MSffifA Glasbena mladina Letnik XXI, številka 4 januar 1991 cena 30 din LAURIE ANDERSON: VŠEČ MI JE, ČE SE NA ODRU DOGAJA VEČ STVAR HKRATI NORINA RADOVAN - NAJMLAJŠA SOLISTKA LJUBLJANSKE OPERE SPOMINJAMO SE AARONA COPLANDA EKSKLUZIVNI POGOVOR SHLOMO MINTZ GIUSEPPE VERDI: AIDA 5. februar 1991 ob 19. uri Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani premiera SNG Opera in balet Ljubljana Dirigent: Lovrenc Arnič Režiser |acques Karpo, koreograf )eremy Leslie Spinks Solisti: Pauletta de Vaughn,ZDA, Bruno Sebastian, Italija, Zlatomira Nikolova, Stefan Elenkov, Bolgarija, Terence Sharpe, Anglija Ponovitve: 8., 9., 12., 13., 16. in 18. 2.1991 ob 19. uri. NEDELJSKA SOAREJA KOMORNEGA ZBORA CONSORTIUM MUSICUM 17. februar 1991 ob 19.30 Dvorana Slovenske filharmonije v Ljubljani Program: W. A. Mozart: LITANIAE LAURETANAE, K195 Maša v C (Čredo - messe), K 257 Dirigent: Mirko Cuderman Organizator Festival Ljubljana KOMORNI KONCERT 25. februarja 1991 ob 19.30 Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani DUNJA SPRUK, sopran, TOMAŽ LORENZ, violina, MAKS STRMČNIK, orgle, VIKTOR PETEK, violina, NEBOJŠA BUGARSKI, violončelo Program: W. A. Mozart: Šest cerkvenih sonat za dve violini, violončelo in orgle Aleluja za sopran in orgle iz Kantate Exultate Jubilate P. Merku: Tri večerne pesmi za sopran, violino in orgle (krstna izvedba) G. Ph. Telemann: Lauter Wonne, lauter Freude A. Vivaldi: All'ombra di sospetto G. B. Bononcini: Aria Dalide iz opere Mario Fuggitivo J jiuseppe Verdi VSEBINA EHO Novice iz glasbenega sveta 2-5 FOTOREPORTAŽA Irski folk v Ljubljani - The Dubliners 6 EKOLOG Kaj bi festival baročne glasbe v Mariboru lahko bil, pa ni 7 S POTEPANJA po Združenih državah ali zakaj ne GM? 8-9 POGOVOR Najmlajša solistka ljubljanske opere NORINA RADOVAN 10-11 PORTRET Z LETNICO Aaron Copland 12-13 POGOVOR s Shlomom Mintzem 14 POGOVOR Laurie Anderson 15-16 VAJE V SLOGU »Nesmrtnost« britanskega psychoacida 17-18 IZ AFRIKE Youssouja N’dourja popolna zbirka 18-19 IZŠLO JE 20-21 IZVEDLI SMO kdaj in kje bodo glasbene prireditve v letu 1991 22 KRIŽANKA 23 OGLASNA DESKA 24 Izdajatelj in založnik: Glasbena mladina Slovenije Priprava in tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana Uredništvo: Kaja Šivic, glavna urednica, Branka Novak, Peter Barbarič, Veronika Brvar. Oblikovanje: Neva Štembergar Tehnično urejanje: NIC Lektoriranje: Miha Hvastija Predsednik časopisnega sveta: Slavko Mežek Revijo sofinancirata sekretariat za kulturo in sekretariat za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije. Po sklepu republiškega sekretariata za informiranje štev. 421-1-72 z dne 22. 10. 1973 je revija oproščena temeljnega prometnega davka. Naslov uredništva: Revija Glasbena mladina, Kersnikova 4/ III, 61000 Ljubljana, telefon: (061) 322-570 Naročnino obračunavamo za tri številke. Odpovedi sprejemamo pisno in veljajo za naslednje obračunsko obdobje. Številka žiro računa: SDK Ljubljana 50101-678-49381 u v o D N Ena krepka glasbenomladinska Zakaj ne bi enkrat razdrli ene prav z glasbenomladinskih logov, ko se te reviji tako reče? Kakšne take, ki ni samo prazno društvena, organizacijska in drobna, temveč sega v slovenski prostor in v nedrja slovenskega glasbenega utripa? Menim, da imam eno tako. Pred novim letom je Glasbena mladina ljubljanska poslala svoji »krovni« GMS zanjo in preko nje vsem svojim sestrskim organizacijam po Sloveniji nekakšno poslanico dobre volje in prijateljskega opozorila za vzpodbudo. Na kratko je vsebina tale: opozarja, da svoje skupne Glasbene mladine Slovenije skorajda ne uporabljamo kot svojo skupno, temveč ji bolj puščamo, naj bo po svoji najboljši vesti in moči - sama svoja; spodbuja, naj GMS usmeri svoje moči v poznavanje, diagnosticiranje, po potrebi zdravljenje vsake od svojih GM; oznanja, da lahko pri tem kar precej pomaga, ker je pač ljubljanska, in da bi to tudi rada. Kaj jim pa je, tem pri G M L? So se norih gob najedli ali norega vina napili? Poskušajmo jih razumeti. Že nekaj let zapored z naraščajočim tekom raziskujejo magični trikotnik med mladim občinstvom, glasbo in mladimi glasbeniki. Vsega trojega je v naši kulturni prestolnici obilo, magičnih moči med temi tremi točkami neslu-teno ali komaj sluteno veliko, in razgled toliko prostranejši, kolikor više prisopihaš. GML je prisopihala do tega, da je lani pripravila okrog 80 javnih glasbenomladinskih dogodkov, iz svoje »stalne zaloge« pa je nudila šolam in internatom skoraj še toliko dogodkov za domačo rabo. Pri tem je v letu dni našlo 24 mladih glasbenikov, 31 njihovih komornih skupin in še devetnajst ansamblov vsaj eno, če ne več priloinosti za nastop in kdo ve koliko sto in tisoč mladih ljudi sebi primeren stik z glasbo, glasbeno doiivetje. (»Številke, številke, številke,« bi vzkliknil Hamlet, če bi bil glasbenomla-dinski aktivist). Od tod, do koder je prilezla, se Glasbeni mladini ljubljanski nudi nekaj srhljivih obzorij. Najprej spoznanje, kaj vse in koliko vsega se dd, če se vztrajno lotevaš. Nato, česa vsega se še lotila ni, pa bi se bilo mogoče, veselo, vzpodbudno in treba. In nato, kako nesmiselno je, če si glasbenomladinsko gibanje postavlja planke okrog Ljubljane! Za to gre v poslanici. Mladi ljudje so vendar po vsej slovenski zemlji enako sprejemljivi za dobro glasbo, enako so je potrebni in vredni, žejni in željni. In Ljubljana nam glasbenikov ne vzgaja samo za pet ljubljanskih občin, temveč (vsaj) za vso domovino. In kdor od mladih slovenskih glasbenikov ali glasbenih ansamblov ima zares kaj glasbenega povedati, ima pač pravico to povedati tudi mladim ljudem v svoji kulturni prestolnici. GML pa ne bi rada širila teritorialnih meja svojega delovanja kot Irak v Kuvajt ali kot kakšna stara kolonialna sila, temveč na način združene Evrope! Kot Glasbena mladina z drugimi Glasbenimi mladinami v skupni GMS. Zdaj bi se reklo: porabimo to njeno voljo, sposobnost, izkušnjo - če smo jo le sposobni porabiti. Kdor pa ni sposoben, morda bi bilo zares pošteno usposobiti ga s skupnimi močmi. S skupno izkušnjo? S sodelovanjem? Zaradi mladih ljudi, zaradi mladih glasbenikov, zaradi glasbe. Vse v tem začaranem trikotniku. Pokojni Štih bi dodal: v tej krajevni skupnosti Sloveniji. J. H. 1. januar 1966 sta se na vrh ameriške lestvice velikih plošč uvrstila SIMON AND GARFUNKEL z albumom The Sounds OfSilence. 2. januar 1837 se je rodil ruski skladatelj MILU AlEKSIjEVIČ BALAKIREV, duhovni vodja ruske peterice (Cuj, Borodin, Rimski - Korsakov, Musorgski). 3. januar 1880 seje rodil italijanski dirigent, skladatelj in muzikolog RAFFAELE CASIMIRI. Objavil je veliko novih podatkov o življenju in delu renesančnih skladateljev. 1946 se je rodil PAUL (ONES član skupine Led Zeppelin. 4. januar 1936 je začel ameriški glasbeni tednik Billboard objavljati PRVO AMERIŠKO NACIONALNO LESTVICO, ki je bila zasnovana na prodaji plošč. Na prvem mestu je bil joe Ventuti. 1954 je ELVIS prvič obiskal Sun Studio in naredil privaten posnetek za 4 dolarje. 5. januar 1923 se je rodil SAM PHILLIPS, lastnik Sun Records, človek, ki je odkril Elvisa Pres!eya. 1931 se je rodil avstrijski pianist ALFRED BRENDEL, odličen interpret Beethovna in Schonberga. 1948 se je rodil madžarski violončelist MIKLOS PERENVI, učenec E. Mainardija in P. Casalsa. 6. januar 1872 se jev Moskvi rodil ALEKSANDER SKRJABIN, skladatelj, ki je pisal samo za klavir in za orkester. 1946 se je rodil SYD BARRET, ustanovni član skupine Rink Floyd. 1977 EMI objavi, da so odslovili The Sex Pistols zaradi negativne publicitete, ki jo povzročajo. 7. januar 1868 se je rodil ANTON SCHVVAB, zdravnik v Celju in skladatelj. Številne njegove zborovske skladbe so ponarodele. 1975 je v Bostonu prišlo do nereda med privrženci skupine Led Zeppelin. Med čakanjem na vstopnice za koncert so naredili za 30 tisoč škode. 8. januar 1830 se je rodil nemški dirigent in pianist HANS VON BULOVV. Dirigiral je praizvedbe Wagnerjevih oper Tristan in Izolda in Mojstri pevci. 1946 se je rodil ROBBIE KRIECER, kitarist zasedbe The Doors. 1975 so v štirih urah razprodali 60 tisoč kart za nastop Led Zeppelinov v New Yorku. 9. januar 1856 se je rodil skladatelj in zborovodja STEVAN MOKRANJAC, ki ga najbolj poznamo po njegovih zborih, 15 rukovetih, zasnovanih na ljudskem melosu. 10. januar 1945 se je rodil ROD STEVVART. Javnost je opozoril nase kot pevec skupine Jeffa Becka. Kasneje se je pridružil zasedbi The Faces. 11. januar 1838 se je rodil pianist VLADIMIR KRPAN, 190 let mineva od smrti italijanskega skladatelja DOMENICA CIMAROSE, 50 rojstni dan pa praznuje izraelski violnisti SHMUEL ASHKENASI. 12. januar 1963 je BOB DYLAN posnel radijsko igro Madhouse On Castle Street za BBC. V njej je igral dve svoji skladbi. Istega dne THE BEATLES izdajo Please Please Me, ki je postala njihov prvi angleški No. 1 hit. 13. januar 1891 se je v Ljubljani rodila sopranistka in pevska pedagoginja PAVLA LOVŠE, ki je vzgojila vrsto uglednih slovenskih pevcev. 14. januar 1963 je v Ljubljani umrl basist in odličen pevski pedagog JULIJ BETETTO. Debitiral je leta 1903 v Smetanovi Prodani nevesti. 15. januar 1828 se je rodil madžarski violinist EDUARD REMENYI. Na koncertnih turnejah ga je spremljal J. Brahms. DEBUSSYJEVI PRELUDIJI V FRANKFURTU Pianist Krystian Zimerman je nekega dne ugotovil, da mu v njegovem sicer širokem repertoarju - od Bacha do Luto-slavvskega - manjka francoski impresionizem. In tako se je lotil Debussyjevih preludijev, in sicer obeh zvezkov. To je pred časom že uspešno naredil Arturo Bene-detti - Michelangeli. Vendar pa je za razliko od njega Krystian Zimerman igral oba dela predludijev na enem koncertu Skladatelj Gyorgy Ligeti Ob otvoritvi prireditve »Tage fiir neue Musik« (Dnevi za novo glasbo), ki poteka zdaj že peto leto in traja tudi letos štiri dni, je bila dvorana v Zuriche Kunsthaus razprodana. Tako velik odziv kaže, da se je prireditev vendarle trdno zasidrala v glasbenem življenju Zuricha, ki drugače ni preveč naklonjen sodobni glasbi. Namen Dnevov za novo glasbo je informirati o manj znanih tokovih sodobne glasbe in predstaviti švicarsko glasbeno ustvarjanje. Nastopajoči prihajajo deloma iz Švice, deloma pa iz ostalih evropskih držav. Na devetih koncertih se je zvrstil cel spekter različnih skladb, ki pa jih je letos kot rdečo nit povezovalo ustvarjanje Gyorgya Ligetija. - v Frankfurtu. Cel recital posvetiti De-bussyju, je gotovo pogumno dejanje. Ali ni to že nevarno moderna glasba za normalno abonentsko občinstvo? In če že ne nevarno moderna, pa vsaj monotona? Nekateri Debbusyjevi preludiji so zelo znani in priljubljeni, vendar pa izjemno redko slišimo izvajati celotni ciklus. Tudi v tem se razlikujejo od npr. Chopinovih. Potek koncerta v Frankfurtu je pokazal, da si tako renomiran pianist, kot je Zimerman, lahko kdaj pa kdaj privošči tudi kakšno tveganje, še posebno v Frankfurtu, kjer ima veliko zvestih poslušalcev. Vse skeptike je takoj prepričal. V odmoru je bilo človeku skoraj žal, da je prvi del preludijev že mimo. Pianist Krystan Zimerman OREGON Oregon - kvartet Ralpha Tovvnerja — pogosto opisujejo kot ključno skupino sedemdesetih let. Z uporabo table in raznih električnih tolkal, ki zazvenijo tako v indijski in afriški, kot tudi v jazz glasbi, in s svojstvenim improviziranjem so vplivali na veliko glasbenikov. Ralph Tovvner Pred kratkim so koncertirali v Queen Elizabeth Hall in pokazali, da jim je z bogastvom Tovvnerjevih kompozicij in z njihovim značilnim zvokom zagotovljeno mesto tudi v devetdesetih letih. ZLATI JAZZ NA DUNAJU Keith Jarett Konec novembra so prijatelji jazza na Dunaju lahko prisostvovali izjemnemu dogodku: koncertu jazz tria, ki ga sestavljajo Keith Jarett, Gary Peacock in Jack E H 0 Dejohnette. Trio bi lahko mirno primerjali z legendarnim Money - Jungle sestavom Duka Ellingtona. Keith Jarett je s svojim ogromnim znanjem in občudovanja vredno virtuoznostjo nedvomno »leader« sestava. Toda tudi njegova partnerja ne zaostajata prav veliko. Jack Dejohnette je na tem koncertu s komorno, skoraj kontrapuntično igro jasno pokazal, zakaj je bil deset let zapovrstjo proglašen za tolkalca leta. PIERRE BOULEZ IN NJEGOV ENSEMBLE INTERCONTEMPORAIN Skladatelj Pierre Boulez Za pet dni je prišel Pierre Boulez s svojim Ensemble InterContemporain v Ba-denweiler na Romerbad — Musiktagen. Njegov nastop je privabil goste od vsepovsod. Francoski snemalci so z mikrofoni skoraj zlezli v instrumente izvajalcev, ki pa jih to ni prav nič motilo, kajti njihovi pogledi so bili napeto uprti v P. Bouleza. Pierre Boulez je Ensemble InterContemporain ustanovil pred 14 leti. Prepričan je, da velike starostne razlike ne predstavljajo problemov, nasprotno, izkušnje in navdušenje se odlično dopolnjujeta. Glasbeniki so v orkestru nastavljeni redno, vendar dvotretjinsko, preostalo tretjino svojega časa uporabijo za solistične nastope, poučevanje ali raziskave pri Ircamu. Program Ensemble InterContemporain obsega več sto del 20. stoletja. 1970 je DIANA ROSS, zapustila Supremes, da bi začela samostojno kariero. 16. januar 1946 se je rodila italijanska sopranistka KATIA RICCIARELLI, ki se odlikuje predvsem kot interpretinja Verdijevih in Puccinijevih oper. Tega dne se spominjamo tudi rojstva skladatelja VINKA VODOPIVCA. 17. januar 1907 je rojstni dan HENKA HERMANA BADINGSA, najpogosteje izvajanega nizozemskega skladatelja. 18. januar 1918 se je rodil legendarni blues kitarist ELMORE JAMES. Prvo in najbolj znano skladbo Dust MY Broom je posnel leta 1952. Pred 150. leti se je rodil ALEXIS EMANUEL CHABRIER, eden prvih pristašev VVagnerjeve umetnosti v Franciji. Rojstni dan praznujeta tudi naša skladatelja MARIIAN GABRIJELČIČ in JANI GOLOB. 19. januar 1853 so v Rimu prvič izvedli Verdijevo opero TRUBADUR. 1976 je Bill Sargent, ameriški promotor, ponudil skupini THE BEATLES 30 milijonov dolarjev, če se ponovno združijo in grejo na turnejo. 20. januar 1926 se je rodil ameriški pianist in skladatelj DAVID TUDOR. Z J. Cageom je ustanovil prvo ameriško skupino za elektronsko glasbo. 1965 je umrl DJ ALAN FREED, za katerega velja, da je skoval izraz rock'n'roll mušic. 21.januar 50. rojstni dan praznuje španski tenorist PLACIDO DOMINGO. 22. januar 1901 se je rodil avstrijski skladatelj HANS ERICH APOSTEL, pristaš dodekafonije, 80. rojstni dan praznuje LADKO KOROŠEC. 1967 so THE ROLLING STONES povzročili negodovanje v poslovnih krogih, ker se po nastopu niso hoteli pridružiti ostalim nastopajočim in pomahati publiki. 23. januar 1981 je umrl ameriški skladatelj SAMUEL BARBER, ki je pod vplivom Stravinskega in jazza začel uporabljati kromatiko in disonantne prvine, 24. januar 1705 se je rodil FARINELLI, eden najslavnejših kastratov; njegov glas je obsegal več kot tri oktave. 25. januar 1913 se je v Varšavi rodil skladatelj VVITOLD LUTOSLAVVSKI, ki ga mnogi imenujejo »klasik 20. stoletja«. 26. januar 1790 so na Dunaju prvič izvedli Mozartovo opero COSI FAN TUTTE. Rojstni dan praznuje pianist in skladatelj MARIJAN LIPOVŠEK. 1956 je BUDDY HOLLY naredil prve posnetke za družbo The American Decca. 27. januar 1756 se je rodil VVOLFGANG AMADEUS MOZART. Neizčrpen umetniški navdih in lahkota ustvarjanja sta mu omogočila, da je ustvaril več kot 620 skladb vseh oblik. Letos bodo po vsem svetu obeležili 200-letnico njegove smrti. 28. januar 1887 se je rodil ameriški pianist ARTHUR RUBINSTEIN. 29. januar 1924 se je rodil italijanski skladatelj LUIGI NONO. 1979 se je po desetih letih skupnega dela razšel trio EMERSON, LAKE AND PALMER. 30. januar 1945 se je rodil MARTY BALIN, ustanovni član zasedbe The Jefferson Airplane. Njegovo pravo ime je Martyn Jere Bechvvald. 31. januar 1990 je francoski minister za kulturo Jack langBOBU DYLANU izročil odlikovanje Cammandeur Des Arts Et Des Lettres. Podatke so izbrskali Marko Prpič, Dragan Bulič in Branka Novak Letošnji Romerbad - Musiktaga so se imenovali »Portret nekega sestava«, in resnično je program lepo portretiral En-semble InterContemporain. Njegovi člani so se solistično predstavili s komornimi deli. Sophie Cherier - flavta in Alain Da-miens - klarinet sta virtuozno odigrala Esprit rude / Esprit doux Elliotta Carterja, ki je to delo posvetil Pierru Boulezu za njegov 60. rojstni dan. Še bolj je navdušil izjemen hornist Jens McManama, ki je z Jeanne - Marie Conquer - violina in Florent Boffard - klavir izvedel Ligetijev trio zares bravurozno. Boulez je program premišljeno sestavil tako, da se je vsaka skupina lahko predstavila, tudi trobila in tolkala. Začeli so s Concertinom Stravinskega, nato so izvajali At first light angleškega skladatelja George Benjamina, Thallein Janisa Xena-kisa. Razen tega pa so podali tudi portret glasbe 20. stoletja z izbranimi primeri, ki sicer mogoče niso bila najpomembnejša dela tega stoletja, so pa bila gotovo karakteristična: Ravelova Introdukcija in Alle-gro, Mahlerjeve Lieder eines fahrenden Gesel len v Schonbergovi predelavi za komorni orkester, Schonberg, Berg in We-bern so bili seveda tudi na programu, razen tega pa še dve Boulezovi deli: zgodnja Druga sonata za klavir (1948) in Derive I in II (1984/88). Po Frankfurter Allegemeine Zeitung, Financial Times, Neue Ziiricher Zeitung povzela Metka Lcbar-Križan VI. MEDNARODNO TEKMOVANJE SAMOSPEVOV HUCA VVOLFA Že konec septembra je Stuttgart zaživel, predvsem v pevskem smislu. Mesto in njegovi prebivalci so s prijaznostjo in zanimanjem sprejemali pevce z vseh koncev sveta, prav tako pa tudi velike umetnike, kot sta Elizaberth Schvvarzkopf in Dietrich Fischer-Diskau, ki sta od 28. 9. do 11. 10. 1990 izpeljala 5. stuttgartsko pevsko šolo. Ta je bila tudi nekakšen vezni člen pred tekmovanjem Huga VVolfa. Če hočemo povedati kaj več o tem tekmovanju, se moramo vrniti dobrih sto let nazaj. Leta 1894 so se zbrali ljubitelji VVolfove umetnosti, ki so v svojem krogu gojili umetnost pesmi in petja. Že 1898 so v Stuttgartu ustanovili društvo z njegovim imenom in leta 1906 večdnevni fest Huga VVolfa. E H 0 1931 je bila v New Yorku organizirana International Hugo Wolf Society-For The Promotion of the Art Song. Ustanovitelji te družbe so bili: Thomas Mann, Thorton VVeilder, Bruno VValter, Elena Gerhardt, Lotte Lehmann in' Darius Milhaud. Takšna društva so imeli tudi v Avstriji, Franciji, Angliji, Italiji, Švici in v Nemčiji. Društvo še vedno živi na Dunaju in v To-kiju, v Stuttgartu pa je ponovno zaživelo leta 1985. Hugo WoM, dete akademskega kiparja M. Be-giča Letošnje tekmovanje je bilo šesto po vrsti (vrsti se vsaka tri leta). Da za to tekmovanje velja v svetu veliko zanimanje, pove že podatek, da je bilo na V. tekmovanju 212 udeležencev z vsega sveta, letos pa 82 pevcev, prav tako z različnih koncev sveta, večinoma pa iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Francije. Jugoslavija je imela zelo skromno udeležbo - le eno tekmovalko. Pogoj za udeležbo je bila le starostna omejitev (rojeni od 1. 1. 1953 do 1. 1. 1967). Žirijo so sestavljali znani umetniki in pedagogi iz Nemčije, Francije, Švice, Avstrije in ZDA. Program je obsegal 18 pesmi po lastni izbiri iz različnih pesmaric. Tekmovanje je potekalo v treh etapah. Prva etapa, kjer je tekmovalec pel 3 pesmi po lastnem izboru, je bila zaprtega tipa in od 82 tekmovalcev je prišlo v drugo etapo, ki je bila javna, 30 pevcev. Raven tega tekmovanja žal ni bila tako visoka, kot bi pričakovali. Motila sta predvsem neizraznost v podajanju in tehnika. Naposlušali smo se t. i. akademskega petja in glede na to, da imamo Nemčijo za eno vodilnih držav, kjer znajo gojiti umetnost samospeva, smo bili nad predstavljenim kar malce razočarani. V tretjo etapo se je uvrstilo 14 pevcev, ki naj bi izstopali - pa vendar je bilo nekaj upravično razočaranih, ki so »obviseli«. Tekmovanje, pač kot vsako tekmovanje, je treba jemati z veliko rezerve. Veliko se da naučiti, predvsem lahko na mestu samem izmenjaš informacije, navežeš stike... In kot epilog: na takšnih in drugačnih tekmovanjih bi se morali naši pevci pogosteje pojavljati, saj nas imajo sedaj za »redke ptice«, ki slučajno zaidejo tja. Kje smo in kaj smo, pove samo mimogrede izrečena opazka neke avstrijske udeleženke: »O, iz Jugoslavije? A tam pojete VVolfove in ostale pesmi?« Mojca VEDERNJAK V ŽIVO Laurie Anderson je s svojim nenavadnim nastopom (pojavila se je celo brez spremljevalne skupine) 12. decembra v Hali Tivoli (organizator Kompas koncerti) navdušila predvsem artrokovske sladokusce. Njen šarmantni in do potaknosti izdelani performance je marsikoga v dvorani šokiral predvsem s svojo ostro družbeno kritično naravnanostjo, ki se je zaradi prevedenih besedil na platnu ni dalo spregledati. Poleg tega je glas Laurie Anderson eden najbolj samosvojih glasov pop glasbe zadnjih desetih let, diskretnemu čaru katerega se ne moreš upreti, še posebej, ko naenkrat uspelo preskoči celo v slovenščino. Laurie obvlada! Kljub temu precejšen del dvorane tisto sredo ni vedel, kaj naj bi z njo pravzaprav počel in se je nervozno praskal za ušesi. Gašper M. 13. januarja so v klubu K4 (organizator CIDM) nastopili Celjani Strelnikoff. V kratkem polurnem nastopu so odigrali svojo verzijo noise corea, ki jo poznamo z njihovih plošč. Močno pulzirajoči kompjuterizirani ritmi, prebijajoči saksofon, kitara, ki se vztrajno poigrava s klasičnimi R'N'R obrazci in podvojeni histerično brutalni vokali so premaknili publiko. Vrhunec koncerta je bila njihova obdelava skladbe Dead Kennedys Too Drunk To Fuck. Tokratni nastop je samo še utrdil dober vtis s prejšnjih živih in vinilnih srečanj z njimi, pri čemer sta v K4 navdušila predvsem dobro razpoložena pevca, ki sta nesmiselne tekste dopolnila z najnovejšimi reklamnimi sporo- Foto Milan Mrčun Foto Milan Mrčun Celjska skupina Strelnikoff HAPPY HOUR in STRAVV DOGS V sredo, 26. 12. 90, so v KUD France Prešeren pokazali kaj znajo člani skupin Happy Hour in Stravv Dogs. Prvi so bili zelo dobro uigrani, saj so hitro izvajali dokaj kompleksne komade, s pogostim menjavanjem tem in tempa. Solist in basist sta se izkazala s kvalitetno mešanico metalsko-funky solaž. Edina očitnejša pomanjkljivost je bil glavni vokal. Že zaradi ozvočitve se tekstov ni slišalo, petje samo pa tudi ni bilo ravno na višku. Predvsem pa so bili komadi predolgi in med seboj preveč podobni. Stravv Dogs v KUD France Prešeren Precej bolj so, z odkritosrčnim nastopom, navdušili Stravv Dogs, ki so za razliko od svojih predhodnikov igrali kratko in jedrnato. Razumljiv vokal, minimalistični komadi z nekajakordnim backgroundom ter direktnost so glavne karakteristike njihove glasbe. Kitarske solaže so izzvenele več ali manj klišejsko, pevec pa je s pravim doziranjem humorja vzpostavil pristen kontakt s poslušalci (»l'm really pissed off and l'm gonna take it out on you...«). Urban Schrott čili (nemogoče je mogoče). Po zaključku so obiskovalci hoteli podaljšek, toda bend se ni vrnil na oder. Škoda. Zaenkrat je pri Strelnikoff vse kratko. Š. Terens Novosadčani Obojeni program so v klubu K4 (27. december, organizator CIDM) kljub hladnemu odzivu dvorane ohranili sloves sveže alter pop skupine. Obojeni program iz Novega Sada Njihov živahni sprehod med novopsihe-deličnim popom in alter funkom je bil kljub naraščajoči živčnosti na odru zaradi apatije v dvorani ves čas dovolj tekoč in je šarmiral predvsem s svojo neposredno in hitro ranljivo pop naivnostjo. Publika K4 pa nič! V svoji zdolgočasenosti ni sposobna pogoltniti niti novih vetrov v pop godbi, kar se je že izkazalo novembra na koncertu Ride. PBČ Foto Klea G. THE DUBLINERS IRSKI FOLKERJI LJUBLJANI KAJ BI FESTIVAL BAROČNE GLASBE V MARIBORU LAHKO BIL, PA NI?! ^ljub prvotni zamisli o komornem festivalu L/ baročnege glasbe v Mariboru in njegovi kasnejši programski razširitvi so bili poskusi poživitve baročnih večerov redki, npr. le tematske razstave v Pokrajinskem muzeju, hkrati pa je ostalo veliko zanimivih idej neuresničenih. Letošnji cikel petih koncertov je spodbudil razmišljanja kako naj se ne bi igralo, česa se je še treba naučiti, kaj vse je treba upoštevati pri izvajanju baročnih del itd. Slišali smo koncerte, ki so pritegnili predvsem zaradi neizenačene ravni izvajanja, od izvedb K. Ch. Kratzensteina, čembalista dvomljive kakovosti, preko izrazito profesionalne in obvladane igre Stanka Arnolda na trobenti in organistke Ljerke Očič-Turkulin, do koncerta mojstra baročnega petja Nigela Rogersa in čembalistke Lucy Russell, ki sta zapustila živi vtis usklajenega muziciranja s pretanjenimi izvedbami monodičnih spevov 17. stoletja. Imeli smo čudovito priložnost slišati slogovno čisto in - kolikor mogoče - avtentično izvajanje. Pa vendar - koncert je poslušalo 56 ljudi, dva koncerta istih izvajalcev nekaj dni prej v Varaždinu pa sta bila razprodana, prišlo je čez 500 poslušalcev. Kaj je torej narobe z Baročnim festivalom v Mariboru? Pianist in čembalist mag. Janko Šetinc je bil eden ustanoviteljev festivala pred triindvajsetimi leti: »Maribor je bil pomembno središče baročne umetnosti, iz te tradicije smo izhajali v takratnem umetniškem konceptu festivala. V mestu je veliko neizkoriščenih okolij, primernih za tovrstne manifestacije. Imamo prekrasne dvorane, predvsem Viteško. Žal komornega okvira festivala nismo prerasli predvsem zaradi minimalnih denarnih sredstev. Sploh pa pogrešam boljšo povezanost med glasbenimi institucijami, saj ni prave usklajensoti.« Skladatelj prof. Aleksander Lajovic vidi vzroke za premajhno zanimanje občinstva v vzgoji: »Glasbena vzgoja se začenja pri majhnem otroku, v druiini. A kako bodo starši vzgajali svoje otroke, če sami nimajo razvite glasbene kulture? Če je še glasbena pedagoginja mnenja, da je sinček pri sedmih letih premlad, da bi poslušal koncert, kdo ga bo torej spodbujal, da razvije zrel odnos do glasbe? Takšni otroci, in teh je večina, ko odrastejo, ne bodo polnili koncertnih dvoran!« Poleg vzgoje je odločilnega pomena za obisk koncerta tudi koncertni prostor: »Ljudje na koncerte ne gredo le zaradi poslušanja, zanje je koncert - tudi ali predvsem - drutabni večer. Okolje je zelo pomembno - dokaz so veliko bolje obiskani komorni koncerti v prenovljeni Kazinski dvorani. Kljub temu me zelo moti, da v Unionski dvorani, ki je edina primerna za koncerte večjih, orkestralnih del, ni urejena garderoba. Tudi razsvetljava je slaba, ogrevanja ni. Polovica ljudi sedi v plaščih,... Kakšen je potlej uiitek ob poslušanju?« Vsako leto slišimo pet koncertov nihajoče kakovosti - od poprečnih do prepričljivih in izvrstnih izvedb. Zaenkrat glavni kriterij programske selekcije ni kakovost izvajalcev, ampak predvsem denarna zmogljivost organizatorja koncertne poslovalnice, ki lahko povabi izvajalce, ki si jih lahko »privošči«. Sponzorjev - razen pomoči Hotela Orel in Express tajnice - ni! Vsa priprava koncertov je prepuščena dvema(!) človekoma. O težavah pri organizaciji ravnateljica koncertne poslovalnice Metka Čurman pove: »Nekaj let smo dobivali sredstva iz republike, ki so bila sicer namenjena le za radijska snemanja. Sedaj te podpore ne dobivamo več, čeprav je festival EKOLOG mednaroden. Sicer smo dobivali podporo mestne kulturne skupnosti, letos pa iz programa za kulturo Skupščine občine Maribor. Glede na krčenje programov v kulturi in zmanjševanje podpore smo ie zadovoljni, da festival vsako leto vendarle izpeljemo. Moram pa pripomniti, da je povezava z osnovnimi in tudi večino srednjih šol slaba, saj bi s primerno animacijo na koncerte privabili veliko več mladih.« Collegium Musicum je koncertiral na XII. Baročnem festival v Mariboru. Festival baročne glasbe - to sploh ni. Verjetno bi bilo ustreznejše ime Baročni večeri - v tem so si bili moji sogovorniki edini. Tudi muzikologinja dr. Manica Spendal ugotavlja, da »festival vegetira. V začetku smo imeli tematske razstave, ves čas je edino kontinuiteto nastopanja ohranil Collegium Musicum.« Profesorica glasbene zgodovine omenja možnost priprave okroglih miz, razprav v dneh, ko ni koncertov. Podpira tudi idejo o izvedbi baročne opere ali vsaj zaželenih arij oz. odlomkov. (Samo vzdihnemo lahko ob Harnoncourtovih izvedbah Monteverdijevih in Handlovih oper.) Seveda zahtevajo tovrstne izvedbe ustrezno vokalno in instrumentalno usposobljenost ansambla, ne samo splošno poznavanje slogov, ampak obvladanje baročne pevske tehnike in načina igranja na po možnosti izvirne instrumente. Le tako se lahko izvedba približa avtentični. In če bi bila tovrstna opera na sporedu poleg oper in »železnega repertoarja«, muzikla in operete, se gotovo ni bati za obisk občinstva. Če so zaenkrat večji projekti - utopija, se dš z osebno pripravljenostjo, znanjem, energijo in prizadevnostjo mnogih strokovnjakov in ljubiteljev baročne glasbe marsikaj narediti, tudi s skromnimi sredstvi. V mestu deluje zbor Sv. Cecilije, ki bi lahko nastopil na baročnih večerih, prof. Šetinc med nalogami omenja tudi sistematično raziskovanje baročne tvornosti na naših tleh, založniško dejavnost, ponovno razstave, glasbeno delavnico. V Sloveniji devet let delujeta podoben Festival stare glasbe v Radovljici in hkrati Poletna akademija za staro glasbo, ki s tečaji, katere vodijo priznani (predvsem) strokovnjaki in izvajalci, vzgaja mlade, stalne udeležence in jim omogoča globlji vpogled v renesančno in baročno glasbo. Vedno večje mladih izvajalcev, ki bi radi nastopili, če bi bil tudi mariborski festival popestren z matinejami. Zanimive bi bile tudi predstavitve baročnih plesov, ki se jih pod vodstvom prof. Ika Otrina učijo plesati gojenci srednje baletne šole. Vsaj nekaj uresničenih zamisli bi pomembno obogatilo festivalsko ponudbo in že naslednji XXIII. Festival baročne glasbe odelo v novo podobo ter - z učinkovitejšim obveščanjem in reklamiranjem - privabilo mnoge radovedne obiskovalce. Tjaša Krajnc Foto Andrej Borko PO ZDRUZENIH DRŽAVAH ali zakaj ne GM? S Za GM poroča Metka Zupančič. Pravim, da Glasbene mladine tu ni. Ne samo, da je ni. Mislim, vse tako kaže, da je ne potrebujejo. Zakaj ne? Resnici in dokumentom mednarodne federacije na ljubo, v Združenih državah jo vsaj imajo na pa-piiju. Vse, o čemer imam namen pripovedovati, pa priča, da tega sploh ne vedo. Ne zavedajo se, da morda na nekem kongresu na drugem koncu sveta nekdo v njihovem imenu govori o glasbenem udejstvovanju nadebudnih mladeničev in mladenk... Sobota popoldne. Moja izposojena stereo naprava je imenitna reč. Radio je naravnan na NPR *. Zdaj že vem, katere njihove postaje dobim tu na vzhodni obali Marylanda: državna univerza v Salisburyju ima najbližji in najmočnejši oddajnik. V Baltimoru tekmujeta uradni National Public Radio z univerze Johns Hopkins in »manjvredni« dvoletni »community college«, ki dobiva poročila prek druge agencije Christian Science Monitor. V soboto popoldne so vse te postaje navadno priključene na prenos iz Metropolitanke. Texaco, ena najmočnejših bencinskih korporacij, plačuje te prenose že petdeset let. In bo še naprej. Mreža sega tudi v Kanado, v novi petdesetletki, kakor so obljubili, ob Japonski tudi v Evropo. Seveda so najbolj zagnani poslušalci ljubitelji opere, ki kljub vzdihovanju ob lepih koloraturnih podvigih komaj čakajo na odmor, ko bo njihova priljubljena pevka posebej zanje kaj povedala v eter, potrdila, kako prav je, da vztrajajo v svojem večkrat brezmejnem navdušenju. Še vedno NPR, v nedeljo dopoldne. Ansambel za staro glasbo ali recimo kvartet flavt (vseh registrov) se predstavlja: poklicni glasbeniki, ki imajo vse več težav z redno zaposlitvijo, vse pogosteje tvorijo skupine, s katerimi se ponujajo po šolah, v domovih za ostarele, v bolnicah. Njihovi komentarji so prav taki, o kakršnih smo se pogovarjali v GM (doma). Ti mladi (ali mlajši) glasbeniki so pogosto izvrstni izvajalci, kultivirane osebnosti, prepričljivi tudi v besedi. Če so »dovolj dobri«, jih bodo povabili na nacionalne valove, kar bo pomenilo nova vabila... Komentatoiji - uredniki oddaj - dobro vedo, kako naj zastavljajo vprašanja, da bodo poslušalci dobili jasno predstavo o glasbi in instrumentih samo skozi radijski prenos. NPR zvečer, po popoldanskih poročilih, ki so morda najbolj objektivna in zanesljiva: ves večer jazza na eni postaji. Ali pa Karl Haas z neverjetno kulturo, odlično in vendarle močno germansko obarvano angleščino, ki se vrača vsak večer z novimi in novimi cikli oddaj: Beethoven in njegove izbranke, Straussova družina, Bachovi otroci... Kasete s posnetki oddaj so zelo poceni, raven: za »melomane«, ljudi, ki najbrž niso poklicni glasbeniki, se pa spoznajo na vse podrobnosti, imajo doma najboljše CD posnetke in najboljše aparature. Middle class culture. za posebno raven intelektualcev. Sodobna glasba na teh valovih? Zdajle, ko pišem (kako bi mogla brez zvočne kulise?) ravno nekaj iz zadnjih desetletij: popoldne, ko so ljudje po službah, ko jih ne bo veliko poslušalo radio (in se »melomani« ne bodo pritoževali, da jim kdo posega v njihov dobro ustaljeni in utrjeni okus 19. stoletja - kdo bi mislil, da bom tukaj slišala toliko »pozabljene« glasbe izpred sto ali sto petdeset let!). Nekako je vsem zadoščeno, čeprav na NPR ne vrtijo prav vseh dobrih - ameriških skladateljev. Veliko je prireditev, za katere organizatorji ne morejo nastrgati dovolj denarja za prenos na NPR-u, celo iz serije nove ameriške glasbe v Carnegie Hallu. Ljudje, ki so po svojem okusu, prepričanju ali kako drugače navezani na »dobro« glasbo, ki pa so recimo zelo zaposleni ali delajo kje daleč stran od večjih kulturnih središč ali koncertnih odrov, prek Nacionalnega javnega radia (NPR) dobijo kar precej, čeprav morda ne vedno dovolj. Čeprav poslušanje dobrih posnetkov na dobrih aparaturah (po moje) nikakor ne more nadomestiti žive izvedbe, v ameriški družbi - in najbrž tudi drugod v »razvitem svetu« ugotavljajo, da so ljudje po eni strani leni, po drugi pa razvajeni - da veliko raje poslušajo visoke dosežke s plošč, kakor pa okorno živo izvedbo. Pa smo pri drugem razlogu, zakaj tu ne potrebujejo GM. Predstavljajte si, da ste študent(ka) ali učitelj(ica) na kampusu, ki je na eni strani 30 milj do prve velike špecerije, na drugi 40 ali 50 milj do večjega mesta. Tak kampus ima vsekakor obilo adutov pred velikim mestom: intimno vzdušje, profesorji poznajo vsakega študenta, se ukvarjajo z vsakim posebej, skupnost je veliko bolj povezana. Navadno gre torej za college in ne za tisto, kar bi v Evropi priznali za pravo univerzo (čeprav gre za eno in isto, le da je sistem študija drugačen). Na takem kampusu, v taki šoli je glasba navadno del splošnega programa, še posebej če govorimo o »liberal arts college«, se pravi o družboslovju. Študentje navadno izberejo štiri kurze vsak semester po posvetu s profesorjem, svetovalcem ali mentorjem in glede na svojo usmeritev, specializacijo. Jezik je na mnogih šolah pogoj, enako kurz ali dva iz matematike ali biologije. Študentje, ki so iz srednje šole prinesli znanje instrumenta, ki je recimo tško kot ob zaključku nižje glasbene šole, so zelo dobrodošli v šolskih orkestrih. Če se odločijo za glasbeno usmeritev, bodo poslušali glasbeno zgodovino, harmonijo in še kaj. Tudi če ne nameravajo zares igrati kdaj kasneje v življenju, lahko za enega izmed kurzov izberejo svoj instrument. Ko pridete iz take šole, imate kar zanimiv seznam predavanj in izpitov: fagot, pa obrezovanje dreves, pa španščina... Če ima šola ambicioznega predstojnika glasbenega oddelka, bo vse te nedebudneže zbrala v orkester in zbor. Za upokojence, ki si za »zadnja leta«, po naporni tekmovalni poklicni usmeritvi, izberejo takšno skupnost, nato orkester nekajkrat na leto nastopi s programom, ki je navadno zelo toplo sprejet. Seveda - tako kot na šoli v Sewaneeju v Tennesseeju, kjer sem tudi jaz spet vzela v roke flavto - bo program primeren ravni študentov in sodelujočih učiteljev. Ali pa, kakor sem imela priložnost okusiti, zadnji hip ključne položaje zasedajo poklicni glasbeniki in je uspeh zagotovoljen. V Sevvaneeju smo najprej izvedli program ameriške glasbe z nekaj Coplanda (NPR je obilno vrtel njegovo glasbo, zdaj ko je umrl - enako v čast Bernsteinu), pa Thompsona z zborom (o osvajanju Amerike - Go and subdue!). Marsikaj sem tedaj prvič zares slišala - in predvsem igrala. Nato smo spomladi vse skupaj, z zborom, študenti pevskega in dramskega oddelka, šolskim režiserjem in kostumerko, ki je bila študentka v semenišču, veselo pripravili Gilberta in Sullivana (ameriški tip operete!) Yeomen of Ihe Guard. Počutila sem se odgovorno in zadovoljno obenem, čeprav mi glasba ni bila najbolj pri duši in se mi je zdelo, da smo vložili veliko preveč naporov v stvari, ki so namenjene predvsem zabavi. Pa kaj: po svoje smo počeli ravno tisto, za kar smo si prizadevali že dolga leta nazaj, v GMS. No, za dvig samozaupanja je poskrbel tudi recital - spet za »mestne« babice in študente in nekaj kolegov - kjer smo nastopili s triom, pa kvartetom, študentki in dva profesorja. Potem sem se odpeljala više proti severu, čeprav Maryland še vedno velja za jug. Tudi tu posebna komisija skrbi za koncertni program, ki ga vse šole dobivajo v glavnem od istih posrednikov. Prav kakor mreža GM! Izvajalci se vozijo od ene šole do druge, komentirajo svoje koncerte... Evropski glasbeniki pridejo z manj »napornim« programom, z veliko »zabavnih« dodatkov, ko požanjejo aplavz in navdušenje. Včasih se spustijo v zahtevnejše vode - mislim, da je v dvorani vedno dovolj ljudi, ki cenijo tovrsten napor! Seveda je kvaliteta navadno zelo visoka - okus, kakor sem nakazala, vendarle oblikujejo plošče in javni radio! - Na moji novi šoli so me povabili v duo s Še enim flavtistom, študentom, na klavirju naju je spremljala profesorica, ki mora biti sposobna brati vse, kar naloži svojim pihalcem - poučuje namreč predvsem flavto. Drugi kolega je zadolžen za kljunasta pihala in vodi renesančno skupino. Tretji kolega skrbi za trobilce, četrta na oddelku poučuje petje - in vsi morajo biti dovolj dobri spremljevalci na klavirju. Produkcija, kjer smo se pokazali, je bila na ravni recimo internega nastopa srednje šole. Programi so bili vzorno natisnjeni na laserskem tiskalniku, študentje so zagotovo igrali ali peli, kakor so le mogli dobro, v dvorani je bilo nekaj mam in tet - in vsi so bili zadovoljni. Predstojnik oddelka, lokalni skladatelj, ki napiše odo v čast novemu predsedniku in jo zbor odpoje na inauguraciji, bo imel še en dokaz, kako aktivni so glasbeniki na šoli. Vsi ti študentje prihajajo iz navadnih gimnazij, kjer so igrali instrument »za zraven«. V Ameriki je v gimnazijah ob učenju skoraj enako pomembno, da učenci pokažejo svoje navdušenje ob nogometnih (se pravi nekakšnih rugbyevskih) tekmah. Vsaka šola si šteje v dolžnost, da ima pihalni orkester, pravzaprav godbo na pihala, ki bo igrala pred tekmo in po njej. Za tiste, ki bi želeli malo višjo raven, šola organizira P 0 T E P A N A godalni orkester. Pihalci najpogosteje torej ostanejo pri repertoarju godb, ki se ob tekmah kažejo še na lokalnih sprevodih, z mini ali mladoletnimi lepoticami na odprtih avtomobilih. Tudi to- ali predvsem - je Amerika! Vse za splošno izobrazbo mladine. Potem je tu cerkev. Veliko šol je povezanih s to ali ono cerkvijo, šolski zbori so obenem cerkveni in orglarje tudi »kapelmajster«. V manjših krajih (cerkva je povsod zelo veliko, še posebej na jugu) se ljudje, ki želijo peti, pridružijo cerkvenemu zborčku. Manjši ansambli med obhajilom igrajo recimo baročno glasbo. Spet so vsi zelo zadovoljni, obredje bil malo drugačen od navadnega, člani skupnosti trepljajo glasbenike po ramenih... It was so great! Tako v bolj »umirjenih« kongregacijah. Sicer pa je veliko ali vedno več cerkva, kjer je klasično glasbo in orglanje zamenjala nekakšna »pop« glasba s kitaro, pihali in seveda petjem. Besedilo prek grafoskopa projicirajo na steno ali zaslon, še posebno v karizmatskih skupnostih vsi prisotni pojejo. Pravzaprav sta jazzovski orkester in zbor v oporo navdušenju in pogosto transu. Prav happening, vsi sodelujejo, vsi se čutijo poklicane, vsi so navdušeni in prepričani, daje tako najbolj prav, daje to najboljši način za komunikacijo z nevidnim. In tako vsako nedeljo, v temnih oblekah za moške in v visokih petah in z lepimi frizurami za gospe. In nazadnje so tu še poletni glasbeni centri, ki so navadno vezani za koledže. Udeležuje se jih malce drugačna, veliko bolj strokovno usmerjena in ambiciozna populacija. Vsi tisti, ki se zares odločijo za intenzivnejšo glasbeno kariero, bodo najbrž izbrali šole, ki so nekakšni konservatoriji, čeprav jih ni veliko. Pogosto so šele na naslednji, »postdiplomski« stopnji šolanja, kot Yale, Berklee, Harvard, Peabody. Nekakšna srednja pot je dober glasbeni oddelek na družboslovnem koledžu, ali pa premožni starši, ki lahko plačujejo dobrega profesorja za svojega nadarjenega potomca. Na poletnih tečajih, kakršnega sem si imela priložnost ogledati v Sevvaneeju, je zelo nenavadno nekoliko bolj intenzivno, kakor na primer v Grožnjanu. V Sevvaneeju je vsako leto, že dobra tri desetletja, tudi veliko več mladeži, ki vadi pod »gotskimi« oboki ali kje pod drevesi ali v študentski sobi. Trije orkestri, dva študentska in en profesorski, so izredno hud napor za vse prisotne, ki imajo ob tem še privatne ure z učitelji, pa komorno igro... Koncerti, ki so obenem že tudi poletni festival - in privabljajo občinstvo od blizu in daleč, so skoraj vsak dan, popoldne in zvečer. V Sevvaneeju to poletno šolo vsa ta desetletja vodi ena sama ženska, prava železna lady, ki nikomur ne dovoli posegati v svojo politiko, ki sama odbira profesorje, sama sliši vsakega udeleženca posebej, sama odloča o programski politiki. Pozitivno? Negativno? Oboje. Veliko je takih, ki se vračajo zaradi trdne discipline, veliko je onih, ki ne pridejo nikoli več. Profesorji so zelo slabo plačani, ampak hrano imajo za vso družino - in delo čez poletje (v ameriških šolah si plačan samo 9 mesecev na leto), in seveda programe, s katerimi se lahko pokažejo, ko gredo na avdicijo ali na lov za novo službo. Seveda bi si bilo treba ogledati tudi velike glasbene centre, velika mesta z utrjeno glasbeno tradicijo, z dobrimi operami, dobrimi simfoniki - Cleveland, Boston, Chicago, vsekakor tudi New York. Tam je glasbena ponudba - z izredno dobrimi, navadno natisnjenimi komentarji - obilna in je težko odbrati pravi kraj in pravi program. Velike podiplomske šole prav tako producirajo kvalitetne programe. Za svoje študente? Z več sodobne ali težje glasbe? To naj za zdaj ostane odprto vprašanje. * NPR - nacionalni javni radio NAJMLAJSA SOLISTKA LJUBLJANSKE OPERE - NORINA RADOVAN težjim vprašanjem, kot je ta, kako predstaviti operno pevko, verjetno ne bi mogla začeti. Pevka zapoje in vsakršno opisovanje je odveč. Vendar kako glas ubesediti? Kako iz tisoč značajev, ki jih pevka pooseblja na odru, prepoznati njeno enkratnost? Predstaviti sem želela najmlajšo solistko ljubljanske opere NORINO RADOVAN. Po pogovoru nad ljubljansko meglo, na Rožniku, so se moje namere spremenile. Energijo, odrsko privlačnost in posebno moč, ki jo Norina Radovan izžareva, lahko samo doživiš. Standardnih vprašanj ji nisem želela postavljati, in sem, kljub Norininim dvomom, ubrala drugačno pot. Predstavitev sem prepustila njej sami... Norina skuša biti povsem navaden človek. Ukvaija se s športom, rada pleše in v skrbi za svoj glas ne pretirava s čaji. Do dvajsetega leta pa sploh ni redno zahajala v opero, kljub temu da je njen oče operni pevec Ferdinand Radovan. V HO. letih je pela v rock ansamblu in morda se je bo kateri bralec spomnil s kakšnega under-ground koncerta ali z rock festivala v Križankah. Vendar, zvezde so ji določile drugačno usodo. ŠOLA Po osnovni šoli sem se vpisala na Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo v Ljubljani in šele po končani srednji šoli sem se dokončno odločila za glasbo. Odšla sem v Zagreb na akademijo k prof. Vladimirju Ruždjaku. Moj profesorje čez eno leto umrl in v pevsko šolo me je sprejela prof. Ljiljana Molnar-Talajičeva. Z obema profesorjema se nekako nisem mogla ujeti, ker sta oba šla v skrajnosti. Prof. Ruždjak je bil navdušen nad mano, ker nisem imela težav ne z višinami ne z nižinami. Zanj je bilo pomembno, da lahko vse odpojem in z mojim načinom petja je bil popolnoma zadovoljen. Na določene tehnične težave, ki sem jih jaz začutila, ni bil pozoren. Prof. Molnar-Talajičevi seje zdelo, da preveč »barvam«. Po naravi imam koloraturni sopran z malo temnejšo barvo. Z leti se bom verjetno razvila v dramatično koloraturo. Prof. Talajičeva je začela umetno svetliti moj glas. Posledica tega je bila, da sem začela izgubljati višine. Normalno pojem vse do tričrtanega f, ko sem pa v »formi«, tudi do štiričrtanega c. Pri svetlitvi sem avtomatično začela stiskati glas in s tem onemogočila prosti zračni pretok, ki izenačuje vse tone. Ko sem to začutila, sem pustila šolo in se raje odločila za direkten vstop v gledališče. S prof. Talajičevo sva se prijateljsko razšli in še sedaj jo včasih pokličem. Že med študijem sem pela manjše vloge v zagrebšem HNK in v Splitu. V Sloveniji sem najprej debitirala v mariborski operi v delu Carmina burana, kasneje pa v ljubljanski z (Gildo Rigoletto), kjer sem dobila stalen angažma. Takrat sem se odločila, da nadaljujem šolanje na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Evi Novšak-Houški. Zaradi prezaposlenosti v operi sem akademijo dokončono zapustila. Mislim, da so za opernega pevca predvsem pomembne izkušnje na odru, ob tem seveda, da imaš že potrebno tehnično osnovo. Razlika med opernim in koncertnim pevcem obstaja ravno v tem doživetju gledališča. Akademija mi pri tem ni mogla veliko pomagati. Igra, drama, vse to lahko doživiš le na odru samem. Kot operni SOJENICE Izhajam iz glasbene družine, moj oče je operni pevec, vendar kot otrok nisem nikoli razmišljala, da bom operna pevka. Nekje v podzavesti pa sem čutila, da bom točno to, kar sedaj sem. No, kot pevka se še vedno razvijam in še vedno se učim. w pevec lahko napake popravljaš samo na opernem odru. Seveda moram posebej poudariti, da sem imela vedno odličnega pedagoga v svojem očetu in kar sem se naučila, sem se naučila od njega. On mi je dal potrebno tehnično znanje. Z očetom še vedno delam in še vedno me popravlja. Torej, še vedno sem daleč od tega, da bi bil moj razvoj končan. Pevske šole v tujini, kolikor sem uspela videti, pa niso prav nič boljše ali slabše kot pri nas. Povsod je težko najti pedagoga, ki bi ustrezal tebi osebno. Zato ker sem odšla od prof. Talajičeve, nisem nikdar pomislila, daje ona slab pedagog. Pač ni bila primerna zame. Pevske ure so zelo intimne in pedagog naj bi bil, poleg učitelja, tudi tvoj prijatelj. NA ODRU Vsak pevec izhaja iz sebe in daje svoj osebni pečat vlogi. V vsaki vlogi, ki sem jo študirala do sedaj, sem vedno našla kakšno svojo karakterno potezo. Oče mi večkrat očita, da na odru igram samo sebe. Mogoče ima v tem tudi prav. Kadar pojem npr. Gildo, me enostavno preplavi občutek miline, nežnosti in naivnosti. Medtem ko se v vlogi Kraljice noči popolnoma poistovetim z njeno aroganco in zvijačnostjo. Tako doživljam tudi druge vloge, vsako na svoj način. Vendar vsaka vloga skriva v sebi paleto raznovrstnih čustev. Zelo pomemben je tudi odziv partnerja na odru, če te zna motivirati, da ti vrača tisto, kar mu daješ. Pevca spodbujata drug drugega in težko je obdržati napetost, če vidiš, da ne dobiš nobenega odziva. Zelo dober stik imam z očetom. Zame je on velik umetnik in igralec, ki zna spodbujati. Rada sodelujem tudi z Boženo Glavakovo, s Francem Javornikom in Josipom Lešajo, ki je zelo domiseln in rad ustvarja nepredvidljive »situacije«. OD PREMIERE DO REPRIZE Vzemimo npr. Seviljskega brivca, kjer sem nastopila v vlogi Rozine. V času študija vloge me npr. sama režija ni »šokirala«, tako kot ostale pevce. Končno le izhajam iz povsem druge generacije. Vse skupaj meje zelo zabavalo, saj je bilo veliko prepuščenega sami improvizaciji. Sedaj po več kot desetih predstavah pa že čutim posledice POGOVOR te režije. Zanosa prvih predstav ni več, ostaja praznina in vedno bolj se izgubljamo v kaosu. Predvsem me moti. da se s to predstavo nisem nič novega naučila. Od vsake predstave želim nekaj odnesti, si nabrati izkušenj za naslednje vloge. POT K ZVEZDAM Prodor na tuje je težak. Imam pa srečo, da sem koloraturni sopran, in to še s temnejšo barvo, teh pa je malo. Usmerila sem se k vlogam, ki so dosegljive le redkim pevkam. Kraljica noči npr. se mi zdi, da mi je pisana na kožo. S to vlogo trenutno gostujem v Gradcu, pela sem jo tudi že na Dunaju, pripravljam pa se na gostovanje v Innsbrucku in Budimpešti. Ponudbe dobivam tudi od drugod, vendar naj to zaenkrat ostane še skrivnost. Koncertirala pa sem med drugim tudi že v Italiji in na Madžarskem. Ob teh gostovanjih moram posebej poudariti, da z mano v ljubljanski operi zelo lepo ravnajo. Kljub temu, da sem v ansamblu stalno angažirana, mi pustijo veliko svobode in lahko gostujem drugod tudi dlje časa. V kratkem bom npr. odpotovala v Holandijo za dva meseca, kjer bom gostovala v Mozartovi operi Beg iz Seraja. Dobro pa sodelujem tudi z ostalimi opernimi hišami. Zame so vsa ta gostovanja zelo dragocena, saj potrebujem veliko izkušenj. Lahko pa se tudi v miru pripravljam in razvijam. S stalnim angažmajem v kakšni tuji operi bi bil takšen razvoj nemogoč. Ko ugotovijo, da imaš talent, ga začnejo »brezskrupulozno« izkoriščati. Na ta način se je uničilo že veliko mladih pevcev. GLAS IN ODMEV Slovenija ni imela nikoli kakšne posebne tradicije, kar se obiskovanja opere tiče. Že če greš v Zagreb, vidiš, da je atmosfera v gledališču popolnoma drugačna. V tem je tudi nekaj svetovljanskega čara. Opera je konec koncev tudi zabava. V ljubljanski operi vlada pretirana »intelektualnost«. Občinstvo težko spontano reagira. Za koga pa sem jaz tam, če ne zaradi njih? Pevci se predvsem dajemo, razdajamo svoje emocije, moramo pa tudi čutiti odziv publike, da razumejo in čutijo, kar jim mi na odru dajemo. V SVETLO PRIHODNOST O načrtih in željah, ki jih prav gotovo imam, ne bom preveč govorila. Sem pa zelo ambiciozna in ne bi počela tega, če ne bi hotela doseči največ, kar je mogoče. NOSTALGIJA Odnos do opere je bil nekdaj povsem drugačen in včasih is želim, da bi nam kaj tega tudi ostalo. Pred kratkim sem na televiziji poslušala intervju s slavno pevkoi Elizabeth Schvvarzkopf. Rekla je: »Mi smo tipična potrošniška družba, civilizacija, ki ima stvari za enkratno uporabo.« In tudi to se danes odraža v sami operi. Pojavi se mlad pevec, odpoje nekaj vrhunskih vlog, s prevelikim »forsiranjem« pa se uniči. Vendar se zaradi tega nihče ne vznemirja, saj na njegovo mesto že čaka drugi, še bolj zagnan. Vsi dobri pevci so se dalj časa razvijali in dozorevali ter dosegli vrhunec med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Danes pa mora mlad pevec obvladati vse tisto, kar je mogoče pridobiti šele z izkušnjami in rutino. Veronika Brvar miselnostjo okolja, ki po mojem opažanju nikoli ni posvečalo pozornosti umetnosti ali umetniškemu izražanju kot načinu življenja.« AARON COPLAND 1900-1990 Ko je Aaron Copland v nedeljo, 2. decembra umrl, je bil že zdavnaj vpisan v knjigo zgodovine, saj sta ga njegova glasba in njegova osebnost že dolgo tega oblikovali v osrednji lik ameriškega skladateljevanja... piše Harold Tribune. Taki in podobni poslovilni članki in govori so se decembra vrstili ne le v Združenih državah Amerike ampak po celem svetu. Prav gotovo je bil Aaron Copland izjemna osebnost glasbenega sveta, vsestransko nadarjen in tudi na več poljih mednarodno uspešen. Vendar gaje to verjetno manj zanimalo kot naloga, ki si jo je zadal, daje treba ameriško glasbo utemeljiti in proslaviti. Da mu je to uspelo, je bilo jasno bolj kot kdajkoli ob njegovi osemdesetletnici, saj še noben ameriški skladatelj ni doživel takšnih časti, takšnega »jenkijevskega« slavja. Pravijo, da njegova glasba pomeni proslavljanje Amerike in prav tega si je želel. Na vse načine si je prizadeval, da bi Amerika ustvarila lastno, pristno glasbeno umetnost in da bi z njo v svetu žela priznanje. Copland se je kot peti otrok v družini ruskih in poljskih židovskih emigrantov rodil v njujorškem Brooklynu. Sestra mu je s prvim poukom klavirja odprla glasbeni svet in deček se je vse bolj zanimal za glasbo. Ker je Copland v svojem dolgem življenju napisal poleg mnogih skladb tudi precej esejističnih in literarnih del, lahko marsikakšno podrobnost, ki bi nam sicer ne bila dostopna, najdemo v njegovih knjigah, v katerih se pogosto ustavlja ob lastnih izkušnjah. Tako v knjigi Glasba in domišljija (Musič and Imagination) pripoveduje, da je bilo njegovo srečanje z glasbo »kot tavanje po Parizu ali Rimu, ne da bi o njiju prej kaj slišal. Odkrivanje je bilo toliko bolj vznemirljivo, ker sem lahko naletel le na nekaj ulic hkrati, vendar pa sem prav kmalu začutil pravo razsežnost celega velemesta. Moje nagonsko iskanje zvoka je moralo biti zelo vztrajno, da je lahko slavilo zmago nad potrošniško Mladostni prijatelj in književnik Aaron Schafferje Coplanda usmeril v francosko literaturo in mu vzbudil zanimanje za Pariz. Tako se je Copland več let mudil v Franciji, navdušeno študiral pri znameniti Nadji Boulanger in dobil svežega poleta. Ko se je pozneje v nekem intervjuju spominjal teh let, je razložil, kaj so mu ta občutja pomenila: »Francoska glasba je tako nedvoumno francoska, da nisem mogel razumeti, zakaj v Ameriki ne bi mogli ustvariti resne glasbe, ki bi jo vsi prepoznali kot značilno ameriško, še posebej ker vemo, da je to jazzistom uspelo. Cel svet ve, da TO prihaja iz Amerike.« Aaron Copland se je za ameriško glasbo boril na vse načine, ki jih je obvladal, in teh ni bilo malo, saj je bil skladatelj, dirigent, pisec, predavatelj, komentator, pedagog... Veliko je potoval, ker je želel biti stalno na tekočem o dogajanju v glasbenem življenju ne le doma, ampak tudi po svetu. Tako je lahko primerjal, ocenjeval in usmerjal. Že ko seje vrnil iz Francije, se je priključil zvezi skladateljev in pisal članke za njeno publikacijo Sodobna glasba (Modern Musič). Seveda je tudi veliko komponiral, njegova dela pa je poleg drugih dirigentov podprl tudi znameniti Serge Kusevicki (Američani pišejo Koussewitzky), ki je bil tudi njegov mentor. Copland si je želel postati dirigent, a mu je Kusevicki to odsvetoval. Copland tega nasveta seveda ni upošteval in je pogosto stopil za dirigentski pult, a njegova poglavitna vloga je ostala komponiranje. Ob tem je predaval, pisal knjige in se vsestransko udejstvoval, tudi s prirejanjem koncertov. S skladateljem Sessionsom sta na primer že v letih 1923-1931 v New Yorku pripravila znamenito serijo koncertov sodobne glasbe. Nekoliko pozneje je Copland osnoval festival Yaddo, predsedoval združenju ameriških skladateljev (od 1937 do 1945), pisal in predaval... Od 1927 do 1937 je poučeval na Novi šoli za družbene raziskave, predavanja in članke tega obdobja pa je izdal v knjigah z naslovom Kaj naj v glasbi poslušamo (What to Listen for in Musič) in Nova glasba (The Nevv Musič). Obe sta prevedeni v nekaj tujih jezikov in zelo cenjeni. Še zanimivejša pa so verjetno njegova predavanja, ki jih je imel na Harvardski univerzi v šolskem letu 1951-52 in jih je nato izdal v knjižnici Glasba in domišljija (Musič and Imagination), ki smo jo že omenili. Ta predavanja so bila posebna priložnost in Copland je bil zelo počaščen, kar v knjigi tudi priznava, da so ga kot prvega ameriškega skladatelja povabili predavat na »oder poetov«, posvečen Charlesu Eliotu Nortonu. Besedila teh predavanj so duhovita in jasna, glasbene enciklopedije jih uvrščajo med najboljše esejistične tekste te vrste, češ da so vredno nadaljevanje dveh najbolj znanih esejističnih del - Poetike Igorja Stravinskega in Skladateljevega sveta Paula Hindemitha. Ciklus teh predavanj je Copland razdelil na šest poglavij v dveh delih; prva tri poglavja se dotikajo različnih zmogljivosti glasbenega uma - poslušalca, poustvarjalca in ustvarjalca. Druga tri poglavja pa se ukvarjajo z domišljijo in ustvarjalnostjo v evropski in ameriški glasbi. Posebej zanimivo je, da seje Copland izredno veliko posvečal poslušanju in poslušalcu, znal je sam biti poslušalec, zelo pomembna se mu je zdela njegova dojemljivost, njegove želje in sposobnosti, saj navsezadnje - komu pa je glasba namenjena? Kot organizator in komentator se je zavedal vloge, ki jo ima občinstvo. Prav prvo poglavje knjižice Musič and Imagination vsebuje veliko izredno zanimivih misli o poslušanju. PORTRET Z LETNICO Poslušanje je talent in kot velja za vse naravne darove, smo z njim obdarjeni v različni meri. Ta talent je nekem smislu »čist«, uporabljamo ga takorekoč le sami zase, ničesar materialnega ne pridobimo z njim. Poslušanje je samo sebi nagrada, tu ni prvih mest in ne medalj, ni tekmovanj v kreativnem poslušanju. Vendar je zame oseba, ki ima ta dar, srečna, kajti le malo užitkov v umetnosti je večjih od tistega gotovega občutka, da umeš prepozanati lepoto, če ti pride na pot. Redko sem slišal trditve o pomenu glasbe, če so bile seveda resne, ki bi ne imele vsaj kanca resnice v sebi. Iz tega sklepam, da ima glasba veliko plati in se ji da približati z mnogih zornih kotov. Vendar so etsetiki o pomenu glasbe v osnovi razvili dve nasprotujoči si teoriji. Ena pravi, da moramo pomen glasbe, če ta sploh obstaja, iskati v sami glasbi, češ da glasba nima nobene zunajglasbene konotacije; medtem ko druga teorija trdi, da je glasba jezik brez slovarja, simbole si poslušalec razlaga s pomočjo nekakšnega esperanta čustev. Bolj ko razglabljam o teh dveh teorijah, bolj se mi dozdeva, da sta veliko tesneje povezani, kot navadno mislimo. Glasba se kot simbolni jezik psihološke in izrazne vrednosti lahko izrazi edino skozi »glasbo samo«, medtem ko glasba, ki naj bi pomenila edinole samo sebe, oblikuje zvočne vzorce, ki v poslušalcu neizogibno sprožijo različne konotacije, pa čeprav le veselje nad samim muziciranjem. Osupnil sem, ko sem v Santavani našel ta čudni stavek o glasbi:»najbolj abstraktna med umetnostmi,« pravi, »rabi najnižjim čustvom.« Da, všeč mi je ta misel, da se na glasbo odzivamo s primarne in skoraj živalske ravni - kajti na tej ravni smo trdno zasidrani. Kakršnakoli že je glasba, na tem nivoju lahko občutimo osnovne reakcije, kot so napetost in sprostitev, zgoščenost in prosojnost, občutimo lahko gladko ali nasršeno površino, nabreklost in upadanje glasbe, njeno grmenje in šepetanje, in še tisoč drugih odrazov našega telesnega življenja gibov in notranjega podzavestnega duševnega življenja. To je v bistvu način, na katerega glasbo slišimo vsi - nadarjeni in nenadarjeni - in vse analitično, historično besedno gradivo ne more, in upam si trditi, da tudi ne bi smelo, spremeniti osnovnega odnosa. Te poante ne poudarjam zato, ker bi jo lahko laik pozabil, temveč zato, ker jo profesionalni glasbenik vse bolj zgublja izpred oči. Skladatelj, ki je v zadnjem desetletju utihnil in ni več veliko nastopal v javnosti ter tudi ne komponiral, je bil dolga leta revolucionar v političnih nazorih in v sami glasbi. a dojemljivosti ni pozabljal. Posebej se ni oziral, prav tako kot njegov varovanec, Leonard Bernstein, na to, kam ga uvrščajo. Nonšalantno je preskočil meje med resno in zabavno, čisto in programsko glasbo in ustvaril nekaj, kar je poslušljivo, kar je predvsem zares ameriško. Prav Bernstein je za Coplanda dejal, daje vedno »na sredi«, se pravi, daje skušal držati ravnotežje in biti uspešen. In to mu je brez dvoma uspelo, uspelo pa je tudi Bernsteinu, ki je kot svojo prvo uradno kompozicijo leta 1936 Coplandovo uspešnico El Salon Mexico predelal v klavirsko skladbo. Copland je Ameriki in svetu zapustil veliko kompozicij, ki jih poslušajo in jih še bodo. Najbolj znani so njegovi baleti (Billy the Kid, Rodeo, Apalachian Spring). Za Apalaško pomlad, ki jo je napisal na željo balerine in koreografke Marthe Graham, je leta 1945 prejel Pulitzerjevo nagrado. Seveda pa njegov opus vsebuje tudi dve operi, precej simfoničnih in komornih skladb, ki so vse ameriško obarvane in iz njih veje tisti duh, za katerega si je Aaron Copland s svojo močno osebnostjo, vplivom ter ustvarjalnostjo celo dolgo življenje prizadeval. Kaja Šivic S SHLOMOM MINTZEM Kdo je pravzaprav ta triintridesetletni mož hudomušnega pogleda, ki o sebi ne govori najraje, živi z glasbo in od glasbe? Stiloma Mintza je v Ljubljano in Beograd pripeljala ljubljanska agencija Gallus. Eden najslavnejših violinistov na svetu je, podatki o njegovi umetniški poti so zavidanja vredni - začela se je namreč pri treh letih, se pravi leta 1960, ko se je mali Shlomo začel v Tel Avivu, kamor se je iz Moskve preselil s starši, učiti violino. Njegova učiteljica Ilona Feher je dečka kmalu priporočila velikemu violinistu Isaacu Sternu, ki mu je pomagal priti na študij v Združene države. Julliard School in glasbeni festival v Aspenu ter nekatere kulturne fondacije so Shlomu Mintzu omogočile skokovit napredek, predvsem pa sta bili njegovi vztrajnost in nadarjenost tisti, ki sta ga že pri šestnajstih pripeljali na oder Carnagie Halla, kjer je igral s simfoničnim orkestrom iz Pittsburga. Tri leta pozneje je že gostoval po Evropi in dosegel velike uspehe z največjimi orkestri pod taktirko slavnih dirigentov, Zubina Mehte, Claudia Abbada, Daniela Barenboima, Antala Doratija... »Podobne stavke preberemo o mnogih glasbenikih - v enciklopedijah, programskih lističih,« premišljam, ko POGOVOR hodim tisto soboto pozno zvečer po peronu ljubljanskega kolodvora in iščem potnike z značilnimi škatlami, v katerih bi lahko bile violine, flavte, fagoti... Težko je priti do umetnikov, ki v Ljubljani preživijo le en dan, v tem pa se mora zvrstiti vaja na odru, priprave na televizijsko snemanje koncerta, pogovor za Osmi dan, pa seveda sam koncert, dolg dve uri in pol! Tako zame, čeprav sem se že vnaprej najavila in organizatorja prosila, da mi izbori pol urice za pogovor, ni ostal čas. Shlomo Mintz je med svojimi glasbeniki, ki so postavali po peronu, zgrbljen sedel na kovčku in gledal v prazno. Jasno mi je bilo, da je preutrujen, a je bodro vstal in mi odzdravil ter bil takoj pripravljen na pogovor. Do odhoda vlaka, ki je Izraelski komorni orkester in Shloma Mintza odpeljal naprej v Beograd, je bilo še deset minut... Kar samo od sebe se je oblikovalo banalno vprašanje - kako zgleda njegov teden. »K sreči niso vsi tedni enaki, a tale je strašno naporen. Včeraj smo prispeli sem iz Italije, kjer smo nastopali prejšnji dan (ob petkih ta orkester ne dela), za danes veste, kakšen dan smo imeli, zdajle se s spalnikom odpeljemo v Beograd, kjer imamo jutri opoldanski koncert, nato pa odletimo naravnost v Pariz, kjer imamo koncert, od tam v Berlin in nato nazaj v Pariz, kjer snemamo... To pomeni skoraj vsak dan dvanajst ur napora. Sploh se ne morem naspati.« Kdaj pa potem lahko vadite - sami, brez orkestra? »Vsak trenutek, ki si ga lahko odtrgam, prav vsako minuto, ki jo ujamem.« Pa si v tem načinu življenja lahko privoščite družino? »Žena in dva otroka me čakajo v New Yorku, kjer stalno živijo.« Shlomo Mintz zadnja leta poleg solističnih violinskih nastopov tudi veliko dirigira. Vprašala sem ga, s čim se več ukvarja, v katero smer se zadnje čase nagiba njegova glasbeniška pot: »V Izraelu je to razmerje približno pol pol. Na turnejah pa zelo različno.« Povedati je treba, da je Shlomo Mintz že tretje leto solist, dirigent in umetniški vodja Izraelskega komornega orkestra, znanega sestava, ki gaje leta 1965 ustanovil Gari Bertini in ga tudi deset let sam vodil, nato pa gaje prevzel skladatelj Luciano Berio in za njim še drugi odlični glasbeniki. Ta orkester veliko potuje in igra po celem svetu, z njim nastopajo najimenitnejši solisti. Posebej zanimivo je to, da v Izraelu ta sestav ogromno igra tudi za mlado publiko, saj je njegova naloga, ki se je močno zaveda, tudi vzgajati. Posebej znani so njihovi »družinski koncerti«. Zanimalo me je, kakšne dolžnosti ima orkester glede repertoarja, ali se loteva sodobne glasbe, ima na programu tudi domače mlade avtorje? »Naš repertoar je zelo pisan in širok, seveda igramo tudi sodobno glasbo in tudi naše izraelske skladatelje, tudi mlade, če so dovolj zanimivi. Kot povsod, bomo tudi mi letos malo več pozornosti posvetili Mozartu, saj se začenja njegovo leto, a vedno smo ga radi igrali in ga veliko tudi snemali. Imamo pa še druge načrte, posneli smo vse Vivaldijeve violinske koncerte na CD plošče v Parizu, pripravljamo se na nova snemanja.« Če želite posnetke Shloma Mintza, jih poiščite med ploščami Deutsche Grammophona, kjer je posnel veliko koncertov, sonat, partit, in to s klavirsko spremljavo in z orkestri, kot so Berlinski filharmoniki. Londonski simfoniki, Chikaški in Izraelski simfoniki... Izbirate lahko med Bachom, Vivaldijem Paganinijem, Beethovnom. Brahmsom, Sibeliusom, Dvorakom, Debussyjem, Bartokom in še in še. ' iiMinm. /rti M SERGE PROKOflEV The\faBnGonce>tM'DteVlollnkDnttfte — rinCwf»imiinMm— ... , ~— -.— ChfcoflD Symphory Ochesna SHUDMO MINTZ CbVJOO AB8ADO Kaj lahko se zgodi, da bomo prihodnje leto Shloma Mintza pri nas ponovno videli in slišali, saj mi je prijazno pritrdil, da bi ga zelo veselilo dirigirati našim Filharmonikom. na peronu seje pogovarjala Kaja Šivic Foto Miha Celar LAURIE ANDERSON Datum: 16. december 1990 Ura: 14.50 Kraj: studio Radia Študent Prisotni: Laurie Anderson, Maijan Novak, Ičo Vidmar Zapisal: Ičo Vidmar IV: Gospodična Anderson, v vašem komadu Language Is A Virus je med drugim tudi tale vrstica: »Ne verjamem, da je kje takšna stvar kot TV. Ves čas ti kalejo iste in iste slike.« Ste se v svojih letih nastopanja kdaj ustrašili, da bi se začeli ponavljati? LA: Tega se vedno bojim. Mnogo stvari, ki me zanimajo, prihaja znova in znova na plan v mojih predstavah. Tudi TV. Zato, ker ji ne zaupam. Saj mi je všeč, toda ljudi lahko hipnotizira. Zato je bil Ronald Reagan uspešen predsednik. Bil je TV-predsednik. Govoril je vsakemu posebej. Če bi isto počel v velikem avditoriju, nikdar ne bi uspel, saj bi ga spregledali: »Ej, poglej ga, ne me hecat.« Zato rada nastopam v živo in sem skupaj z različnimi ljudmi. Preveč lahko bi bilo samo snemati video in plošče. Bolj zanimivo je opazovati, kakšno energijo lahko sproduciraš v večjem prostoru. IV: Kaj se je v vaših predstavah v bistvu spremenilo v teh letih? LA: Gre pravzaprav za to, kako sem začela v sedemdesetih. Snemala sem filme, toda nikdar nisem pravočasno dokončala soundtracka. Prikazovala sem jih po filmskih festivalih v New Yorku, na avantgardnih festivalih, kar pomeni osem ljudi v sobi. Tako sem se postavila pred film, govorila in igrala violino in prišla do spoznanja, da je to pravzaprav zanimivo razmerje med glasbo in po- POGOVOR dobo. To je pri meni postala stalnica, ta odnos glasbe in slike. In spremembe: nocojšnji koncert je na primer mnogo bolj političen kot stvari, ki sem jih počela pred leti. S poudarkom na politiki, jeziku in družbenih razmerjih. IV: Na odru upravljate s sodobno tehnologijo. Ali v vašem besednjaku obstaja beseda napaka? Ali sploh pride do napake na odru, si jo pri tej tehnologiji lahko privoščite? LA: Saj nimam izbire. Ne gre za to, kaj si lahko privoščim. Stvari se vedno nekje zalomijo. Vedno. Ker uporabljamo toliko različnih sistemov, ni nikdar popolnega koncerta. Pa tudi sama ne verjamem v popolnost. Ne verjamem v napredek. Mislim, da boš mrtev, če boš naredil popolno stvar. Rada imam napake, ker so tako razburljive in žive. IV: Kaj naredite takrat, ko se kaj zalomi, ko pride do »napake«? LA: Improvizirati moram. Ne morem stati gor in...: »vuups... oprostite, bi lahko prižgali luč...?« To bi bilo butasto. Tam je 50 projektorjev, ki neprestano iz sebe mečejo podobe. Tudi pri solo predstavi je v ekipi 15 ljudi (operaterji, tonski tehnik, ekipa za osvetljavo), kot pri lutkovni predstavi. Sem marjo-neta v rokah lutkarjev. IV: Ste kdaj šli na turnejo n. pr. z vso ekipo, ki je posnela zadnji album Strange A n ge Is? LA: To bi bilo najbolj čudno potovanje z Noetovo barko, kar jih je kdaj bilo. To ploščo je posnelo toliko ljudi, ki se med seboj sploh niso srečali. Nikdar nisem imela skupine in je tudi nisem hotela. Rada pišem sama in nato druge poprosim, če pridejo na snemanje gostovat. Vendar ne sedimo skupaj in pišemo. Ko sem na turneji z bendom, je na začetku vse precej zmedeno, kot: »Kako bomo pa tole spravili skupaj, kaj bomo igrali...?« in spoznala sem, da sem zabila preveč časa, da je prišlo do pravih stikov v bendu. Pošteno sem se zamislila: »Ej, počakaj za hip, to je čisto nepomembno, tu sem, da vzpostavim kontakt s publiko, ne z bendom.« Tako sem prišla na idejo, da je precej neumno samo preigravati ploščo na odru, ko pa je toliko priložnosti za poigravanje z vizualnimi stvarmi. Tako je v tej predstavi veliko filmov, sleidov in računalniške animacije. Za to gre pri mojem tokratnem showu. Za podobe. IV: V sedemdesetih ste bili zaradi nastopov in razstav v galerijah, muzejih bolj znani v »akademskih krogih«; potem pa je prišlo do prehoda v bolj pop-kulturo, v pop-glasbo. Kako je prišlo do tega? LA: Ni šlo za načrt. Bila je še ena napaka, če že govorimo o napakah. »O, Superman« ni bila moja prva plošča. Te plošče sem pošiljala naokrog po pošti, kakšnih 1000 izvodov sem imela v škatlah kar doma. Naenkrat so me začeli na veliko klicati iz Londona: »Halo, bi lahko poslali 40.000 izvodov te plošče?« In jaz: »Seveda, takoj, ni problema.« Ko sem odložila slušalko, me je obšinilo: »Oh, ne, kje bom staknila 40.000 plošč?« Pa sem poklicala založbo Warner Brothers, ki me je že pred letom nagovarjala k sodelovanju. Ampak takrat me to ni zanimalo in tudi nisem imela zanimive plošče, po drugi strani pa nisem hotela snemati za komercialno založbo pop glasbe za 12-letnike. Nič ni narobe z 12-letniki, so čisto fini otroci, toda sama nisem prava oseba, ki bi snemala zanje. Založba mi je potem pustila odprte roke. Tako je bilo. IV: Študirali ste umetnostno zgodovino. Kje danes sploh je umetnost? Se imate za umetnico? LA: To je zares vprašanje. Če se za trenutek pomudim pri avantgardi - sama je v New Yorku ne najdem več. In mislim, da se avantgarda mora skrivati, potrebuje to zaščito. Toda danes je hitrost, s katero umetnost prodira v množično kulturo, neverjetna. Na primer: če si mlad umetnik v New Yorku, imaš ogromno fantazij..., o velikem podstrešnem stanovanju z rastlinicami, ne preveč dela, vsak večer zabava... oh, življenje umetnika. Kmalu seveda spoznaš, da si ne moreš privoščiti studia, ker je predrag. Tako se zaposliš v reklamni agenciji, vsako soboto pa greš v art galerije in si ogleduješ podobe. V ponedeljek zjutraj je ta ista podoba na reklami za avtomobile. To gre danes izredno hitro, ta stik med t. i. avantgardo in t. i. množično kulturo. Avantgardo je zelo težko najti. Foto Miha Celar Ni nujno, da je to slabo. Mislim, da bi bilo zares vznemirljivo, če bi TV, radio, video, delali umetniki, pa ne vsi, saj še vedno mislim, da tudi v devetdesetih krasno delo nastane zgolj s svinčnikom ali z nekaj besedami. Ne mislim, da s tehnologijo ustvarjaš boljšo umetnost. Toda za tiste, ki jo uporabljajo, bi bilo zanimivo delati v množični kulturi. Ima pa to tudi stranske učinke. Pred leti sem gledala TV in glej: »a., a., a., a..« (skladba O, Superman): »Hej, to sem pa nekje že slišala!« Bila je reklama za elektronski varnostni sistem proti vlomom v luksuzne avtomobile. Poklicala sem to družbo: »Poslušajte, svoje čase sem napisala pesem, ki se sliši enako kot vaš oglas!«, in oni so mi rekli: »Svet je majhen.« Tu nič ne moreš. Zanimivo je bilo to, da je bila tema njihove reklame vlom, kar vse skupaj postavlja v zanimivo razmerje do tega, kako so prišli do zvočne podlage za svojo reklamo. Kakorkoli, sama kradem pri pop kulturi in ta krade od mene. Recimo raje, da si stvari sposojamo. Rada imam te zamenjave. So fair. IV: Bi bila vaša predstava v tej moderni dobi napredka lahko zamenjava za tradicionalni »broadway show«? Konec koncev je Tom Waits Frank’s Wild Years postavil v precej konvencionalni maniri? LA: To ni zamenjava. Pravzaprav bro-adwaya ne maram, ker je kot »ej, ej, ej...«, to res sovražim. A mnogi ga imajo radi. Predvsem ena umetnost ne more nadomestiti druge, saj je za vse dovolj prostora. Mogoče bi svoje delo lahko imenovala »elektronska opera«, ker temelji na človeškem glasu. To ni belcanto, toda je blizu načinom, ko govorjenje naenkrat postane petje in narobe, kar se dogaja tudi v operi. Tu so še rekviziti. Sama sicer nimam labodov, ki bi priplavali in odplavali z odra ali pa gorečih puščic, ki bi letele naokrog, je pa nekaj skoraj identičnih povezav z opero. Je torej bliže glasbenemu teatru kot pa rock koncertu. Všeč mi je, če se na odru dogaja več stvari hkrati. Toda, če bi imela ob vseh slikah zraven še bend, bi bilo to celo POGOVOR zame preveč. Toliko stvari na odru si pa tudi ne želim. En sam človek lahko naredi ogromno hrupa. Moji sodelavci na odru so v tem primeru velika projekcijska platna, po katerih se ves čas nekaj premika, ko govorim. Precej prostora zavzamejo. To predstavo lahko postavimo v ogromnih opernih hišah, pa tudi v majhnih gledališčih. Je zelo fleksibilna. IV: Stara maksima pravi: glasba je onkraj besed. V vaših predstavah tekst projicirate na ekran, torej vedno skušate poudariti pomen besed. Za to predstavo so tu celo slovenski prevodi izvornega teksta. Kako se lahko tak prevod vključi v predstavo, saj je original pisan z ritmom in rimo, da se ujame z glasbo. LA: Sama o tem ne morem razsojati. To bo storila publika. Večinoma govorim v angleščini, ker pač najbolje obvladam njen ritem. Toda zame je zelo pomembno, da ljudje razumejo, o čem pripovedujem. Če bi šlo le za pesmi, potem se s prevajanjem ne bi obremenjevala, tako pa je ogromno govorjenja. Sama se počutim precej bebavo, ko govorim, če me ljudje ne razumejo. Seveda verjamem, da je glasba drugačna vrsta komunikacije, toda moja glasba ima na nek način še največ opraviti z rapom. Tam je tekst najpomembnejši. Nisem klasični »show artist«. Kar zadeva prevod ali pa govorjenje o glasbi, je tu izrek nekega ameriškega komika: »Govoriti o glasbi je kot plesasti na arhitekturo.« Te forme je težko prevajati. Zame je govorjenje zelo blizu petju. IV: Zakaj ste se v svoji predstavi odločili za poudarjeno politično noto? LA: Opisati skušam, kar opazujem zadnjih 10 let v ZDA. To, kar se je dogajalo in se še pod Reaganovo politiko. Čutim dolžnost, da se do tega opredelim. Saj imam rada abstraktno umetnost, ali jazz... Ampak moja najljubša umetnost je tista, ki ljudem pomaga živeti njihova življenja. Mogoče se to sliši neumno, toda briga me. Mogoče sploh nisem več umetnica, mogoče sem vrsta moralista. Rada imam na primer Boba Dylana. Pisal je pesmi o izgubljencih. Razmerje med politiko in umetnostjo je krhko, toda včasih ti nekdo napiše pesem, ki ti pokaže drugačno možnost pri dojemanju stvari. Vsem umetnikom, ki to počnejo, sem zelo hvaležna. V tem trenutku me abstraktne stvari ne zanimajo. Ob fotografijah Roberta Mapplet-horpa in pesmih Live Crew je bilo ogromno neverjetno zanimivih razprav, v kongresu, na cesti: »Kakšen je sploh smisel umetnosti? Zakaj? Zgolj zato, da nekaj obesiš na steno, ali da ob tem zaplešeš? Zakaj to počneš?« Bilo je res zanimivo. Vsak, glasbenik, slikar, se je za trenutek zamislil: Ja, zakaj? Zame je odgovor preprost. Je kot sekira, s katero razsekaš velikanski zmrznjen ocean v vsakem od nas, da lahko dobiš en košček. Ne stremim za nečim čudnim ali eksotičnim ali nadrealističnim, ampak za nečim zelo normalnim. Toda to skušam gledati malce drugače in opisati na drugačen način. Pa ne zato, da bi ljudje rekli: »O, kako pametno, kako nenavadno,« ampak, da bi rekli: »Vem, kaj misliš. Tudi jaz sem to opazil.« Za to mi gre. MN: Zdi se, da ste pri svojih opatanjih zelo previdni. Med zadnjima ploščama so tri teta razlike? LA: V tem času sem posnela precej videov. Hkrati pa sem hodila naokrog in se šla povsem politične govore. Že -kar navada je, da se glasba prireja potrebam dnevne politike. To je obsceno. Preblizu propagandi. Vsi pojejo o bla, bla, bla... Če hočem nekaj reči naravnost o politiki, grem ven in spregovorim, o AIDS-u, o cenzuri... MN: Na nek način ste delali art video, zanimivo, na MTV-ju niste ravno prepogosto? LA: Včasih, pa ne zares. Ne delam znotraj formule. MTV je formula top 40. Nekaj mesecev je vsak video črno-bel s slow motionom, naslednja dva je vse v zelenem z rdečim ozadjem, potem je spet vse animirano... Redkokdaj vidiš kaj zanimivega, v glavnem pa gre za vizualno sranje. To me ne zanima in k temu ne bi rada še sama kaj prispevala. IV: Po drugi strani pa je video art lahko tudi skrajno dolgočasen... LA: Absolutno. Pri obeh se da izbrskati kaj zanimivega, toda oba delata znotraj formul. Avantardna formula je: »počasi, počasi, počasi« in to naj bi ljudi hipnotiziralo..., kar je včasih obupno dolgočasno. MTV pa »hitro, hitreje in hitreje« in je še vedno dolgočasno. Zanimivo, koliko hitreje ljudje danes gledajo. Še posebej, če gledaš 8-letnega mulca pri video igricah. To je zastrašujoče. Zanje je TV niz brzečih podob. Njihove oči so hitrejše. IV: Tu je nekaj kot strah pred počasnostjo ali celo pred tišino. LA: Če poslušaš TV brez slike, boš ugotovil, da že tu ni sekunde tišine, ker danes ne moreš oddajati tišine. Ali pa radio... hej, tu je trenutek tišine. »NESMRTNOST« BRITANSKEGA PSYCHOACIDA Manchesterska skupina Happy Mondays. sledimo vremenskim razmeram na angleški pop in art rock sceni. Lepo število angleških pop in rock glasbenikov je že od let Stonesov in Beatlov naprej proizvod art collegeov, tamkajšnjih višjih šol za kreativno izražanje. Splošna značilnost teh glasbenikov je, da skušajo svojim izdelkom ves čas natikati auro umetniškosti. Pri stem art college ni igral ves čas negativne vloge pri oblikovanju britanskih popularnoglasbenih izrazov. Na njem se je konec koncev izoblikovala tudi britanska psihedelija v šestdesetih letih. Vzporedno z njo so na njem rasli tudi zametki različnih progresivnih rockov. Tipična art college skupina, kije nastala ob kontaktu obeh scen šestdesetih let, so Pink Floyd. Art college je tudi sredina, kjer se v začetku London, decembra 1990. Plošča leta glasbenega tednika NME je Pills’nThrills’n’Bellyaches manchestrske skupine Happy Mondays založbe Factory, ki je dolge poznojesenske tedne kraljevala na lestvicah najbolje prodajanih plošč neodvisnih založb. Pred njimi so neodvisne višave zasedali Angleži Cocteau Twins s Heaven or Las Vegas, ti pa so s prvega mesta zrinili Američane Pixies in njihovo Bossanovo. Obe plošči sta izšli pri londonski založbi 4AD. Pred Pixies so dolge poletne mesece na prvem mestu čepeli manchestrski Inspiral Carpets s ploščo Life založbe Mute, ki jim je ves čas tesno sledila še ena skupina založbe 4AD - Ultra Vivid Scene s ploščo Joy 1967-1990. Pozimi in spomladi pa je njihova publika še bolj zagreto prisegala na zdaj že tudi pri nas razvpite Stone Roses. Pixies in Inspiral Carpets so bili avgusta velike zvezde legendarnega festivala v Readingu, Stone Roses pa so se izkazali kar s celo serijo poslovno uspešnih samostojnih britanskih poletnih superkoncertov na odprtem pred 50.000 do 100.000 obiskovalci. Prav vse omenjene skupine je možno spraviti pod skupni imenovalec - pod nesmrtni blišč in bedo britanske novopsihedelije. Tudi Pixies se kljub svojemu ameriškemu poreklu in šarmu vse težje izogibajo njenim pastem. Od »pravih« Britancev so še najbolj simpatični najmlajši Inspiral Carpets. Ti so vsaj v svoji letošnji podobi ostali dosledno zvesti nepretencioznemu ameriškemu in britanskemu psihedeličnemu popu šestdesetih let. Skupine, ki snemajo za založbo 4AD, so drugačne, 4AD se na prehodu v devetdeseta leta še vedno ozira za svojimi dobrimi zlatimi časi temnega vala, ki ga ni bilo težko spariti s psihedeličnimi modami. Pri tem novopsihedelija ni samo moda letošnjega in lanskega leta. Po »alternativnih« britanskih glasbenih klubih in lestvicah je redno prisotna že skoraj deset let, pri čemer je tržno nekajkrat bolj stabilna od zvokov dosedanjih britanskih postpunkovskih modnih muh. Ta stalna prisotnost psihedeličnih vetrov v Veliki Britaniji ni presenetljiva, vsaj za tiste, ki že dalj časa sedemdesetih let razvijejo osnove art rocka z Davidom Bowiejem in Bryanom Ferryem kot svojima najbolj izpostavljenima protagonistoma, medtem ko v njunem zaledju vneto delajo različni Roberti Frippi in Briani Eni. In končno: art college je v precejšnji meri zaslužen tudi za boom punka. Da, da, pomemben del punka je nastal vzporedno z vzponom mode neodadaizma in nihilizma na art šolah. Eden ključnih pankovskih kometarjev, ki nam omogoča razumevanje punka in večine popankovskih alter mod, skupaj z novopsihedelično, je izjava proslulega punk menedžerja Malcolma McLarena v filmu »Velika rocknroll prevara«: »Mularije ni zanimala glasba, ampak oblačila, poziranje, zbiranje... Tako ni nič čudnega, da je izbruhu modnega, art dela punka sledila nepretrgana serija glasbenih enoletnih modnih etiket, ki dvigujejo izgled in umetniškost visoko nad glasbeno prodornost. Med najbolj stabilnimi art college skupinami, ki so se z različnim obrazom pretolkle skozi različne mode, so Spandau Ballet in The Cure. Predvsem zadnji so postali tudi eno ključnih imen mladih privržencev nove psihedelije. Skupni imenovalec večine art college mod z začetka osemdesetih je bil David Bowie. Spomnimo se samo nekaterih njihovih nazivov - novi romantizem, novi soul. Ključna med njimi je bila temni val, na katerega je bila že od vseh njegovih začetkov navezana nova psihedelija (The Psychedelic Furs, Posistive Noise in večina skupin založbe 4 AD v osemdesetih letih)... Pri tem nočem zanikati posameznih močnih glasbenih dosežkov omenjenih sprehodov študentov art šol. Kljub temu pa tudi ni nobenega dvoma, da se jih je večina zelo VAJE V SLOGU hitro osula. In to prav zato, ker je za njimi stal temni duh art collegea. Art college jih je ustvaril, poskrbel za njihov manifest, za njihovo prvo publiko, za zaledje novinarjev, art colege jih je z umetelniško hiperpretencioznostjo tudi pokopal. In zdaj se na pragu devetdesetih let znova srečujemo s fenomenom nove psihedelije, ki mu v tem trenutku konkurira le disko klubska acid house scena. A glej ga acid vrabca! Tudi acid house je jasen proizvod art collegea in enako prisega na njegov umetelniški nauk iz osemdesetih let - na nauk novega funk soula, novega romantizma iti temnega vala. Novost devetdesetih let je le v tem, da se pripadniki obeh modnih linij veselo globoko zadevajo s tako ali drugačno novo »umetniško« drogo. Eni in drugi hodijo v isti art college. Discoidni pol njegovih predavalnic in seminarskih sob je podlegel acid houseu, rockerski pa revivalu psihedelije šestdesetih let. Acid house je prav dobrodošel na ekskluzivnih otvoritvah razstav, saj njegov humpa-tumpa ni več bedni, topoumni disco, temveč nekaj posebnega, bohemskega. Podobno je z novo psihedelijo, ki ravno tako omogoča eksotično oblačenje, ekskluzivne »life« (tak je tudi naslov uspešnice Inspiral Carpets), zabave, prijeten, z umetniškostjo in »shitom« podprt upor, upor, ki zadovolji vse večvrednostne komplekse, upor visoko v oblakih nad umazanim svetom rock’n’rolla. Tovrstna muzika seveda nikdar ni moteča, agresivna in lahko vedno služi kot odlična zvočna kulisa. Poleg vsega pa ima še svojo preverjeno zgodovino. Šestdeseta leta, sedemdeseta leta, osemdeseta leta. Psihedelija in acid sta pop rock izraza z aristokratskim pedigrejem. Vsi za psihedelijo! Acid rules! Namesto zaključka. Tale prosti spis ni samo prerez skozi varno oddaljeno londonsko dogajanje. Z omenjenimi art kompleksi ni nič manj okužen Susak ostarele ljubljanske alternativne scene, ki ga poleg ostalega dajejo še provincialne podalpske frustracije in z redkimi art izjemami ni sposoben izvreči poštene rock skupine. Zato se nabira po alternativno pravšnjih diskačih, razmišlja in pisari o »lifeu« (celo v feljtonih Dela) in se čuti skrajno pomembnega. Slava mu! Peter Barbarič YOUSSOUJA N'DOURJA POPOLNA ZBIRKA Povzetek razgovora s senegalskim zvezdnikom N'dourjem ob izidu njegove zadnje plošče »Set« (Virgin Record, 1990); revija »Folk Roots«, november 1990. ilo je leta 1972, ko je znani senegalski radijski voditelj Amadau Ba na nekem priložnostnem spominskem koncertu prvič predstavil javnosti novega izvajalca. Dogodek je označil kot rojstvo nove zvezde. Imel je seveda prav. Tedaj mladi pevec, danes trdno utripa vpet v nebesni svod planetarne popularne glasbe. Vstopil je v dnevne sobe po vsem svetu s pomočjo svojih, za oči privlačnih filmanih nastopov, pa z odra takšnih prireditev, kot sta bili koncertna turneja Humane Rigts Novv! Amnesty International in proslava rojstnega dneva Nelsona Mandele na londonskem Wembleyju. Vznemirljivi ritmi mbaiaxa njegovih The Super Etoile de Dakar že nekaj časa zavajajo v besnilo vse, ki se znajo zabavati na zahtevnejših zabaviščih evropskih metropol. Možakar se lahko danes že pohvali, da so o njem napisali knjigo - Hey You! )enny Cathcart. Skratka: Youssou N'dour je danes poosebljena zgodba o uspehu v moderni Afriki, je glasbeni ambasador dolgo zapostavljenega kulturnega okolja in eden najbolj samosvojih, privlačnih in čustvenih vokalistov sveta. Od takrat, ko ga je Lucy Duran s pomočjo radijskih valov prvič predstavila Evropi, ima za seboj množico najbolj nenavadnih glasbenih srečanj, vrsto snemanj z raznovstnimi glasbeniki doma, v Senegalu in po Evropi ter potovanj do najbolj oddaljenih predelov tega planeta. Njegov prvi album za Virgin Records v Angliji The Lion (1989) označuje prav ta leta popotovalnih izkušenj, novih srečanj in sodelovanj s številnimi glasbeniki. Na svetovnih odrih je stal skupaj s Petrom Gabrielom, Stingom, Brucem Springsteenom in s Tracy Chapman. The Lion pa označuje tudi dovolj opazno ločitev od predhodnega obdobja njegovega dela, katerega dokumenti so vsaj delno vtisnjeni v nam dostopen vinil. Mnogi smo mnenja, da ta plošča ni bila ravno uspel poskus, kako priobčiti svoje glasbene ideje - toda avtorsko odločitev gre spoštovati. Njegova zadnja prefinjena in polna izdaja za taisto založbo-velikanko je W Youssou N'Dour je danes v Afriki naslovjena s Set - pri čemer gre za senegalsko, in ne za angleško besedo. Bolj kot katera koli druga v Evropi izdana plošča tega glasbenika se umešča v konceptualni tok vrste v Senegalu izdanih kaset, ki ga mojster nadaljuje tudi v zadnjih letih svoje uspešne evroameriške kariere in se je prav lani končal pri kaseti z oznako Vol. 15, ki nosi - prav nič presenetljivo - naslov Set - Kaj vsebuje? » Vsebuje nove pesmi, pa tudi nekatere stare, za katere želim, da jih ljudje spoznajo in so na novo aranžirane. Poskusil pa sem ohranjati atmosfero mojih afriških snemanj. Set je drugačen, je bolj oseben album in nima nič z izkušnjo, ki sem jo doživel ob snemanju The L ion; čeprav sem tudi tu poskušal narediti nekatere stvari na nov način. To je, če rečem tako, mnogo bolj živa zadeva.« Pred časom je Yousson odgovarjal na kritike njegove uporabe sodobne studijske tehnologije in instrumentarija torej DX7, drum programingetc. - s trditvijo, da jo pri oblikovanju svojega zvoka še vedno sam kontrolira in da se z njeno pomočjo ne pusti nadzorovati, da bo ohranil vpliv na samo produkcijo lastnih plošč. Dejstvo, da je na Set povabil k sodelovanju novega producenta, znanega Michaela Brooka, s katerim, pravi, je zelo zadovoljen, postavlja vprašanje. »Brook je producent in glasbenik. Prav zato, ker je glasbenik, mi je posebej všeč. Želi koproducirati, ne producirati, kar je zame veliko bolje - je nekdo, ki prihaja s spoštovanjem do moje glasbe, medtem ko sam ohranjam nadzor nad celo zadevo.« In produkcijski pristop je tokrat zares mnogo bližji tistemu, ki ga poznamo z nastopov Super Etoile de Dakar. N'dour poudarja, da je najmočnejši v koncertni predstavitvi svoje glasbe, kar se po pravilu odraža prav na njegovih legendarnih senegalskih kasetah. Meni, da je zdaj čas, da ta pristop prevede tudi svojemu naraščajočemu evropskemu občinstvu z »živimi«, pa čeprav v studiu izvedenimi, snemanji. Glede na povedano: ali to potrjuje govorice, da bo kmalu vseh 15 volumnov senegalske kasetne izdaje zagledalo luč dneva tudi na evropskem tržišču? »Seveda, ta želja je še vedno nekje tu okoli mene, toda izdati 15 kaset istočasno je zelo naporen podvig. To je preveč pesmi naenkrat. Toda razmišljanje o tem gre v to smer tako pri meni, kot pri založbi. Mislim, da nas na koncu trenutna količina materiala ne bo zaustavila pri realizaciji te zamisli, pa tudi ne pri mojih namenih, da ponovno predelam stare pesmi. Seveda pa moram upoštevati tudi izbor producenta, ki mu je določena stara pesem všeč in jo želi imeti na albumu, ki ga producira.« Vendar se sliši, da Virgin Record vseeno ni tako navdušen NAD vztrajnim predelovanjem materiala, kar pa po Youssoujevem mišljenju sploh ni v njihovi pristojnosti - staro ali novo, njegovo je. Poleg tega mu bo glede na potovalni urnik, ki ga ima pripravljenega v prihodnjem letu, kar težko najti čas za pisanje novega materiala. Tako natančnejši pregled pokaže, da že 'Set' (Evropa) vse1''"" ujeli. Seveda pa mu hitro življenje ne stopa v glavo. Ostaja zvest in hvaležen svojemu lastnemu občinstvu v Senegalu. Konec koncev: njemu dolguje svoj dejanski uspeh, k njim se vedno znova vrača po podporo in navdih. Najmanj šest mesecev v letu še vedno preživi v Dakarju, kjer si deli precej udobno hišo s svojim stalnim sodelavcem, basistom in sokomponistom Habibom Fayejem. Igrati doma je zanj poseben užitek. In ko je v Dakarju, še vedno preizkuša svoja nova glasbena dognanja v tamkajšnjem klubu značilnga :----- i/:i:------is,— L:—‘udi Začel skladbe. Ostanek je ali s senegalske kasetne izdaje istega naslova ali pa s še starejših izdaj. » Vedno sem našel najboljše ideje na potovanjih - v hotelih, na tonskih preizkusih, - vedno sem našel trenutek, da sem s posameznim glasbenikom odkril nov aranžman in našel sem tudi potgreben čas, da sem napisal novo besedilo.« Minule obsežne turneje so mu omogočile obisk številnih med seboj zelo različnih lokacij. Med turnejo Amnesty International je igral v 21 različnih mestih med Slonokoščeno obalo in Buenos Airesom - vendar po daljši poti okrog sveta. Njegova lastna glasba ga je popeljala na Japonsko in v ZDA. V Evropi se mu zdi Britanija najbolj ozaveščen del glede afriške glasbe, o ZDA pa pravi, da si tam resno jemljejo čas, da bi Britanijo svojo zvezdniško kariero. Tam ima tudi svojo drugo skupino Asamaan, ki brani osvojeno trdnjavo tedaj, kadar je sam odsoten. Priznava pa, da doma občuti določen pritisk ljubiteljev njegove glasbe. Ti so se navadili na nenapisana pravila in postavljajo zahteve, ki se jim ne gre izneveriti. V preteklosti je tako njegova politika izdajanja kaset ustvarila stalno zahtevo po vsaj eni novi vsako leto. Prav tako domače občinstvo in glasbena javnost, kolikor je pač je, od njega pričakujeta, da bo opravil vsako leto okrog božičnih praznikov vrsto koncertov v Gambiji in Senegalu. Brez tega ne gre, to so postali stalni dogodki tamkajšnjega glasbenega prizorišča. Seveda pa je to še vedno majhna cena za podporo, ki je je deležen skozi vse leto. (nadaljevanje prihodnjič) pripravil Zoran Pistotnik W Licenčni zameti in YU smetana Med množico licenčnih izdaj v zadnjem mesecu ne smete prezreti predvsem izida nove plošče HelFs Ditch irske folk-punk skupine Pogues (WEA-Jugoton). Taje z njo naredila oster prelom s standardi video popa, ki so zamočvirili njeno prejšnjo ploščo Peace & Love. Pdgues in predvsem njihovega večno pijanega vodjo Shanea MacGowana ne zanima prestop med prijetne zvezdnike MTV-ja. Tako je Hell’s Ditch za današnje čase neverjetno suhoparno sproduciran izdelek, daleč od velikih zvočnih palet pop povzpetnežev. Poleg tega je to daleč najmračnejša plošča Poguesov. Z nje se valijo pravi oblaki ostrega cinizma in celo homofobije v svetli tradiciji sonarodnjaka skupine Jonathana Svvifta. Škoda le, daje alkohol tako načel ostri Shaneov glas. Ob Poguesih se velja na hitro (a nič več kot to) ozreti tudi za izdajama dveh vidnih rock skupin sedemdesetih let. Avstralski rockerji AC/DC z novo ploščo Razor’s Edge (Atco-Jugoton) ne morejo navdušiti. Zelo očitno je, da so jo naredili le zaradi ponovno obujenega zanimanja za hard rock in seveda tudi obujenega zanimanja za AC/DC. Razor’s Edge je skrajno neizrazit izdelek znotraj polja AC/DC nabijanja z dvemi ali tremi kičastimi MTV skladbicami v ospredju in z množico zdolgočasenih komadov za zapolnitev njegovih dolgih preostalih minut. Nič bolje se ne odrežejo teksaški bradateži ZZ Top z Recycleijem (WEA - Jugoton). Na njem le bolj ali manj duhamorno žvečijo isti recept kot na plošči Afterburner pred petimi leti, recept sinteze hard rocka in elektro popa. ZZ Top so nas sredi osemdesetih let s svojim tovrstnim radikalnim pristopom pa tudi s še vedno brezkompromisnim drvenjem navdušili. I Z Š L 0 *J „,E Danes, ko njihov štos uporablja že skoraj vsaka druga MTV hard rock skupina in ko jim tudi pribijanje ne gre več od rok, so le klasičen primer rocka starih prdcev za ostareli del rock publike, rocka, ki zaživi, dobi svoj naboj le na kakih deset minutah plošče. Če želite slišati dober rock’n’roll, potem .raje posezite po nekaterih jugoslovanskih neodvisnih izdajah. Te žal niso dostopne v vsaki prodajalni licenčnih plošč, ampak bolj ali manj le v prodajalnah tovrstne godbe (v Ljubljani v RecRec na Trubarjevi in v Vinilmaniji v Galeriji ŠKUC-a). Precej več užitka, kot od obeh izdelkov AC/DC in ZZ Top skupaj, boste odnesli od plošče Razum i bezumlje vinkovških Majk (Search & Destroy, Zagreb), ki ni nič slabši izdelek od zdaj že legendarnih lanskoletnih Partibrejkersov. Majke izvajajo totalni »raw power« rock’n’rol devetdesetih let, godbo, ki se jasno in razločno ozira za začetkom sedemdesetih let, predvsem za brezkompromisnim norenjem takratnega Iggya Popa s svojimi The Stooges, pri čemer se ne sramuje tudi svojih takratnih MESSERSCHMITT hardrokovskih korenin. Umazana, energična, ves čas kitarsko bogata godba (dveh kitar!) te ob dovolj močnem in izrazitem petju (to sicer ne doseže vrhov, ki sojih postavili Partibrejkersi, a nič zato) ne more pustiti hladnega, temveč plošče po prvem poslušanju ne moreš več vzeti z gramofona. Le za odtenek slabši vtis pusti Foxxin poljskih Messerchmitt (zagrebška založba Blind Dog). Tudi ti presenetijo z energičnim in sočnim rockom, ki niha med drvenjem Motorheada, novim hard rockom skupine The Cult in začetki rocka v drugi polovici šestdesetih let (Yardbirds, Led Zeppelin), njihov pevec pa ni nič šibkejši od tistega iz Majk. Škoda le, da produkcija plošče nekajkrat zaniha in preveč nabije glasbila na račun glasu. Kljub temu Foxxin ne smete prezreti, ne nazadnje tudi ne zaradi njene izvrstne obdelavi rockovske klasike Route 66, ob kateri se lahko samo presenečen sesedeš na tla. Če so vam Messerschmitt in Majke preostri in raje padate na skupine, kot so Pixies in Ramones, potem si kupite ploščo 78 najstarejše jugoslovanske ženske rock skupine Boje iz Novega Sada (založba Search & Destroy). Tudi to njihovo ploščo je produciral legendarni Koja, vodja Discipline kičme. Tako se na njej srečajo Kojini nagibi k ritmični enostavni funk pop godbi, sveži novosadski novopsihedelični vetrovi (od Pixies do Sonic Youth) in nepretenciozni ženski rokerski šarm. Lahkotna, lepo tekoča in duhovita pop plošča Boj je zanimivejša od večine »neodvisnih« modnih angleških pop umotvorov. podgana džo junior Etno kasete TAMBURAŠI IZ SODEVCEV LJUDSKI PEVCI IN GODCI Z NOTRANJSKE (Druga godba, DG 008,009) A33A300S 21 ISVdn8WVl TAMBURAŠI IZ SODEVCEV L1VE FOLK MUSIČ _________ Ob zaključku starega leta nas je založba Druga godba presenetila s še dvema kasetama iz etno serije: Tamburaši iz So-devcev in Ljudski pevci in godci z Notranjske . Kot je že v navadi, sta kaseti neposredno povezani z nastopom nastopajočih na festivalu Druga godba. Tako je kaseta Tamburašev iz Sodevcev še dolg izpred dveh let; razlogi so bili povsem tehnični, vendar pa je bil material ponovno posnet posebej za to kaseto. -Ut. jato Meduza, Skupina je ena zadnjih izvirnih slovenskih tovrstnih zasedb, skladbe pa so zbrane v dveh delih: na prvi strani lahko najdemo domače plese, ki izhajajo neposredno iz krajev delovanja skupine in bolj ali manj neposredne bližine (Bele Krajine in Hrvaške), medtem ko so na drugi strani kasete tudi skladbe iz drugih delov sveta, ki sojih tamburaši vzeli za svoje. a^sfuej^oN z ppog ut jOAad i^spnfi Ljudski pevci in godci z Notranjske LIVE FOLK MUSIČ Z doslej zadnje Druge godbe pa so posnetki Ljudskih pevcev in godcev z Notranjskega. Na njej najdemo izbor z nastopov citrarke in pevke Angelce Košir, Franceta in Marije Anzeljc-Petračevih in Antona Šumrede-Jagra. Kaseta je v celoti vokalna ali vokalno-instrumentalna, z izjemo predstavitev Jagrovih plesov, ki pa so zato zelo bogati v parafrazah. Celotna kaseta zahteva pazljivo poslušanje, ki pa je bogato poplačano z dobro mero domačega humorja in predstavitve dela naše tradicije. Za konec naj povem še to: izbor in pro-ducentstvo na kaseti Tamburašev je delo Mire Omerzel-Terlep, na Natranjski kaseti pa Ljube Jenček. Obe kaseti sta izvajalsko zanimivi predvsem zaradi neposrednosti in arhaičnosti izvedbe vseh nastopajočih. zaradi izvirnosti, nenazadnje pa tudi zaradi dejstva, da so posnetki nastali v živo, pa čeprav ne vsi na koncertu. Tako imajo posebno dokumetarno vrednost, ki predstavlja še en začasno ohranjen delček naše zgodovine in izročila. Druga godba je s tema kasetama zaokrožila število izdanih kaset na pet, kar je ob načinu delovanja in sodelovanja vpletenih, nenazadnje pa tudi financiranja kar lep uspeh. Čestitamo! Le tako naprej. Tomaž Rauch Š L 0 J E Knjige GLASBILA (Pomurska založba 1990) Tik pred novim letom je v zbirki Svet okrog nas, ki jo v slovenski verziji izdaja Pomurska založba, izšla knjiga z jasnim in nedvoumnim naslovom Glasbila. Avtor izvirnika je Neil Ardley, za naše tržišče pa stajo prevedla Roman Ravnič in Kaja Šivic. Knjiga je bogato ilustrirana z zelo nazornim in zanimivim slikovnim materialom, ki ga dopolnjujejo zanimiva in poučna besedila, napisana v poljudnem tonu. Skozi pristopen tekst (v katerem lahko najdemo tudi nekaj vsebinskih pomanjkljivosti) spoznamo osnovne lastnosti zvoka, nato pa tudi osnove zgodovine posameznih skupin glasbil in temeljne lastnosti le-teh. Dovolj natančno so obravnavani tudi sestavni deli posameznih glasbil, ki so v prevodu zaradi pomanjkljivih izkušenj in izrazoslovja na slovenskem jezikovnem področju pomenili poseben izziv, vendar pa sta ga prevajalca uspela premagati. SVin < > OKROG NAS I vPSaM*' GLASBILA Odkrijte skrivnostni svet glasbenega /voka in nenavadno raznolikost glasbil, ki ga ustvarjajo !4 Slikovni del je skupaj z oblikovanjem knjige Glasbila nasploh doživetje in ravno vizualni učinek knjige je tisti, ki najbolj pritegne. Zaradi nazornosti je knjiga primerna za zelo različne uporabnike, od ljubiteljev, celo neukih glasbenikov pa do glasbenikov, ki se s to umetnostjo ukvarjajo profesionalno. Če drugega ne, se bodo lahko naučili kakega slovenskega izraza, ki je sicer iz glasbeniškega jezika izrinjen. Poleg klasičnih glasbil, ki jih poznamo v Evropi, knjiga zajema tudi vzporedne variante glasbil v izvenevropskih kulturah in tako zagotavlja še dodatno zanimivost. Skratka, na prvi pogled bogato opremljena knjiga ima v naši tovrstni literaturi kar pomembno vlogo, ki ji je v veliki meri pripomogel ravno prevod. Tudi sicer pa bo dobrodošel pripomoček pedagogom, pa tudi nadebudni mladini, ki bo ob njej brez večjih naporov lahko izvedela marsikaj iz osnov glasbenega sveta in še več. Tomaž Kauch Novosti iz DZS Note, ki jih izdajamo v DZS, so namenjene predvsem tistim, ki bi se glasbe radi naučili. Največ edicij je zato v zbirkah etud ali skladbic. V lanskem letu smo največ pozornosti namenili klavirju in zbirko etud zaključili (težavnostna stopanja od 1 do 6), skladbe pa so obširnejše in smo letos šele pri št. 5. Izšla bosta dva zvezka z oznakama 5 a in 5 b. Zanimivost, ki bo prav gotovo razveselila mlade, pa tudi ljubitelje, bo novost: MOJ SYNTHESIZER. Učbenik, ki bo na preprost način pomagal vsem, ki ta instrument imajo, pa ga ne znajo uporabljati, ali pa bi radi le zaigrali znano melodijo. Po 30 letih bomo dobili še nekaj novega: TEORIJO GLASBE IN SOLFEGGIO, RITEM in MELODIJA. Slovenski skladatelj in pedagog Pavel Mihelčič se je lotil teh tehničnih predmetov na sodoben in, upam, tudi bolj prijazen način. Leto 1991 bo v znamenju Mozarta in tudi mi se bomo spomnili tega velikega mojstra z dvema deloma: MOZART - štiri klavirske sonate, v redakciji Eve Kvartič in Acija Bertonclja in H. C. Robbins Landon: MOZART - ZLATA LETA (1781-1791). Knjiga je bila v letu 1990 svetovna uspešnica, torej novost in zanimivost tudi za nas. Toliko za uvod v leto 1991! urednica Pavla Uršič-Kunej MEDNARODNA TEKMOVANJA GLASBENIKOV Največkrat v javnosti slišimo za glasbena tekmovanja ob pomembnih zmagovalcih z znamenitimi imeni okrašenih tekmovanj v svetu, kot so Chopinovo v Varšavi, Čajkovskega v Moskvi ali kraljice Elizabete v Bruslju. A te prireditve kot da so nam nekako oddaljene, zanje zvemo v posebnih stolpcih v časopisju v obliki svetovnih senzacij in zanimivosti. Redko kdo, razen poklicnih glasbenikov pa ve, da te dolga leta obstaja Svetovna zveza mednarodnih glasbenih tekmovanj s sedežem v Ženevi, ki izdaja lično knjitico. V tej so objavljeni podatki o vseh mednarodnih tekmovanjih, ki so vključena v zvezo, za tekoče leto in še za nekaj prihodnjih sezon. V to zvezo sodi tudi Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine v Beogradu, kjer se bodo letos marca pomerili violinisti in godalni kvarteti. V tej številki smo se odločili napovedati nekaj najzanimivejših glasbenih tekmovanj v tem letu, za katere se je čas prijaviti, saj je prav gotovo tudi v Sloveniji marsikateri mlad glasbenik sposoben tekmovati, pa morda nima motnosti zvedeti za podatke o teh prireditvah. Ker smo ravno v Mozartovem letu, na prvo mesto uvrščamo Mednarodno Mozartovo tekmovanje v Salzburgu, ki pa je zanimivo le za opazovalce, kajti rok za prijave je te zdavnaj potekel: 5. MEDNARODNO MOZARTOVO TEKMOVANJE bo v Salzburgu od 25. januarja do 5. februarja 1991, namenjeno pevcem, pianistom in violistom. Tekmovalci morajo biti rojeni po 15. januaiju 1959 (velja za pianiste in violiniste) oziroma po 15. januaiju 1957 (velja za pevce). Nagrade so kar mikavne: pri vseh treh disciplinah je prva nagrada 100.000, druga 70.000 in tretja 40.000 Asch. To tekmovanje poteka le vsako četrto leto, tako da bo 6. Mednarodno Mozartovo tekmovanje v Salzburgu šele januarja 1995. H 81, ji, I 11 11 81 »1 ns n m n Mozartenm v Salzburgu 10. MEDNARODNO VIOLINSKO TEKMOVANJE RODOLFO LIPIZERbo v italijanski Gorici od 7. do 15. septembra 1991, namenjeno violinistom, rojenim po 15. septembru 1956. Prijaviti se je treba že do 15. aprila, nagrade pa so več kot mikavne - za tri nagrajence skupaj znašajo kar 36.000.000 lir ter 70 koncertnih angažmajev, zmagovalec pa poleg tega prejme še violino izdelovalca mojstra de Ronchija in odlikovanje predsednika republike. Naslov: Segreteria del Concorso Intemazionale di Violino »Premio Rodolfo Lipizer«, Via Don Giovanni Bosco 91, 34170 Gorizia, Italija. IZVEDELI SMO 43. MEDNARODNO TEKMOVANJE FERUCCIO BUSONI v Bolzanu je pianistično tekmovanje z dolgo tradicijo in ugledom. Potekalo bo med 23. avgustom in 7. septembrom 1991, starostna omejitev je od 16 do 32 let, prijaviti pa se je treba do 31. maja na naslov: Secretariat du Concours F. Busoni, Conservatorio »C. Monteverdi«, Piazza Domenicani 19, 39100 Bolzano, Italija. Prva nagrada na tem tekmovanju znaša 15.000.000 lir in kar 60 koncertov z orkestrom ter recitalov, bogate pa so tudi nižje nagrade. 27. MEDNARODNO TEKMOVANJE FERENC LISZT bo kot vedno v Budimpešti od 10. do 26. septembra 1991. Pianisti, ki se na to tekmovanje prijavijo, ne smejo biti starejši od 30 let. Prijaviti se je mogoče do 1. maja na naslov: Interart Festivalcenter, P. O. Box 80,1366 Budapest, Madžarska. 31. MEDNARODNO TEKMOVANJE VERDU ANSKIH GLASOV bo letos v italijanskem Bussetu od 20. do 27. junija. Pevci, stari do 35 let, se bodo pomerili v interpretaciji Verdijevih del. Rok prijav je 31. maj. Nagrade so denarne in v obliki angažmajev. Naslov: Segreteria del Concorso Intemazionale per Voci Verdiane, Piazza G. Verdi 1,43011 Busseto, Italija. 25. MEDNARODNO TEKMOVANJE FRANCISCO TARREGA za kitariste bo konec letošnjega avgusta v španskem mestu Benicasim. Tekmovalci smejo biti stari največ 32 let, prijaviti se morajo do 17. avgusta. Prva nagrada je 1.000.000 pezet, druga 600.000 pezet, nagrada za najboljšo interpretacijo Tžrregove glasbe je 300.000 pezet. Naslov: Presidente de la Comision Organizadora del 25. Certamen International de Guitarra F. Tarrega, Ayuntamiento de Benicasim, 12560 Benicasim, Španija. V francoskem mestu Besanfon bosta letos zanimivi tekmovanji: 41. MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH DIRIGENTOV, ki bo potekalo od 31. avgusta do 7. septembra, tekmovalci smejo biti stari največ 32 let, prijaviti se morajo do 20. maja. 4. MEDNARODNO TEKMOVANJE V KOMPOZICIJI, ki bo prav tako v septembru, prijave do 15. avgusta. Za obe tekmovanji se je o podrobnostih treba pozanimati na naslovu: Administration des Concours, 2d rue Isenbart, 25000 Besangon, Francija. Tisti, ki vas glasbena tekmovanja posebej znaimajo, se lahko oglasite v prostorih Glasbene mladine Slovenije na Kersnikovi 4 v Ljubljani ali po telefonu (061) 322-570, kjer boste dobili več podatkov o teh prireditvah. GLASBENE ULICE KRIŽANKA Sestavlja Igor Longyka Foto Siniša Rančev SLIKAR VULKAN5K0 OTO&6 *R.I LIČILI JI SESTAVIL PCZAVM cl GLAVNI Št6W»k skopljen PETELIN PREPREKA HORVAT longvka KA 2 I/LICC V KRHA** pre*o(n< NEHANI' 1EM UDOR OVINKARI orgav pa j KOVCEV ZA U6RI7 ALI ZA VOMA^JC M6LOHJA, NAPEV PEL PK/EVA ZA^RASf* SLAttE K KAL RA EKiiERC POKORA ljudstvo ODISEJEV OTOK PCSEMSKA KITICA SRSKi 90C LJU8EZJJI ft/NAST OGLJIKO- VODIK pov RATWO OSEftM' LAIMtK OBRTNIK cirkuška TELOVA &NA ORODJA LGTENJE JAREK fREDOR. NEPRAVI OČE OKRASNA FTICA & m A. IN l CIKA MESTO V IA«ODwl RonuviJi Al-IHi* ČOKA AT-USKI TAKSI* S ČLOVEŠKO VLEKO PIANIST BERTONCELJ DE L ŽEIEIA/I ?KE Kompozicije IME peviCE orleanske 8 A JES LOVNI LCTAlft; QEKALOV SIN ZENSKO IME TROPSKA ZAČiriJA CNAKA SO glasnika DESET DCCI ANCL.PLfc*t MASLOV SVIC. PRA KANTON an<;l PISEC DETEKTIVK FLEMING ITAL.LCTO VlŠČE 0» JAPRANV LETALSTVO hoJki okrm LOVEC N* RIBE SLIKAR. IN ILUSTRATO« STRIPOV (KOSTJA) SIBIRSKI VELETOK TELUR CR5KA BOGINJA MODROSTI GRAD PRI KOČEVJU DIJAK JAPONSKO * evro, STARA P*6 STOLNICA NOGOMET m KLUB lEStTAR ZAČETEK ABECEDE PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE V TRETJI ŠTEVILKI je taka: TOLSTOJ, EPOLETA, NEGATIV, OR, MARA, RAJA, AN, ITA, OČE, SE, AHAC, TRTA, A, PAŽ, CERKNICA, IMITATOR. GERBIČEVA ULICA, A, UVERTURE, REN, ŽEPAR, OLUPEK, ČAR, VRANI, SKLADATELJ, ATREJ, AJSI, AKSA. Dragi reševalci, če ste križanko pravilno rešili, ste našli tudi gesla, ki smo jih iskali: GERBIČEVA ULICA, CERKNICA, TENORIST, SKLADATELJ. V uganki se je torej skrivala uličica v Cerknici, ki se imenuje po skladatelju, pevcu in pedagogu Franu Gerbiču, ki se je rodil v Cerknici 5. oktobra 1840. Šolal se je v Pragi in tam začel operno kariero. V Ljubljani je vodil šolo Glasbene matice, bil je zborovodja pevskega društva Ljubljana. Je avtor prve slovenske simfonije, izdajal je tudi revijo Glasbena zora, prvi slovenski list za svetovno glasbo. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali tudi nagrado. Glasbeni koledar za leto 1991 prejme JANKO ŽUNIČ, Jana Baukarta 17, 69240 Ljutomer. PRED VAMI JE ŽE NOVA UGANKA! Ne bomo vam izdali prav vsega, saj bo potem reševanje prelahko. Povemo naj vam, da je skladatelj, ki se skriva za imenom ulice rojen na Notranjskem, ukvarjal pa se je tudi s pesništvom in politiko. Vaše rešitve pričakujemo do 10. febru-aija. Naš naslov: REVIJA GLASBENA MLADINA, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana - za nagradno križanko. OGLASNA DESKA Ji POMURSKA ZALOŽBA 69000 MURSKA SOBOTA LENDAVSKA 1 JUGOSLAVIJA V zbirki SVET OKROG NAS Pomurske založbe je decembra izšla knjiga GLASBILA, izviren in bogato ilustriran vodnik po širnem in raznolikem svetu glasbenih instrumentov in njihovi zgodovini. NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo GLASBILA. Cena 280,00 din. Kupnino bom poravnal(a) po povzetju (za plačilo po povzetju dajemo 20% popust) ime in priimek bivališče poštna številka in pošta datum naročila podpis Naročilnico pošljite na naslov: POMURSKA ZALOŽBA, Lendavska 1, 69000 MURSKA SOBOTA Vabilo na abonma 1991 VIOLA DA GAMBA VVOLFGANG AMADEUS MOZART CHANSON Spoštovani ljubitelji glasbe, v prvi polovici Mozartovega leta pripravlja koncertna agencija Klemen Ramovš Management tri prvovrstne glasbene večere z vrhunskimi umetniki današnjega koncertnega podija. Podrobneje vam spored in izvajalca predstavlja besedilo na ovitku naše revije. Ciklus bo organiziran v obliki abonmaja, za katerega je treba odšteti 70 DEM v dinarjih, seveda pa je vsakdo vabljen tudi na posamezne koncerte, le da bo v tem primeru vstopnica nekoliko dražja. Vse podrobnosti lahko izveste po telefonu (061) 221 -752 vsak dan med 8. in 10. uro. Abonmajsko kartico lahko nabavite - v Centru za informacije Cankarjevega doma, tel. (061) 222-815 v trgovini Muzikalije DZS na Trgu francoske revolucije 6 v Ljubljani, tel. (061)221-728 po povzetju ali na podlagi potrdila o vplačilu na žiro račun 50100-603-42151, če jo naročite pisno na naslov KONCERTNA AGENCIJA KLEMEN RAMOVŠ MANAGEMENT, d.o.p., Kardeljeva 18, 61000 Ljubljana ali po telefonu (061) 221 -752. PRAVKAR IZŠLO TAMBURAŠI IZ SODEVCEV - plesne viže od Kolpe, v izvedbi »najoriginal-nejše« tamburaške skupine v Sloveniji in LJUDSKI PEVCI IN GODCI IZ NOTRANJSKEGA. Cena kasete je 11 DEM v dinarski protivrednosti in poštnina. POHITITE Z NAROČILI! Naročilnico pošljite na naslov: GLASBENA MLADINA SLOVENIJE, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, ali po telefonu: (061) 322-570. NAROČAMO: _____ kaset kaset kaset kaset Ime in priimek - organizacija Naslov ( m MLADI MLADIM 12. februar 1991 ob 19.30 Kosovelova dvorana CD v Ljubljani LIDIJA HORVAT, sopran VLADIMIR MLINARIČ, klavir Program: W. A. Mozart,). Brahms, R. Strauss, M. Ravel, A. Schonberg, L. M. Škerjanc, L. Deli bes ORGELSKA TRANSVERZALA 20. marec 1991 Uršulinska cerkev v Ljubljani STEFAN KORDES, Nemčija Koncert v spomin J. S. Bacha Organizator Glasbena mladina ljubljanska ZBOROVODSKI SEMINAR Cankarjev dom v Ljubljani 22. in 23. februarja 1991 tema: jacobus Gallus - zbirka Ad aequales predavatelji: dr. Borut Loparnik, dr. Edo Škulj, Ivan Florjane, Martin Benedik in Jože Furst organizator: Zveza kulturnih organizacij Slovenije VEČER V C MOLU 27. februar 1991 ob 19.30 Ljubljana VVOLFGANG BRUNNER, hammerklavir Program: C. P. E. Bach: ). Haydn: J.VVolfl: W. A. Mozart: Fantazija v C molu Rondo v C molu Sonata v C molu Sonata v C molu Fantazije v C molu Sonata v C molu Organizator Festival Ljubljana POSTANITE PRIJATELJ REVIJE GLASBENA MLADINA! Popeljala vas bo v čudoviti svet glasbe in vam odkrila tisoč in eno skrivnost. Ne verjamete? IZPOLNITE NAROČILNICO IN JO POŠLJITE NA NASLOV: Glasbena mladina Slovenije REVIJA GLASBENA MLADINA Kersnikova 4/III 61000 Ljubljana Naročam(o)___________izvodov XXI. letnika revije GLASBENA MLADINA. Ime in priimek------------------------------------------------------ Naslov-------------------------------------------------------------- podpis ABONMA 1991 VIOLA DA GAMBA WOLFGANG AMADEUS MOZART CHANSON Velika dvorana Slovenske filharmonije ob 19.30 sreda, 20. februar 1991 WIELAND KUIJKEN (Bruselj), viola da gamba Gambist Wieland Kuijken je danes nedvomno vodilni v svetu na svojem instrumentu. Koncertna pot ga vodi od Nove Zelendije do Združenih držav in je gost uglednih festivalov (Flamski festival, Saintes, English Bach Festival). Je profesor na konzervatorijih v Antvverpnu. Bruslju in Den Haagu ter vodi mojstrske tečaje v Britaniji, Innsbrucku in Združenih državah. Koncertira z najuglednejšimi interpreti stare glasbe (bratje Kuijken, G. Leonhardt, F. Briiggen, A. Deller, R. Jacobs). sreda, 13. marec 1991 ENSEMBLE L’AVANTGARDE Andreas Kroper (Mannheim), prečna flavta Howard Arman (London), hammerklavir Ansamble 1'Avantgarde je kot področje svojega delovanja izbral glasbo sredine 18. stoletja, ko je čas baroka že mimo in je bila takratna glasba pravzaprav avantgardna. Od tu tudi ime tega dua. Hammerklavir ni nič drugega kot »klavir s kladivci«, torej klavir, kakršen je bil v Mozartovem času. In z instrumenti iz tega časa ter programom Mozartovih skladb za flavto in klavir bosta umetnika počastila 200. obletnico »smrti« nesmrtnega mojstra glasbene govorice: Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) sreda, 24. april 1991 ANDREA VON RAMM (MUnchen), sopran LUCY HALLMAN RUSSELL (USA), čembalo in klavir Rojena v Estoniji, z bivanjem v Miinchnu in glasbenim delovanjem po vsem svetu je Andrea von Ramm s koncerti, snemanji za plošče, film, radio in televizijo, še posebno pa z znamenitim ansamblom za staro glasbo Studio der friihen Musik/ Early Musič Ouartet opravila pionirsko delo pri poznavanju srednjeveške glasbe. Umetnica velike izrazne moči je med poznavalci stare glasbe ime, ki je močno zasidrano v zavesti. Lucy Hallman Russell prihaja iz Alabame in je stalno dejavna v Nemčiji, kjer je profesor na visokih šolah v Wiirzburgu in Miinchnu. Ob široki koncertni dejavnosti kot čembalistka, organistka in pianistka ter muzikološki dejavnosti (Fresco-baldi) je tudi stalni docent Mednarodne poletne akademije za staro glasbo v Radovljici. Naslov koncertnega programa je CHANSON, umetnici bosta predstavili tako srednjeveško glasbo in zgodnjebaročne ariete kot tudi šansone Kurta Weilla 30-let našega stoletja. Z lepimi pozdravi in prijaznim povabilom Koncertna agencija Klemen Ramovš Management, d. o.. Kardeljava 18,61000 Ljubljana