Hrepenenje  po domovini.
Le enkrat še v življenji svojem                Le enkrat še v življenji svojem     n-
Bi domovino videl rad,                             Bi zvon domaci slišal rad,
Kjer r6d premili mi stanuje,                     Ki me k molitvi — v šolo vabil,
Kak6 M srečen bil takrat!                        Kako bi srefien bil takrdt!              ,i
Le enkrat Še v življenji svojem                Le enkrat še v življenji svojem
Bi hišo rojstno videl rdd,                         Bi cvet domaži trgal rad,   .          ?H
Kjer sem v mladosti radost vžival,           Po doln, gorah se sprehajal,
Kako bi srečen bil takrdt!                        Kak6 bi sreCen bil taknit!
Le enkrat še v življenji svojem                Le enkrat še v življenji svojern,
Bi v kraj presveti stopil rad,                    Bi ptičke zrl dojnaže rad,
Kjer sem ime dobil premilo,                     Ljubo jih 2nl kot nekdaj peti,
Kak6 bi srečen bil takrat!                        Kako bi srečen bil (akrdt!
Le enkrat še v življenji svojem                Le enkrat še v življenji svojem
Prijatelje bi videl rad,                              Savinja, videl bi te rad,
In mater ljubo in očeta,                           Saj s tabo sem nekdaj igral se,
Kak6 bi srečen bil takrit!                        Kak6 bi srečen bil takrat!
Le ehkrat se t  življenji svojem
Bi dom očetov  videl rdd,
-'f«>.                                Presveti kraj, Savinjo bistro,        ^ij-iiinj KJ.jiMr« i'ta r>i
oii-ii .¦.'¦¦iu ttit- Kako bi srečen  bil takrdt!          i^-.i/t       pr_ Savinjski   .