Vloven9ka.. ljudstvo; n&' ‘• - - ta vero dofn ofog] XII. letnik. 44. številka. Izhaja v .Hki četrtek oti II u 11 dopoldne. Rokopisi si* ne via-čajo. Nelrankovana pisma se ut* *P,e* jemajo. Cena listu znaSa za čelu leto 'I klone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K I'50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, /a tituli dežele izven Avstriji sti vam bodo došle po Muriji, ker rekla je na Skalni ci pobožni pastirici Uršuli: K"ci ljudstvu, da naj me tukaj milost prosi! Te besedo 1 bodo veljale tudi za našo ,.Skalnico“, če bomo Marijo verno časlili. Tudi v našem društvu bo Marija delila društvenicam milosti, katere bodo potrebovale! Na S k a I n i c i je rekla Marija pastirici Uršuli: R**c: ljudstvu, da naj mi tukaj hišo zida! Pobožni ljudje so v resnici sezidali v malih letih Mariji na vrhu grička prekrasno hišo. A tudi mi smo si postavili namen, da bomo zidali hišo. V društvenih pravilih je zapisano, da je namen našemu društvu »podpirati in prehranjevati društvenice v slučaju bolezni, nosreče, onemoglosti, starosti in ko so brez posla ali dela. V ta namen bode društvo ustanovilo lasten dom." To je jako resna naloga našega društva. V lem se bo naše društvo razločevalo od drugih Marijinih družb. Mi ne bomo gojili samo versko življenje med društve-nicami, ampak jim hočemo tudi v gmotnem oziru pomagati. Naše društvo naj bo za vse društvenice druga očetova hiša, ki skrbi enakomerno za vse otroke, zlasti pa za revne, slabotne in uboge. V tem društva nai o vseh časih najdejo tolažbo in pomoč vse društvenice. Zato pa boste morale, drage društvenice, lo društvo ljubiti, kakor drugo očetovo hišo, boste morale delovati na vse načine, da se bo društvo širilo, da bo društvenic vedno več. — Majhna je sicer Skalnica proti drugim goram, a je vendar najbolj šteta. Poglejte, kako se vsaki dan vsipljejo nanjo novo trume, iz vseh krajev in vseh jezikov. Na milijone ljudi je že obiskalo Sv. Goro. O naj bi bilo tudi z našo Skal-nico tako ! Naj bi v naše društvo pristopile ženske iz goriške dežele v ogromnem številu. Skalnica je jako prijeten hrib v go-riški okolici. Na njem so prijetne ravnice in po njih rastejo jako lepo dišeče cvetice. Tudi lilije rumene ali goreče se dobe med skalniškim pečevjem. Na vrhu pa rastejo lepe bele lilije. Ko greste na Sr. Goro, najdete ob poli tako lepe rožice, da jih v nobenem vrtu ne najdete lepših. In kako dišijo te rožice! Po svojem duhu premagajo vse vrtne rožice. O naj bi cvele tudi na naši Skalnici rožice sv. čednosti, lilije goreče ljubezni in bele lilije sv. čistosti! Društvenice naj si prizadevajo tako čednostno živeti, da bo svet rekel: Društvo BSkalnicau je dobro in sveto društvo. To je tem bolj potrebno, ker bodo društvenice nosile ob slovesnih priložnosti tudi znamenja, po katerih se jih bo poznalo, da so rože Marijine Skalnice. Zatem je govorila blagorodna gos-pica Mirka Holzinger pl. Weidich, c. kr. učiteljica, tako le: Predrage krščanske delavke! Ko hoče sezidali mojster lepo poslopje, katero mora kljubovati času in viharjem, poišče si zato najboljši in najtrdnejši materijal; globoko položi temeljni kamen, čvrsli in nerazrušni morajo biti stebri, ki je nosijo. Že marsikatera hiša se je razrušila, ko je bila jedva dozidana, četudi je bila še tako lepa, pa ni imela prave, trdne podlage. Toda marsikatera mala kočica kljubuje vetru in vremenu leta in leta, ker je njena gradnja trdna in čvrsta. Isto je tudi s pravo srečo v družini. Stebri te sreče pa so vrle lastnosti dobro žene, njen temelj je vera in zaupanje v božjo pomoč; potem se zaganjajo zastonj 1 viharji časa in osode v to čisto srečo, ki je četudi zelo redka v sedanji dobi, vendar najboljša na svetu. Zastonj ne imenujejo gospodinjo dušo in solnce demačega ognjiščn; od njenega značaja, njenega vedenja, njenega nazi-ranja o življenju in dolžnostih jo odvisna z večino solnčna in senčna stran, mir in zadovoljnost družine. In ravno zadnja dva utemeljujeta srečo v družini; kjer ni miru in zadovoljnosti, lam je vse bogastvo in vsa obilica ničeva. Zato se moti žena, živeča v tesnih, revnih razmerah, ako meni, da bi že dobro delovala in bila srečna, ko bi bila tako bogata kakor ta ali ona. Saj denar sam ne tvori srečnega družinskega življenja; tudi bogataši imajo neprilike in nadloge in marsikateri mogoče zavida preprostega, zadovoljnega delavca, delavnega, v miru živečega seljaka. To, kar imenujemo družinsko srečo, jev prvi vrsti odvisno od vrle gospodinje, ki ve uravnati tako svoj dom, da postane isti ljubo, ugodno bivališče, sveto ognjifiče možu, otrokom in vai druiini. Pod domačo streho naj vlada sloga in marljivost, božji strah in ljubezen do bližnjika. Da se pa ženi to posreči, ne zadostuje ji samo njena neumorna pridnost, njeno temeljito poznavanje gospodinjstva, ne, pri tem ji pomaga pred vsem požrtvovalna ljubezen, nesebičnost, neomah-ljiva dobra volja, katero Vsemogočni potem gotovo tudi blagoslavlja. Seveda je moževa sveta dolžnost, da pomaga zvesto in pošteno svoji družici, ko gre za blaginjo in srečo družine; recimo pa, da mu manjkajo za to potrebne lastnosti, tedaj je n&loga izborne gospodinje, da vpliva nanj blagodejno ter prepreči na ta način razrušenje družinske sreče. Nasprotno pa uničuje družinsko srečo že od početka sebična žena, ki se ne zna premagovati, se ne razume nič v gospodinjstvu ter zapravlja brezvestno težko prisluženi denar svojega moža. Taka žona privede še tako vrlega moža ne samo na beraško palico, ampak tudi v pogubo in obup. — Znan je rek: „Nikdar ne znamo dovelj!“ Naj je mlado dekle še tak6 dobro podkovano v različnih znanostih ter naj ima še tako dobro voljo, vendar se bode v marsičem motilo, napravilo bode marsikateri pogrešek, imelo bode marsikatero neprijetnost, ko stopi v zakon. Toda to naj ji nikar ne vzame poguma, le srčno naj deluje mlada gospodinja, naj vplemenjuje svoje srce ter skrbi za obogatenje in spopolnjenje svojih družinskih kreposti in znanosti. Lo oni, kateri se ne misli popolnega, posUne nekdaj popolen. Kakor deluje spretni stavbar po določenem načrtu, ako hoče, da se mu posreči njegovo delo, tako je zgrajena tudi družinska sreča iz gotovih pogojev. Te pogoje spoznati in po njih delovati bodi cilj vsake žene; isti naj jo vodijo v vseh položajih, naj so ji prijazen in natančen svetovalec za vse okolščine, in posrečilo se ji bode doseči ono srečo, po kateri stremi in hrepeni vsaka žena siromašna ali bogata: sreča na lastnem ognjišču, mir in zadovoljnost v družini. Živela je nekdaj nekje ženica, ki je bila tako strašno nevošljiva, da ni privoščila nobenemu človeku niti svetlobe niti senco ne. Če je potrkal ubožec na njena vrata, slišal je marsikatero psovko, toda dobil ni ne koščeka kruha ne novčiča, tem manj prijazno besedo. Če je pa videla človeka, ki je bil bogatejši od nje, zrla je za njim strupeno in bi mu bila najrajši strgala dragocenosti in obleko s telega, denar pa iz žepa. Njena duša je bila torej črna in nikdar ni storila nič dobrega revežem — Le jedenkrat je naredila izjemo, ki pa ni bila veliko vredna. Bilo je po leti. Naša ženica je čepela kraj potoka in prala glavico salate. Med tem se je utrgal list od glavice in plava po potoku navzdol. Ona se nasmeji in pravi: „Lo plavaj v božjem imenu!-1 To je bilo naše ženice najboljše delo. Na ta način lahko same razsodite, koliko dobrega jo bilo v njej. Tako je živela mnogo let in na posled je umrla. Ko je izdihnila svojo dušo in je to videl sv. Peter z nebeškega okenca, vpraša ljubega Boga: „Kaj je s to le tukaj ?“ — „Nič ni ž njo!-4 — odgovori gospod Bog strogo in kratko. — S tem pa ni bil Peter zadovoljen in je menil, da bi se vendar smelo privoščiti naši starki radi onega lista salate kotiček v nebesih. In ker je le silil in prosil, privoli mu naposled Bog v svoji usmiljenosti in reče: „Ako moreš ženino dušo potegniti na onem listu salate v nebo, stori to in tukaj naj ostane.u — Peter opominja dušo, naj se drži oprezno zelenega listka, on jo potem že spravi v nebo. Nekaj časa je šlo vse dobro. Med potjo pa Brečeta še druge revne dušo, ki tudi niso mogle po lastnem zasluženju dospeti v nebesa. — Jedva so zapazile sv. Petra, kako vleče ženino dušo na listku salate navzgor, hotele so se tudi nanj obesiti in poprijeti. — Ali naša 1 ženska tega ni trpela; v njej se vzbudi stara zavist. ,Poberite se od tod !“ zakriči ter suva besno na desno in levo, pretrga salatni listek in pade naravnost v pekel tja, kjer ogenj zavisti najži-vahnejše gori. Petru pa reče Gospod: „No, kaj je?u — In sedaj odgovori ta: „Nič ui !*' — Po govoru gospice Holzinger so bile volitve. Izvoljene so soglasno: 1. Za odbornice: {Mirka Holzinger pl. VVeidich, c. kr. učiteljica; Irma Pirjevec, c. kr. učiteljica; Ana Plesničar; Doroteja Ter-novic; Marica Podgornik, vrtnarica ; Neža Dugar; Amalija Drufovka; Gabrijela Abram; Josipina Žnideršič; Čebin Marica. 2 Za namestnice : Cecilija Čebron ; Neža Kovačič; Pavlina Rozman, učiteljica; Amalija Velikonja; Katarina Kljun; Marija Krmavner. 3. Za Pregledovalki računov : Lavoslava Koršič, učiteljica; Ana Dovgan, učiteljica. 4. Za duhovnega voditelja : l)r. Andrej Pavlica. Fo končanem občnem zboru imel je izvoljeni odbor sejo, v kateri je izvolil blagorodno gospico Mirko Holzinger pl. VVeidich za predsednico, gospo Amalijo Drufovka za podpredsednico, g. Nežo Dugar za blagajničarico in gospico Marico Podgornik za tajnico. Bog daj novemu društvu obilnega blagoslova! Blagoslovljene zastave »Slovenskega kat. podpornega in l/o* hraf,ovalnega drufttva v Kobaridu". Ob najlopšem vremena se je praznovala preteklo nedeljo za Kobarid in njega okolico propomenljiva slavnost — blagoslovljenje zastave tamošnjega „Slov. kat. podpornega in izobraževalnega društva*. PriSlo jo ogromno število okoličanov in Bovčanov in veselje je bilo gledati lepe vrste ki so ob 2. ari popoludne korakale za zavito zastavo v župno cerkev. Po vsem poslušalcem globoko v srce segajočem cerkvenem govora dr. Ivana E. Kreka, ki jo stavil za vzgled domovinske ljabezni M. B. in J. Kr., blagoslovil je zastavo, kateri je kumovala spoSt. g.čna Franica Korenova, občoapoštovani preč. g. kobaridski dekan Jorlj Peternel. Po dokončanih petih litanijah in blagoslovu odkorakali so udeleženci z razvito zastavo na zborovalni prostor pri Nemcu. Srce nam je igralo radosti, ko smo gledali tako ogromno množico mož in navduSenih mladeničev na prostranem, okusno okrašenem dvorišču. Prods. druStva g. Ciril Metod Vuga je po kratkem pozdravn predstavil govornika g. dr. Franca Pavletiča in g. dr. Ivana Kv. Kreka. Z* predsednika je bil izvoljen deželni poslanec g. Lapanja, ki je, zahva-livSi se za podeljeno mu čast, dal besedo g dr. Pavletiču. Govoril je o pomenu in namenu izobraževalnih društev. Društvo se imenuje slovensko, katoliško iu izobraževalno. Prav je tako, ker vse troje je ne-obhodno potrebno. 1. Slovenstvo trebno povdarjati vsled razmer, v katerih živimo. Naš narodni nasprotnik Btreže nam po življenju; vsled novih prometnih sredstev zlasti nove železnice pride v naše kraje tuj živelj, ki nam je sovražen. Naša dolžnost je vedno in povsod varovali slovenski značaj naše rodne zemlje, da pridemo do tega, da bodemo svoji gospodje na lastni zemlji. (Odobravanje.) 2. Katoličani smo in zvesti hočemo ostati sv. veri, ki je naša najdražja svetinja. Vedno in povsodi bodemo delali na to, da so v vseh panogah slovenskega življenja udejstvuje katoliška ideja. (OJo-bravanje.) Naši nasprotniki, ki trdijo, da niso proti katoliški veri, ampak proti ta-kozvanemu klerikalizmu, ali ne vedo kaj govore in delajo, ali pa so čisto navadni sleparji, ki pod krinko klerikalizma ua-padajo katoliško vero, katero kot našo najdražjo svetinjo od nikogar ne bodemo pustili sramotiti. (Burno odobravanje.) 3. Društvo se imenuje ftdi izobraževalno. Namen društvu je svoje člane izobraževati po knjigah, po shodih, podati jim duševnih sil, ki so močneje nego ma-terijelne. Tudi tu trdijo naši nasprotniki, da je nasprotje mej vero in izobrazbo. To ni resnica. Katoliška cerkev je skrbela in Se skrbi za znanost in umetnost; bilo je veliko učenjakov, ki so bili prav verni možje in še danes je dosti takih. Nikakcga nasprotja ni mej katoliško vero iu izobrazbo; jedna drugo podpira in spopolnuje. Slovenstvo, katoličanstvo in izobrazba: la trojica tvori lepo soglasje, ki je jamstvo gotovega prospevanja druStva. Naj društvo živi, raste in prinaSa obilo sadu. (Navdučenost.) Kot drugi govornik je nastopil dr. Krek. Predstavil se je po „Sočinem popisu, da ima umazan klobuk, raztrgano suknjo in pijano glavo. Ne gre pa se za to pravi govornik, kakSen je klobnk in suknja, ampak kakšno srce ima kedo, ki je pod suknjo, in kakšno pamet, ki je pod klobukom. Jaz imam srce, ki zaničuje liberalce, in pamet, da je največja nespamet pri nas kroSnjariti okoli z liberalizmom. Demokrat sem in prepričan sem, da je za nas ljudski duh edino rešilen. Vprašam, kaj mora storiti država, da se bode državljanom dobro godilo ? Kaj mora storiti posebno Avstrija, da bo ljudstvo na boljšem, da se bode splošna sreča razširila. 1. Liberalizem pravi nato: Človek je po naturi dober; ta natura naj se razbije. To je v prvi vrsti vera in posebno katoliška vera, radi česar jo liberalci tako strastno napadajo. Proč z duhovniki, ki so učitelji vere, ker s tem delajo sužnjost. Prostost zahteva liberalizem na gospodarskem polju ; vsak naj dela kar hoče. A liboralizom jo napačen, kor je pozabil na nauk o izvirnem grehu. Človek je po svoji naravi Blab; nobena žival ni tako strastna, tako lakomna in požrešna ko človek. Posledica liberalne svobode je, da je na jedni strani par bogatinov, ki so_. prišli po truplih drugih naprej — na drugi strani milijoni revežev. Tudi mi zahtevamo in branimo prostost; zahtevamo pa, da se slavijo meje človeški hudobnosti. Te mojo naj tvorijo postave, ki imajo svojo podlago v veri in njenih naukih. 2. Socializem kakor ga uči konsu-mistična šola zahteva, da imej država v rokah vse, vso produkcijo. Da se družba do tega ne more razviti, kriva je vera, ki brani oblast in zakone. Zato boj veri. Tudi mi zahtevamo, da se družba človeška okrepi, ojači, da dobi več moči. Toda mi se no bojujemo proti vsaki oblasti, ampak le proti zlorabi oblasti ; ne proti vsaki lastnini, ampak boj le proti krivičnemu premoženju in obogatonju 3. To je krščanski socijalizom, ki zahteva mej človeški lakomnosti po postavah. Kdo pa naj daje postave? Najvažnejši stan v državi. Pravijo, da je srečna tista država, ki ima veliko tovarn, ki voliko proizvaja, ker se potem veliko proda in veliko dobi. Kdor dola samo na to, da «.e veliko proizvaja, temu so glavni Btan la-brikantje, delavci pa so mu vijaki pri mašini. Ne veliko proizvajanje, ampak uživanje jo glavna stvar v gospodarskem življenju. Tu mi ne zahtevamo veliko pridelkov, ampak da bodo imeli vBi dosti živeža, dosti dobre obleke, da posameznik ne bode sužen, ampak prost. Kaj pomaga beraču, ki lakote umira, če je država bogata. Poglavitna korenina, kar je v državi kaj vrednega, to je delo. Prvi poglavitni stan je tisti, ki dela z žulji, ki ustvarjajo z rokami, kar je bogatsivo. A pri naB je drugače. Vso komando imajo bogatini. Od cesarja imenovani finančni minister roma na božjo po^ ne k sv. Florijana, da ne bi zgorela njena blagajna, ampak k Kotšildu, ki zato dobi od njega, kar hoče. Vse se ozira na kapitaliste, nič na delavsko ljudstvo. Obnpati ne smemo v hojn za ljudske pravice. Kar je sedaj zgoraj, bode jeden-krat spodaj. Postave so še vedno liberalne in ker je liberalizem napačen, mora ven iz postav. Liberalizen nima smisla za ljudstvo in kar mu da, da mu le iz strahu pred ljudsko pestjo. Liberalizem podpira uradnišlvo (birokracijo); ono vzdržuje finančno moč tistih, ki bo od nas smatrajo za krivične. Država pošilja v naše kraje uradnike, ki so tuje narodnosti, ki nimajo srca za ljudstvo in je ne umevajo. Ni ravno je, da nastaja vsled lega nek razpor mej ljudstvom in uradništvom in neka liha revolucija v ljudstvu. Ljudstvo kot poglavitni stan mora priti v zastop', da si bode samo dajalo postave, ker liberalizem nima srca za ljudstvo, in potem spremenilo se bode tudi uradnišlvo, ki bodo dobilo zavesi, da je nastavljeno in plačano od ljudstva in da mora delali za ljudstvo. Da se to zgodi, treba j6, da postanemo vsi demokralje, da delujemo z vsemi močmi za splošno, direktno vo- livno pravico. . Govornik izjavlja, da ga je ljubezen do svojega naroda pripeljala da demokratizma, ker je prepričan, da je v udejstvovanju demokratične ideje zagotovljen obstoj slovenskega naroda, ki je kmet, delavec — ne pa Irakarija. Govornik omenja težav v boju. Imenujejo ga anarhista in revolucijonarca. Popolnoma mu je znano, da bi mu radi vzeli njegovo službo. Na to izjavlja, da mirno gleda v prihodnost. Ce mu vzamejo ta košček kruha, ki ga sedaj služi, bo tem svobodnejše izvrševal delo za ljudstvo. S svojimi rokami si upa zaslužiti toliko kar rabi. Zborovalci so m**j govorom govornika viharno pritrjevali ; ta slednja izjava pa je vzbudila pri vseh nepopisno ogorčenje in slišali so se dolgotrajni in močni f0j ,t Nato se je zahvalil predsednik govornikoma in s 3 kratnim slava klici na cesarja je zaključil shod. Večina zborovalcev je odšla zadovoljna in navdušena domov, drugi pa so ostali v salonu pri Nemcu. Tu se j« spomnil dr. Krek s prekrasnim govorom našega dičnega pesnika Simona Gregorčiča, obhajajočoga 60 letnico, ki jo svoje dni v Kobaridu kot kaplan v razširjanje ljudske izobrazbe ustanovil čitalnico, ki je imela slični namen kakor naše izobraževalno druStvo. Slišali smo ob lej priliki lopo novico, da bodemo kmalu obhajali tudi v Bovcu jednako slavnost kakor v Koba ridu. Le naprej, vrli Bovčanje; le posnemajte napredujoče Kobaridce. Želimo, da bi tudi po drugih krajih naše dežele kmalu zaplapolale zastave, na katerih bode zapisana slovenska, katoliška in demokratična misel. Ob konca moramo omenili, da je bilo v Kobaridu popolnoma mirno. V tem oziru čast Kobaridcem, ki se niso dali nahajskati od zlobnega duha, ki svojo lopovsko delo opravlja v „Soči* in »Primorcu11. Občni shod Jat. pol. 9 Bovcu. Sila slabo je bilo vreme 9. m. m., a kljub temu se je udeležilo občnega shoda zadostno število udov. Blagajnik Anton Šuler, kuteremu vsa časi za neumorni trud, s katerim je deloval društvu v prid, omeni v svojem poročilu, da so se v zadnjem letu precej živo poprijeli čitanja društvenega glasila „Prim. Lista1*; vendar pa meni, da je še premalo razširjen, in da bi ga prihajalo v Bovec lahko in za potrebo- še veliko več. To bomo Bkušaii doseči v naprej. Nato povzame besedo društveni tajnik Jos. Abram, vikar iz Trente, poroča o delovanju društva v zadnjem letu, in poda splošni pregled dosedanjega društvenega delovanja, ki je bilo precej plodovito. V nadaljnom govoru je razvijal te-lo misli: Dandanes troba povsod odločnega, složnega nastopa. Zato treba odločnih zavednih, nevstrašenih mož, ki imajo zdrave nazore in so goreči za dobro stvar. Trdna, katoliška načela jim morajo biti v podlago, teh se morajo oklepali nevstrašeno in nikdar za nobeno ceno ne odstopiti od njih, ter se ne udati odkritemu ali zahrbtnemu sovražniku niti za las — naj stane kar hoče I Zraven odločnega nualopa mora biti nujno tudi složen nastop. Ta pa se more doseči najlažje in z vspehoin v „Kat. polit, društvu0. Društvo ima veliko življensko silo v sebi, če so udje zdravi, krepki, potom društva se doseže mnogo. Mnogo je pa tudi potreba doseči I Saj je naloga katoliškega ljudstva, da so ohrani res katoliško v zasebnem in javnem življenju! Inv sedanjih, z liberalnimi laži-nauki preopojenem zasebnem, Se bolj pa javnem življenju i je treba res velike, kremenite sile, brez obzirnega delovanja, nasebičnoga, požrtvovalnega nastopanja, da se prečisti oblateno zlalo v ognju, da se preveje žito in vrže ljulika v ogenj ! Na trdni, nepremenljivi podlagi katoliških naukov, katoliških načel se mora z odločnim, složnim bojem zopet uveljaviti katoliška načeia v zasebnem in družabnem življenju, v Soli, v občini, v deželi in državi! Vsak ud druStva ima pravice in pa ludi dolžnosti. V čast naj si šteje vsakdo, da jo ud društva. Dolžnost njegova je pa tudi, delovati, da bo društvo rastlo in čim bolj vspevalo ! Nasprotniki dobre, svete stvari naj nas uče vslrajnosti. Neumoren bodi ne le odbor ampak tudi slednji ud — vsakdo bodi apostol društva — agitiraj zanje, pridobivaj mu novih članov, pojasnjut znancom društvene namene, poučnj no-vedne in zapeljane ter jih privedi čim več pod našo zmagovito zastavo križa ! Naše gospodarske razmere treba ludi preosnovati, izboljšati. Kmet, rokodelec, obrtnik, delavec mora dobiti pomoč, da Be vzdrži, da si zagotovi obstanek. Te stanove naj država kolikor mogoče razbremeni in jih varuje pred izsesovalci. V okraju naj podpira vlada zlasti živinorejo, za kar je društvo storilo že mnogo korakov. Slednjič se zahvali vsem druStve-nikom za sodelovanje, odločno, nevstra-Seno nastopanje v zadnjih o letih, wr jim želi, priporočajoč najtopleje disciplino in slož no s t, čim večjih vspehov za prihodnost. Predsednik Mi Soc in pa bivši predsednik, blagajnik A. Šuler se I zahvali na to govorniku v imenu druStva | in vseh somišljenikov za trud in priza-I dovanje v korist društvu in okraju, in na predlog predsednika ga izvoli nato občni zbor za častnega uda. (Konec pride.) Goriški deželni zbor. Deveta teja. V čelrtek udeležil se je seje go-riSkega deželnega zbora ludi novi tržaški namestnik knez Hohenlohe, ki je prav za prav iz tega namena priSol ta dan v Gorico. Pozdravil ga je v imenu ilalijanBkih in slovenskih poslancev s kratkim nagovorom deželni glavar dr. Pajer. Namestnik odgovoril jo na pozdrav najprej v italijanskem jeziku in potem čilal ravno isto v slovenskem jeziku. Smisel njegovega govora je bila ta, da bodo vedno pospeševal delovanje deželnega zbora, ko bodo isto obrnjeno v korist dežele in prebivalstva. V svojih opravičenih zahtovah našlo bo prebivalstvo v njegovi osebi vedno dobrega pod-piratelja in odkritosrčnega svetovalca. Potem je bilo prijavljenih voč predlogov in interpelacij od strani poslancev Naglosa, Hoizerja, dr. Faiduttija, Jakončiča, dr. Maranija, dr. Tnme in Štreklja. Pri prvi točki dnevnega reda, namreč pri utemeljevanju predloga dr. Maranija glede odobritve ustanove dežel, hipot. zavoda ter uradniških imenovanj na istem, kakor ludi kuratorija, stavil je dr. Tuma nujni predlog, naj so proglasi imenovanje dr. Staudingerj« ravnateljem dežel, hipot. zavoda za neposlavno. Ta predlog pa ni bil vsprejet, ampak potrjeno je bilo vse v tem pogledu, kar je predlagal dr. Marani. Predlog dr. Tume da se imenuje komisija, ki bo preiskovala dogodke na tukajšnji realki in na tukajšnji gimnaziji ter postopanje nemških profesorjev z dijaki, se je odstopil šol-skemu odseku. Zakon glede uničevanja poljskih miši bil je sprejet v vseh branjih. Med drugim sklenil je tudi deželni zbor, da so predloži prošnja „Kat. polit, drašlva" v Bovcu za uravnavo Soče vladi s priporočilom, da jo uvažuje. Na predlog dr. Faiduttija se je seja zaključila predno je bil dnevni rod dokončan. Danes popoludne ob 5. uri bode imel deželni zbor zopet sejo in nadaljeval razpravo o točkah, ki so bile že zadnjič na dnevnem, redu zraven drugih predmetov tudi proračun za leto 1905. Rusko-japonska vojska. Toraj nič ultimaluma in tudi mobilizacija angleške mornarice izoBtane. Vsi japonofilski listi so sedaj nezadovoljni in se jeze sami nad seboj, da so tako ropotali in hreščali ter da je bilo vse njih kričanje brozvspešno. Zadeva glede streljanja ruskih vojnih ladij odstopi se namreč razsodišču, ki se snide te dni v Vigu in ki bode to zadevo natanjko preiskalo. Kakvspeh bode imela ta preiskava, o tem ni mogoče danes povedati nič pozitivnega. Dosti jih je pa, ki niso še danes prepričani o popolni nedolžnosti ta-kozvanih ribiških ladij, in ki menijo, da so Busi imeli popolnoma prav, Hko so nanje streljali. Kakor smo poprej omenili, so japonofilski anglošii listi straSno ropotali ter pisali tako, kakor da je hotela Angleška napovedati Rusiji vojno. Ali tudi ruski listi niso mo*čali. Povedali so namreč Angležem naravnost, da se prav nič ne boje vojske z Angleži, pov-darjajoč, da bi bila v tem slučaju Rusiji podana najugodnejša prilika, da udere v Indijo ter da zapodi iz nje angleške kramarje. ♦ * * .Berliner Tagblatf' poroča iz Mak-dena:" Oba ntaprolniku sla se močno utrdila in si stojU“ nasproti v strelni daljavi. Vsak d*» se vname arliljerijski boj. Od dne do dne postajajo utrdbe silnejše. Nobeden ne more naprej, nobeden neče nazaj. Takšen položaj dveh velikih armad je etjni v zgodovini. Ta položaj se lahko spemeni samo v slučaju, ako dobi ruša armada dovelj novih vojev na pomCi. * * * Uradno se navaja da je ruska armada izgubila v času o' 8. do 20. t. m. . Od častnikov je bilo ub.ih 95, ranjenih 400 12 pa se jih pogrea; od mošlva je bilo ubitih 2594 mož, 043 se jih pogreša, 17067 pa je bilo ranjnih. V celem lorej znaSajo rusko izgubo oficirjnv in 2270K mož. + * ♦ Dopisnik ..RirSrv. Vjedomosli'1 jo brzojavil v čolrlek iz Mokdona : Včeraj h« je ve« ilnn sliSalo streljanje jtipon-Hkoga topništva. Pričakovalo m> jo, da pride do rosnegH spopada, kar ho pa ni zgodilo. Japonci ho iz svojih pozicij le opazovali Ribanje v naših čet, ki ho pripravljene za boj. Siri so covorica, da no Japonci kupili pri Kitajcih ob reki Liaoho veliko množino ječmenu, katere«* pa niso plačali. Kitajci ponujajo Hedaj la ječmen Husom po zelo nizkih conah. ♦ * * V Mandžuriji se pričakuje dan na diin velika bitka. Po zadnjih vesteh ho Japonci poskusili napad na rusko središče, a ho bili odbiti. Ruske vojne ladije baltiško eskadre so odplule iz luko Vigo. Ostali so tam samo štirje ruski častniki, da počakajo preiskave, katero bode tain imela posebna komisija zsradi dogodkov v Hullu Dopisi. Iz Dornberka. — Dopis iz Dornberka v „PrimorHkom Listu" z dno 20. oktobra je imel za našo občino to dobro; da bo tajnik Križman občini povrnil, kar mu je bil župan Berce na lastno pnst zvišal in je Križman skozi poldrugo leto nepostavno potegoval. O posojilu pa, ki ga je žnpan dajal svojemu nečaku v Koper, kakor tudi o drugih nedostatkih se bo Sele obravno-valo, ko se dobč zapisniki. Ali se to posreči na kakoršenkoli način, bomo Sele videli. Celo leto jo tajnik Križman županu oči odpiral, pa vendar Se marsikaj ne vidi, noče videti, ali pa ne zna prevdarkov sestavljati. Tako na primer imamo javno tehtnico (vago). katera je stala čez 1600 K. Ali ta nič ne nese? Imamo sadni trg, kjer se pobira od trhtnice in ,.Stantninau, kar da približno 200 K na leto. Zakaj se to in ono ne postavi v prevdarkih med dohodke, da bi se ubogemu ljudstvu tako ogromne naklade znižale, ki dosegajo leto za letom od 80% do 110%? Kam gredo te svote? V preteklih 14 dnevih je bila med našimi naprednjaki velika zmeSnjava. Vznemirjale^^jib dve „8torjiu. Prva „o gadu", dru^^P oškodovanju" občine. 0 prvi so tisti naprednjaki, ki so jo svoj čas bili uprizorili, hitro potihnili, ker so po neki poroki postali svaki in strici z obdolžencem, zato zdaj zavijajo in olep-šavajo, da bi tako bilo vse »poglihano11 in potlačeno. Toda strički s tem Se niste poprali svojega zamorca, ki ima pa baje Se druge hibe, ki mu branijo v starešinstvo. O drugi „šlorjiu so pa naprednjaki bolj živi ter se po krčmah prepirajo in pretepajo. Najraje bi kakega klerikalca na kak način vjeli in v „luknjo“ spravili. Pravijo, da hodijo v posvete k advokatom v Gorico. Čemu to? PraSajte raje osebo, ki je to izblebetala! saj Vam je dobro znana. Zagotovim, ko bi bil klerikalec, ste ga že davno prijeli, ali liberalca je treba „šonati“. Kaj toraj kričite po dokazni Dokaz naj doženejo Vaši pristaSi, ki so začetniki teh stvari. Sicer pa Vam k‘dokazu kakor prve tako tudi druge .Štorje" lahko pomore državni ptavdnik. Do njega sc obrnite. Eno potem gotovo doženete. Ali, da sta možiceljn« kriva tega, česar ste jih obdolžili in potem ne moreta in ne smeta spadati v starešinstvo, ali pa nista kriva, potem so pa krivi in kazni vredni tisti VaSi pristaSi, ki so jih obrekljivo obdolžili. Naprej toraj — saj ste naprednjaki. Cerkno. — Pred kratkim časom je nekdo poročal iz Cerkna. Pravil je, da v Cerknem ni več strank, katere so bile posebno zaradi volitev župana in da se zdi vsem vseeno, kdo je župan. Nam Cerkljanom pa to ni vseeno, ker ena stranka naSa je naredila nGospodarski dom“, ena stranka je, ki drži hranilnico pokoncu, ena stranka, ki dela za zboljšanje živinoreje in gospodarstva v Cerknem, in s to stranko je držal in od te stranke je bil tudi voljen sedanji župan in mi mislimo, da on tudi Se drži s to stranko. Ali je bela ali črna, tisto vemo že sami. Iz Tolmina. — „Ta mal Pariz", tako so pravili včasih Tolminu, a zdaj je skoro pozabljen, in vendar je Tolmin glavno mesto hribovstva; malo so nas res vdarili Tolmince, ko so železnico obrnili mimo nas k Sv. Luciji, a korajžo nam niso vzeli. Od zidanja železnico imamo Tolminci več dobička kol Sv. Lucija; pri naH je „Spelau“, pri nas so inženerji in zdruvniki in ludi ko pojdo železnic«, oslalo nam bo So zmeraj zadosti promela Glavarstvo bo ostalo le tn, sodnija, n ludi počasi dobimo še vojake, suj Italijani luko no dajo miru. Nazadnje pa morebiti ludi železnico od Sv Lucije do Tolmina in naproj v Kobarid. 1'odnielec. — Časniki so uže priobčili vest o smrti naSoga preljubljenega g. župnika Primšarja, a tega niso povedali, kako je ludi nas nenadna smrt našega župniku pretresla. Na videz zdrav in krepak tožil je ranjki vendar vedno o bolezni. Marsikje mu niso tega niti verjeli, menili so, da si gospod bolezen le domišljujo, da, bili so tudi med nami tak<; a nagla njegova smrt naB je opozorila v tem, da so človeška sodba lahko moti, in zato dajmo tudi lu zadoščenja umrlemu. Kar je bilo v njegovih močeh, bil je dober in vesten duhovnik, imenilen govornik in priljudon gospod. Bog naj ga sprejme k sebi, a nam daj kmalu dobrega naslednika. Novice. Imenovanja. — Č g Ignacij K o-b a I, kancelist pri knezonadSkofijskom ordinarijatu, je imenovan v svrho višje duhovske izobrazbo kaplanom pri S Maria aH’0tKima v Rimu. Na njegovo mesto je imenovan č. g Ivan Tabaj, prefekt v deškem semenišču. Č. g. Ivan Drašček, kaplan v Cerknem je pre-meSčen za kaplana v Bilje pri Gorici, č. g. Anton Jok, novomašnik pride za II. kaplan) v Cerkno. Župnija Podmelec je razpisana do 15 decembrs. Prezentacija dotičnega župnika tičo c kr. namestništvu v Trstu. Umrla je v torek popoludne zadeta od kapi visokorodna gospa Emilija buronica W i n k I e r, soproga c. kr. deželnega predsednika v pokoju, visoko-rodnega gosp. barona Andreja Winklerja. Pogreb bode julri ob 8. predpoludne iz hiše žalosti v ulici Morelli. Truplo pokojnice blagoslovi se v tukajSnji stolni cerkvi in se potem prepelje v Tolmin, kjer se položi v družinsko rakev7 Visoko-rodnemu gospoda soprogu izrekamo naše najiskrenejSe sožalje na prebridki izgnbi, ki ga je zadela. Pokojnici pa Bvelila večna luč. Za ..Slovensko sirotiSče": P. n. gg. L D. 2 K, Anton Krašček na Humu 20 v, Slovenska Beseda* 1 K 15 v, hišni prelat dr. Josip Gibrijevčič 20 K. P. n. gospa Katarina Leske nam je izročila 303 K 24 v, katere je nabrala pri raznih dobrotnikih v Gorici. Mej temi je šteta obligacija 200 K, ki jo je daroval veleč, monsignor Ivan Wolf, 20 K ki jih je daroval visokorodni gosp. grof Attems, 20 K ki jih je daroval visokorodni gosp. Alfred Krof Coronini. V Gorenji Vrtojbi je p. n. gospa Katarina Leske nabrala od hiše do hiše 67 K 99 v. Vsem dobrotnikom izrekamo iskreno zahvalo 1 Bog plati I Dar. — Uprava ^Primorskega Lista" je prejola za „Šolski Dom“ 1 K 16 v, katere je darovala družba „Slovenska Beseda1*. Fran Andryšek, kurat v Logu, v hvaležni spomin gostovanja na cerkvenih shodih ob Marijinih praznikih na Gradišči pri velez. pesniku Simonu Gregorčiču, daruje bivši prvaški kaplan in župni upravitelj ob 60. godovnem dnevu pesnikovem 5 K za .Alojzijevišče" in 6 K za .Šolski Dom“. Bog vtrdi zdravje blagega pesnika in ohrani ga čilega, da bode Se veliko let vspešno pel ljubemu slovenskemu narodu. Na grobeh. — V torek popoludne na dan Vseh svetnikov kakor tudi včeraj ves dan bilo je na goriškem pokopališču vse polno obiskovalcev. Ni ga bilo na pokopališču skoro groba, na katerem ne^hiJuLpoložen kak venec ali^ia-vsaj nekaj cvetlic.“Posebno je bila v torek na pokopališču prava gnječa. Ljudje prihajali* so tja” v celih trumah, deloma peš, deloma pa na vozeh. Vojaška prisega. — Letos so se novinci v Gorici zaprisegli na posebno slovesen način. Godilo se je to v torek predpoiudne na Rojicah ob krasnem vremenu. Tam na prostem bila je vojaška maša, katere se je udeležilo vse vojaštvo tukajšnje posadke. To slovesnost priSlo jo gledal ludi vso polno ljudstva iz mesla in okolico. Po končani sv. maSi, pri kateri je svirala vojaSku godba in med kalero jo pri glavnih delih streljal jeden bataljon lukajSnjega pešpolka in 4 topovi tukajšnjega topničarskega polka, stopil ie pred vojake vojaški kurat preč. gosp. Ivanetič, ki jo vojakom v nemškem, v slovenskem in v italijanskem jeziku z jedrnato besedo razložil svetost in po-mon prisego, s katero prisegajo svojemu vladarju in gospodu. Nato je imel nagovor na vojake poveljnik tukajšnjega pešpolka, nakar je sledila prisega. Prisega prečitala se je vojakom v nemSkem, v slovenskem in v italijanskem jeziku in so vojaki s povzdignjenimi prsti ponavljali točno in razločno vsako besedo prisege in vsak v svojem jeziku Po prisegi vrnilo so je vojašlvo ob zvokih vojaške godbe v mesto. Vsa slovesnost bila je jako ganljiva. itlestnl portski svet. — V pon-deljek je imel mestni goriški svet sejo. V ti seji je siHrašina Vonior interpeliral župana glede dogodkov na tukajšnjih srednjih šolah. Zupan je odgovoril, da preiskuje dežel. šol. svet dogodke na gimnaziji, ko so namreč dijaki sedmega in osmega razreda pri profesorju Durstu Strajkali. Isti starašina je vprašal tudi župana, kaj jo na lem, kar se čita zadnje dni v listih, namreč da namerava vlada premestiti hrvatski in slovenski oddelek koperskega moškega učiteljišča v Gorico. Zupan je odgovoril, da mu ni o tem nič znano, da pa meni, da vlada najbrže ne bo tega storila ter lako hudo žalila narodni čnl goriškega italijanskega prebivalstva. Tržaški „Piccolo", baveč se s to zadevo, pa pravi, da hrvatski oddelek koperskega moškega učiteljiiča nikakor ne pride v Gorico, ker bi se temu proti vili istrski Hrvatje, ki hočejo imeti na vsak način svoje hrvatsko učiteljišče v Istri. Ako bi se premestil v Gorico Blovenski oddelek koperskega moškega učiteljišča, bi to ne pomenjalo Bog ve kaj, ker se v Gorici že itak nahaja slovensko žensko učiteljsko izobraževal išče. Ogenj. — Včoraj zjutraj ob 3. uri naBlal je v hiši mizarskega mojstra Franceta PavSiča, stanujočega v ulici Sv. Petra, ogenj, ki ,so je v kratkem času jako razširil ter uničil pol hiše s hlevom vred. Prvi, ki so prišli ga«it; so bili topničarji, ki so so v resnici jako požrtvovalno in na vso moč trudili, da bi ogenj omejili. Vsem strankam iznesli bo pohištvo na cesto ter je tudi večinoma reSili. Pavšič je bil zavarovan, istotako so imele tndi nekatere Btranke svoje pohištvo zavarovano. Aretirani mešetar. — V ponedeljek zjutraj aretirali so na njegovem stanovanju mešetarja Angela Braulina. Zgodilo se to na ovadbo krčmarja Ant. Furlana. Nevarno z nožem ranjen je bil v nedtljo zvečer v Solkanu neki Josip Simul iz Ronkov od nekega neznanca. Zgoddo se je to tako-le: Ko je šel Simul v nedeljo zvečer po Solkanu, približal se mu je neki drugi laški delavec, s katerim pa prej niBta bila znana ter ga je povabil na kozarec vina. Simul je ponudbo vsprejel. Ali ko je bilo čas plačati, ni imel njegov novi prijatelj niti beliča v žepu. htotaka godila se je tudi Simulu, ki je imel pa uro, katero je krčmarju zastavil, dokler mu ne plača. Nato je nastal med Simnlom in med njegovim „prijateljem* najprej prepir in potem pretep. V tem pretepu pa je bil Simul večkrat tako močno ranjen z nožem, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnosti za življenje. Žepne tatvine. — Na postaji v Volčjidragi je izmaknil neznan zlikovec Antonu Gorkiču iz Vrtojbe, ko je čakal tam na vlak, iz žepa srebrno uro s srebrno verižico. Kumarju Josipu izmaknil pa je iz žepa neki lopov denarnico z 86 K, ko je na Kornju počival sedeč na svoji culici. Najdene reči. — V Št. Ferjanu je bila najdena zlata zaponka, kalero so oddali na tukajšnji policiji. Z voza padel in se ubil. — O veliki nesreči, ki se je bila pripetila preteklo soboto v Črničah, se nam podrobneje poroda : Šestnajstletni sin podžupana v Selu, Angelj Mrmolja, peljal je v soboto zjutraj svojo mater ter svojega mlajšega brata in Bestro, ki bo se namenili na Sv. Goro, z vozom do Solkana in se potem vračal sam sedeč na vozu proti domu. PrivozivSemu do Črnič ne pa odveže od vozne vage na eni strani vrv, viiga začno biti konja po zadnjih nogah, vsled česar se la splaši in jo v silnem dim tidere po cestnem klancu navzdol. Proti koncu vasi privozi nasproti drugi voz, ležko obložen s pi skom ; lemu vozu se splašeni konj sam umakne na stran, pri tem pa zadene Mi moljev voz s lako silo ob bližnji zid, da \rJe z voza spredaj sedečega mladeniča, ki prileti ravno z glavo ob cestni kamen tako nesrečno, da si jo razbije in v par trenutkih izdihne svojo dušo. Konj z vozom pa teče sam naprej in pridirja naravnost domov v Selo, kjer se šele ustavi. Truplo ponesrečonega mladeniča so prenesli potem na dom v Selo, kjer so ga v pondeljek pokopali. Svelila mu večna luč! Naj omenimo še, da je povodom le nesreče prišla iz Gorico sodna komisija, ki je najbrž^ vsled nejasne brzojavke ajdovskega sodišča slabo podučena, bajč celo izpraševala ljudi, kdo da je ubil Mrmoljo; no, pa je zvedela kmalu resnico ! Tatu prijeli v ccrkvi so v torek na dan Vseh svetnikov v Tržiču. Ko jo cerkovnik zvečer pripravljal mašno obleko za drugi dan, zapazil jo v kotu pri velikem oltarju nekega človeka, vsega sključenega. Cerkovnik hitel je hitro, ko je poprej vrata za seboj zaprl, po občinsko stražo, ki je talu prijela. Ta je bil neki Benečan Peter Lazzaris. Smrt pod lastnim vozom. — 26 m. m. popoludne napravil se je 74-letni posestnik Jože Jug iz Somnice pri Kalu, z vozom, napolnjenim s sadjem, v katerega sta bila vprežena dva konja, proti Gorici. Zdi se, da je mož preveč pil in je vsled tega preveč poganjal konja. Blizu Avč padel je pa Jug pod voz, lako da je šel voz čez njegovo truplo. Ko sta prišli kasneje dve osebi mimo njega, naili sta ga že umirajočega. Bil je na prsih in na nogah strašno zmečkan. Prenesli so ga v Avče, ali tam je že po kratkih trenolkih izdahnil dnSo. Vabilo k veselici, katero priredi „Kat. slov. izobraževalno društvo" na Planini s sodelovanjem tamburaškega društva „Danicau v Šlnriji ter pevskega društva .NanoB* z Goč, v nedeljo dne 6. novembra t. I. v prostorih g. Jakoba Pipana. Vspored: 1. Predsednikov po- zdrav ; 2. Vogrič: ,.Hrvatski dom", koračnica, svirajo tamburaši; 3. Nedved; „Popotnikova pesem", kvartet s tenor solo; 4. .Zamujeni vlak“; 5. Julijev; .Za vasjo*, sopran in bariton s spremijo-vanjem tamburašev; 6. Ipavic; „Pastir“, zbor s tenor in bariton solo; 7. Volarič: „Spomin na Zagrebu, ven. hrv. narodnih peBmij, tamburaši; 8. Sachs; „Pesem od hlač“, Šaljivi zbor s tenor solo; 9. Julijev : „Tiha noč", dvospev s spremlje-vanjem tamburic. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedež 1 K, stojišče 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Loterijske številke. 29. oktobra. Trst.................. 48 12 21 7 11 Line.................. 85 77 69 21 31 Stanovanje se odda v najem v Fojani. Oglasiti se je treba pri gospodu Alojziju Mavriču, krčmarju v Fojani št. 37, p. Biljana. Vsaka rodbina oaj bi ▼ tvoj prid rabila I« Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes viak* iaaji karmi pija£i Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4Va°/o polumesečuo; ue-VEdignene obrestipripi-suje konec lota k glavnici. Rentni davek pla-Cuje posojilnica sama. PoHojlla udom ha osebni kredit po 6°/o *n »a vknjižbo ito 87,/u »Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane « glavnimi in opravilnimi doloži. Glavni do-loži po 200 iC, opravilni po 2 K. Otvarja članom tokočo račune, katero obroBtujopo dogovoril lirailm* uh* Vink dan od K. uri* zjutraj pa do I. ur« popoludiu*. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v (»orioi odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. jn v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvrSuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvrSuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča sc za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Viktor Toffoli v Uorici, via Teatro št, 20 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. /.» luč . . . kr. 32 Corftl . . . etlilno . . „ 3<> Bari . . , linejSe ,. 40 Lucca . . . boljše ,, 44 Nizza ■ . . dalmatinsko „ 48 Najfinejše . isirijansko . „ 66 Priporočam i. duhovščini In cerkvenim OHkrbnlstvum. And. Fajt, pekovski mojster, (iorlcn, |— tekaliJfce Fr. loslpa št. 2 (lastna hiša), In podružnica it. 20. Iavršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najfinejšega, kakor aa tiove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila imršiije točno in natančno po šelji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po tsmerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Teod. Slabanja srebrar v Gorici,ulica Morelli 12. Sn priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcili ali lastnem načrtu po poljubnem slogu. Stare posode popravi in prenovi, poalati in pusrebri v ognju, podati lu-<}\strelovodne o-sti vse po naj-nižjih cenitli. Saunig S Dekleva ulica Munidpio št. I, Gorica. Velik,’i tovarniška zulogit Šivalnih strojev kakor /.a Šivilji*, krojači*, črrvljarjr, in tmli za iimetut> vezanji1 (rekamiranje). V zalogi m1 tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier" in slatnoreeni stroji, samokresi in lažne puške, lastna meh. popravljalni«!. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westralla“. Da si morejo tmli bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati lilugo katero, katero se izplačuje na obroke. I’reč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi. Pošilja vsako b'ago poštnine prosto I Hiši na prodaj v Mirno št. 215 in 267 pod Gradom obstoječi iz pritličja, I nadstropja, podstrešja ter dvori ča. Pripravni za kri mo in za tovarno kož. (lena vsaki 8000 kron. Kdor želi kupili, naj se oglasi pri posestniku milni Šinigoju v Mirna št. 221. A. Krušič trgovcc in kroj. mojster Gorica, Gios. M\ 33 naznanja sl. občin- h u, da je dobil r« v n o k h r sveče angleško in avstrijsko blago, kakor tudi sveaih iagotoljen ih oblek\in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-nčo jesensko in aimsko se-aono. — Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. duhovščini. — Izdelek lastnega blaga »jamčim. j^rcton /on. klobučar in gostilničar v SemcniSki ulici, ima bogato znlogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčim pristna domača vina ler postreže tudi r. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. mm EEH <3U® ¥ registrovana zadruga v omejeno zavezo ■ Tiar. 1 - Za jesensko-zimski čas 71 Posebne novosti so: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti. serviete, brisalke, žepni robci. so ravno došle krasne novosti raznega blaga. Posebno omenjamo med temi: Modne volne, flanele, for-štajne, sukno za možke obleke, boržun za blouse. Per^° za opreme nevesti, ♦♦♦♦ . za hotele in restavracije, Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte _ , (Steppdecke), žime, volne in perje za postelje. zasebnike IH VSe druge. Po tovarniških cennli. Cene stalne Postrežba strogo poštena. Vzorci najnovejše izbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. mmm en© a ©n© i