega nadpasifirja. .Vse se giblje, pripravlja na sijajen sprejem. Njgj trgu bodo blagoslovili zastavo niladenifške Marijine družbe, delo čč. šolskih sester v Mariboru, potem jih spremimo v cerkev. Drugi dan se vrši posveče» najmanj ne razburja. Saj ni več pričakovati iz, libe- vanje zvonov, blagoslavljava je novegja pokopališča in rialnih Tast L'ak'e pošitene in dostojnel besede. Tadal velikega kipa sv. Družine, krasno delo slovenskega pozabiti ne • smejo gospodje, ki .pišejo v te liste, da tj kiparja L. Perko. Zvonovi, pokopališče, kip sv. Dru- so v svo](i mladosti tudi sami • prav obilno j in 8- septembra posebna, jubilejna romarska stega ljudstva tolikanj proklinjano In nikdar dovolj slove5 prokleto malho, v katero- venomer drči denar iz zu m Romarjem na Gorco pri Sv. Petru niže Maribora se naznanja, da bo letos v tej cerkvi dne | Ijevih rok naših kmetov, na tisto malho, kfr nima dna in ni nikdar dovolj polna ter zahteva plačo za vsak ljudomil (?) nasvet, -zja vsako besedico in vrstico, na malho liberalnega advokata. Liberalni listi so v svoji neumni strasti zanesli boj tudi na to polje. Mi jim ma bomo sledili, toda branili se bomo vsikdar, In tudi v; tem odbojnem stanju je naše geslo: zob za zob! * Zblazneli „Tovariš." Glasilo liberalnih uči- ' teljev „Učiteljski;. Tovariš" od 7. t. m. je od pr.ve i do zadnje strani poln samih psovk, ki so pa take vrste, da morajo tiste, katerim so namenjene, spraviti le v dobro voljo. V treh dolgoklobasastih člankih so nabrali razkačeni zelenci sledeče rožice: „Ljudje v uredništvu Sloven,ca dozorevajo za blaz- j nico na Studencu — Znani ekslemenatar laja kakor klerikalno ščene izza varnega plota — Ljudstvu na-nosijo lurške vode — Vseznalec, fant vseh fantov, Fr. Tierseglav, bodoči kandidat dr. Krekovih služb, < je kot napcddorasel petelinček hripavo zakukurikal ; — Mandelj je širokoustnež. — Dr. Lampe prosta- \ ški hujskač in imun ni celibatar — Visi trije hrepe- I ni j o po gorki človeški krvi — Cigani — seksualni filozofi — režejo uči,teljem jermsema iz žive kože '— obrekljivi fantalini — Ljudje bnez otrok in oni, ki je všel' iz lemenata — Ce ne bo' miru, bo' prišlo do boja na pesti — lumparija teh Inkvizitorjev — .Nimajo zakonskih otrok — Dr. Krekov pons asinorum ni nič proti Lampetovi in Terseglavovi gonji — Poslanec Mandelj se je posluževal laži in ščuval — Božji namestniki so danijnnoč od same pohotno-sti in alkohola vsi omotičeni, da ni nobena poštena ženska varna pred njimi — Z lastnimi blagom, ome-tajo poštene ljudi — S palico bomo naučili dostojnosti, — Klerikalne obreVovalce vi tatove časti bo treba prepričati s palicami aU pa s kamenjem, da se učiteljstvo ni» da tlačiti v blato <— Dr. Evgen Krek je bil svoj čas ateist, to je, ni prirfozinaval Bogaj — -itd., itd. Tako pištejo liberalni učitelji, ki so tako Občutljivi, če se o njih zapiše le besedica. Kaj bo porekla mladina, ko bo brala,, kako pišejo njeni vzgojevalci? Zato je že s pedagoškega stališča nujno potrebno, svariti mlladino prvtt tolikim pohujšanjem in jo obvarovati poslefdic take vzgoje. Liberalni učitelji nam bodo Še hvaležni, da smo/ v naših izobraževalnih društvih prervzeli skrb za duševni napredek mladine, njim; pa-s tem dali priliko, da se svojim' zmožnostim primemo udejstvuje!|jo na gori navedeni način v Tovarišu., * Tržne vesti. Die 13. avgnsta 1908. Promet v zrnju je vedno majhen, ker se niti konsnm niti preknpec ne upa na trg. Mlini pokrivajo le prvo potrebo, ker daljših in večjih dobav nimajo. Cene so z ozirom na soboto Bkoraj ne- , izpremenjene. Ponndbe so sicer obilnejše, vendar lastniki ne silijo z blagom. Večje zanimanje uživa iečmen, akoravnoje promet Se jako neznaten, ker se sedaj fino blago še ne ponuja. V Budinpešti stane pronica: 11-20 do 1135, 11-27 slovesnost in tako prelepa priložnost zi jubilejne procesije iz bližnjih župnij. Naznanjeni sta od Sv. , liarbare in Sv. Martina. Pa tudi daljni romarji se lahko udeležijo teh odpustkov. Preč. kn.-Šk.; ordina-! riat je namreč milostno dovolil, da zadobijo takrat jubilejne odpustke vsi, ki pridejo posebej a!li pa v procesiji, četudi : le pod vodstvom svojih navadnih voditeljev — lajikov dio župnijske/ cerkVe Sv. Petra, ' od koder pa jih spremlja domač Šentpeterski • duhov-! nik do romarske cerkve. Na to olajšavo opozarjamo * čc. dušne phstirje in prosiimo, da jo oznanijo svo- • jim vernikom. Veliko jih tako še lahko deležnih po- ' stane jubilejnih dobrot In milosti. Prihod procesije ; ' naj se po možnosti naznani. Sprejemale se bodo vse | tri dni. Za pridige, sv. maše in izpovednike j« oskrbljeno. m Št. Lovrenc nad Mariborom, ta krasni trg v planinskem raju, vabi k veliki ljudski veselici, katero priredi slovensko kmečko bralno društvo, dne 30. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne na vrtu pri g. SkaiSeju v proslavo šestdesetlelnega vladanja Nj.h Veličanstva, našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Vspored: 1. Prolog: „Naš presvitli jubilar!" dekjlajnmje gČ. IJulka Slaus. 2. Slavnostni govor: Govori g. dr. Karol VerstovŠek. 3. Koncert s petr jem in godbo. Pri koncertu svira slavna godba iz Lembaha. Za dobro vsestransko postrežbo je priskrbljeno. Ob slabem vremenu se vrši veselica psod streho v S!k(ačejevih prostorih, Vstopriina 60 vinar-jev. K obilni udeležbi vabi odbor! m Gorica pri RaSah. Neka štajerčijanska oseba si prisvaja celo povieijKštvo nad cdrkvijo. Misli, da imajo štajerčijanci cirkovške iare tako moč, da lahko izganjajo duhovnike kedar in kako se jim zlju-bi. Pozor torej pred štajerčijanci cirkovške fare, kajti oni imajo posebne postav,e in posebne pravice, ker so ravno štajerčijanci na slovenski fa,ri! ? Ime osebe, ki je tako čudnega mišljenja, še za sedaj zamolčimo. — Iz =neke bolj revne hiše se je pritožilo, cla neke baburčke čudne, neresnične reči kvantajo in kvasijo oo vasi o tej pošteni hiša. Tem prerokoval-lam bodi rečeno, da se bodo kje drugje pomenkovale, ako si še kidaj omislijo take povesne evangelije. — Dne 10. t. m. popoldne je umifJa Mar. Pauko. Že skoraj tri Jeta nismo imeli mrliča v Zgornji Gorici, a sedaj pa kar tekom enega meseca tri. m Gor. Sv. Kungota. Kakor drugbd, tako je tudi pri nas napravila suša in potem toča objilno škode. Ovsa je polovico manje k a/k to r druga leijla, zato bodo kmetje ob bregovih težko izhajali s krmo za živino, ker ob hribih tudi sena niso mnogo imeli, otave sploh ne bo treba na kvatermo nedeljo kositi. Toča )je največ škode naredila po gaju. Posestniku Juriju Hejn,cu je veter podrl skoraj ,vsa Velika sadna d/refvesa. ^ Dne 7. avgusta smo imeK občinske volitve. Pri nas imamo dve stranki: spodnjo in zgornjo. 'Zmagala je v 3. in 2. razredu zgorn'ja stranka, v 1. spodnja stranka. Izvoljeni so v tretjem razredu: Helnrik Walher z 148 glatsovi, Jožef m Slovenska Bistrica. V nedeljo, dne 16. avg. smo si ustanovili Mladeniško zvefzo za slovenjebis-triško župnijo. Sloven^jebistričianoV nas je bilo 30/ farftov, prišli so pa tudi iz sosednih župnij. Mladenič Jožef Cvahte nas je pijav prisrčno poadraivi!:. Nato smo volili odbor. Za predsednika je bil izvoljen Jože! CVahte, za podpredsednika F. Žolgar, za tajnika A. Vošinek, za blagajnika M. Kostaj. Govorilo je več mlacleničev o mlade/niški organizaciji. m Šentjanž na Drav. polju. Z loparjem po kaplanu. Duhoviti in veleučeni dopisnik Narodnega Lista v Š?ev., 32, ki podaja iz obilnih svojih duševnih zakladov krasne proizvode tudi ptujskemu Štajercu, Novemu Slovenskemu Štajercu, in baje tudi ljubeznjivi tetki Domovini, je tokrat mahnil močno s svojim loparjem po gospodu kaplanu, pa ni ga zadel, ker duhovni oče Še«njosi glavo po koncu. Ta šmentani lopar išče dopisnika, zato pa le po kaplanu,, on < je najbližje.. Pa gospod kaplan in dopisnik Slovenskega Gospodarja se ne bojita loparja. Jaz šie vedno ;trdim;, da sfe za,pododbor S. K. Z. samo tri učiteljeve roke niso vzdignile in ne več. • Na stotine prič to potrdi. Ttrdim, da je ¡, to dobro znamenje za KmeBko zvezo, in sem celo: srečen, da kme^e, in delavci tako samostojno nastopamo brezliberalnih učiteljev. Nam je že davno znano, da so liberalni učitelji nasprotni kmečkemu stanu, zato pa v našem, taboru nimajo prostora.;! iln vedno ' se še obreguješ na, cerkveno opravilo. O, ti ubožec-, na duhu,, tebi je. pač vse eno, je, cerkveno opravilo ob 143, ali 544, ker ti se tam itak ne znajdeš. V prihodnji Številki tega Jista; ti hočem pojasniti, ako sam 4ne veš, Ijako je nastal tebi skaljen blagoslovi Mi tudi mislimo, da si ti zai nas tukaj, ne mi pa tebe.' Torej drži', se svojega stanovskega poklica, in pusti kmečki in duhovski stan pri miru, saj si posebno pri' zadnjih veliko dobrot užival in za' hvaležnost pa z loparjjem udrihaš. Na tak način pač' ne boš (za liberalno stranko ničesar dosegel. Bodi prepričan, da se tukaj ne bojimo tvojega loparja in > tovarišev liberalcev. Pomi-lujem g. Lešnika, uči,telja na Vuaenici, • dai, ga je moj dopis v Slovenskem Gospodarju tako dregnil, da je zi zobmi zašlkrtal. Nečem se i njim ukvarjati, akoravno me imenuje nesramnega lažnjivca, pa, ako hoče, podava si dokaze. Pozivlje me, naj stopim Z imenom v javnost. Moja. častna beseidaj je, | da pridem) z imenom v javnost, (če tisto stori nasprotni dopisnik. Dotlej pa imenujem tudi, jaz dopisnika Narodnega laži-.iberalnegat Lista nesramnega lažnjjivca. Kmečki stan na plan —i liberalni učitelji pa na stran. m Makole. Jubilejno slavnost je izvenredno lepo obhajalo katoliško slov. izobraževalno dlruštvo. Vkljub nasilnemu deževju zbralo se je na) stotine ljudstva. Videti je bilo gostov iz dialjnih krajev in iz sosednih župnij. Posebno gre čast našim , vrlim sosedom iž Studenic in iz Laporja. Hvala vam, drar gi sosedje, povrnemo vam poset ob prvi priliki. . Hvala tudi domačinom, ki go talko prijazno in lju-beznjivo sprejeii • dobro došle goste ter se tako prijateljsko vedli ž njimi celi čas in jim pokazali, kak ko močno napreduje po organizaciji uljudnost in sa-: mozavest izobražen^ mladine. V majlepšlem redu se 1 je vršila slavnost, kar pričajo visoki gostje iz graj-Ščine Stattenberg, kateri so posebno izražali svoje ! zanimanje in zadoVoljnost s prijaznimi prireditvami i pri nastopu domačega mešanega pevskega zborai v i kmečkih obSekah! Predstave dileUJantnih iger, sv. j Neže, „KukaVjce, modre ptice" in „Cevljar*(a" so se i krasno obnesle. Gledalci so poslušali z velikim za-! niraanjem. Res, čudili smo se, da se zamore kmečka mladina naučiti tolike spretnosti. m Makole. V občo željo gostov na zadnj/ slovesnosti priredi „Kmečka zadruga" v Makolah s pomočjo „Izobraževalnega društva" še vdrugič¡ veselico pri kateri bo igrala domiajča godba mlad(enieev, pei polnoštevilni mešani pevski zbor 'Jn se/ boelo ponovile diletantne igre. Veselica bo torej v nedelljo, dne 23. avgusta ob pol 4. uri popoldne v prostorih vulgo Georgovih. Kdor ni bil zadnjič pri slovesnosti, naj blagovotti pohiteti v Makole v mjefleljo in prepričal se bo o resničnosti dopisa iz Makol. m Sv. Peter pod Mariborom. V „NaBem Domu" naznanjena veselica se ne bo vriiila 80. t. m., ampak se preloži na poznejši čas. m Mladeniški shod. Meseca septembra se bo vršil v slovenjebistriškem okraju, velik mlad!£|Dp.§ki shod. Mladeniči, na delo! m Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 30. uvg. t. 1. priredi podružnica čebelarskega^društva za okraj j Sv. Lenart v dvorani g. A 1 Arnuša po večernicah čebelarski shod. Predaval bo čebelarski potovalni učitelj g. Jan. Juvančič. Po shodu priredi „Katoliš. bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu" proste zabavo s petjem, deklamacijami ter z govorom o sinu Slovenskih goric, dr, Jložefu Muršecu. Ker je vstop prost, je pričakovati obilnega1 obiska, m Sv. Lenart v Slov., gor. Na tukajšnji c.. kr. sodniji obesila se je dne 17. avgusta bela zastava. Tc se je letos že drugič zgodilo. m Sv. Andraž v Slov. gor. Pri streljanju poV vodom cesarske slavnosti dne 18. t. (m. je pri basanju možnarjefv Anton Salomon ravnal tako neprevidno, da mu je Sel cel strel v trebuh, katerega mu je tako razmesaril, da so mu izstopila čreva. Nesrečnež je kmalu izdahnil. m Bralno društvo pri sv. Lovrenca nad Mariborom priredi dne 30. avgusta jubilejno slavnost v proslavo 60letnega vladanja Nj. vel. svitlega cesarja v vrtu gosp. Skačeja. Ptujski okraj. p Vurberg pri. Ptuju. Dne 3- avgusia smo imeli po večernicah vrtni koncert pri g. Tomažu Golob. Nastopil 'je šmartinski tainiburaški zbor. Ljudstvo se je udeležilo v obilnem številu. Veselo je bilo poslušati naše slovenske iante, ki so! veselo prepevali narodne pesmi. PrVporočfale so se vžigalice ' „V pr,id obmejnim Slovencem" in geslo „¡Svoji k svojim." Mladjeniško gibanje naj, zanese narodno misel v sleherno slovensko hišo. p „Štajerc" in resnica. Kakor znafao, ima Šta-jerc resnico v.edno na jeziku, ajli bolje na papirju; pa res samo na papirju. Dokaz 1. V zadnji svoji številki, od dne 9. avgusta je moral resnicoljubni Linhart preklicati celi podlistek, tri velike kolone! Kaj pa je bi/o v tem podlistku? Linhart je pisal o nekem gornješfiajorskem župniku, kako je ta priproste ljudi ob letošnji suši goljufal in slepiaril iln iz stiske ljudi si ielai dobičke; sedaj je pa moral Linhart zapisati, da vse to m res, ali po domače: „Štajerc" se je debelo zlagal in obrekoval. Glejte, tako „Stajerc" ljubi resnico. Dokaz 2. „Stajerc" silno ljubi katoliško cerkev in se zelo zanima za kat. duhovnike. Zato pa udriha po veri in cerkvi in vsaki njeni napravi ¡in sploh po vsem, kar je s cerkvijo le količkaj v zvezi. V isti številki, od 9. avgusta, kii-če državno pomoč zoper navado streljanja ob cerkvenih slovesnostih. Da je ptujski občinski svet zadnjič, dne 2. avgusta ob priliki jubilejne slavnosti nemškega veteranskega društva dal streljati, to seveda ni nič hudega; samo pri cerkvejalh slovesnostih stresati, j'e grozovita nesreča in hudobija. Tlako ljubi „Stajerc" resnico in katoliško cerkev! — Bomo še nadalje zasledovali „Stajerčeve" ljubezenske dokaze! p Sv. Bolfank v Slov., gor. V noči od, 7. na 8. avgusta so dosedaj še neznani zlikovci vlomili skozi okno v trgovino, g., Cučka ter odnesli za 80 K denarja, Za 500 K pa različnega manufakturnega blaga. Orožništvo že zasleduje zločince, a dosedaj še brez uspeha. — Precej mladeničev že nosi tu mfndeniške znake, a jako mnogo jih je, kojih prsa ne diči krasni S. M.-znak. Mladeniči, na noge, in pridno naročajte in nosite nove znake. p Sv. Barbara v Halozah. -Neka nedoslednost naših naprednjakov se kaže v tem, da sq kljub agitaciji takozvanih naprednih časnikov agitirali letos za bernjo tistemu orylavcu, ki lani ■ Še stanovanja ni dobil od njih, ampak v dežju in blatu hodil opravljat cerkveno službo, letos, ko ni več pri nas v službi, pa mu ponujajo zbirco. S čim se jim je neldj- tako prikupil, ali .so sami • tako klerikalni ? Prej so vendar napravili zapisnik zoper njega, podpisi še niso obledeli in že so spremenili taktiko! Prav tako, usmiljenje je lepa čedinost, imejmo jo do vseh, tudi do sovražnikov bodimo prizanesljivi in ljudje se ne bodo mogli načuditi tolikemu velikodušju! Prav je, da ste nehali, škropiti z gnojp nico krog sebe, mir je prijeten nam in vami! Naj ostanejo ostri bojni načrti .celjskega generalštaba zgolj na papirji, in dobro se bomo imeli — do jesenskih volitev! , p Stoprce. V torek 11. avgusta zvečer ob 7. uri začelo je goreti pri Matevžu Kodrič, p. d. Lonr čarju v Grdini. Zgorela je hiša in vsa gospodarska poslopja, vsa obleka, pohištvo in ves živež; le živino so oteli. Škode je 4000 K. Zavarovano je bilo pri banki Slaviji za 1200 K. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na predlog g. Ivana Trauna, trgovca na Ptujski gori so darovali sorodiniki, zbrani v hiši g. župana, našemu bralnemu društvu 13 kron 30 vin., za kar se odbor vsem darovalcem, posebno pa vrlemu gospodu Trau-nu iskreno zahvaljuje. pSv. Lovrenc na Dravskem polju. Tukajšnji požarni brambi so darovali gostje, zbrani v veseli družbi pri g. Napast po g. Francu Traun 7 kron 40 vin., za kar jim izreka v imenu društva zahvalo Jožef Plahinšek, t. č. načelnik. 9 p Rogatec. Naš okrajni zastop je sprejel jredlog,, da se učiteljem zvišajo'plače. p Bralno društvo dri Sv. Miklavžu pri Ormožu priredi dne 30. avgusta 1908 koncert s tambur&njem in petjem v prostorih in vrtu g. Antona Golenko. Začetek ob J. uri popoldan. K obilni udeležbi Vas uljudno vabi odbor. 1 Št. Jurij ob Ščavcici. Vsled nepričakovalnih ovir smo morali veselico uašega Bralnega društva preložiti na 27. septembra. biovenjgrašia okraj. s Slovenjgradec. Veselica, ki se je v nedeljo vršila vi prostorih narodnega doma v Slovenjegrad-cu, Je vjkljub deževja še precej vspela. Kakor dragocen biser se pri tej prireiditvi lesketa izvanredna požrtvovalnost gospe Blažonove in gosplto Judničevih od Sv. .Vida, ki ni samo posnemanja, ampak naravnost občudovanja vredna, s Šoštanj. Z ozirom. na pisanje celjskih listov se nam je vposlala tai-le: . Izjalva. Podpisana izjavljata drage volje, da,, ko sta prišla dne. 6. ju--lijc«. t. 1. k č. g. Ivanu Govedič, prosit ga blagohotne podpore za (snujočo se požarno brainbo, g. župnik niti najr.ahieje ni namignil s kako besedico, naj bi bil povpljni jezik nemški, pod tem pogojem prispeva. 50 K. Nasprotno, ko se je govorilo, da bo poveljni jeizik slovenski, je gosjpod župnik izrecno dostavil: „¡Sieveda, saj ne more drugače biti", je vstal, šel v drugoi sobo tetr nama prinesel 50, K, za kateri velikodušni dar se sva dostojno zahvalila. Toliko resnici na ljubo. Diružmirje, 10. avg. 1908. J. Dvornik, načelnik; Josip Rotnik. s Zavodnje. Kako se naše ljudstvo zanima za napredek v gospodarstvu, pokaaal je zopet podučni shod na Veliko Gospojnico, na katerem je g. Gori-čan predaval o sadjarstvu. Mnogoštevilno zbranim kmetovalcem, celo daleč iz sosednjih župnij so prišli, je poljudno razlagal o narejanju sadnega mošta, potem o sadjarstvu in vspodbujal k pridnemu zasajevanju in gojenju safdnega drevja. Ob koncu se je i naročilo mnoge sadežev iz deželne drevesnice in sicer tistih vrst, katere je gospod potovalni učitelj spoznal za primerno za ta že precej visoki krpj, ki se bodo sadili v jeseni. Tako je prav. Samo roke križem držati in ¡tožiti čez slabe čase, ne pomaga nič. Čase si zboljšujmo tudi sami! Konjiški okraj. k Konjice. Kmečka posojilnica in hranilnica je imela v prvem četrtletju svojegja poslovanja 161.011 K prometa. Nespametna žledja nasprotnikov se tedaj • ne bo uresničila., Hvalevredno je zlasti, da se tudi člani nadzorstva prav z veseljem zanimajo za njen razvoj.t V|enfdar pa pogrešamo .še mnogih, ki b: lahko pristopili kot člani, iln mnogih, ki bi lahko svoj prihranjen denar drugje vzdignili in vložili pri svoji kmečki hranilnici. Kmetje, zavedajmo se1 svojih dolžnosti, podpirajmo vsi Ue kmečko hranilnico, dobiček bo naš in' nihče nam nič ne more. Ugodnosti pri naši kmečki, hranilnici so pa itak vdčje, kakor pri vsaki drugi .v; Konjicah, bodisi za vloge ali za posojda. Celjski okraj. c Celje. Na Ostrožlpem je uimrla posestpica Marija Oovirk, mati 14 otrok. Bila je 51 let omožer na in 7 let vdova. Vse svGje otroke je vzgojila v krščanskem duhu in jih postavila na trdna ;ifla. Za njo žaluje še 9 živih otrok in kakih 50 Ocvirkov!-» čev. Lahka; žemljica blagi materi, o Celje. Razmere na naših poŠtah se še ne mislijo zboljšati. Ni dosti, da imamo nastavljene • samo nemške uradnike, ki razumejo slovenščine malo ali skoraj nič, ti uradniki in .• uradnice so poleg tega tudi strastno zagrizeni nasprotniki vsake slovenščine, ne tako slovenskega kruha. Skoraj vsako slovensko brzojavko skvarijo in pqpačijo ali nalašč ali pa so nezmožni za kak brzojavni urad. Slovenski listi- dan na dan prinašajo take brzojavno skv.ar-jene slovenske stavke. Tako je napravila ceLjska uradnica zadnjič iz „Celjsko katolišlkjo narodno di-jaštvo pošilja pozdrav". „IBelsko katoliško narodno društvo Vas iskreno pozdravlja." To očito kaže, da je doiična nezmožna za svoj posod. Opozarjamo poslance, da si take stvari notirajo in o priložnosti porabijo. c Celje. Celjski nemški list Deutsche \Vacht vzdržujejo nemški celjski trgovci in gostilničarji, ki so popolnoma odvisni od slovenskih odjemalcev. Vkljub temu si drzne ta nesramen list< na. nezasfi-šan način smešiti, pobožno slovensko ljudstvo, ki se je udeležilo letošnjih cerkvenih slovesnosti ob por-ciunkuli. Opisuje naše ljudstvo. kot najbolj (Zanemarjeno, zavrženo in neomikano. Hnepričani smo, da bodo celjski nemški trgovci in gostilničarji za to dobili primeren odgovor! c Braslovče. V ,pondeljek, dne 10 t. m. se je poročil gospod J. Berlisk, posestnik in krojaški mojster v Velenju z gospodično Fani MVihovie. Bilo srečino! c Nazarje. Mladeniški shod dne 30. avgusta obeta biti veličasten. Mladeniči od blizu in daleč se '¿g veselijo in pridno agitirajo. Tako je prav. Dan 30. avgusta je vaš praznik in zato (ta vaš praznik obhajajte kofikor mogoče slovesno. Na shodu se bo govorilo tudi o telovadbi in o alkoholizmu. Mladeniči, agitirajte! c Št. Jungert pri Celju. V št. 31, Slov. Gospodarja je nek dopisnik nekoliko podrezal naše SI. kal km. izobraževalno društvo z opombo, da naj bi se društvo preselilo k fari, kar je imel z ozirom na boljši razvoj društva tudi prav; samo ko bi tudi pq. drugih okolicah oz. vaseh naše župnije bilo kaj zanimanja za društvo. Znano je„ da se je naše društvo pred nekoliko leti že bilo prebavilo s Podgore k farni V šolske prostore, z namenom, da bf se bilo razširilo po celi župniji. Ker se pa, razven par izjem, ni oglasilo nič udov, je odbor sklenil,, da se prestavi sedež društva nazaj v Pod-goro (Sv. Jungert). Iz te okolice je namreč največ udov. Ce pa bi se oglasilo zadostno Štev^o udov iz'- drugih okolic, potem se lahko po sklepu odbora društvo spet preseli, sicer pa ne. c Iz Gornje Ponikve. Danes dne .16. avgusta so slavili naši mladeniči svoje slavce. Zbralo se jih jo okoli 40, skoraj vsi iz domače župnije v ibobi „Bralnega in pevskega društva", 4 da ustanove svoj ¿Mladeniški odsek". V imenu predsednika,'M. Je/žer-nika jih je pozdravil g, organist Peonik in se <■ jim zaihvalil za tako obilno udeležbo. Zeli, naj bi prišli vsakokrat v tako obihiem. Številu, kadar bi se jih vabilo.. Nato razjasni domači gospod bogoslovec 'M. Vrzelak pomen in potrebo organizacije. Tovariš Arn-šek nadaljuje: vse se organizira, da si pomaga. do boljše bodočnosti, kmetje v kmečki zvezi, učiteljstvo v narodni stranki, židje v kartelih,, delavci pod praporom socijalne demokracije ali krščanskega socija-Hzma, le kmečki mladeniči so še zapuščeni. Z a» t o se je letos ustanovila „'Mftadeniška zveza", ki 'toa namen združiti vse slovenske mjladeniče, drl se z združenimi močmi izobražujejo, si pomagajo do boljše bodočnosti in skupno branijo svojo domovino, svfeto viero in materin jezik. Tej zvezi načeluje mladenič Zebot iz St. Ilja ob nemški' meji. Glavni odbor je v Mariboru. Ustanovili se bodo pa tudi okrajni pododbori in takrat bo dolžnost vsakega ■ izmed nas, da pristopi k tej zvezi. Njen znak, je ščit z zelenim križem na slovenski trobojnici in črki M. S. Ta znak bddi obenem tudi i znak našega kjluba. Pravega slovenskega mladeniča ni sram javno v znamenju kazati,, da je Slovenec in sicer veren Slovenec, ki • je pripravljen vedno ščititi ti dve svetinji, ki mu jih je izročila mati, že v zibelki, sv. vero in svoj jezik. Za predsednika so si izvolili vrlega mladeniča Lovrenca Kos, ki si bo vedno .prizadeval, da klub ne bo zaspal. Imel bo vsak mesec svoje seje s kakšnim predavalnjem. Pri klubu je nad trideset domačih fantov. Pristopilo je sedemnajset novih. Društven znak jih je naročilo blizu petindvajset. Obljubila je večina, da se bodo udeležili shoda „MladeniŠke zveze", ki bo 30. avgusta za domaČi okTaj. V avgluslu in septembru bo napravilo naše društvo vsako nedeljo in praznik, kakšno predavanje. Med drugim nas obišče gospod Vlado Pušenjak 8.; septtobra. Mladeniči, s skupnimi močmi naprej do boljše bodbčnosti! c Sladkagora. Dekji&ki shod na Slajdkigori, dne 9i avgusta je bil silno vesel. Nad 1,5/00 deklet iz Marijine družbe in drugih deklet je pri|šlo k slad-kogorski Mariji na božjo pot, da bi natfle pri - njej pomoč in varstvo. Ko so prišla dekleta v procesijah,. Šla so jim domača dekleta v belih oblekah nasproti. Ob 10. uri je bila krasna pridiga in potem slovesna sv. maša. Mted sv. majšo je bilo skupno sv. obhajilo za dekleta. Prekrasno so popevali novi slad-kogorsk! pevtci in t pdvke. 7ia. to si je prizadevala najbolj gospodična Ljudmila Kpklič, ne pa učiteljica g. Angela Jaklič, kakor se je zadnjič po pomoti napačno poročalo, ki ni v Marijini družbi. Gospodični KokTiič pa izrekamo Marijine hčerke zahvalo za njen dosedanji trud in jo lepo prosimo, naj šp bo zanaprej naša sestra. — Več sladkogorskih deklet. c Laški trg. Dne 2. t. m. se je vršil občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice., <0 stanju hranilnice in posojilnice je poročal gosp. nadrevizor Vladimir Pušenjak, ki je isto ravnokar natanko revidiral, in iz poročila se vidi, da zadruga lepo napreduje. Zanaprej pa še bo seveda bolj napredovala, ker ji je odvzet dolg, katerega ji je bilo naložilo propadlo k'onzumno društvo. Sklenilo se je tudi, pomnožiti odbor, ki se je tako-le sestavil: C. g. Franc Casi, načelnik, Ignac Sajtl, Miha Gunzek, "Jožef Ko-larič, Jožef Sluga, Andrej Rebozu, Krajnc JurijT Alojz Sipek', Martin Zveplar, Ferdinand Tlrooej, Ferdinand Rozman, odborniki. Končno je še govoril g„ Vladimir Pušenjak o kmečkem vprašanju, dasi-ravno precej na dolgo, pa so ga zborovalci vendar z zanimanjem poslušali. o Ministrski predsednik baron Beck je daroval požarni bralnbi in tamburaškemu klubu v Go~ tovljah vsakemu po 50 kron. c Iz Gotovelj. Ministerski ptedsednik baron B ck mudi se sedaj na tukajšnjem svojem gradu Ple.vna, ker ima baje 14 dnevni dopust. Tukaj biva sedaj večino z vso svojo visokorodno obiteljo, kjer se praznnje 801etnica rojstva njegove visokorodne matere vdove Hezzilie pl. Beck, roj. 13. avgusta 1828. Ministrski predsednik, kakor tudi vsa njegova rodbina rada prav domače občnje s tukajšnjim občinstvom iz okolice Sv. Jederti. Gotovelj in Loinice Za mnogo nbožnejših rodbin prav očetovsko skrbi, ter jih bogato obdaruje in obiskaje na njih domu. Ob pnliki že prej imenovane 80!etnice pa so hoteli vsem okoličanom prirediti posebno veselje. Povabili so vse občane iz okolice Gotovelj Y in Ložnice, požarno brambo, pevce in tambnraSe iz Gotovelj in vsem priredili lepo ljudsko vese ico ter vse bogato pogostili Ministrski predsednik je z vso rodbino prišel prihajajočim vabljencem nasproti vsakega posebej roko stiskajoč pozdravil in se kakor ljubezniv sosed z vsemi razgo-varjal, če ravno je imel istočasno obisk, več druge visoke gospode. Posebno »o se vsi zanimali za domačo gotoveljsko požarno brambo, pevce in tamburaš« je opetovano prosd godbe in petja, posebno narodnih slovenskih pesmi. V mraka priredita se je SOletni jnbilanticji podoknica. Pred velikim vshodDjim balkonom postavila sta se dva visoka maja in vmes iz lampijonov in vencev velika 80. V polukrog se je vstopila v ozadju požarna bramba s pisanimi lampi-joni, v sredini pa pevci in tamburaši. MiOno peije in ljubko tambnranje zvabilo je zopet visoko gospodo in jubilantinjo na balkon. — V tem povzame gospod nadučiteij France Brinar besedo, poidravi v imenu vseh najpoprej ministrskega predsednika in vso njegovo rodbino, izrazi posebno veselje, da ima veliko čast in veselje, Ka imeti v sv0Ji sre(^ in Pro" seč, naj nam ostane vedpo tako naklonjen. Ministrski predsednik se za pozdrav in udanostni nagovor prisrčno zahvali in zagotavlja, da ga je njegovo 231etno tukajšnjo bivanje nekako navezalo na svoje bližnje tukajšnje sosede in posebno povdarja, da se hoče ta ii iz svojega visokega mesta vedno blagohotno spominjati občanov iz Gotovelj in Ložnice Posestnik Jakob Hropot je potem častital z izbranimi besedami pričujoči visosorodni materi jubilantinji k njenemu jnb l-ju. Zahvalila so je deloma sama, deloma ekscelenca ministrski predsednik. Sledili so še razni nagovori, tudi na malega 21etnega naslednika Maksa in vselej se je daleč na okrog razlegal urnebesni živijo. Gospod nadučiteij je sled-nič tudi nazdravil Nj. Veličanstva cesarjuv in vsa zbrana množica je stoje zapela cesarsko himno. Še pred ljudsko veselico prišli so častitat rit. Paveljski pevci in godba pa so že pred našem prihodom odšli. Po naši podoknici došlo je tndi društvo „Edinost" in požarna bramba iz Žalca s šoštanjsko godbo na čela in mnogo obč.nstva z lampijoni v slovenskih barvah. Drnštvo „Edinost" zapelo je tri lepe umetne mešane zbore. Med tem pa so nas grajski očarovali s prekrasnimi bojnimi raketi in drugim umetnim ognjem, da je ljudstvo kar vsklikaio začudenja. — Po odhodu Žal-čanov prišel je gospod ministrski predsednik z visoko gospodo med nas in izrazil željo, naj še tambnraši zaigrajo in pevci zapojo narodne pesmi, potem pa želeč slovensko lahko noč razšli na svoj dom. Vsakemu udeležencu ostale ta večer gotovo v vednem spominu. c Bralce „Slov. Gosp." bode gotovo zanimalo dejstvo, da je ekscelenca ministrski predsednik kakor so tudi vsi člani njegove rodbine verni kr stjani, ki se ne sramujejo svojo vere očitno kazati in spolnujejo vestno svoje verske dolžnosti. V svojem gradu na Plevni pri Gotovljah imajo kapelo, imajo vedno tudi svojega duhovnika ter je vsa rodbina ne samo ob nedeljah ampak vsaki dan pri sv. maši. c Gotovlje. Ministrski predsednik je bil baje sedaj tukaj na 14dnevnem dopustu. Mislil bi kdo, da je med tem rešen vseh skrbi. Kaj še. Ob času njegovega tukajšnjega bivanja so bili pri žalskem poštnem uradu trije poštni uradniki vedno pri brzojavnem stroja do polnoči vsak večer. Poštni sel je po 5 — 10 krat na dan prenašal brzojavke ia pisma s pošte na Plevno in nazaj. Brzojavke so baje večkrat obsegale več sto besed. — Takšen počitek pač ne more biti tako sladek. c Iz gornjegrajskega okraja. Vsak prijatelj naših planin je bih od kraja vnet, prijatelj. Slovenskega planinskega društva — duh,ovnik kakor ne-duhovnik.. A naši liberalci so se vedno 'držali, načela, ki ga je eden izmed njih ob neki priliki izpovedal tako-le: „Farje potrebujemo pri društvu samo zato, da dobimo od njih derfari." Da mora tako načelo rodit1; dober sad, je seveda jasno. — No, in zdaj, ko bi se naj vršila otvoritev in blagjoslav-Ijanje na sebi. hvalevrednega in lepega dela: Frischaufove koče, so vsej priprave za • cerkveno slavnost delali s preziranjem domačega župnika. Od tod pa tudi ta moralni iiasko prireditve! — Lepe sadove poganja setev naših liberalnih narodnih „budileljev." Daleč naokoli se že govori o surovostih, ki jih je. moral pretrpeti od razdjjvjanih, nahujskanih. ali pa tako ošabnih elementov blagi gospod župnik v bližnji Bočni. Pa to še ni dovolj. Zdaj so isti elementi začeli svojo /liberalno ■ oliko kazati nasproti delavni in marljivi učiteljici, ki pa se vsled svoje značajnosti' ni mogla v vsem pokoriti liberalnim strahovladcem med stanovskimi tovariši in drugim. Celo na cesti, da, v lastnem stanovanju skozi okno jo baje napadajo. Le, tako naprej — vse v večjo čast našega okraja in za večjo prosveto naroda! c Loka pri Zidanem mostu. Naši liberaJni gospodje postajajo od dne do dne bolj nesramni. Vrhunec svoje surovosti so pokazali s pismom v Nar. Listu , št. 30. dne 23. julija. Gospodje, itolkjo na prsi! Izprašajte svojo vest, je-li pri vaši poštenosti vse v redu? Pometajte raje pred svojim pragom in videli bodete, da delo ne bo zastonj. Vsekakor vam zna to več koristiti,. kalkor da vljačite na dan neznatne pogreške 14 letnega dečka, katere pokriva celo desetletje. Drugim o&tate kriva pota; so-li vaša pota povsem pravilna? Vašo „Reiffeisnov-ko" ste spravili v staro šolo, ne da bi bilo to pri kaki seji šoflskega sveta kedaj dovoljeno, ali spCoh predlagano. Sploh je dopis v Nair. Listu tako neotesan, da, ako ne-bi mi od zanesljivo strani vedeli, kedo je avtor, ne-bi mogli milsliti, da ima ta gospod za en pošten dopis tako malo zmožnosti. Izraz: „še mioker za ušesi" n. pr. je prvič otročji, drugič pa jako slabo odgovarja omiki. Tisto mazilo pa lepo sami uporabljajte, pa pridenite še malo , soli, ker vam tiste, kakor vidimo, tudi manjka. Go-spodjfe, heil-narodjnjaki, v prihodnje malo več lojalnosti in značaja! c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Zlate maše preč. gospoda Franca Puntfaerja, župnika v pokoju pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je udeležilo tudi precej ,Novoštiftčanov in Gornjegradča-liov. Imenovani gospod so bili poprej 18 let župnik v naši župniji in <-o posebno veliko storili v olepša-vo župne «erkve in podružnic, kakor tudi jv povzdi-go tukajšnje božje poti. Občina Nova Stilta jih je že ¿pred več leti v zahvalo za njihove zasiluge imenovala za častnega občana. Dal Bog, da bi včakali še biserno sv. mašo. — Dne 2. avgusta je umrla tukaj 22 let stara mladenka, Marija Sovinšek, hči župana in gostilničarja Jakoba Sovinšek-a. Rajna je bila v življenju zmiraj tihega in mirnega značaja, v vzgled vsem dekletom. Kako je bila od viseh spoštovana, je pokazal zlasti njen ¡pogreb. Na stotine ljudstva, med njimi 22 belo oblečenih deklet, jo je spremilo na pokopališče. Pri odprtem grobu so ji g, župnik govorili ginljiv govor v slovo, za kar jim bodi na tem mostu izrečdna od strani sorodniklov prisrčna zahvala, .brežiški okraj. b Malikamen. Pri nas .so slivei letos prav obilno obrodile. Tudi jabolk je dosti. Vinogradi obetajo dobro zarano trgatev, Ipavsko podnebje vlada letos pri nas. Cešplje so večjidel že zrele. Kupci, zglasite se brzo! b Planina. Dne 11. m. m. delila se je sveta birma na Planini na Spod. Štajerskem. Ob tej priliki je bil trg Planina okrašen z drevesi, slavoloki, zastavami, narodnimi, deželnimi itd. Ali čujte in strmite: plapolala je tudi italijanska zastava na najvišjem mestu trga Planine, to je na starem gradu. Niže spodaj skozi eno okno pa cesarska, toda palica obrnjena popolnoma navzdol. Siedajni 'lastniki grada so doma ■ v Ferari v Italiji, a tukajšnji oskrbnik Coletti je doma iz Benetk, in je nekdanji italijanski častnik. Kupili so posestvo pred enim letom in se nastanili, oziroma je stalno tukaj oskrbnik Coletti. Mislite si, gospod urednik kak utis je napravila italijanska trobojnica na zavedne Slovence. Srce se mi je žalostilo, ko sem vVdej, kako županstvo trga Planine mirno gleda ves dan vihrati na najvišjem mestu italijansko trobojnico, ne da bi kaj ukrenilo zoper to. G. župan Sehescherko, kaj praviti k temu? Zakaj nima trška inteligelilca poguma, da bi se vzdignila proti raznovrstnim, našemu narodu tujim mogotcem? Mi priprosti kmetje pa nimamo strahu in zato odločno protestiramo, da bi'se na naših ¡tleh šopirilo tujinstvo, naj si bo to nem-škutarstvo ali pa druga narodnost. b Mladeniški shod se vrši v nedeljo, dne 23. avgusta 1908 na Vidmu ob Savi na vrtu gfostillne gosp. Podjedove. Dnevni red: 1. Ob pol 11. uri slovesna sv. maša, kafero služi preč. gospod duhovni sveiOvallec in dekan Henrik Verk. Pridigo za mladeniče ima vlč. gospod Jožef Potovšek, župnik v Artičah. 2. Obed. 3. Zborovanje; začetek ob 1. uri popoldne. Pozdrav. Govori č. gospod duhOvpi svet. in dekan H. Verk. Slavnostni govor: Fr.< Zebot. Beseda mladeničem. Drž. poslanec dr. Benkovič. Pozdravi mladeničev iz raznih krajev. Posavski mladeniči, skrbite, da bo ta vaš shod veličasten. Vabimo tudi može, žene in dekleta. Pridite v obilnem Številu. b Artiče. Premilostljivi, knez in škof so dne 9. avgusta t. 1, pri nas posvetili tri nove zvonove za župno cericev. Zvonovi so od firmo > Grassmayer Wliten pri Inomostu, Iz drugih slovanskih dežel. •f C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. (Konec.) III. Na dnevni šoli za obdelovanje lesa: Za vzprejem v I. razred strokovnih oddelkov za stavbno in pohištveno. mizarstvo, za lesno strugarstvo, za lesno rezbarstvo in za kiparstvo je potrebno, da je prosilec: 1. dosegal 14. leto svoje starosti ali da je bo i dosegel še v teku dotičnega letaj, v kaiterem j,e bil vzprejet, in 2. da je oddjelek za šoloobvezne dečke lastnega ali drugega enako organiziranega zavoda, ali dva razreda obče rokodelske šole, ali III. razred meščanske Šole, ali tri razrede srednje šole absolviral z najmanj zadostnim uspehom. (Pri učencih, ki prestopijo iz gimnazije, se neugodni redi iz latinskega in grškega jezika ne jemljejo v poštev. IV. Na dnevni šoli za umetno vezenje in Čip-karstvo: Za vzprejem v ■ I. razred mora prosilka dokazati, da je 1. dovršila 14. leto svoje dobe ali da je bo dosegla Še v teku dotičnega leta, v katerem jo bila vzprejeta, in 2. da ima ono znanje, ki tvori učni smoter 6. letnika obče ljudske šole. Izjemoma more ravnatelj vzprejeti tudi deklice, ki so spolnilo šele 12. leto, a so krepkega telesne'ga razvoja in so zadostile sub 2 navedenim pogojem. Šolsko leto se prične — ako niso za posamične oddelke določene izjefme — z dnem 16. septembra in konča dne 15. julija. Hospitantje smejo vstopiti tudi med šolskim letom, ako to prbstor dopušča. Za domačine je pouk na vseh oddeHkih brez- plačen. Inozemci (redni kakor tudi izredni učenci, oziroma učenke) plačajo na leto 100 K Šolnine. Redni.učenci (učenke) dnevnih šol dobe potrebne šolske knjige,. pisalne in risarske potrebščine veči-1 noma brezplačno pri ravnateljstvu šolja. Za učence ' in učenke je v mestu mnogo stanovanj na razpolaganje. Za popolno oskrbo je plačati približno 20 do 40 K na mesec; stanovanje samo velja mesečno 4 do 8 K. V ljubljanski ljudski in dijaški kuhinji se dobi hrana za razmerno jako .nizko ceno;, vrliu-tega dovoljuje ta dobrodelni zavod učencem vsako leto tudi nekoliko prostih mark. za kosilo in pa za i večerjo. Drobtinice. d Nov povod za ločitev zakona. Georgia, dr-; žava v Severni Ameriki, se bavi z vprašanjem, j kako bi se moške moglo obvarovati pred pretka-nostjo žensk. Pri zakonodajnem mestu sei je vložil ; zakonski predlog, ki so ga po nad vse zanimivi j debati odkiaizali posebnemu ' odseku. Tai zakonski predlog določa, da se kot neveljavne proglase vse i poroke, ki so se dovršile, ker je /ena moža ujela na zvit način s pomočjo lepotil. Tlaka lepotila so: i šminka, .puder, dišava, ponarejeno zobovje, tuji las-, je, fino perilo, podloge, prozorne nogavice, črevlji | z visokimi petami, prozorne bluze in sploh vse, kar ! utegne žensko lepoto povišati. Književnost. § Za slavnost zlate maše sv. Očeta papeža Pija X. je zložil Ign. Hladnik mogočno in res slovesno himno;* izvaja jo ali mešan, ali moški zbor s spremljavo orgelj ali pa orkestra. Himno prav toplo priporočamo, ker je lepa in pa ne .pretežka. Partituri je cena 60 v, po^mezni, glas 10 v, instrumentalna partitura 2 K. § „Iz življenja našega cesarja" je naslov brošuri,ci, ki jo je sestavil in izdal središki učitelj Anton Kosi. Ni to suhoparen životopis našega vladarja, tudi ne obširno popisovanje raznih vojsk, pač pa kitica zanimivih in mičnih dogodkov iz življenja presvetlega jubilanta. Pisatelj ^e uporabil v tem oziru vse vire, ki so mu bili na razpolago ter posnel iz njih samo to, kar v resnici zanima mladino. Cena enemu izvodu 24 vin.), 50 izvodov , stajnje 9 kron, 100 izvodov 16 kron. § Družinska Pratika za prihodnje leto 1909. je ravnokar izšla in se dobi odslej nadalje v Ljubljani v „Katoliški Bukvami'", prodajalni katol. tiskovnega društva", dalje v trgovinah' Ant. Krisper, Vašo Peiričič in J. Kordik na drobno po 24 vin. izvod (pošta 10 vin. več), na debelo pa po 17 K 100 komadov. — Založništvo razpošlje „Družinsko Prati-ko" brezplačno na ogled vsem našim društvom Širom Slovenije, obenem pa jih naprosi, da seznamijo z njo vse svoje člane. Ko bi je katero naše društvo ne prejelo, naj jo kratkim potom zahteva po dopisnici, naslovljeni na založništvo „Družinske Pratike" v v Ljubljani. — Na deželi se dobi naša „Pratika" v vseh Knjigarnah in trgovinah. Koder je šej ni, naj jo naši' somišljeniki odločno zahtevajo. Ako bi je pa vkljub temu doma ne mogli dobiti, naj jo po več skupaj naroče v Ljubljani.' — Pri nakupu naj vsak izrečno zahteva „Družinsko Pratiko" s podobo sv. Družine in s , krasnimi trofrarvninu slikami Lurške Matere božje, papeža in cesarja ter „Katoliške Bukvarne". Edina ta „Pratika" je prava naša „Pratika", katera naj najde letos(vfiot v vsako slovensko hišo! Svoji k svojim! § V Varaždinu je izšla knjiga „Povest Med-Jimurja'4. Cena ji je/ 2 K, po poŠti 20 vin. več. Dobiva se samo pri dr. Magdiču v Varaždinu. Letošnje romanje v Marijino Celje. Z nekim strahom smo. se podali na ©©©©CO©J Zahvala. Za mnogobrojno spremstvo in od blizu in daleč izražena sočutja, k Vsegamogočnemu odpoklicanega, nepozabnega in preblagega očeta Jakoh-a Brinovc-a veleposestnika in gostilnliarja na Vranskem izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvalujemo pre-častiti tnji in domači duhovščini, gosp. županu K. Schwentnerju z občinskim odborom in posojilnici za darovane vence, čislanim uradnikom, učiteljem in tržanom, vsem tolažileljem med knro in dolgo boleznijo, osobito Vranskemu g. zdravniku dr. Karlm, slavni požarni brambi za sprevod in slavnemu pevskemu društvu „Vranska Vila" za ginljivi žalostinki. Vransko, dne 12. avgusta 1908. 689 Žalujoči otroci. M nedelj® dne 23« avgusta ¡¡j^/T- v ftoritss&r samo 1 velika ¡senzacionalna predstava svetovnoslavnega ob 4. uri popoldan ~ ineggallee) TORRERO TIBERIOS. Zanimivi spored predstav: 30 najtežjih dosedaj edino od njega samega izvajenih telovadnih točk. Držal bo na ramah sknpaj 25 odraslih mož izmed gledalcev. Tiberios se ho kosal s štirimi volmi, ki ga ne bodo premaknili z mesta. Vole bodo vodili lastniki sami. Zaključna točka je: Lastnik bika je tukajšnji posestnik. Tiberios, rojen v Španiji, je star 28 let ter tehta 129 kilogramov. Prepotoval je že vso zemljo in dosegel s svojimi zanimivimi predstavami velikanske uspehe. Odlikovan je s 125 kolajnami. Pri dve uri trajajoči predstavi svira M#r Igodba. ^ Cene prestorov: Prvi prostor 2 K, drugi prostor 1 K, stojišče 50 vin. Naprej se prodajajo karte soboto in nedeljo zjutraj v areni Slavnostna Himna zlžtomašniku, svetemu Očetu, papežu Piju X. za mešan ali moški zbor, se spremljavo orgelj ali orkestra zložil Ign. Hladnik. Cena psrtituri 60 vin. posamezni glas 10 vin. instrum. glasovi v prepi-u 2 K. 633 ■ 8 jr Štiri posestv jedno v obsegu nad 250 oralov in tri v obsegu po nekaj nad 100 oralov vsako s poslopji in obdelano ter ležeča v rodovitnem kraju Istre ob istrski železnici Trst-Buje so pod ugodnimi pogoji na prodaj. Na vsakem posestvu se nahaja veliko nasadov amerikanskih trt; jedno posestvo je posebno ugodno za kakega trgovca z vini. Natančnejše poizvedbe pri g. Eduard Dolenc, veleposestnik v Orehku pri Pre-straneku ali pa pri g. dr. Mateju Pretner-ju, odvetniku v Trstu. Via Nuova št. 13, II. 664 Pozor I fiitaj! Fasor I Pakraške želodčne Podpisani Andro Kokolj, preklicujem trditev, da me je Franjo Gnilšak pisal v „Štajerca" ter ga prosim odpuščanja, 695 Andro MokoIJ. mercan i * zajamčen« pristno vino le iz ® a ormoškega okraja, raznih let- ■ J nikov, ima veliko množino J s po nizkih cenah na prodaj e Kletar, društvo v Ormožu, Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vsdržanje dobrega prebavanja. J) e 1 o v ¡Lt ii j e izvrstno, vspeh siguren. Cena je asa 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) ¿5 3K franko na vsako pošto po povzetja ali Če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. J&£!»iŠioa9 lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija). m Otvoritev obrtnije. Udano podpisani naznanja slavnemu občinstvu Maribor in okolice, da je otvoril dne 1. julija 1908 v gradu, Sofijin trg št. 1, mehanično delavnico in ključavničarstvo za stroje. Radi večletnega delovanja v prvih tovarnah za stroje in mehaničnih zavodov monarhije kot izkušen strojnik, ključavničar, mehanik, posebno za godala (avtomate), stroje za pisanje in šivanje vseh sestav, motore, avtomobile, biiikle, kakor tudi pri osnovi industrijskih in napravi kmetijskih strojev itd. je v stanu, da zadovolji P. n. obrtnike in slavno občinstvo pri popravi prej imenovanih strojev in napravi poškodovanih delov. S prošnjo, da se mi pri strokovni postrežbi, hitri napravi in najkulantnejšem preračunanju cene pošljejo cenjena naročila, katera se točno izvršijo, bilježim z velespoštovanjem Eneas Madritz, 6f5 ključavničar in mehanik. Naznanilo preselitve. Podpisani uljudno naznanja, da ima svojo knjigoveznico s kartonažo in = zlatotiskom = s 1. septembrom t. 1. naprej v sodiščni ulici (Gerichtshofgasse) štev. 24 v Mariboru ter prosi ob enem, da ga tudi zanaprej počastite s »vo-jim naročilom. Z odličnim spoštovanjem 683 Edvard Slivoa. :: Ne okušaj, dokler ni vode zraven! :: eo°|0 jeiihom esenca 9 bela in rudeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franko vsake železniške postaje. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80°/<, jesihove esence s 30 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in K 1-60. Zaloga pri: R. BraČko, trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. jev, slamoreznic itd. Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schi Uerstrasse 25. izdeluje oltarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-biimka dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga Ugotovljenih nagrobnih *po-456 menlkov, gsgf Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo. Velike skrili dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičen pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno p ustreženi, obrnite se na domačo tvrdko: . i* : ; ■■ .. ,• • . . Trgovina z železnino „MERKUR", I». Majdlč t Celju ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljših mlatilnic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijer- ry^5 i«v slnmnrnsniir. itd Ceniki zastonj ! Ceniki zKfltonj ! Siran & blo.vjenski nasporßCR, 20, avgusta 1908. Sedaj je priložnost, če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da Bi ogledate mojo veliko zalogo, belo pi-Bano in drugo platno, mtr 32, 36, 40, 48 in 66 v. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 40, Cepiji v veliki izbiri. Volne za ..... K 1-80, 2—,2-4U,3"20, Štofi za moške obleke v 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter, ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1"20 in 1'40. Svilneni robci najnovejši po K 1 "80, 2• 4 itd. Perkalnati robci po 14 in 60 v. Cajgi ¿a moške obleke po K 1, 1'20, 140 itd. Štofi za m__________ veliki izbiri po K 2-40, 2'80, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1*20,1"40,1"60, 2'—, 2'40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov Cvilih beli in pisani za blazine _ in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem H. E. ŠEPES, Grajski trg. št. 2. Za veselice i in druge slavnosti priporoča se svileni papir, v vseh barvah, konfeti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji izbiri. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami:: :: :: VILKO WEI}(L, Maribor, Gornja Gosposka ulica 33. Edina narodna trgovina z Manufaktur, in špecerijskim blagom L. Wl'MBI priporoča «saj. občinstvi svoje velik«, novo naloga. Cene nizka, poiSrei. toča*. Kdor hoifl dobro «Spiti mor» » narodno trgorino prttt v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelja ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. S vr o j i k ss -g ojim! Kova trgovina Fr. Bureš, orar, očalar in zlatar «r Hlarife©i*ai TegEtthoffoua cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. :: edina hrvaška «avarovalnlca, osnovana od obilne svobod- nega žn kr. glav atesta gagreba .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ngodnih pogojih in nižkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' Preselitev trpine! Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tuka| za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem FEL1ICS mp9 trgovina z mannfakturnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. „CROATIA" Samo do 1. septembra se zaradi končane sejzije prodaje cela zaloga letnega blaga po ču-% dovito znižanih cenah. % V trgovski hiši na debelo in drobno R. Stermecki, Celjs. j larodna gostilna ™ Pri pošti. = ntari&Or, Tegethafova oesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzla in tople jedi. Mar. Meden. kupujemo pri JOŽEFU EISA f M Tegetboiova cesta šte?. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in moiko perilo, vsakovrstne preproge, vaa najboljše vrate. :: :: :: Tovarna za glinske izdelke —........... ^au-j^; V Ra5|&i ...... " izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentov&no zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kajsenarjn A. Glaaer-ja. !! Glavna zaloga BARTHELN0VE6A apna sa poklajo 11 Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča F. Prull s mestna lekarna pri o. kr. orlu Maribor, Gtevni trg štev. !5. psleg mestne hiše. Kapljice za svinje Ihl™™ Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena m&la žlica. Cona 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna lekarna F. Prall-jeva poleg mestne hiše. Sofijj in Narodni HajveSj! ii ieS-caa«jii &J8$«ft. ur — srebrsis«, zlatnini i« opiič- 5il6 preda«)»«. : Naročiti saje» rojil mis im-plain*. Manufakturna trgovina RUDOLF HAVELKA V priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo nalogo raznovrstnega volnenega ter periinega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za ntoške obleke po primerno nizkih cenah. — Pesfreifca fožna in strogo &c2io naj Is olj 11 eni. cerkveni in sobni slikar, JVXar»ifc»or>, Kasinogasse štev. 52 naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov. 404 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski fr$ šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler). Hranilne vioge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 48/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in posestvo po 5*/»% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako Boboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.