it 50. V Gorici, v četrtek dne 2. maja 1907. 4 torek, Četrtek stano po poŠti jeniaua ali v Gorici na dom po^a: WW*la trikrat'na teden, in sicer^ S> soboto' ob 4 uri popoldne teL Te6aJlXXlCVII. \v. to » Posamične številke stanejo 10 vm.. SOČA" f"ia naslednje "izMlner prilog: tte»" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". jjaroenino sprejema apravništvo v Gosposki ulic; ;tev. ; I. nadstr. y »Goriški .Tiskarni« ^...Ciabršeek ^ ja naročila brci doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah č> feiauo i-tot 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -_. Reklame in spisi v uredniškem delu BO v vrsta. Za rtliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. /f. Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gospo; i ulici 3t. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCaii loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo, v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoCe« vsak pe*«ik in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in ¦ »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-1* K>akaraah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekalisču Jos Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSČni ulici, 1. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanskl v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenoid na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«I«ffon št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Gregorčič farba zopet - z deželno užitnino. ii Dr. Anton Gregorčič je torej z drznim fflom nafarbal vso slovensko javnost, da: 1, A. Gabršček in dr. T u m a sta 1. 11)00. preprečila prevzetje užitnine v deželno upravo, — in s tem naredila deželi ogromno škodo, — in 2. Gregorčiču in „Slogašema pa se je vendarle to posrečilo doseči z 1. 1905., kar je prineslo pravi božji blagoslov v obliki — stotisočakov. Najgorostasnejšo trditev pa čitamo v „Gorioiw od torka 30. aprila v gevoru dr. DernMstia pri Sv. Luciji: Čujte, kaj je trdil ta puhloglavec: Dejal je,... „da se je neumornemu dela „Sloginihu poslancev posrečilo, daje prevzela dežela pobiranje užitnine v svojo upravo (U), da je to za deželo jeden najlepših dohodkov, da so se liberalci, sovražniki kmeta ter prijatelji bogatega zakupnika, temu z vso silo uprli in končno dosegli toliko (M), da del deželne užitnine se pobira po državnih uslužbencih, kar je oziroma bode pro-vzročilo deželi en milijon kron škode. Pošteni čitatelji, ki imate Še zdravo glavo na.vratu, zdaj pa čujte naš odgovor, da bodete videli, kako nesramno, kako predrzno, kako lopovsko se hujska in laže na javnih shodih pod pokroviteljstvom dr. Antona Gregorčiča. — Iz našega odgovora boste videli, da je ravno — narobe resnica in da je velik blagor za deželo tisto, kar klerikalci preklinjajo. — Kaj je u deželni upraui?! „Gorica" in dr. Dermaaiia trdita, da je... prevzela dežela pobiranje užitnim1 v svojo upravo, kar je dalo toliko in toliko milijonov dobička. Naš odgovor: Iii'.ž in si e par s t v o je trditev, d* je dežela prevzela užitnino itd. Nič ni prevzela! Kakor ni imela tega 1. 1900., tako nima tega niti danes! Goriška dežela nima v svoji režiji ni erarske užitnine na vino*, mošt in meso, niti svojih deželnih doklad, pač p a j o pobira sam c. kr. e r a r po svojih finančnih služabnikih. Povedali smo že, da je finančni erar pobiral užitnino v 1. 1899.—1900. in 1901. v Furlaniji, da se po dolgih letih prepriča, koliko pravzaprav nese ta davek, — da more eventuelno povišati vsklicno ceno zakupa. Finančni erar dela tako vsakih toliko let po vseh deželah. V Furlaniji se tista triletna preskušnja ni obnesla, ker niti c. kr. erar sam ni dosegel višjega dohodka vkljub vsem strogostim in sitnostim^ ki jih morajo ljudje prenašati pod težo financarskega nadzorstva. Za Furlanijo je prišel na vrsto slovenski del dežele, — in to toliko bolj, ker so družbe krčmarjev v okrajih Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina dokazale erarju, da je bila zadnja leta zakupnina previsoko tirana. Zadnja tri leta torej pobira užitnino c. kr. erar sam, da po dolgih letih zopet enkrat do ž ene, koliko nese ta davek in za kakošno vsklicno ceno ga lahko da na dražbo v smislu primitivnega zakona iz 1. 1829. O. kr. erar se je odloČil za pobiranje v svojem področju popolnoma sam, niso ga k temu pripravili ne klerikalni ne napredni poslanci. Kdor trdi nasprotno, je t e p e c ali slepar! Sleparija je torej tudi opetovana trditev, da so liberalni poslanci dosegli,... da del deželne užitnine se pobira po državnih uslužbencih, kar je ali bode provzročilo deželi en milijon škode. Prvi del je torej lažnjiv, ker c. kr. erar se je po svoji praksi sam odločil za ta korak, — d r u g i d e 1 p a (da vzroči to deželi en milijon škode) je naravnost nasprotno j — resnica. Ne škodo — ampak dobiček ! ima dežela! Da c. kr. erar po »državnih uslužbencih" pobira tudi — deželne doklade na užitnino, je za našo deželo velikanske koristi, ker erar opravlja to delo v celi deželi popolnoma brez odškodnine! Ali ni naravnost krasno to, da dobiva deželna blagajna vse doklade od c. kr. erarja brez vinarja troškovVli O, da bi le še dalje t&ko ostalo! — Deželni odbor «am je ves blažen na teh zares idiličnih razmerah! Za 1. 1906. je iz svoje volje daroval 14.000 kron nagrade onim državnim uslužbencem, toda c. kr. erar je moral v to šele privoliti. —Deželni zbor pa je bil v skrbeh, da bi kmalu nehale tako lepe razmere, ko »državni uslužbenci pobirajo tudi deželno užitnino", zato je letos sklenil na c. kr. vlado resolucijo, naj bi država zagotovila tudi zanaprej sedanji višji dohodek. Toda vlada Še ni odgovorila 1 Laž je torej, da je naša dežela sploh prevzela užitnino v svojo upravo! — Laž je, da ima dežela kako škodo, ako c. kr. erar pobira tudi deželne doklade, narobe: prava sreča je za nas, da se to,godi, ker dežela dobi ves svoj dohodek brez vinarja troško v. V gornjem delu članka smo dokazali, kako nesramno farba dr. A. Gregorčič po „Go-riciK, da je dežela prevzelo užitnino v svojo upravo, za kar bi torej imeli kako zaslugo on in njegova stranka. — Kar imamo, se imamo zahvaliti slučaju, da c. kr. erar sam pobira užitnino, — in želimo, da bi le še nadalje tako ostalo. Zdaj pa konečna batina v tem pogledu: Vso zaslugo, daje prišla goriška dežela do tako ugodnega položaja, imajo tisti možje, ki so 1. 1900. preprečili deželni zakup. Ako bi se bilo dr. Pajerju 1. 1900. posrečilo pridobiti vsa pooblastila krčmarjev, bi bil brez dvoma vzel vžitnino v zakup, ustvaril bi po svojem laškem srcu deželni užitninski urad, ki bi stal vsaj 100.000 K na leto (o tem se še pomenimo), dežela bi imela skoro gotovo vsako leto veliko zgubo, — dočim dobiva zdaj ode. k r. erarja brez troškov vse deželne doklade. Ako bi bilo res, kar trde" klerikalci, da sta Gabršček in dr. Turna preprečila ono nesrečno Pajerjevo nakano, tedaj sta ona največja dobrotnika goriške dežele. Sedanje preugodne razmere so torej — njiju delo! Brez njiju odpora bi nas tlačil dragoceni laški užitninski urad ter žrl, žrl, žrL.. ne le d običek zakupa, ki bi ne zadoščal, marveč žrl, žri in žrl bi tudi iz korita deželnih doklad (1. 1900. so znašale vse vkup le 78.000 kron!), ki jih dobiva zdaj naša deželna blagajna do zadnjega vinarja. Torej: slava GabršČeku in dr. Turni! Zakaj pa uečji dohodki? Čitatelji, odprite oči, pa prav debelo glejte — Številke! Naše številke bodo kričale in tolkle po tolstem obrazu dr. Antona Gregorčiča, ki drzno kaže na — večje dohodke v primeri s prejšnjimi časi! Čujte! V 6 letih imamo na Goriškem ravno —> šestkrat višje doklade na užitnino. Na erarsko užitnino vina, mošta in mesa je bilo deželnih doklad: .... do 31./VII. 1900...... 20% od 1./VI1I. 1900. — 31./I, 1901. . . 40% od l./II. 1901. •— 31 ./m 1902. . . 80% I. 190M.............ioo% 1. W04..............120% 1. 1905.............100%, 1. 1900. in 1907.........120%. Zadnjih 20% gre za okrajne šolske zaloge. Torej 1. 1900., ko seje vršil oni boj za užitno v deželni upravi, je bilo le 20% doklad, - letos pa 120%! Ni hudirja, da so tudi dohodki večji 1 In vse te vsaj šestkrat večje dohodke dobiva dežela brez odbitka za troške, katere daruje c. kr. erar! Pomisliti pa je še treba, da je bilo zlasti zadnji čas — vsled nove železnice — na tisoče in tisoče več dohodkov, kajti potočilo se je silno veliko več vseh pijač. Naša dežela pa za vse to ni imela niti — vinarja troškov 1 Torej še enkrat: slava GabršČeku in Turni, a k o j e r e s, da sta preprečila 1. 1900. prevzetje užitnin v deželno upravo!! lo se pa res lahko zdaj zgodi!! C. kr. erar je približno pri koncu z običajno poskusno dobo v lastni režiji. V smislu zakona iz 1. 1829. utegne določiti za posamične okraje nove vsklicne-cene, — in tu bo imel deželni odbor priliko, da se udeleži dražbe. Nismo hudobni ljudje, ali toliko hudomušni pa smo, da bi radi privoščili zdaj dr. A. Gregorčiču in nje- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — To se pravi, da ste z nami. Tem bolje, Por-lftos, to je pravo stališče, da izvede človek svoje na-frte. Prav, prijatelj, povedati vam hočem, da prihajam od Hvdinaia. Ta beseda je naredila na Porthosa učinek, kot •bi se bilo vršilo to še leta 1640. in kot bi bil govor 1° Pravem kardinalu. i — O, o! pravi Porthos, kaj hoče Eminenca od stene? — Eminenca vas želi v svojo službo. — In kdo mu je pravil o meni? — Rochefort. Ali se ga spominjate? # — Da, seveda se ga 1 tisti, ki nam je delal svoje tist* t(fk° sitnosti' zaradi katerega smo toliko tekali, m jI' teremu 8te vi zaporedoma zadali tri udarce z ¦•"^to, katerega se pa sicer ni bal. ., ~~ Toda veste li, da je postal naš prijatelj ? pravi Ar»gnan. Vra.r~ fQ> tega nisem vedel. Ah 1 torej ne pozna so- •em f r^ot.Jte se> Porthos, odvrne d' Artagnan; jaz l8t,» ki ne pozna sovraštva. Porthos ni prav dobro umel; toda spominjamo se še, da je bila to njegova slaba stran, da je bil bolj počasnega razuma. — Pravite torej, je nadaljeval, da je grof Rochefort govoril s kardinalom o meni? — Da, pa kraljica tudi. — Kako to kraljica? — Da bi vzbudila v njem zaupanje do nas, mu je celo dala oni sloveči dijamant nazaj, saj veste, tisti, ki sem ga bil prodal gospodu Essartsu in ki je prišel, ne vem kako, nazaj v njene roke. — Toda zdi se mi, pravi pošteni, dobrodušni Porthos, da bi bila bolje storila, ko bi ga bila vrnila vam. — To je tudi moje mnenje, pravi d' Artagnan; toda kaj hočete l kralji in kraljice imajo včasih čudne muhe. Ker so pa vendarle oni tisti, ki imajo v rokah časti in bogastvo, ki dele denar in naslove, zato jim je Človek udan. — Da, udan jim je! pravi Porthos. Vi ste torej v tem trenutku udani... — Kralju, kraljici in kardinalu, in obljubil sem jim poleg tega tudi vašo udanost, — In pravite, da ste izgovarjali zame gotove pogoje? — Sijajne, prijatelj, sijajne pogoje! Najprvo, denar imate, kaj ne ? Štirideset tisoč lir rente, kakor ste mi rekli. Porthos je začel biti nezaupen. — E, prijatelj, pravi človek nima nikdar preveč denarja. DedŠčina gospe Vallon je precej zmodena stvar; jaz nisem nikak veščak v tem, in tako živim malo v en dan. — Boji se, da sem ga prišel prosit denarja na posodo, si misli d'Artagnan Ah! prijatelj, pravi nato glasno, tem bolje, če ste v zadregah! — Kako to? vpraša Porthos — Tako; saj bo dala Eminenca vse, kar bo kdo hotel, zemlje, denarja, naslovov. — A, a, a! vskiikne pri zadnji besedi Porthos s široko odprtimi očmi. — Pod prejšnjim kardinalom nismo znali izkoristiti sreče, dasi bi jo bili lahko; tega ne pravim o vas, ki imate štirideset tisoč lir rente t. ste, kakor je videti, najsrečnejši človek na svetu. Zopet je Porthos vzdihnil. — Vendar pa, nadaljuje d'Artagn<\n, se mi zdi, da bi se vkljub vašim štirideset tisočim j jnte, in morda celo ravno zaradi teh štirideset tisočev, kaka majhna krona prav dobro podala vaši kočiji. E j o s —- Ali seveda, pritrdi Porthos. — No, prav, prijatelj! pridobite si jo; v vašem meču tiči. Midvi si ne bova nasprotovala. Vaš cilj je naslov, moj cilj je denar. Naj pa dobim toliko, da sezidam na novo grad Artagnan, ki so ga pustili moji predniki, da je razpal, ker so bili obožali za časa križarskih vojsk; potem si še kupim v obličju kakih trideset juter zemlje, drugega ne potrebujem; tja pojdem in tam mirno umrjem. — In jaz, pravi Porthos, jaz hočem biti baron. — In tudi boste. — In na druge najine prijatelje niste -mislili? vpraša Porthos. (Dalje pride.) tako, da ne bodo žalili verskih ču- I tov svojih volilcev. Oba ostala kan-I didata gg. dr. Oruntar in Gabrijelcič sta to izjavila. Istotako je to izjavil tudi g. j Alojzij Štrekelj, ki je ž njima istega mišljenja, in ki pojde ž njima v vseh vprašanjih. Napredni kandidatje so v tem oziru | jako odkritosrčni. Oni se drže načela, da proti svojim volilcem ne smejo storiti niti enega koraka. j Ni pa to tako pri vladno-klerikalnem | kandidatu dr. Laharnarju.; On je mož, ki se da predstavljati na | shodih po ultraklerikalnetn dr. Der- l mastji, in se popolnoma dobro počuti na I shodih tudi v farovžih. Ko pa pride on med svoje ožje prijatelje in sorodnike, ki I so"po večTrii odročno naprednega^^^r mišljenja, izdaja se za naprednega moža j in jim izjavlja, da se on pri klerikalcih ni vezal z nobeno besedico. On zatrjuje celo, da je skrajno svobodomiselnega mišljenja, in da bo to svoje mišljenje uveljavljal kot državni poslanec. S tem hodi dr. Laharnar po Krasu in skuša loviti kaline. Lep mož je to! Kraševci ste lahko ponosni na kandidata, ki je tako značajen, da se da kandidirati od klerikalne stranke; dočim kedar mu kaže trdi, da on ni klerikalec, in da tudi ni vsprejel programa klerikalne stranke, ampak da bode postopal v državnem zboru ravno proti stranki, ki sedaj kliče vse hudiče iz pekla njemu na pomoč. Takega moža pač Kraševci ne boste I volili za svojega poslanca. | Še nekaj pa bi opomnili. Na shodu | v Rihembergu je dr. Gregorčič po domače j Pajerčič, da bi zasmehoval našega kan-! didata g. Alojzija Štreklja, vpraševal dr. I Plaharnarja, če Ji, zna trte cepiti, če zna orati in če pozna trtno uš i. t. d* Iz teh vprašanj se najbolje vidi, koliko spoštovanja ima stranka Pa-jerčičeva pred kmetskim stanom. Namesto da bi se Pajerčič, v kojega je stavil naš kmet toliko časa vse svoje zaupanje, da-si brez vspeha, izkazoval hvaležnega našemu kmetu, si upa on smešiti kmetski stan na svojem javnem shodu na tako grd način. j i Če morda misli dr. Gregorčič, da je za poslanca postranska stvar, če je izvež-ban v kmetijski stroki, pa naš kmet ni takega mnenja. Res, da poslanec zraven tega I potrebuje še marsikaj vedeti; toda eden ne more vedeti vsega, in zaraditega se ravno poslanci izbirajo iz različnih stanov, da se medsebojno izpopolnujejo in skupno na- | J stopajo za koristi svojih volilcev. V držav-] nem zboru rabimo juristov, rabimo pa tudi J poslancev, ki se razumejo v kmetijski stroki. Kraševci si bomo volili sedaj enkrat poslanca, ki se razume na kmetijstvo, drugi naj si pa volijo juriste. Skupno bodo potem gotovo več dosegli, kakor pa do.tfor sv. pisma v družbi z deželnovladnim svetnikom, četudi penzijoniranim. Torej Kraševci na dan 14. maja i vsi v boj za g. Alojzija Štreklja! I gori gardi tak položaj. Radi bi videli, kako I jo skuhajo, ko toliko kričijo in sleparijo z deželno upravo L! Radi bi vedeli, ali bi vspre-jeli erarno užitnino vsaj za "sklicno ceno v deželno upravo. Dr. Anton Gregorčič, ki po »Gorici^ toliko farba z užitnino, najbrže niti ne misli na ta slučaj, ki utegne kmalu priti kakor ognjena Šiba božja nad njegovo grešno glavo t — No, morda pa zato prosjačijo pri vladi, da | bi Se nadalje ostalo pri sedanjih srečnih razmerah! — In tudi mi pravimo: Tako dobro, kakor zdaj, nam ne poj de več tako kmalu! Kakošno upanje si moremo delati od zakupa v deželni upravi ? — Ako bi sprejela dežela užitnino, tedaj si mora oskrbeti deželni užitninski urad. Ta urad M bH pred vsem tak, kakor vsi oni, kjer gospodari dr. Pa j er j urad bi bil laški, celo dolgo vrsto laških uradnikov bi imeli na vratu! Gregorčič je prodan Pajerju, — in kakor je dr. Pajer ustanovil laški urad v deželnem odboru in v hipotečni banki, tak bi bil tudi novi untninski urad. Torej nov škandal za goriške Slovence! In koliko bi nas stal ta urad! Ako dr. Anton Gregorčič še ni nikdar mislil nanj, mu povemo, da bi ta urad moral imeti: 40 dacarjev po 2000 kron . 80.000 K 5 revizorjev „ 3000 „ ... 1.5.000 „ 1 nadzornik „ 5000 „ ¦ ¦ • 5.000 „ Skupaj 100.000 K brez služabnikov in drugih troškov za urad, stanarino itd. Torej do 100.000 kron bi nas stal deželni užitninski urad! Zasebni zakupnik opravi to morda ceneje, — dežela pa ne!! Zdaj vprašamo Gregorčiča in vse njegove oprode: Ali veste vi, da, pridobite pri zakupu erarne užitnine vsaj za — to režijo?! Na dan z jasno besedo, na dan s številkami! Ako tega ne storite, vas bomo zopet in zopet imenovali: sleparje našega slovenskega ljudstva!! Nismo še pri koncu! — S pivom yam posvetimo prihodnjič! To, to bo šele žehta! Oolflno gibanje. Plahajnar in Štrekelj. (S Krasa.) G. vikar v Soči, ki je doma z Volčje-gagradu, in ki se zove Ivan Štolfa, se je čutil poklicanega pisati dne 24. pr. m. nekemu volčjegrajskemu volilcu pismo sledeče vsebine: »Predragi prijatelj! Hvaljen bodi Jezus Kr.! Vera, da imate dovolj razsodnosti, vendar živimo v tako resnem čas«, da si štejem v svojo sveto dolžnost, Gpozoriti Vas na pretečo n e-varnost v slučaju, če bi bil izvoljen Al. Štrekelj, ki nam ne bo dal šole Volčje (se. grajcem). Bližajo se namreč državnozborske volitve. -V prihodnjem državnem zboru bo poleg dragih važnih predmetov tudi to vprašanje na dnevnem redu, namreč 1) ali ima Še ostati krščanski nauk v naših šolah in 2) ali ima še ostati sveti zakon podlaga krščanski družini ali samo zloraba v rokah brezverskih liberalcev. Opomba: Dr. Laharnar je mož, ki nam bo branil sv. vero, naš mili slovenski narod in vse kmetske potrebe. Vaš zv. J. Štolfa, 1. r.«= Iz tega pisma je najbolje razvidno, s čim se strašijo naši Kraševci, da ne bi volili svojega domačina g. Alojzija Štreklja, ampak vladno-klerikalnega kandidata dr. La-harnarja. »Sv. vera je v nevarnosti in vse njene naprave. Sv. veri se hoče vzeti vpliv po-vsodi. Sv. vera se hoče spraviti s sveta!« Tako kričijo na vse grlo, in če ta *žavba« ne pomaga pri ljudeh, potem je ob svet! Soški g. vikar sicer ni mož, ki bi se ga že kot takega smelo jemati resnim; je prevelika duševna reva. Toda orožja, ki se ga on poslužuje v gorenjem pismu, poslužujejo se danes zaporedoma vsi njegovi stanovski tovariši v talarju; in zato je treba, dz tudi izbruhom tako neznatnih ljudij, kakor ,e soški g, vikar, daje neka pozornost. Najprvo povdarjamo, da je g. Alojzij Štrekelj kandidat narodno-napredne stranke, koje program je on sprejel v celoti. Tolmačenje tega programa, pa ne pristoja klerikalcem, ampak onim, ki na podlagi tega programa delujejo. In ti so že ponovno izjavili, da se bodo v vseh verskih točkah držali mnenja volilcev, in: da bodo v tem oziru se ravnali vedno le Shod u Souodnjah. V nedeljo je bil ob 4. popoldan napreden sbad v Sovodnjah. Basi je lilo kakor iz škafa, udeležilo se je shoda nad 200 ljudij, mej njimi 5 klerikalcev, neki uslužbenec „Ne-rodne tiskarne", Lukežič, znani oštijar Vuk iz Mirna in še trije Mirenci. Shod otvoril je imenom Lrajnega odbora g. Pertot, na kar je bil izvoljen predsednikom g. Leopold Pavleti« iz Gabrij. Govoril je nato dr. Din ko Puc o kmetskih potrebah, o agrarnem programu, o dolžnostih bodočega poslanca; pojasnil je razmerje med napredno in klerikalno stranko ter pokazal v svitli luči škodljivo delovanje zadnje za ljudstvo. Dotaknil se je tudi vprašanja o užitnim, ter pokazal, da se klerikalci tu šopirijo s pavovim perjem. Kazal je ua izdajalsko delovanje klerikalne stranke v državnem in deželnem zboru, zavračal očitanja, da je stranka brezverska in da hoče brezveisko šolo, ter konečno pozval zboro-valce, da oddajo svoje glasove na dan volitev naprednemu kandidatu. (Dolgotrajno odobravanje in živio-klici GabrijelčiČu.) Nato se oglasi k besedi g. nadučitelj Urbančič, ki naglasa, da bode Gabrijelcič kot kmetski sin v prvi vrsti vedel varovati interese kmetekega stanu, ki je prvi mej vsemi stanovi, (Živahno odobravanje). Jako glasno izrekli so se nato zborovalci m govornikov predlog, da naj se kandidat kot poslanec poteza za carino na . italijansko zelenjavo in krompir. Besedo za-prosi klerikalec Lukežič, katero dobi. Pravi, da je napredna stranka bila proti splošni in jednaki volilni pravici, (burni ugovori). Zato se ne sme iti ž njo. Tudi v vprašanju užitnine so naprednjaki škodovali (klici; To je laž, ven ž njim! Dolgotrajen nemir, predsednik pomiri zborovake s trudom.) Sedaj pa privleče Lukežič iz žepa »Gorico* ter hoče citati nekaj o užitnini. Zborovalci v smeh: Govori naj, ne čita! Predsednik opozori Lukežiča, naj pove z besedo, citati ne dovoli. Lukežiču zmanjka besedi in ne pove ničesar o užitnini ter začne, da Gabrijelcič ni narodnjak. Pri teh besedah nastane tak ' hrup in razburjenje, da so se Lukežiču začele i tresti Mačice"in da se je zatekel k predsedniku. Nato izjavi predsednik, da vzame z ozirom na splošno ogorčenost Lukežiču besedo. Dr. Puc zavrne za tem v ognjenih besedah očitanja Lukežiča, tako glede volilne ! reforme, kot glede užitnine. Posebno podla pa je laž, da Gabrijelcič ni naroden. Ravno nasprotno, on je bil narodnjak vedno in pov-sodi! Sicer pa klerikalci oplujejo vsakega, a kdo jim verjame V! Gabrijelcič je naš kandidat in on ostane! (Dolgotrajni živio-klici Mihi GabrijelčiČu; oštijarji jokajo pri vratih, ljudstvo se jim smeje.) Predsednik povdarja h koncu, da naj si klerikalci raje ogledajo svojega kandidata, ki je čez. noč presedlal konja in spremenil svoje politično prepričanje! (Tako je! Proč s Fonom ! Živio Gabrijelcič I) Mej velikanskim navdušenjem zaključi na to predsednik shod. — Po shodu zbrali so se naši možje okoli Lukežiča in mu pravili take, da se ni vedel kam dejati. Branil se je nekaj časa, potem pa zaklical: „Kaj nam mar i, kdo je veren, samo daje za naš program!" Možje okoli so se spogledali in jeden je izjavil: „Tako, sedaj vas šele prav poznamo! Sleparji!" In to je bil pravi odgovor! Krasno uspeli shod pa naj bode Sovodnjam v ponos! Shodič u Gorjah. (Gorje.) Dne 26. aprila t. 1. zvečer smo imeli tudi v naši gorski vasi shodič. Iz bližujega Cerkna so prišli trije možakarji, kateri so prodajali svojo kramo in nam usiljevali dr, Gregorčiča za kandidata. Izmed treh govornikov vzamemo za resna le dva; o tretjem hočem povedati samo t« da nas je dolgočasil s svojem ječanjem in stokanjem: 6, e, e, da se nam je vsem zdehalo. Kot drugi govornik na tem shodu je i zastopil tudi mož, ki je svoječasno meglo v „žakelj" lovil. Hvalil je najprej samega ,ebe in duhovščino ter razkladal, kaj vse je za Cerkno naredi: Učil nas je tudi gospodariti. Eden naših pripomni: San* naj pazi bolje na I svoje gospodarstvo, da mu ne bo treba tako I mladih gozdov sekati, saj ne bo imel ne drvi, niti potrebne stelje. Prav je pripomnil. Kot tretji govornik je nastopil znani I cerkljanski dekan, kateri pije samo vodo (?) I ter ne more spati radi teh »salabolskih" vo- I litev. Pogrel je del Gregorčičevega govora in nas rotil, da ne sme nikdo voliti dr. Grun-tarja. Znašal se je nad nami, rekoč: Vem sicer, da so volitve tajne, a če zvem, da je kdo volii z naprednjaki, ne grem več v nje- I govo hišo, če se me sodnijsko ne prisili; tudi b i r e ali kaj drugega nočem od njega (dobro) [ in biti mu hočem njegov sovražnik. Kristus je učil: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Ti njegovi namestniki pa uče raz-por in sovraštvo. Le tako dalje — ljudstvu j se morajo odpreti oči. J Konečno povem, da nas je bilo na shodu 33 volilcev in sicer naših 20, nasprotnih pa le 13. Kar bodo pisali nasprotniki, bo gotova laž, ker jo imajo v zakupu. Dr. Gregorčiču in vsem njegovim agentom povemo, da v Gorjah ne raste pšenica zanj, marveč hočemo dne 14. maja vse glasove združiti za našega vrlega kandidata dr. Gruntarja. Osi na uolišče! I Vsi pristaši narodno-napredne j stranke morajo iti na dan 14. maja 1.1. I na volišče. I Na volišče pojdejo vsi klerikalci, I volit pojdejo vsi socijalni demokratje I — torej morajo iti volit tudi vsi prl- j staši naše ljudske stranke. j Volitev je tajna. Nikdo ne ve, I k o g a kdo voli, NikliP ne gme volllca strahovati. Gg. nunci morajo pustiti v miru volilce, da volijo svobodno. v8ah pregne svoj listek, na katerem je napi san kandidat, in tako pregnjen p^' listek v volilno posodo. Nikdo ne vidf koga je volil volilec. ' Včasih se je marsikedo odtognjj volitvi, ker se je bal strahovanja 0d j strani nunca, ali sedaj se mu tega n' treba bati več. Tudi za nunce veljajo kazenske določbe, potrjene prav za dr. žavnozboiske volitve. — I Torej vsi na volišče! Vsi do zad- ! njega moža! Brez strahu, krepko na I dan, pogumno na volišče. j Letošnje volitve so za nas goriiu Slovence važne še posebej radi znanih razmer / deželi, katerih mora biti % j krat konec. 1 Naj bo lepo vreme ali naj bo del 1 naj ima kdo kako nujno opravilo J I na nič se ni treba ozirati na dan vo- J litve kot samo na to, daje dolžnost I vsakega voiilea iti na volišče! j Ljudstvu je dana večja pravica 1 naj se je torej v polni meri poslužuje' Somišljeniki! Pristaši naše ljudske I stranke, na dan 14. maja 1907. vsi na I volišče! I fon in baharnar - kristjana, j (Prosto po „ Gorici".) j »Vprašajte v Črnovicah, vprašajte » I Sežani, vprašajte v Tomaju, vprašajte v (io- I rici, vprašajte v Gradcu itd., kolikokrat so videli I dr. Laharnar j a v prvih treh krajih, ko- 1 likokrat F on a v drugih ob nedeljah in praz- I nikih pri sv. maši, in potem boste spoznali, I kakšna kristjana sta Laharnar in Fon." I Če je bila »parada", je šel Laharnar I k maši, ker je moral, Fona se še ob takih I i prilikah ne vidi. Po „ Gorici" so beležili v«t, I | da Fon že 15 let ni bil pri spovedi, I | Ko so sklepali katoliški možje v liori.i I ; o tem, ali se sprejme Fona za kandidat« I j aH ne, se je povdarjalo, da ne hodi k mrii, I | da ne hodi k spovedi, da je liberalec, cinik J I itd. Fon se je moral oprati pred njimi, potem ] I šele so ga proglasili za katoliškega moža. K I maši pa Še vedno ne hodi. 1 I Poznamo tudi druge može v .katoliški1 1 vrstah, ki jim je maša deveta bt':>% Dij* 1 ne bi kdo mislil, da je med temi tudi Gre- 1 gorčičev krotilec dr. Dermastija, povemo, it I hodi Dermastija k maši z bukvicami, ali ? I cerkvi stoji vedno le na ženski strani. I Gregorčič in Kobariško. I Gregorčiča peče in žgeče to, kar je do 1 živel v Bovcu, v Cerknem in pri Sv. Luciji. I Take so mu pravili, tako so ga nagnali, ris I je sveti mož ves iz sebe. Spoznava, da rd I več „ljubljenec", ampak »zgubljeiiei-ni-l reda"! I Zadnja „Gorica" prinaša „dopis s Ko- I bariškega", ki pa ni bil, pisan na KobariSkens. I ampak v Gorici. Spraskal ga je najbrže sai;: I i don Antonio. Pripravljati si hoče pot za shh I v Kobaridu, češ, vsaj v Kobaridu naj bi g* I malo „potroštali", ko je požrl že v Cerkuen; 1 v Bovcu in pri Sv. Luciji toliko grenkih I kapljic. i J Ali prepričani smo, da tudi v KobanM- I ne dobi ,,trošta", ampak da mu ulijejo v kup* I j grenkih kapljic Še nove grenke npilneu, * I J se bo držal grdo kot zlasan paglavec. I „Dopis s Kobariškega" ima naslov I IV boj za dr. Gregorčiča! To si j'I izmislil sam, da farba svet. Po gorah i>ajoče imeti rf «a Dobrovem v Brdih. Medanski župnik ves imet za prosta, ki je dopustil, da so v KcC zmerjali Slovence s Huni in ki na-» v dež. zboru proti Slovencem tako, kot drugi laski poslanci. — Faidutti hoče imeti enake glasove v volilnem okraju Gradišče-md. Kotimo Brice, da mu ne dajo glasov, ne zasluži niti enega slovenskega glasu. Govorili smo že o kanonih, ki pokajo i Faiduttiju ter mu utegnejo zbiti mitro z e; vrši se nekaj proti njemu, kar vedo ^ slovenski duhovniki v klerikalnem ge-feabu v Gorici. Zakaj ne nastopijo proti 3, da bi dobil Faidutti slovenske glasove ? fifflno obirajo in blatijo slovenske napredne Mate — Faiduttija, ki si hoče s sloven-» glasovi priboriti mandat, puščajo v miru. je tisto pero v »Prim. listu", ki ga je ^o pred leti? Kdo zasluži bolj, da se »Ne: ali faidutti ali naši kandidatje ? Pozor, Brici v gradiščanskem okraju! jednega glasu Faiduttiju, Lahi naj oprali med seboj volitve — Vi volite pa »kandidata ali pa nič! Ce Faidutti nt pusti Sloven-v Brdih v miru, naznanjamo 0 resno, da spustimo nanj močno na-^anon! Aut — aut! silnem shodu v Cerouem, JJffeai sta govorila vikar Ivančič in dr. !li» nun poročajo, da ni bilo nikakega $* navdušenja za Fona. Če se izreče v J Pred vikarjem par ljudij za Fona, s se w rečeno, da ga bodo tudi volili. Volj0 Brici kandidata ljudske stranke, * te stranka ima v svojem programu ??** vprašanja ter se bo potegovala ^» kmeta. Stranka ne-»Sloge« je le za ^ shodu v Kojakem je govorilo briško ' sh0«l v Cerovem pa je bil le prisiljen. Napvejia laž v »Slovencu". Danes nam došli »Slovenec" se je prav pobožno zlagal, da je kandidat naroduo-na-predne stranke za Kras in Ajdovsko odstopil. Take neosnovane vesti širiti, je ktiznjivo, dragi »Slovenec"! Št rekel j ni odstopil; ni nobenega .vRKfe>iA bi odstopil. On je kandidat na-rodno-napredne strank^, za katerega,*gredo v boj vsi pristaši naše ljudske stranke! Domače ip razne nouice. **-- Proteste? proti novemu deželnozbor-skeran voliiaemu redu je podanih doslej lepo število. Protestovati pa morajo vse, prav vse občine. Le tako, če se oglasijo vse, se utegnemo obvarovati velikanske krivice, katera bi zadela goriške Slovence potom novega dežeino-zborskega volilnega reda. Zato naj vse one občine, ki doslej še niso sklenile protesta, podvizajo s protesti, da bo tako v kratkem času podan vladi im-pozanten odpor proti nameravani neznosni krivici. Zi Graflcrčičev spomenik je vloženega na knjižico »Goriške ljudske posojilnice" št. 330& I s 1. t. m. K 524*86. Proslava 1. majnika v Gorici je bila letos precej majhna. Slabo vreme, dež, veter, blato, j mraz ni nič kaj ugodno vplivalo na proslavljanje praznika dela. Obhod delavstva po mestu se je vršil popoludne ob 2. Udeležba je bila majhna. Nekoliko nad 100 oseb. Svi-rala je godba, nesli so rdečo zastavo; prehodili so glavne ulice. Na to je bila običajna veselica; vršila sta se dva govora. Umrl je gospod Alojzij Pollev, vele-postnik in podžupan v Sežani. Pokojnik je bil sin nekdanjega okr. glavarja v Sežani ter brat sedanjega voditelja okr, glavarstva v Kopru, Pokojnik je bil jako dober človek. Ugledni rodbini našo sožalje! Umrli jI v Gorici Krminija Sitnčič, učenka V. razreda na c. kr. dekliški vadnici. Pri občinskih volitvah v Biljtnl dne i. maja t. 1. je zmagala narodno-napredna stranka v tretjem in drugem razredu. V tej občini vladajo že čez dve leti volilne homatije. Sosednja volitev je pokazala, da je večina volilcev protiklerikalna. Želeti je, da bi se stranki pomirili, da se pride enkrat v občini do zaželjenega miru in do uspešnega dela v blagor občine. »Cerkljanske novice" v »Gorici" niso nič drugega nego grdi, osebni napadi, žaljenja, obrekovanja, kraja časti. Zagnali so se v c. kr. gozdnega čuvaja Terčka, v nadučitelja Raku-ščeka, v učitelja Borštnika, v „Cenca" in niti župniku Klopčiču na Bukovem niso prizanesli. Potem so se zapodili v otaležkega učitelja Saltlerja, v „Gorenjca", dva fanta »Čitalni-Čarja". — Za enkrat jih je toliko dosti. Kateri pridejo prihodnjič med »Cerkljanske novice" V — Ali skrbi za tako blatenje svojega bližnjega v javnosti sam prečastiti gospod cerkljanski dekan ?! 36 oseb so obdelali i zadnji »Sorlcl". — Obdelali so jih tako, kakor znajo žurnalisti, ki so prakticirali pri »Slovenen". Prav pozna se tuja ostudna, barabska pisava, kakršne dosedaj ni bilo med goriškimi klerikalci, dasi so ti patentirani mojstri v laži in obrekovanju pa zavijanju. — Tako nizkotna pisava vzroča, da ljudje z ogorčenjem mečejo od sebe »Gorico", zmernejši goriški klerikalci se je pa pošteno sramujejo. — Pa, le tako naprej S Prazni farotii. — Danes je bilo v Gorici vse polno nuncev z raznih stranij dežele. Fa-rovži so morali biti prazni. Nunci so prišli politikovat v Gorico. Kaj pa, če ga je kak bolnik nujno potreboval? AH stoji v volilni borbi politikovanje nad dolžnostmi duhovske službe?! Pevsko In bralno društva »Naš prapor" y Peiml. — Dne 2. junija, v slučaju slabega vremena 9. junija, se bode vršila kot uže naznanjeno v našem listu, velika ljudska veselica v Pevmi, katero priredi »bralno in pevsko društvo »Naš prapor". O obširnosti te veselice bodemo svoje-časno poročali vse podrobnosti. Za danes navajamo samo dejstvo, da je bilo potrebno samo za okrašenje veseličnega prostora napraviti poseben načrt, kateri je sedaj dovršen v toliko, da bode mogoče uže koncem tega meseca začeti s postavljanjem priprav. Posebno krasna bode razsvetljava prostora, katera bode prirejena po modernem slogu, in je toliko razsvetljavo kolikor okrašenje prostora društvo poverilo g. Ferd. Makuc-u, pirotehniku v Gorici, kateremu je naroČilo za zvečer tudi veliko predstavo z umetnimi ognji, o katerej bodemo tudi podrobno poročali. Na veseličnem prostoru se bodo nahajale tudi različne resne in šaljive zabave, tako na primer »plezanje na dre v po dobitke", »streljanje na tarčo za dobitke", »prehod- trikotnVjraz-bi-janje loncev" itd. Veselični prostor bode razdeljen v oddelke, v katerih bodo različna društva proizvajala svoje pevske komade, zato prosimo si. društva, da nam nemudoma prijavijo, s kolikimi člani se mislijo vdeležiti ter nam naznanijo natančen naslov, ker bode isti pritrjen na mizi in oddelku, kjer bode društvo kcncertiralo. Pasji bič zasluži tisti, ki je napisal za »Gorico" in »Primorski list" podel sestavek »Pamet liberalnega agitatorja v nevarnosti". Tako brez vzroka žaliti koga ter ga izpostavljati zasmehu, znajo le klerikalci. No, plačani bodo za vse! Tamburaško In pevsko društvo »Svoboda" v Renčati opozarja na dramatično predstavo v nedeljo 5. t. m. Igrala se bo operetna Šaloigra »Šivilja". Začetek ob 4. pop. Vspored prihodnjič. Bojkotirati hoče »Gorica" gg.: gostilničarja Mikaša in trgovca Fratnika pri Sv. Luciji ter gostilničarja Jos. pl. Premersteina v Tolminu. Bojkot je v zvezi z volilnim gibanjem, torej kaznjiv po kazenskih določbah, izdanih za volitve v državni zbor. —-Sicer pa ne bo škodoval ta bojkot prav nič omenjenim gospodom, ker so ysi dobri obrtniki in so stranke pri njih dobro postrožeue. »Gorica" pojde iz tega »bojkota" z dolgim Popravek g. MIhe Gabrijelčfča v »Slovencu", - »Slovenec" je priobčil tak-le popravek: Velecenjenemu uredništvu »Slovenca" v Ljubljani. Z ozirom na članek priobčen v št. 95. Vašega cenjenega lista pod naslovom: »In sedaj pričakujemo odgovora" ter skliee-vaje se na t? 19. tiskovnega zakona, prosim, da sprejmete nastopni popravek: »Ni res, da sem se skliceval na shodu v Kojskem na to, da sem brat prelata. Nasprotno je res, da v celem svojem govoru nisem zinil besedice o svojem bratu prelatu. Z odličnim spoštovanjem Mihael Gabrijelčič, nadsodnije svetnik. ~™ Trst, 28. aprila 1907. »Svobodna ŠOla". — To je mistični oreh, o katerem imajo naši klerikalci najčudovitejše in najženijalnejše pojme. Tako je povedal na Pajerčičevem shodu v Bovcu klerikalni general Šuler strmečemu svetu tole uničujočo »resnico": Naprednjaki zahtevajo svobodno šolo, to se pravi: prosto šolo. Otroci bodo pohajali to šolo, kadar se jim bo hotelo in kadar se jim bo ljubilo. Mi pa — in gospod general je to posebno povdaril — hočemo, da se naši otroci kaj nauče in zato: proč s svobodno šolo! (Urnebesno navdušenje.) — Šuler je v Bovcu velik gospod pa tako neumno govori. Javna tajnost je namreč, da pravzaprav on župani in ne g. Jonko, ki je še malo vešč teh poslov. „A.§rarcl" In delavci. — Porcčajo nam iz okolice, da »agrarci" že nastopajo proti delavcem, katerim očitajo, da imajo v nedeljo preveč kronic, da so pijani itd. — V časih pravijo »agrarci", da poravnajo razpor na Goriškem. Ali kakor se vidi, napravljajo še nov razpor. Zajedno pa že derejo v razredni boj, glede' katerega smo že svarili ter svarimo z nova, ker utegne prinesti zapeljanim kmetom obilo škodo in nič koristi. Če so danes proti delavcem, so jutri lahko proti kakemu drugemu stanu. Zašli so že na kriva potk. Vidijo le svoje koristi; zato brcajo po drugih. Tako pa si odtujujejo že s prvega početka druge stanove ter derejo v boj, v katerem morajo podieči. Ni treba misliti, da bodo drugi kar lepo in radovoljno sprejemali batine »agrarcev"; napadeni bodo vračali, in tu imamo nove boje, škodljive boje, Škodljive v glavnem' za »agrarce" same. Kadar se zopet odpro oči zapeljanim kmetom, bodo preklinjali tiste,, ki so7jih speljali na opolzka ,,agrarna* pota v naši mali deželi, kjer je mogoče vspešno delovanje le ob sopomoči vseh stanov. Zato želimo, da se odpro oči zapeljanim čim prej tim bolje! Iz Streže pri Cerknem, — »Kaplanu Soku svetujemo, da naj bo vsaj pri agitaciji pameten, da se ne vjame. Ta podivjani človek agi-tira in bega ljudi, da jih izbriše iz krstnih bukev, če ne bodo volili Gregorčiča, kateri je Slovence prodal. Kaplan Sok, pamet! Mera je polna!" O Obeh ShOtllll na Bukovem je napisal predzadnji »Primorski list" osem kolon! Presneto mora peči Knavsa klavrni izid njegovega shoda in pa sijajno uspeli napredni shod, da je pomazal toliko papirja. Prav pred očmi ga imamo, kako je doma v Cerknem sukal in množil tistih 46 volilcev, ki so se udeležili njegovega shodiča, da bi napravil iz njih impozanten shod! In naenkrat jih je bilo 200! Bukovci, čujte in čudite se! 200 jih je bilo! In dr. Knavs je sedaj kar pozabil, kako je ves mrzličen čakal s kaplanom volilcev, katerih ni hotelo biti; pozabil je, kako milo je gledal Soka, kakor maše in godove, kolače za bir-| mance, poroke itd. Vsa naročila \ izvršuje točno in natančno po želji > naročnikov. \ Ima tudi na prodaj različne moke, l fino pecivo, fina vina in likerje ( po zmernih cenah. | Za veliko noč priporoča goriške pince, potice Itd Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg it. S (pia2za Duomo) priporoča svojo zaloyo šivalnih strojev rasnih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. 2fptianična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-•' koles, pušk in samokresov. Šivalna stroja in popravo jamčiva od 5-10 iet. Fata morgana se obljube kričeže reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno Škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za VaS dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najt ulj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno It aa domačo tvrdko J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št. ID koja si žLeie v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z I bolje kakovosti. Tu dobite največo izber k asnih lišpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toUetna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Glage najbolje tvarine; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Boile so že vse zadnje novosti najlepših solnčnihov vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna! 1 Cene brez konkurence!! Ugodnejše prilike za nakup ne bo več!!! 73 komadof stane gld. 3'—!!! Naslednja garnitura za gospode. 8tv. 41 sesto-jeCa iz 73 komadov samo koristnih in porabnih predmetov, stane samo gld. 8'— !! * 1 pipa z okovom in elegantno cevko, .'J moderno svilnate ovratnice, iS fini ovratniki (trojni, napove naj se mero vratu). 1 par belih, 1 par barvanih manšet, 6 parov raznobarvnih finih nogovic, 1 fina i: r»iata denarnica, l nstnik za cigare iz imit. jan-l nožiC s tremi ostrinami. 1 zrcalo iz belg. .' :. i kos rožnega mila, l kravataa igla z imit. ,ntom, 1 garnitnra gumb iz Double zlata za ,s'ete in srajce z patent, zapornico, 50 komadov i ,znilt potrebSCin za pisanje, pripravno za vsakogar. Vseh teh 73 komadov pošiljamo za neznatno ceno gld. 3*—. Xastavili smo tako nizko ceno ker imamo majhne upravne stroške in ker računamo, da se nas bo' priporočalo. — Odpošilja se proti povzetja. — Blago se zamenja — torej ni nikake zgube za kupca. Odpošiljalna tvrdka FR. STEINER, DUNAJ II./3. Haie načelo je, naSim odjemalcem pošteno postreCi. Anton Potatzky v Goric Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalSče nlrnborikegt In drobn... blaga ter tkanin, preje In nitij, •»* POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popolnih. Najboljše šivanke za šivalne stroje POTREBŠČINE za krojaeo in ševljarja, Svtttiiijlce. — Rožni venci. —lasn« knjižice. iišna obuvala za ysb letne 5^ PosebnoBt: Semena za zelenjave, trave in defeijt Najbolje oskrbljena zaloga za krama«, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trs? Lovska pipa Budilka v finem nikfil. okrovjn. garant, do- brotdofa. lep okrasek za sol>» stane t kom. 750. • rezi Jan a iz lesa; znotraj i z porcelana — cena za komad K 2-20. Ako se naroČi oboje, ali pa več komadov skupaj, pošljem poštnine prosto. Odpošilja proti povzetju SIEGFRIED JELLINEK, Dunaj XII./2. Gierstergasse 2 /26. Senzacljonelna novost. Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2*— < „ „ 5-50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dunaj XIV. 3. Seehshauserstr. 5.24. Naročite takoj in bodete vzradošeeni! Odlikovana pekarija in sladčičarsa Karoi Draščii v Gorici na Komu v (lastni biti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi naj nejega peciva, torte, kolače za birma« in poroke, odlikovane velikono& pince itd. Prodaja različna fina vin« !n lik«?j na drobno ali v originalnih butelka Priporoča se slavnemu občinstvu z:- mot brojna naročila ter obljublja solidno po-ir^: •P* po jako zmernih cenah.-* 6 komadov ovratnic (kravat) uli m:iy.-. 3 kravato in .'5 mitSne) lepo sort^nin* K :> !'i fina izbora (i .'-.oinadov K i Itazpošiljalee kravat FR. STEINER, Dunaj II., K*al'tgasse 3JM Odpošilja proti povzetju. — Neugajajofe so umj ,¦- Ženstvo! — Strjenje krvi itd. zdrahi: P. Ziervas, Kal k pri Kolinu 5t. &i Gospa G. v M. piše: „Daše sredsloo mi je ^ilro pomagal D zauaroualiii stroki priporoča slav. občinstvu podpisani naslednjo po nj« inu zastopano zavode. „Prvo deško splošno delniško družbo za zavarovanje na življenje v Pragi«. Ta edina slovenska delniška družba te stroke sklopa zava* rovauja za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, za doto in opravo otrokom, za starostne dohodke iu rente, za slučaj sinili in doživetja z oprostitvijo plačevanja premij v slučaju delavne nezmožnosti, mešana zavarovanja za slučaj smrti iu do-živetja s zajamčenim 3°j0 obrestovanjem vseh vplačanih zavarovalnin itd. po zelo ugodnih novodobnih pogojih. »Croatia" zavarovalno zadrugo proti poškodbam po ognju, streli in razpoku v Zagrebu. Ta zavod uživa jamstvo stolnega mesta Zagreba in zavaruje, stavbe, pohištvo, nepremičnine, živino, krmo itd. po normalnih nezvlšanih zavarovalnih tarifah. Zavaruje tudi stekla v izložbah proti slučajnemu razbitju. „Prvo avstrijsko sploino zavarovalno drulfao" za zavarovanja proti nezgodam itd. Ta družba sprejema ,vsa v to stroko spadajoča zavarovanja in povrne zavarovancu po preteku zavarovalne dobe vse vplačane zavarovalnine brez obresti, ne {dede na morebitne vže izplačane odškodnine za časa zavarovanja. Vsa pojasnila o teh zavodih, ter cenike, proračune in sestav-Ijenje ponudb preskrbuje točno in vestno Klavni zasiop za Soriško JOS. RAVAN, Sorica, Stolni trg št?. 9, SVETOVNO ZNANI BRATOV BRANCA V FERNET-BRaNCA ILA«1 {edini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica ^ Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki poljši delikatesni trgovini in v vsaki M