novi tednik nt&rc
Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 3 -   LETO 50 -    CEUE, 19. 1.'95   -   CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT BronkoSfameičič
Moda, manekenstvo in slava
Nasmuciscih
in bazenih
Vse o ponudbi in cenali na/Vep smrai in z//nsl(ft

DOGODKI
□
Proslava ob
obletnici
Demosa
v četrtek, 2. febroarja,
bo v Domu n. slovenskega
tabora v Žalcu proslava ob
peti obletnici ustanovitve
Demosa.
Pobudo za prireditev je
dal žalski župan prof. Mi-
lan Dobnik, ki je bil tudi
pred petimi leti eden glav-
nih pobudnikov za ustano-
vitev Demosa. Proslava se
bo začela ob 17. uri.      IB
Borcem ni
vseeno
v Domu krajanov so se na
letnem občnem zboru zbrali
člani Zveze borcev iz mestne
krajevne skupnosti Šmartno-
Velenje. Iz poročila pinedsedni-
ka zveze Slavka Br^eza lahko
razberemo, da borcem ni vse-
eno, kaj se dogaja v velenj-
skem mestnon svetu. Menijo,
da prerekanje škoduje pred-
vsem volivcem, ki so svetnike
izvolili, slednji pa že pozablja-
jo na predvolilne obljube. Si-
cer pa so se člani dogovorili,
da se bodo aktivneje vključili
v občinske prireditve, še pose-
bej v prireditev ob SO-letnici
podpisa kapitulacije v Topol-
šici. L. O.
Krediti
obrtnikom
Območna obrtna zbornica
Slovenske Konjice je na de-
cembrski razpis posojil za
obrtnike in podjetnike prejela
preko 50 prošenj.
Komisija za dodelitev poso-
jil, ki jo vodi Karel Zidanšek,
je kredite odobrila 26 prosil-
cem. Med njimi so pr«ivsem
tisti, ki se ukvarjajo z izvozno
usmerjeno dejavnostjo in za-
gotavljajo nova delovna mesta
za nedoločen čas. Sredstva
v skupnem znesku 15 milijo-
nov 700 tisoč tolarje\' so bila
namenjena za kratkoročno po-
sojilo, obrtniki in podjetniki
ga bodo vrnili v letu dni v dveh
ali štirih obrokih.        TASK
Pozor pred steklino
v večini občin na Celjskem zaradi ste-
kline zaenkrat ni razl<^ za preplah,
vendar stroko\'njaki opozarjajo na pre-
vidnost pri ugrizih živalL Ob vsakem
taksnem primeru naj se občani obrnejo
po pomoč na ustrezne zdravstvene usta-
nove, te pa bodo od veterinarjfiv zahteva-
le nadaljnje preiskave glede suma o ste-
kiosti živali. Tako svetuje predstojnik
celjskih inšpekcijskih služb Franc Le-
mut, ki pravi, da v zadnjih treh letih
s steklino na Celjskon ni bilo večjih te-
žav. Vendar zadnji pregledi živali kaž^o,
da previdnost ni odveč.
Po podatkih o laboratorijskih pregle-
dih ubitih lisic v Celju lani niso zabeleži-
U nobenega primera stekle živali, stekli-
no pa so odknli pri mački, ki je pred
dnevi v Prožinski vasi ugriznila lastnika.
Zaradi nenavadnega obnašanja so posu-
mih na stekhno in jo poslali na preiska-
vo, ki je sum potrdila. Lastnik mačke bo
sedaj moral opraviti vrsto cepljenj proti
steklim.
Steklo lisico pa so letos odkrili tudi na
Proseniškem, saj se je lovec pri njenem
odiranju urezal in jo zato dal v preiska-
vo. V Laškem, Mozirju, Velenju in Žalcu
letos še niso odkrili nobenega primera
stekline, medtem ko so v Slovenskih Ko-
njicah na območju Pohorja ugotoviU dva
primera, še več pa na šmarskem koncu.
Lani so tam zabeležili štiri primere, letos
pa so med 21 preiskanimi živalmi kar pri
osmih ugotovili steklino.
Po mnenju Franca Lemuta gre za pro-
blem obmejnega območja, saj je sicer
vakcinacija Usic proti steklini v Sloveniji
uveljavljena akcija, usklajena s sosednji-
mi driavand v EGS, na Hrvaškem pa ne.
Na območju Celja, Žalca in Slovenskih
Konjic so lovci vakcine nastavljaU pred
mesecem in zato učinkov še ni. Te bodo
šele ugotavljah s posebnimi preiskavami,
za katere naj bi vsaka lovska družina
odstrelila dve lisici. Ob tem se bo tudi
pokazalo, če so bile živali stekle. Doda-
ten problem pa je nastal s spremembami
v občinskem proračunu, iz katerega so
doslej lovcem plačevali za oddane lisice,
po novem pa tega denarja ni več na voljo,
saj je del integralnega proračuna.
T. CVIRN
Badečani drugič uspešni
Občinski s¥et za predscanlka lnrolil Matlaža Hana
Kljub ponovnim zapletom )e
občinskemu svetu Sadeče mi-
nulo soboto le uspelo dcAcm-
čati konstitutivno sejo. Svet-
niki so za svojega predsednika
izvolili Matjaža Hana iz Zvese
za napredek Badeč, podpred-
sednik pa je postal socialde-
mokrat Franc Debelak.
Nadaljevanja seje, ki so jo
24. decembra lani zaradi neso-
glasij pri volitvah predsednika
sveta prekinili, se je udeležilo
vseh šestnajst svetnikov. An-
drej Kovač, ki je na prvem za-
sedanju nepreklicno odstopil
s položaja svetnika, si je na-
mreč že čez teden dni premislil
in svoj odstop preklical- V Ra-
dečah so se tako izognili šte-
vilnim zapletom, td bi jih imeli
z odstopom svetnika, mnoge
težave, sodeč vsaj po sobotni
seji, pa v prihodnje čakajo ob-
činski svet. Lista za napred^
Radeč in radešk^a območja
ter koalicija, ki so jo sklenile
SDSS, SKD in SLS, imaU na-
mreč vsaka po osem mest ozi-
roma osem glasov.
Tako so z osmimi ^a»m
proti zavrnili predlog social-
oemokratov, da že sprejeti za-
časni poslovnik dopolnijo še
z dodatnimi členi in se tako
v prihodnje izognejo morebit-
nim proceduralnim zapletom.
Zaradi popolnoma takega
razmerja moči pa se je, tako
kot prvič, zapletlo tudi pri vo-
litvah predsednika sveta.
Predstavniki Zveze so menili,
da jim zato, ker so na volitvah
dobili največ glasov, mesto
predsednika pripada in po-
novno predlagali Matjaža Ha-
na. Svetniki iz ostalih strank
so poudarjali, da bi glede na
to, da ima Zveza že župana,
bilo edino pošteno, da mesto
predsednika sveta prepustijo
koaliciji. Kot svojega kandi-
data so tokrat predlagali Le-
opcMa Plamika.
Po tajnem glasovanju sta
Han in Plaznik dobila po osem
^asov, vcaklar so se tako
v Zvezi kot v strankah koalici-
je odločili, da z istima kandi-
datoma vztrajajo še naprej.
Zopet so prq[>ričevali drug
druge^, naj nasprotna stran
odšteli od kandidature, po
krajši prekinitvi seje za med-
strankarsko posvetovanje pa
so, zop^ s tajnim g^asova-
njon, le izvolib predsednika
sveta. Z devetimi glasovi je
zmagal Matjaž Han, podjetnik
iz Radeč, ki pa je trenutno za-
posloi v Avstriji. Očitno zara-
di medstrankarskega kupčka-
nja ni bilo prav nobenih zaple-
tov pri vohtvah podpredsedni-
ka, saj so na to fiuikcijo so-
glasno izvolili socialdemokra-
ta Franca Debelaka. Prav tako
soglasno so za začasno sekre-
tarko sveta imoiovali Danico
Pirš.
Radeški občinski svet je na
seji sprejel še vrsto sklepov, ki
jih je predlagal župan Janes
Zahiastnik in brez katerih ta-
ko občina kot svet ne bi mc^a
začeti z deloon. Tako bodo, če-
prav ne vedo, ali spl(^ imajo
takšno pravico, od laške* obči-
ne zahtevali, da jim naredi
pregled finančnih in material-
nih odločitev izvršnega sveta
bivše sku{»te občine v letu
1994. Od Laščanov zahtevajo
tudi podrobei pregled premo-
ženj^ega stanja nekdanje ob-
čine Laško, s tem v z\'ezi pa so
imenovali tudi 6-član^o ko-
misijo, ki bo sodelovala pri de-
litvi skupnega premoženja
med Laškim in Radečami.
Svet je med drugim tudi skle-
nil, da bodo do sprejema ob-
činska statuta krajevne
skupnosti delovale tako kot
doslej, in kljub ne^terim po-
mis^om pooblastil župana,
da do sprejona statuta zaposli
v občinski upravi najbolj po-
trebne ljudi.
Ob koncu zasedanja je svet-
nike nagovoril župan Zahrast-
nik in poudaril, da bo moral
svet, če res žeh dobro Rade-
čam, v prihodnje premagati
strankarske prepire. Zahrast-
nik pričakuje precej težav pri
delitvi premoženja med la^co
in radeško občino, težki pa bo-
do tudi začetki nove občine.
Razmere v radeskem go^>o-
darstvu so vse prej kot blešče-
če, občina pa ima na vratu še
hidroceatralo ter pt^ravni
dom in zapore. Država bi mo-
rala zato, ker je Radečam na-
prtila toUko negativnega, ob-
čini tudi kaj dati, je menil Za-
hrastnik.
JANJA INTIHAR
Izredna seja
o tujih dolgovih
LJUBLJANA, 17. jann-
aija (Delo) - Državni zbor
naj bi na izredni seji za za-
prtimi vrati obravnaval
urejanje odnosov z dvema
pomembnima skupinama
tujih upnikov - konzorci-
jem komercialnih bank in
pariškim klubom. Celotni
dolg nekdanje SFRJ ko-
mercialnim bankam znaša
4,2 nuhjarde dolarjev. Slo-
venija je bila na začetku
pogajanj pripravljena pla-
čati svoj alocirani dolg in
16,39 odstotka od sku{»ie-
ga nealociamega dolga, to
je okrog 500 milijonov do-
larjev. Zahteve nasprotne
strani so višje in poslanci
naj bi se izrekli tudi o na-
daljnjem mandatu sloven-
ske pogajalske skupine.
Polemično
o proslavi 50-
lehiice vojne
LJUBLJANA. 17. jann-
aija (Delo) - Častni chžav-
ni odbor za počastitev 50-
letnice konca druge svetov-
ne vojne in zmage nad fa-
šizmom in nacizmom je na
drugi seji podprl predlog
predsednika države Milana
Kučana za postavitev spo-
menika vsem žrtvam vojne.
Polemično pa so ras^urav-
Ijah o predlogih Ca-kve 2i)
proslavljanje tega dc^od->
ka. Zavrnili so predlf^
o slovesni maši za pobite
domobrance in žrtve vojne
na grobišču v Kočevskem
Eoga in predle^ vključitve
zgodoNonsk^ sin^Mzija
o dogodkih v letu 1945
v program. Odbor se tudi ni
strinjal, da bi nj^ova čla-
ita postala tudi predstavni-
ka Nove slovmske zaveze
in Zedinjene Slovenije iz
Argentine.
OrulRia avtocest
LJUmJANA, 15. jun-
aiia(BepaUika) - Odbor za
infrastrukturo in cdmlje je
ugotovil, da za izvedbo na-
cionalnega programa grad-
nje avtocest do leta 1999
sicer niso določeni vsi fi-
nančni viri, veiidar pa to ne
pomeni, da ^ Be bo aBogo-
če zagrtmnti s Inpni viri-
-Piogram bo skapa^ s stro-
3d financiranja stal 1,559
milijarde dolarjev, od tega
še niso dedočeni viri za 470
ndbjaoav dolasjer. Odbor
bo pretflagd ddomKraii
zboru, naj vlada do konca
septembra piipiavi rešitev
za gradiqo obalne ceste
Koper—Izaia—LucijaJdDciš
ohremeujeval avtocestne^
programa do leta 2000.
l40yi1H)NIK-
Stamejčič.
riiiiraii ■ mni-
■ika: Milena focauvPokbc.
\it9imitw. Marjela Agrež,
bcna Baia, Tatiana Cvim, i*-
i^a Intihar, Brane Jamko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec. Ur-
ška SeUšDik. Ivana StaaoejcA
2el)ko Zule. TrfcaiFan
mir. Vranjo Bogadi, RobeK
Kojterer. Igor Sariab. OUa^-
rtaif. Minja Bajaffi. tajmtt
amdnitva: Mojca MaroC
NmOev mnUMiiaz Prefcmov*'
19, Celje. Tdefon: (M3) 442-
SM. fax 441-032.
Sprejem za duliovnilie
v žaldd občini so tndi letos
pripravili nečaiqe občindv
\4ade z dobovnikL Srečaiqa,
ki je bilo prejšnji teden v žal-
skem hotela, se je udeležilo 23
duhovnikov. Z njimi so bili
žabki župan prof. Milan Dob-
nik ter predsednik občinskega
sveta Franc Žolnir s sodelavcL
Udeležence je po2sdravil žu-
pan prof. Milan Etobnik. Du-
ho%mikom je zaželel veliko
uspehov na delovnem in du-
hovnem področju ter dobro so-
delovanje z ob^nskimi in kra-
jevnimi organi. Franc 2olnir je
izrazil zadovoljstvo, saj se je
prvič v življenju srečal z vsemi
duhovniki občine hkrati, in
pripravljenost za čim bolj
plodno sodelovanje. V imemi
duhovnikov se je občinskemu
vrhu za izkazano pozornost
zahvalil žalski dekan, sicer
župnik v Gotovljah, Braako
Zradjak. V im«iu vseh je če-
stital županu in ostalim za iz-
volitev. Povedal je, da tej gar-
nituri zaupajo in jo c«iijo.
Duhovniki so i>ovedali, da je
bilo po župnijah veliko nareje-
nega za ohranitev nabožnih
^Ksnenikov, pri oiniovi in
vzdrževanju cerkva in drugih
objektov. Govorili so tudi
o raznih problemih, med dru-
gim tudi o vračanju zemlje in
objektov cerkvi Po besedah
občinskih mož postopki tečejo,
v žu(miji Tabor in Vinska Go-
ra je bilo ndca j hektarov gozda
že vrnjenih. Srečanje je bilo
plodno in za obe strani korist-
no ter poučno.
T. TAVCAR
Vztrajajo pri
samostojnosti
Smtčmwa te osfala 0» kmmea leta
iamiewma tktmnmvt
Solčnam s» boikoiiiaii la-
kalne volitve ▼ pnpnČMiii, ^
zakoB o Boivik občinali n a|i»-
šleval apiio«« po astaao-
vitvi iastBe ohrinr Ktaoani se
■ovi lokaln picobraziM, po
kateri naj bi Sdčara sodila
T oboBO Lače, niso nklnaili in
vstvafafo pn svufi idjt. Do
koMca tepi leta bo Solčara ii-
vda iriaMurtnjan kot ktaqevBa
skoiMMiat, T Lačah pa tq odlo-
čil vi ne HMft M4ii|f|o.
Po izteku leta bodo krsgaaad
izvedeli, ali bodo njihova pri-
zadevanja obrodila sadove, do
takrat pa bodo rmeh krajevno
skupnost z vsemi potrebnimi
organL »V tem letu bomo na-
daljevali aktivnosti za prido-
bitev statusa samostojne obči-
ne,« je povedal Janez Cečok,
{nvdstavnik starega sveta kra-
jevne daipnosti. »V občim Lo-
če, kamor po zakonu spadarao,
vedo 2SL nasa prizstdevanja in
nas ne ovirajo. V končni fazi se
bomo morali z občino Luče
dogovoriti o izvedbi ločitvene-
ga referendiuna, potem pa bo
državni zbor odločal o tem, ali
bo Solčavo imenoval za samo-
stojno občino ali ne. Po infor-
macijah, ki jih imamo, bodo
|x>goji za ustanovitev nekoliko
milejši, in v tem vidimo svojo
priložnost.«
V SotkEavi načita|qo; da bo-
do v najkrajšem ■MKBeoi času,
predvidania konec t^ga mese-
ca, izvedli voliiae za Bovi svet
krajevne ^ki^—IL lEOPliti
bodo novega jMidBMlaH i in
člane, ki bodo krajevno sfcq>-
nost vodili eno leto. Dobro pa
se zavedajo, da si kot kiajarua
skiynost ne bodo mogi onl-
siiti kakanih večjih itneaHdi.
saj so volitve bopoiftitadi, od 1.
januarja pa se denar iz prara-
£HDa stdca na žiro račun obči-
ne Luče. Da pa bo kraj ven-
darle lahko živci, ao jim v Lu-
čah zagotovili, da bodo poskr-
beli za plačevanje tekočih
stroškov, kot so na primer pre-
voz otrok v šolo, odvoz smeti,
javna razsvetljava in podobno.
Ifinko ZaoMraik, župan
Luč, je povedal, da bodo v sta-
tutarno komisijo povabili tudi
predstavnika iz Solčave kot
zunanjega člana; v statut naj
bi zapisali, da krajevna skup-
nost Solčava obstaja kot prav-
ni subjekt, s tem pa prevzame
tudi vse pravice in obve23K)8ti.
»Morali bodo izvoliti novo
vodstvo,« je menil Zamemik,
»potem pa želimo, da bi Solča-
va vendarle imela v občinskem
svetu tri svoje predstavnike,
s katerimi se bomo lahko legi-
timno pogovarjali.« KL

3
DOGODKI
Kdo le kriv za
rdeče števillie?
celjska bolnišnica zavrača očitke o preveč zaposlenih
Minister za zdravstvo dr.
Božidar Voljč je na nedavni
novinarski konferenci opo-
zoril na izgube v slovenskih
bolnišnicah. Tudi celjska
bolnišnica že nekaj let po-
sluje v rdečih številkah. Po-
sebne izvedenske skupine
bodo zato proučile poslovne
rezultate v vseh zdravstve-
nih zavodih, posebej pa v ti-
stih, kjer bodo po zaključ-
nem računu prikazali iz-
gubo.
Prve sodbe izvedencev, ki
so obiskali celjsko in izolsko
bolnišnico, govorijo o tem,
da sta za slabe rezultate dva
vzroka: realno zvišanje plač
in preveč zaposlenih. V celj-
ski bolnišnici pa ravno na-
sprotno že nekaj časa opo-
zarjajo, da imajo premalo
ljudi. V čem je torej bistvo
problema?
Direktor celjske bolnišni-
ce mag. Aleš Demšar pravi,
da so se plače zviševale samo
v skladu s kolektivno pogod-
bo, pri številu zaposlenih pa
gre za razkorak med potre-
bami in normativi zdrav-
stvene zavarovalnice. Zaradi
resnih bolniških izostankov
medicinskih sester se na ne-
katerih oddelkih srečujejo
z velikimi težavami, kako
zagotavljati redno delo. Po
besedah mag. Demšarja je na
enem od oddelkov kar devet
sester v bolniški, na drugem
pa treh ne bo nazaj skoraj
dve leti zaradi rizične noseč-
nosti. K temu je treba prište-
ti še dopuste, ki jih imajo
ponekod več zaradi posebnih
pogojev dela (rentgenolog
ima na primer kar 55 delov-
nih dni dopusta). Poleg tega
so omejili nadure in zaposlo-
vanje na novo, zato morajo
težave zaradi pomanjkanja
osebja reševati z zaposlitva-
mi za določen čas, kar pa se-
veda plačujejo iz sredstev te-
kočega poslovanja, saj zava-
rovalnica tega ne prizna.
Mag. Demšar pravi, da ne
more sprejeti očitkov, da je
zaposlenih preveč, dokler ne
bodo za vso Slovenijo nare-
jeni enotni normativi. Sedaj
namreč prihaja do razlik;
brežiška bolnišnica ima, na
primer, višjo ceno oskrbnega
dneva kot celjska, v Maribo-
ru je zaposlenih 13 okuli-
stov, v Celju pa le šest. V zas-
novi zadeve niso urejene,
meni mag. Demšar in upa, da
se bodo uredile do konca le-
ta, tako, kot obljubljajo. Šele
na osnovi enotnih normati-
vov se bo mogoče pogovarja-
ti o tem, kdo ima preveč in
kdo premalo kadra.
Celjski bolnišnici tudi ves
čas očitajo, da opravi več de-
la, kot ji ga prizna zavaro-
valnica. Lani so imeli na pri-
mer 10 odstotkov več ambu-
lantnih pregledov, kot jim
jih plačajo. Ob tem pa se
upravičeno zastavlja vpraša-
nje, kako število pregledov
zmanjšati, saj bolnikov z na-
potnicami ni mogoče odklo-
niti. Ugotavljajo tudi, da je
med pacienti veliko takšnih,
ki potrebujejo različna potr-
dila za urejanje svojega soci-
alnega položaja. Pri ortope-
du je bilo po zadnjih podat-
kih takšnih primerov kar za
60 odstotkov.
Da bi zmanjšali stroške in
izgubo, ki se v celjski bolniš-
nici vleče že peto leto, so že
lani skrčili število oskrbnih
dni v bolnišnici. To pa za pa-
ciente pomeni daljše čakalne
dobe in omejevanje speciali-
stičnih pregledov, po bese-
dah mag. Demšarja pa tudi
izgubo pacientov, ki se zara-
di tega odločajo za druge
bolnišnice.
Kolikšna bo izguba po
zaključnem račimu, v Celju
še ni natančno izračimano,
menda pa se bodo kroničnim
izgubarjem letos pridružili
novi. Dokončno poročilo iz-
vedencev, ki pregledujejo
poslovanje bolnišnic, bo raz-
krilo še katerega od razlogov
za rdeče številke, krivci za-
nje pa verjetno le niso samo
v zdravstvenih zavodih.
T. CVIRN
Direktor celjske bolnišnice
mag. Aleš Demšar.
Obvestilo
Skupnost borcev bri-
gad in enot NOVJ, usta-
novljenih v bivši ZSSR,
obvešča vse borce, da smo
prejeli prošnjo ruskega
veleposlanika v Sloveniji,
naj mu dostavimo seznam
vseh še živečih borcev, pa
tudi seznama nedavno
umrlih in vseh, ki so bili
v Rdeči armadi ali ruskih
partizanih. Sezname po-
trebujejo zaradi dodeli-
tve visokih ruskih odliko-
vanj ob 50-letnici zmage
ndd fašizmom.
Pripadniki brigad in
enot, prijavite se pri svo-
jih območnih pododbo-
rih. Predsedniku odbora
sporočite dan, mesec in
leto vstopa v brigado ali
enoto.
Tovariši, ki ste bili
v Rdeči armadi ali v ru-
skih partizanih, pa se iz
političnih razlogov doslej
še niste prijavili, storite
to sedaj. K prijavi prilo-
žite fotokopijo s podatki
o vstopu v enoto v ZSSR.
Prijave pošljite do 26. ja-
nuarja na naslov tajnika
skupnosti: Adolf Straka,
Pohorskega bataljona
229, 61113 Ljubljana.
Prijave za dom, ici ga še ni
Laška občina nujno potre-
buje dom za ostarele. Ob vsa-
ki, še tako drobni novički
o gradnji doma, se namreč sta-
rejši občani takoj prijavljajo
za namestitev.
Še lani so v občini načrtova-
li, da bi dom za starejše imel
prostore tudi v Radečah, z raz-
delitvijo na dve občini pa so se
odločili, da bodo za celotno
oskrbo starostnikov poskrbeli
kar v Laškem. Po zadnjih do-
govorih z zdraviliščem bodo za
potrebe doma adaptirali tri
stare zdraviliške depandanse.
Ker gre za zelo zahtevno obno-
vo, saj so stavbe pod zaščito
Zavoda za varovanje kulturne
dediščine, hkrati pa v zelo sla-
bem stanju, bo treba zbrati ve-
liko denarja. Prav zaradi tega
naj bi, kot napovedujejo v ob-
čini, dom lahko sprejel prve
varovance šele čez dve leti.
Vsaj polovico bo morala dati
država, preostanek pa naj bi
zbrali iz občinskega proraču-
na in morebiti tudi s samopri-
spevkom ali z možnostjo za-
kupa.
Za bodoči dom so v občini
skupaj z zdraviliščem že pri-
pravili program. Uporabih bo-
do storitve, ki jih že sedaj nudi
zdravilišče, na primer fiziote-
rapijo, bazen, kuhinjo.
O statusu doma za sedaj še
ne razmišljajo in jim je vseeno,
pod čigavo »streho« bo. Naj-
bolj pomembno je, pravijo, da
z  obnovo  objektov  čimprej
začnejo in jo tudi kar najhitre-
je končajo. Zdaj ko imajo že
program, bodo v kratkem na-
ročili še izdelavo idejnih pro-
jektov obnove. Odločili so se,
da bodo v eni stavbi uredili
apartmaje z nadstardardnimi
uslugami, v drugi bodo enopo-
steljne sobe, tretji objekt pa bo
namenjen vsem tistim starej-
šim osebam, ki po prihodu iz
bolnišnice ne morejo skrbeti
Tac«! ____     - .   ■■ ^._____ ■.     JX.
Almanah za
Velenje
Naš čas, Radio Velenje in
velenjska mestna televizija
pripravljajo občinski almanah
za leto 1994, ki naj bi izšel
v prvih dneh prihodnjega me-
seca. Almanah, v katerem bo-
do zabeleženi vsi pomembnejši
dogodki v bivši občini Velenje,
naj bi predvidoma obsegal
okoli tristo strani. Namenjen
bo predvsem občanom, obe-
nem pa bo koristil pri promo-
ciji nove mestne občine Vele-
nje, pa tudi občin Šoštanja in
Šmartnega ob Paki.
L. O.
Pogodba sklenjena
v Vitanju se pospešeno pripravljajo na prevzem
funkcij nove občine. Enoletna pogodba za najem pro-
storov na sedežu bivše krajevne skupnosti je že skle-
njena, sedaj pripravljajo prostore.
V bodoče naj bi imela občina sedež v kulturnem
domu, zato razmišljajo o dozidavi oziroma razširitvi
prostorov. Sekretarske in tajniške posle že opravlja
Srečko Fijavž (bivši tajnik krajevne skupnosti), z nje-
govim delom so bili vsi zadovoljni. V bližnji prihodno-
sti načrtujejo še stalno osemumo matično službo.
Prejšnji teden so imeli tudi dva delovna sestanka
s predstavniki sosednje občine Zreče, tako da bodo vse
njihove akcije pri zagonu novih občin usklajene.
Zupan Slavko Krajnc dnevTio usklajuje aktivnosti tudi
z bivšo skupno občino Slovenske Konjice, kjer bo
potrebno še opraviti delitveno bilanco.
Z.B.
Katastrofalni
potres na
Japonsicem
Osrednji del Japonske je
prizadejal katastrofalni
potres, ki je terjal preko
1.300 žrtev. V potresu je bi-
lo okrog 4 tisoč ljudi ranje-
nih, 1.048 pa jih pogrešajo.
Potres je najbolj priza-
dejal mesta Kobe, Osako in
Kioto. Središče potresa
z močjo 7,2 stopnje po
Richterjevi lestvici je bilo
v morju, 20 km od mesta
Kobe.
Italija Ima
mandatarja
Italijanski predsednik
Scalfaro je po dolgotrajnih
posvetovanjih imenoval
mandatarja za sestavo 54.
italijanske povojne vlede.
Mandat je nepričakovano
dobil 63-letni Lamberto
Dini, član stranke Naprej,
Italija!, ki je v Berlusconi-
jevi vladi zasedal mesto
ministra za zaklad. Dini,
po poklicu ekonomist, je
bil 14 let zaposlen v vod-
stvu Narodne banke Italije
(več let je bil generalni di-
rektor), 25 let pa je delal
v Mednarodnem denarnem
skladu v Washingtonu. Bil
je tudi v skupini, ki je dose-
gla, da so Italijo sprejeli
med sedem industrijsko
najbolj razvitih držav sve-
ta. Proti Dinijevi kandida-
turi ni bila nobena od ko-
alicijskih strank, saj si vsa-
ka po svoje razlaga kako bo
Dini končal vladno krizo.
Ene stranke računajo na
čimprejšnje volitve, druge
pa na trden gospodarski
položaj, na nekaj reform na
področju televizije in na
reformo volilnega sistema.
Lamberto Dini je že raz-
glasil, da bo sestavil vlado,
v kateri bodo izključno
strokovnjaki.
Unprofor mora iz
Hrvašice
Hrvaški predsednik Tu-
dman je generalnemu se-
kretarju OZN Galiju poslal
pismo, v katerem ga sezna-
nja, da hrvaška vlada po
31. marcu Unproforju ne
bo podaljšala mandata za
delovanje v njeni državi.
Tudman meni, da kljub
prizadevanjem Unproforju
ni uspelo izvesti najpo-
membnejših operativnih
nalog iz Vanceovega mi-
rovnega načrta in iz resolu-
cij Združenih narodov. Tu-
dman je še dodal, da se je
Hrvaška z OZN pripravlje-
na dogovoriti o nadaljeva-
nju logistične podpore za
delovanje Unproforja
v BiH ter za nadaljnje ne-
prekinjeno delovanje glav-
nega poveljstva Unproforja
v Zagrebu. Hrvaško odloči-
tev so v svetu sprejeli z za-
skrbljenostjo. Večina tujih
držav namreč meni, da se
bodo v primeru umika mo-
drih čelad s hrvaškega
ozemlja tam še lažje vneli
spopadi.
Konferenca
o trgovini In
naložbah
v Clevelandu je pod po-
kroviteljstvom Bele hiše
potekala dvodnevna konfe-
renca o trgovini in nalož-
bah v 14 državah srednje in
vzhodne Evrope. Na konfe-
renci je sodelovala tudi slo-
venska delegacija, ki jo je
vodil minister za ekonom-
ske odnose in razvoj Davo-
rin Kračun. Namen konfe-
rence je bila pomoč drža-
vam srednje in vzhodne
Evrope, da zmanjšajo ovire
zasebnim naložbam in tr-
govini. Srečanje naj bi tudi
omogočilo osebne stike
med ameriškimi izvozniki
in investitorji na eni strani
ter evropskimi podjetniki
na drugi. Slovensko dele-
gacijo je sprejel tudi ameri-
ški minister za trgovino
Brown. Naša stran je meni-
la, da bi ZDA morale po-
spešiti pogajanja o skleni-
tvi sporazvima o prepreče-
vanju dvojnega obdavčeva-
nja, pogovor pa je tekel tu-
di o embargu, ki prizadeva
Slovenijo, pa tudi ameriška
podjetja. Delež slovenske-
ga izvoza v ZDA znaša na-
mreč komaj 3,6 odstotka
vsega našega izvoza, ame-
riške naložbe v Sloveniji pa
dosegajo manj kot 2 od-
stotka vsega tujega kapita-
la pri nas.
Papež na Daljnem
vzhodu
Papež Janez Pavel II. je
odpotoval na 11-dnevno
,pot, v okviru katere se je
najprej za štiri dni ustavil
na Filipinih, obiskal pa je
tudi Papuo Novo Gvinejo,
Šrilanko, zadnja točka nje-
govega popotovanja pa bo
Avstralija. Poglavar rim-
skokatoliške cerkve se je
v okviru obiska na Filipi-
nih, v edini azijski državi
z. večinskim katoliškim
prebivalstvom, udeležil
slovesnosti ob dnevu mla-
dosti. Sestal se je tudi s fili-
pinskim predsednikom Ra-
mosom, vnetim zagovorni-
kom omejevanja števila
rojstev in načrtovanja dru-
žine. Najtežji del papeže-
vega obiska je Šrilanka,
kjer je samo sedem odstot-
kov katoličanov, ostali pa
so budisti, ki se jim je pa-
pež zameril s pisanjem
v svoji zadnji knjigi. Poleg
tega Šrilanko pretresa dr-
žavljanska vojna, ki je do-
slej terjala že okoli 30 tisoč
žrtev. Kljub temu, da neka-
teri menijo, da je papež ze-
lo krhkega zdravja, je na
novinarski konferenci na
poti v Manili potrdil, da bo
letos potoval še v Belgijo,
Afriko, obiskal bo tudi Če-
ško ter Slovaško, v načrtu
pa ima tudi obisk na sede-
žu ZN v New Yorku. Nem-
čijo naj bi papež obiskal le-
tos ali prihodnje leto, Av-
strijo v letu 1996 ali 1997,
medtem ko se do obiska
v Sloveniji časovno ni po-
vsem izrekel.
Grozni porušen do
tal
Ruska vojska bo slej ko
prej zavzela čečensko glav-
no mesto Grozni, saj je
v mestu le še nekaj sto bor-
cev, ki pa jim že primanj-
kuje streliva. General Du-
dajev je že izgubil nadzor
nad vojsko, ki deluje le še
v ločenih gverilskih skupi-
nah. Rusi mesta verjetno ne
bodo zasedb s tanki, tem-
več bodo za to poskrbela
manjše mobilne skupine,
sestavljene iz elitnih enot,
ki so jih v Moskvi na fronto
poslali po izteku dvodnev-
nega premirja. O razmerah
v Cečeniji je razpravljal tu-
di spodnji dom ruskega
parlamenta, ki pa ni sprejel
nobenega sklepa, ki bi bil
obvezujoč za predsednika
Jelcina. S tem je duma v bi-
stvu posredno odobrila kr-
vavo dejavnost ruskih enot
v Cečeniji. O razmerah
v odcepljeni kavkaški re-
publiki je na Dunaju raz-
pravljal tudi stalni svet Or-
ganizacije za varnost in so-
delovanje v Evropi.
Š*. 3. -19. ianuar 1995
GOSPODARSTVO
4^
Družbe so splavale
Koncem Ingraa pa še rešuje stare ilolgove — Bivšim delavcem ponujajo solastništvo v družbah
Nekoč je celjski Ingrad x»^,
posloval približno 3 tisoč de-
lavcev, danes je na seznamu le
še okoli 800 ljudi. Stari veli-
kan se počasi spet postavlja na
noge, na poravnavo dolgov pa
še vedno čakajo zunanji in no-
tranji upniki.
Kaj lahko pričakujejo in kaj
si v Ingradu obetajo od letoš-
njega leta - o tem govori vršilec
dolžnosti direktorja koncema
Ingrad Bojan Okrogar.
Kako v Ingradu ocenjujete
minulo poslovno leto?
Razmere se počasi spremi-
njajo, če se ne bi obračalo na
bolje, potem nas že ne bi bilo
več. Decentralizirana politika
je obrodila sadove, tako da so
se posamezne družbe postavile
na noge, koncem pa rešuje
stare dolgove.
Kakšni so ti dolgovi in kako
jih nameravate poravnati?
Dolgovi do upnikov znašajo
približno 8 milijonov mark. Že
pred časom je bilo dogovorje-
no, da bomo prodali premože-
nje, ki ni v funkciji proizvod-
nje, s tem pa bomo poplačali
upnike. Zdaj se pogovarjamo
o prodaji kompleksa na Viču
v Ljubljani, kjer so bila skla-
dišča. Nadalje nameravamo
prodati zemljiški kompleks
v Ratanski vasi, nekaj malega
je ostalo za prodajo v Žalcu.
Glavno premoženje, namenje-
no dezinvestiranju, pa je na
Lavi v Celju. Za prodajo ali
najem sta namenjeni dve tret-
jini objekta. Razen dela po-
slovne stavbe nameravamo
prodati ali ponuditi v najem
tudi zemljišče v okolici zgrad-
be. Obrat mehanizacije bomo
preselili v Medlog, v Celju pa
bo nastala obrtna oziroma tr-
govska cona. Dogovorili smo
se tudi z SKB, ki je bila prej
lastnik dela stavbe, tako da se
Bojan Okrogar, vršilec dolžno-
sti direktorja koncema In-
grad.
tudi ta bančna hiša umika iz
poslovne stavbe Ingrada.
Z dezinvestiranjem boste
torej rešili problem zunanjih
upnikov, kaj pa dolgovi do no-
tranjih upnikov, vaših bivših
delavcev?
Delavcem Ingrada dolguje-
mo približno 5 milijonov
mark. Dogovarjamo se, da bi
delavci svoje terjatve prenesli
v lastniške deleže. Zaposleni
so se že skoraj 100-odstotno
odločili, da bodo vložili svoje
terjatve kot lastniške deleže
v posamezne družbe Ingrada.
Podobno možnost smo ponu-
dili tudi 1200 bivšim delav-
cem, ki niso več v Ingradu. Po-
nujamo jim odpravnino v dveh
delih, ostale terjatve pa naj bi
vložUi v lastniške deleže
v družbe, ki so v zadnjih dveh
ali treh letih poslovanja poka-
zale pozitivne rezultate. To so
Ingrad VNG, Ingrad Gramat,
Ingrad Gk)stinstvo, Ingrad
Projektiva in inženiring ter In-
validsko podjetje IPO v usta-
navljanju.
In kaj bodo od tega imeli
delavci?
Ti delavci lahko postanejo
največ 49-odstotni lastniki
dmžb, koncem pa bi imel 51
odstotkov. Posamezne družbe
se namreč ne lastninijo, tem-
več samo dokapitalizirajo,
lastninsko preoblikovanje pa
bo potekalo v Ingrad koncer-
nu, kjer je že od začetka ostala
družbena lastnina.
Kako pa sicer plačujete za-
poslene, v preteklosti je bilo
namreč veliko težav zaradi ne-
pravočasnega izplačila plač?
Plače smo lani izplačevali
redno vsak mesec in vedno
vsaj približno ob dogovorje-
nem datumu. Zadnja dva ozi-
roma tri mesece so bila izpla-
čila natančno na določen dan.
Kljub zmanjševanju števila
delavcev se je masa za osebne
dohodke bistveno povečala, za
kolektivno pogodbo zaostaja-
mo le še 10 odstotkov, kar je
normalno za podjetja v sana-
ciji.
Zasedena polovica
zmogljivosti
Kaj pa bodo pokazali zak-
ljučni računi?
Finančno so se razmere bi-
stveno spremenile, družbe po-
slujejo pozitivno. Koncem bo
še zabeležil izgubo, kakšna
natančno bo, v tem trenutku
ne morem povedati, bo pa bi-
stveno manjša kot v prete-
klosti.
Kako pa bo letos, boste ime-
li dovolj dela?
Zmogljivosti za letos so 60-
odstotno že zasedene, za osta-
Po dolgem času so v Ingradu
uspeli rešiti tudi nekaj ka-
drovskih vprašanj. Za vodilna
mesta v posameznih družbah
so pridobili tri diplomirane
gradbene inženirje in tri di-
plomirane ekonomiste. Novo
vodstvo ima družba Ingrad
VNG, direktor je Vinko Debe-
lak, doslej sekretar sekretari-
ata za urejanje prostora v žal-
ski občini. Komercialna direk-
torica družbe je postala Vera
Kajič, direktor prof itnega cen-
tra mostogradnje Anton Še-
pec, predstavništvo na Polj-
skem pa je prevzel Janko
Lesjak.
lih 40 odstotkov smo v fazi
pridobivanja del. Letos bomo
na ljubljanskem področju de-
lali za ministrstvo za delo, to
bo obnova šole v vrednosti 300
milijonov tolarjev. Na celj-
skem območju se nadaljuje
stanovanjska izgradnja, gradi-
li bomo približno 100 stano-
vanj v Novi vasi, tam bomo
gradili tudi poslovne prostore.
Stanovanjska gradnja je pred-
videna tudi v Žalcu in Rogaški
Slatini. Podpisana je bila tudi
pogodba za bazen v Rogaški
Slatini, kjer pa še ni povsem
rešeno vprašanje financ.
Kako pa se oziroma ali se
sploh vključujete v izgradnjo
slovenskega cestnega križa?
Trenutno gradimo tri manj-
še mostove. V Savinjski dolini
smo skupaj s SCT ponujali so-
delovanje, žal je DARS delo
oddal Italijanom, mi pa bomo
sodelovali kot dobavitelji su-
rovin. Dobavljamo betone, na-
sipne materiale in tampone.
Kot kooperanti pa smo sodelo-
vali pri največjih mostovih
Bandera in Goli vrh. Če hočeš
sodelovati pri teh projektih, je
treba izpolnjevati kar zahtev-
ne pogoje, zlasti finančne. Na
začetku smo imeli nekaj težav
pri pridobivanju garancij, to
smo zdaj uredili s Hmezad
banko. Res je, da smo od iz-
gradnje cest pričakovali še kaj
več, ampak DARS se odloča po
svoje. Kljub temu imamo dela
dovolj, lani smo v konici zapo-
slovali že preko 100 gradbenih
kooperantov in upam, da bo
tako tudi letos. Med večja le-
tošnja dela sodita še nadvoz
Laško ter gradnja opomih zi-
dov v Radečah.
Vi torej menite, da je Ingrad
preživel najhujšo krizo?
Mislim, da je najhuje za na-
mi in da smo opredelili stvari.
Dmžbe delajo tekoče, brez
starih obremenitev, koncem
pa je s prisilno poravnavo do-
segel dogovor z upniki, tako
da je možno normalno poslo-
vanje.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Dravlniskl dom poziva k vpisu
In vplačilu delnic
Družbeno podjetje Dravinjski dom, trgovina in sto-
ritve d.o.o. Slovenske Konjice je na podlagi odobritve
Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo objavilo
program lastninskega preoblikovanja.
Program predvideva 10-odstotni prenos delnic na
Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 10-
odstotni prenos delnic na odškodninski sklad, 20-
odstotni prenos delnic na Sklad Republike Slovenije
za razvoj, za interno razdelitev bodo namenili 20
odstotkov, za notranji odkup pa 40 odstotkov razpisa-
nih delnic. Vsi upravičenci, to so vsi zaposleni, bivši
zaposleni in upokojenci podjetja, lahko od 7. januarja
dalje vpišejo delnice v zameno za lastniške certifikate.
Če v roku 30 dni ne bo vpisanih vseh 20 odstotkov
delnic, namenjenih interni razdelitvi, bo z objavo
internega razpisa začel teči nov 30-dnevni rok za vpis
delnic ožjih družinskih članov zaposlenih v podjetju.
Upravičenci bodo hkrati z vpisom in vplačilom del-
nic podpisali tudi soglasje k programu notranjega
odkupa in k delniškemu sporazumu združenja notra-
njih delničarjev. Delnice se vplačujejo z gotovino ozi-
roma morebitnimi presežki lastniških certifikatov iz
interne razdelitve s 50-odstotnim popustom. Vse del-
nice so navadne, imenske, in dajejo poleg pravice do
udeležbe pri dobičku in stečajni masi podjetja tudi
pravico do upravljanja.
IB
Ingradova upravna stavba — nekdanji ponos podjetja — danes služi predvsem za poravnavanje
dolgov do zunanjih upnikov.
ProflGla Dadas prevzela Hermana 1
Celjskega j
Vzajemni sklad Herman Celjski je do lani upravljala]
borzna hiša CEH, zdaj pa ga je v svojo pristojnost prevzela'
ljubljanska družba Proficia Dadas.
Družba za upravljanje investicijskih skladov Proficia
Dadas d.o.o. tako upravlja štiri vzajenme sklade. Razlog za
prevzem Hermana Celjskega pa je v dejstvu, da se CBH ni
odločila za ustanovitev družbe za upravljanje, zato je bilo
treba izbrati drugačno možnost: ali sklad zapreti ali ga
ponuditi drugi družbi. Vrednost vseh vzajemnih skladov, ki
jih družba zdaj upravlja, znaša približno 20 milijonov nem-
ških mark. Proficia Dadas se je odločila tudi za zbiranje
certifikatov oziroma ustanovitev privatizacijskega sklada.
Pooblaščena investicijska drvižba bo razpisala za milijardo
tolarjev kapitala.
m
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- češko podjetje Alex LTD
želi navezati stike s sloven-
skim partnerjem, ki ima po-
slovne stike v državah bivše
Jugoslavije in v južni Evropi.
Ponujajo gradbeni material,
prehrambene artikle in suro-
vine, v skladu s povpraševa-
njem pa tudi ostale artikle. In-
formacije: tel. in fax 0042/
616-24-268.
- Norveško podjetje Scandi-
navian Idekraft ponuja rablje-
ne žage (letna zmogljivost od
20 do 25 tisoč m^) ter rabljeno
opremo za mlekarsko predelo-
valno industrijo. Informacije:
tel. 0047/701-43-835 in fax
0047/701-47-742 (Jan Flem).
- Slovaško podjetje Mykoex
ponuja žico, cement, naftne iz-
delke, rastlinsko olje, maziva,
kmetijske proizvode, sadje, ze-
lenjavo, med, čaj, papirnate
izdelke, industrijske črpalke
in ventile. Hkrati se zanimajo
za uvoz vloženega sadja, zele-
njave, rib in morske hrane.
gob, sadnih sokov, kaše, kon-
centratov, začimb, olivnega
olja, sončničnega olja in se-
men, fižola, rozin, kisa, mar-
melade in kimiine. Informaci-
je: tel. 0042/7-24-48-23 in fax
0042/7-24-20-59 (David
Keats).
- SlovaškopodjetjeEnvitech
ponuja nadzorne sisteme za
okolje, predvsem za onesnaže-
nost zraka (senzorji, postaje,
komponente). Katalog je na
voljo v informacijski pisarni.
Informacije: tel. 0042/831-20-
330 in fax 0042/831-27-293
(Zdenek Grepl).
Povpraševanje:
- NemškopodjetjeCorporate
Design in Textil Und Leder iš-
če v Sloveniji partnerja za ši-
vanje tekstilnih izdelkov in
njihovega materiala. Potrebno
je znanje nemščine. Informaci-
je: tel. 0049/71-46-952-526 in
fax 0049/71-46-91-677 (Miran
Rojko).
- Poljsko podjetje Galtex iš-
če slovenske partnerje za so-
delovanje na področju polje-
delskih izdelkov, tekstila in ži-
vil. Zanimata jih tako uvoz kot
izvoz omenjenega blaga. In-
formacije: tel. 0048/22-101-
265 in fax 0048/22-135-978
(Marzena Markiewicz).
- Italijansko podjetje B.I.C.
Marche išče partnerje za di-
stribucijo in proizvodnjo iz-
delkov s področja molekulame
biologije. Izdelki se uporablja-
jo za diagnozo bolezni, ki jih
povzročajo bakterije ali vimsi.
Katalog je na voljo v Informa-
cijski pisarni. Informacije: tel.
0039/71-660-8-598 in fax
0039/71-660-8-537 (prof. Tul-
ilo Piersantelli).
- Češko podjetje Techpro
povprašuje po slovenskih pro-
izvajalcih koles, športne opre-
me, kozmetike, pisarniške
opreme, avtomobilov ter izvir-
nih slovenskih izdelkov. Infor-
macije: tel. 0042/2-612-153-59
in fax 0042/2-643-0610 (ing.
Pavel Humi).
Novi solastnici
mlelcarne
Mlekarna Celeia je že
dobrega pol leta v lOO-od-
stotni lasti 22 kmetijskih
zadmg, novi lastniki pa
bodo še ta mesec tudi for-
malno prenesli 11 odštet-
kov lastništva na 160 nek-
danjih in sedanjih delav-
cev. Lastniki, ki so odkupi-
li mlekarno od Koržetove-
ga sklada, so se namreč po-
godbeno zavezali, da bodo
delavcem omogočili lastni-
ško soudeležbo. Delavci
bodo s certifikati lastninili
za približno 40 milijonov
tolarjev vrednosti podjetja.
Koržetov sklad so zadruge
izplačale že lani, novi so-
lastnici mlekarne pa bosta
v kratkem postali Zadruž-
na kmetijska dmžba in
Kmečka (hnžba za uprav-
ljanje, oba zunanja lastni-
ka naj bi dobila 14-odstot-
ni lastniški delež.
Tudi Potrošnilc
v javno prodajo
Agencija Republike Slo-
venije je pred kratkim odo-
brila program lastninskega
preoblikovanja tudi celj-
skemu Trgovskemu podjet-
ju Potrošnik. V podjetju se
bodo lastninili tako, da bo-
do 40 odstotkov družbene-
ga kapitala prenesli na
sklade, 20 odstotkov bodo
namenili za intemo razde-
litev delnic, za javno pro-|
dajo pa 40 odstotkov druž-/
benega kapitala. Javav
prodaja delnic se bo začela)
predvidoma februarja.
Scarbo zamenjal
ŠIpad
v nekdanjih prostorih
Šipada na Mariborski cesti
v Celju je poslej odprta tr-
govina s keramiko in ko-
palniško opremo. Trgovino
je odprlo družinsko podjet-
je Scarbo iz Škofij pri Tr-
stu, v njej pa ponujajo ke-
ramične ploščice in kopal-
niško opremo znanih itali-
janskih proizvajalcev. Ku-
pcem je na voljo tudi na-
svet arhitekta, kupljeno
blago pa pripeljejo na dom
in zagotovijo montažo.
Sodelovanje
s podjetji
evropskih regij
Območna gospodarska
zbornica Celje obvešča vse
gospodarstvenike, ki želijo
sodelovati s podjetji evrop-
skih regij, da bo poslovno
srečanje Interprise od 26.
do 28. januarja na sejmišču
v Gorici. Predstavilo se bo
176 podjetij iz tekstilne in
lesno-predelovalne indu-
strije, gradbeništva, turiz-
ma ter informacijske teh-
nologije. Gospodarstvenike
tudi obveščajo, da bo 20. in
21. marca v nemškem
Dortmundu Europartneri-
at, podrobnejše informaci-
je pa so na voljo v Območni
gospodarski zbornici.
..........   . ^ . m
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informadl
dobite pri Centru za Inforin^
cijski sistem Gospodars*
Zbomice Slovenije, telei|^
(061) 150-122 intemo 290, 29'
293 aU direktno 215-631.
__^
Št. 3. -19. ianuar 1995
5
GOSPODARSTVO
Za lažle delo
obrtnikov
Zbornica zasebnega go-
spodarstva Žalec že nekaj
mesecev ponuja obrtnikom
računalniške programe,
narejene posebej za to, da
si olajšajo administrativno
delo.
Lani je zbornica na os-
novi razpisa sklenila dogo-
vor s zasebnim podjetjem
C-Ring, računalniški inže-
niring iz Prebolda. Podjet-
je, ki ga je ustanovil Jože
Klančnik, deluje od leta
1988 in zaposluje 5 ljudi.
Ker na tržišču ni bilo pri-
mernega in cenovno do-
stopnega programa za eno-
stavno knjigovodstvo, so
v tem računalniškem inže-
niringu v sodelovanju
z zbornico ter občinsko
davčno službo razvili dva
programa. Prvi je program
za enostavno knjigovod-
stvo, ki vsebuje knjigo pri-
hodkov in odhodkov, knji-
go prometa ter register os-
novnih sredstev. Drugi
program pa zajema materi-
alno knjigovodstvo za pro-
izvodne dejavnosti. Za
komplet oziroma dve di-
sketi z navodili obrtniki
plačajo 300 mark, lahko pa
se odločijo za en sam pro-
gram. V žalski zbornici za-
sebnega gospodarstva pra-
vijo, da so po njihovih po-
datkih edina zbornica
v Sloveniji, ki je obrtnikom
ponudila takšna uporabna
in tudi cenovno dostopna
programa.
IB
Za avdio in videofile
¥ Stuaiu, novi trgovini v Cellu, boste labko preizkusili, preHen boste kupili
Prejšnji teden je celjska Ko-
vinotehna v Stanetovi ulici
v Celju odprla prvo specializi-
rano trgovino srednjega in viš-
jega kakovostnega razreda
z avdio, video in akustičnim
tehničnim blagom na Celj-
skem. Trgovina je ime Studio
dobila po prostoru, v katerem
bodo potencialni kupci lahko
preizkusili vso avdio in video
opremo, ki jo ponujajo na-
prodaj.
Tako bodo na svoj račim
prišli ljubitelji, pa tudi poklic-
ni avdio- ali videofili. Poleg
televizorjev, videorekorderjev,
walkmanov, zvočnikov, slu-
šalk, antenskih sistemov, av-
toradiev, telefonskih priključ-
kov, videokamer in celo raču-
nalnikov ter pripadajoče opre-
me za vse naštete skupine iz-
delkov si bodo stranke lahko
izbrale tudi lastno konfigura-
cijo, sestavljeno iz posameznih
komponent za glasbeni stolp,
seveda ustreznih kupčevim že-
ljam in potrebam ter najbrž
tudi globini žepa. Nekateri ar-
tikli so dražji za deset, dvajset
ali celo trideset odstotkov,
najde pa se tudi kakšen, ki je
cenejši kot povsod v tujini. Vi-
soke cene so predvsem posle-
dica še vedno obveznega ate-
stiranja vseh aparatov, ki za
delovanje potrebujejo izvor
električne energije. Trgovci
niso skrivali nejevolje, ko so
govorili o tem, da mora imeti
na primer avtoradio Bla-
upunkt poleg vseh atestov, ki
veljajo in zadostujejo standar-
dom po vsem svetu, še poseben
slovenski atest. Zadeva pa je
sila preprosta; država namreč
ščiti nekaj slovenskih proizva-
jalcev, uvozniki pa plačujejo
davek v obliki atestov. Res so
cene vseeno nekoliko višje, kot
če bi stolp ali videorekorder
sami »prešvercali« iz Miinche-
na, vendar pa imajo kupci za-
gotovljen strokoven servis
v Celju, brezplačno dostavo do
10 km ter strokovno svetova-
nje pri izbiri in nakupu. Ker
proizvajalci zaenkrat še ne ti-
skajo propagandnega materi-
ala in tiskovin v slovenskem
jeziku, so se pri Kovinotehni
odločili, da bo kupcem v trgo-
vini Studio na voljo brezpla-
čen katalog oziroma priročnik
s slikami, opisi fvmkcij, teh-
ničnimi značilnostmi in opisi
osnovnih pojmov.
V srednjem kakovostnem
razredu bodo kupci lahko iz-
birali med znamkami, kot so
Gorenje, Toshiba, Goldstar in
še nekaterimi drugimi. Neko-
liko večja izbira se nam tokrat
obeta v višjem kakovostnem
razredu, saj bodo v trgovini
Studio na voljo komponente
znamk, kot so Yamaha, Phi-
lips, Sony, Blaupunkt, Jamo in
še nekaterih drugih. Glede na
to, da se je Kovinotehna odlo-
čila za ozko specializacijo svo-
jih trgovin, bo dobro vedeti tu-
di to, da bo trgovina Tehnika
(nasproti SDK) odslej speci-
alizirana trgovina s svetili. Po-
dobno velja tudi za Glasbeni
center nasproti trgovine Stu-
dio. Tu bo že v kratkem speci-
alizirana trgovina s CD-ji in
ostalimi nosilci zvoka. Ti bodo
ločeni po posameznih zvrsteh,
kakor je to urejeno na zahodu.
V trgovino bodo namestili tudi
nekaj CD playerjev, tako da
boste CD pred nakupom lahko
tudi slišali, v teh dneh pa so se
lotili tudi fimkcionalnega
opremljanja Glasbenega
centra.
Kljub temu, da spekter pro-
dajnih artiklov in znamk še ni
zaključen, bodo audio- in vi-
deofili prav gotovo radi zašli
v to simpatično trgovinico
v Stanetovi. Ce že ne po naku-
pih, pa prav gotovo iz rado-
vednosti.
A. LEDNIK
Foto: SHERPA
NOVO NA BORZI
Nihanja vrednosti delnic
Banka Slovenije ponuja svež-
nje druge izdaje blagajniških za-
pisov vsakih nekaj dri. Na zad-
njih dveh dražbah je bilo na vo-
ljo 3200 lotov blagajniških zapi-
sov z nakupnim bonom, za 1 bla-
gajniki zapis dobite trenutno še
4 nakupne bone. Vsi blagajnišji
zapisi so bili prodani. Izklicne
cene se gibljejo od 98% teoretič-
ne vrednosti na dan denarne po-
ravnave posla in navzgor. Na za-
četku so se te cene gibale tudi
čez 100% teoretične vrednosti.
Na zadnji licitaciji je bila izlici-
tirana povprečna ponderirana
cena 98,8%. Počasi se začenja
tudi trgovanje na sekimdamem
trgu z blagajniškimi zapisi
(BNB2) in nakupnimi boni
(NB2). Cene blagajniških zapi-
sov se gibljejo od 91 do 92%
vrednosti, nakupni boni pa od
4000 do 4500 SIT in zaradi veli-
ke ponudbe padajo. Donosi se
pri cenah 92% od vrednosti gib-
ljejo okoh 22% letno.
Pri trgovanju z obveznicami in
delnicami zasledujemo nihanja
cen nekaj dni navzgor in nato
navzdol. Tudi tekom dneva so
pri določenih delnicah precejš-
nja nihanja, zlasti pri delnici
Dadas. Na borznem trgu Ljub-
ljanske borze je bilo v torek skle-
njenih le za pol milijona DEM
poslov. Med delnicami je še kar
naprej najbolj iskana redna del-
nica družbe Dadas, za katero je
bilo potrebno odšteti le približno
168.000, v ponedeljek 174.000,
v petek pa še 181.000 SIT. Med
bančnimi delnicami je največje
zanimanje za delnico SKB ban-
ke, njihova cena se giblje okoli
37.700 tolarjev. Med obveznica-
'ni je bilo na borznem trgu naj-
yeč poslov sklenjenih z repubU-
sko obveznico prve emisije.
Ker se trenutno ne ve, kako bo
2 obdavčitvijo kapitalskega do-
bička, zato verjetno ni dovolj
»svežega« denarja na trgu, ki bi
cene delnic ponovno dvignil,
vprašanje je tudi, kaj se bo zgo-
"Uo, če bo oziroma ko bo začel
Peljati medbančni dogovor
° najvišjih pasivnih obrestnih
^^rah, ki so ga banke podpisale
sredi decembra in naj bi začel
peljati 1. februarja. Če bo med-
bančni dogovor o najvišjih pa-
sivnih obrestnih merah sprejet,
se varčevalcem in podjetjem
Obetajo nekoliko nižje nagrade
Piše: Darja Orožim
za vloge, kot so jih bUi vajeni
doslej. Za sredstva na vpogled
dogovor določa najvišjo obrest-
no mero 60% revalorizacijske
stopnje za fizične osebe in 30%
revalorizacijske stopnje za prav-
ne osebe. Vezanim vlogam do 30
dni bodo banke lahko pripisale
obrestno mero R + 2% na leto, za
vloge od 1 meseca do 1 leta je
najvišja dovoljena obrestna me-
ra R + 8% na leto in za dolgoroč-
ne vloge R + 10% na leto. Enake
omejitve pasivnih obrestnih mer
veljajo za devizne vloge.
Proficia-Dadas in CEH sporo-
čata, da vrednost enote vza-
jemnega sklada Herman Celj-
ski na dan 18. jan. 1995 znaša
1.131,5425 srr.
Prejšnji teden je bila ustanov-
na skupščina Klirinško-depotne
družbe, ki je ustanovljena kot
delniška družba po postopku si-
multane ustanovitve. Ustanovi-
telji so podpisali statut in vpisali
vse delnice v višini 1.3 milijarde
tolarjev. Ustanovitelji družbe so
borzno-posredniške hiše in ban-
ke, ki imajo dovoljenje za oprav-
ljanje poslov po Zakonu o trgu
vrednostih papirjev. Poleg njih
so delničarji še družbe za uprav-
ljanje investicijskih skladov.
Boliša povezava s svetom
Celjski Telekom Izboljšal gostoto telefonskih priključkov
z vključitvijo rekordnih
6.454 telefonskih priključkov
v letu 1994 je celjski Telekom
uspel preskočiti za mesto više
na lestvici poslovnih enot Te-
lekoma Slovenije po številu te-
lefonskih priključkov na 100
prebivalcev. Lani je bilo na-
mreč na Celjskem dograjenih
ali zamenjanih 28 telefonskih
central, skupne zmogljivosti
pa so povečane za dobrih 22
odstotkov.
Sklop 13 central v prvem
polletju so zaključili z enim
največjih projektov, to je bila
vključitev nove, tretje rajon-
ske centrale Lava Celje z več
kot 4 tisoč priključki. Obenem
so se vrstile priprave za mon-
tažo in vključevanje novih ob-
jektov: razširitev rajonske
centrale I Center, na šentjur-
skem območju je z izgradnjo
nove centrale v Dramljah s 480
priključki novi digitalni PCM
sistem omogočil vključitev več
kot sto novih naročnikov. Sle-
dila je nova centrala v Kalob-
ju, prav tako RR sistem, ki po-
vezuje centralo s Šentjurjem
in omogoča dodatnih 112 prik-
ljučkov. Eden največjih pro-
jektov po obsegu in vrednosti
je telefonska centrala v Ločah
z 960 telefonskimi priključki,
optičnim kablom in prenosnim
sistemom ter naročniškim
omrežjem, kar je stalo preko
220 milijonov tolarjev. Med
lanske večje naložbe sodi še
digitalni del vozliščne centrale
Kozje, zamenjani centrali
v Bistrici ob Sotli in Podsredi
ter nova centrala v Bučah.
Ob koncu decembra so se
pripravljali na zaključek iz-
gradnje novega sklopa central:
razširitev vozliščne centrale
Laško, Jurklošter, Šentrupert,
Svetina in razširitev centrale
Dobrna, kar bo vključeno
v promet v začetku leta. Prav
tako so opravljene vse pripra-
ve za centrali Podplat in Pri-
stava, ki bosta po optičnem
kablu in optičnih linijskih si-
stemih do konca prvega trime-
sečja letos priključeni na na-
drejeno centralo Rogaška Sla-
tina. Podpisane so tudi pogod-
be za dobavo nove KATC Šo-
štanj, ki bo zamenjala obstoje-
čo crossbar centralo s tisoč
priključki, in za zgraditev pa-
ralelne telefonske centrale
k obstoječi VATC Velenje.
Vrednost teh pogodb presega
250 milijonov tolarjev, del
priključkov je tako imenova-
nih ISDN (Digitalno omrežje
za integrirane storitve), ki
omogoča prenos govora, slike
ali podatkov.
BRANKA BIZJAK
Ljudska banka z Italijani
šestim Italijanskim bankam Je avstrijski UeJnlčar UuUske
banke a.a. Celje prodal 15-odstotnl delež
Pred kratkim se je večinski
avstrijski delničar v celjski
Ljudski banki odločil, da bo
manjši delež prodal italijan-
skim bankam iz skupine Ban-
ca di Popolare. Doslej so imeli
Avstrijci v tej celjski banki 95-
odstotni delež, medtem ko je
bil preostali del v lasti sloven-
skih delničarjev.
Pogodba z Italijani je bila
podpisana že oktobra lani, de-
cembra pa so v Ljudski banki
dobili dovoljenje Banke Slove-
nije in opravili prodajo delnic.
S to pogodbo je družba Oster-
reichische Volksbanken pro-
dala IS-odstotni delež Ljud-
ske banke iz Celja, katere jam-
stveni kapital je ob koncu leta
1994 znašal 2,2 milijarde to-
larjev, šestim bankam iz seve-
rovzhodne Italije. Eden izmed
razlogov za prodajo delnic naj
bi bil v tem, da želi avstrijski
delničar razširiti poslovanje
na Italijo, zaradi česar so od-
prli tudi podnižnico v Kopru.
S to podružnico in povezavo
z italijanskimi bankami naj bi
pomagali italijanskim podjet-
nikom pri vstopu na slovensko
tržišče, obenem pa naj bi tudi
slovenska podjetja imela manj
težav pri najemanju posojil in
opravljanju bančnih storitev
v Italiji. K povezavi s to itali-
jansko skupino bank pa je pri-
spevalo tudi dejstvo, da gre za
podobno bančno skupino, kot
je skupina Ljudskih bank
v Avstriji. IB
Stranke naj
poenotijo stališča
LJUBLJANA, 11. janu-
arja (Delo) - Vlada naj bi
poskusila končati pogaja-
nja o pridruženem članstvu
v Evropski uniji še v prvi
polovici leta, s Hrvaško pa
bo v kratkem pričela nov
krog pogajanj. Razpravlja-
la bo tudi o problemih
v zvezi z nasledstvom nek-
danje SFRJ, stranke pa naj
bi poenotile stališča do teh
treh najpomembnejših zu-
nanjepolitičnih vprašanj.
To je na novinarski konfe-
renci povedal predsednik
vlade dr. Janez Drnovšek.
Kandidatura še ni
dokončna
LJUBLJANA, 11. janu-
arja (Delo) - Kandidatura
Mojce Drčar-Murko za zu-
nanjo ministrico je možna,
ne pa dokončna, je dejal
premier dr. Janez Drnov-
šek. O njeni kandidaturi se
bodo ponovno pogovarjali
po koncu koalicijskih po-
gajanj s krščanskimi demo-
krati.
Posvet
s strankami
LJUBLJANA, 12. janu-
arja (Delo) - O najpomemb-
nejših zunanjepolitičnih
usmeritvah se je premier
Drnovšek začel pogovarjati
s predstavniki Demokrat-
ske stranke in Združene li-
ste socialnih demokratov.
Demokrati se ne strinjajo,
da bi vlada privolila v itali-
janske pogoje za vstop Slo-
venije v Evropsko unijo.
Združena lista pa je podpr-
la vladna prizadevanja za
ureditev odnosov s sosedi.
Prvi vojaški
liellkopter
KRANJ, 15. januarja
(Dnevnik) - Letalci Sloven-
ske vojske so v Kranju slo-
vesno prevzeli prvi večna-
menski helikopter tipa beli
412 EP, ki ga bo mogoče
oborožiti in W smo ga kljub
nasprotovanju nekaterih
držav dobili s pomočjo
ZDA.
Inšpektorji za
okolje In prostor
LJUBLJANA, 15. janu-
arja (Dnevnik) - Z novim
letom smo po večletnih
razpravah dobili Inšpekto-
rat republike Slovenije za
okolje in prostor v okviru
istoimenskega ministrstva.
Gre za dve novi ločeni in-
špekciji in sicer naj bi do-
bili okrog 50 inšpektorjev
za okolje in okrog 120 za
prostor.
Pogajanja se
nadaljujejo
LJUBLJANA, 16. janu-
arja (Dnevnik) - Pogajanja
med LDS in SKD se nada-
ljujejo, pogajalci so imeli
nazadnje pred seboj pisni
dokvunent. Predlog aneksa
naj bi pripravila LDS,
SKD pa je nastopila s po-
budo, po kateri ne bi bila
potrebna sprememba zako-
na o vladi, pač pa bi stran-
ki zamenjali zunanje mini-
strstvo in ministrstvo za
ekonomske odnose. SKD
pa bi ob tem zahtevala še
nekaj mest državnih sekre-
tarjev.
il. 3. -19. fanuar 1995
DOGODKI
6
Kdo bo vladal
v Šentjurju?
Na prvi seji šentjurskega
občinskega sveta so uspeli iz-
voliti svojo predsednico, Tat-
jano Osel (SLS), druga, pone-
deljkova seja, pa je bila v dru-
gi polovici že delovna. Na za-
četku sestanka so brez poseb-
nih zapletov izvolili še preo-
stale funkcionarje.
Za podpredsednika sveta so
izvolili Šentjurčana Florjana
Erjavca (ZLSD), ki ga je pred-
lagala LDS, s podporo SDSS,
za sekretarja pa imenovali Ja-
neza Škubemeta iz Dramelj
(SLS). Pri tem imenovanju so
se tako na levi kot na desni
strani pojavili pravni pomisle-
ki ali glasovalno pravico lahko
obdrži, zato bodo to še preve-
rili. Izvolili so tudi podžupana,
pri čemer so se odločali med
Brankom Gorečanom (LDS) iz
Dramelj ter Otom Pungartni-
kom iz Šentjurja (SDSS).
S tesno večino so odločili da
bo podžupan Oto Pungartnik.
Na koncu so za ves mandat
imenovali še tajnico občine in
sicer Šentjurčanko Brigito Je-
lene.
Na seji, kjer posebnih zaple-
tov ni bilo, se je pojavljalo pre-
cej pravnih nejasnosti ter nez-
nank, ki tičejo lokalno samou-
pravo. V ponedeljek so tudi
sprejeli začasni poslovnik,
imenovali komisijo za pripra-
vo občinskega statuta ter po-
slovnika ter še nekatere druge
V šentjurskem občinskem sve-
tu so se v začetku tedna so-
glasno odločili da bodo znova
sprožili pobudo za spremembo
imena svoje občine. Ta se ime-
nuje Šentjur pri Celju, po no-
vem pa želijo ime Šentjur, saj
menijo da je kraj dovolj znan.
Pred časom so tako spremenili
že ime občinskega središča,
mesta Šentjur.
osnovne akte. Glede sistemi-
zacije delovnih mest v občin-
ski upravi so se odločili, da
mora biti sprejeta do konca
marca, župan pa bi takoj začel
s prizadevanjem da v celoti
ohranijo sekretariat za okolje
in prostor.
BJ
Dohro Jutro, svetniki!
Blokada ¥ velenjskem mestnem svetu škoduje razvoju
mestne občine In ljudem
v velenjskem mestnem sve-
tu, ki sc do zdaj še ni konstitu-
iral, opozicijske stranke po-
mladi pogojujejo sprejem po-
slovnika s svojimi interesi,
predvsem s kadrovskimi zah-
tevami, saj vidijo možnost so-
delovanja pri odločanju le na
ta način. Velenjska Združena
lista, ki jo v 31-članskem
mestnem svetu zastopa sedem
svetnikov, pa je v ponedeljek,
16. januarja, na tiskovni kon-
ferenci predstavila stališča do
blokade dela v mestnem svetu.
Poudarjajo, da opoziciji v no-
benem primeru ne pripada
več, kot je njena realna moč.
Mestni svet se je decembra
dvakj-at neuspešno sestal.
V tretje naj bi poskusili 17.
januarja, vendar tudi iz te mo-
ke ni bilo kniha. Klub svetni-
kov socialne, krščanske in
ljudske demokracije je namreč
posredoval tajniku občinske
volilne komisije in listam izvo-
ljenih svetnikov sporazimi
o konstituiranju občinskega
sveta in drugih občinskih or-
ganov; oblikovali so tri, kot
ugotavljajo, enakovredne
predloge, ki opredeljujejo, ka-
tera mesta bi želeli imeti. A do.
zdaj se svetniki niso mogli us-
kladiti.
Kljub nekonstituiranju
mestnega sveta je velenjska
občinska uprava pričela delo-
vati brez večjih zastojev, saj je
župan Srečko Meh, obenem
tudi predsednik območne or-
ganizacije ZLSD Velenje,
odredil začasne ukrepe, po-
trebne za življenje občine.
Vendar posledice lahko kljub
temu nastopijo, a zanje, je po-
udaril Meh na tiskovni konfe-
renci, ne more prevzeti odgo-
vornosti. Delo je onemogočeno
na primer pri prometu z ne-
premičninami, sprejemanju
prostorskih aktov, odprti sta
tudi vprašanji organiziranja
raznih skladov in geodetske
uprave... Sicer pa, kot je dejal
Jože Zupančič, član predsed-
stva ZLSD, takšno obnašanje
svetnikov škoduje celotni lo-
kalni skupnosti kot tudi vsebi-
ni lokalne samouprave.
Predstavniki velenjske
Združene liste so menili, da so
svoje poglede na kadrovska
vprašanja opoziciji že večkrat
dovolj jasno predstavili. Bojan
Kontič, sekretar stranke, je
poudaril, da so jim zagotovili,
da jih pri odločanju ne bodo
izrinili. »Vendar pričakuje-
mo,« je povedal Kontič, »da se
fvmkcije in pristojnosti razde-
lijo v skladu z doseženimi vo-
lilnimi rezultati.« V nasprot-
nem primeru, verjamejo
v ZLSD, bi se zgodil nenava-
den fenomen: kako izgubiti na
volitvah in v občini doseči
oblast...
KL
Nov lastnik Donata
v ponedeljek je prišlo do
predaje hotela Donat v Roga-
ški Slatini (ki je dolgo uradno
veljal za najboljši hotel v ce-
lotni bivši državi) novemu
lastniku. To je borznoposred-
niška družba Dadas, ki ga je
kupila od SKB banke. O vsoti
še ni nič znanega.
SKB banka naj bi bila poleg
Petrola in Banke Celje tretji
največji upnik Zdravilišča.
V SKB banki so hotel Donat
pred dvema letoma kupih od
Zdra\aUšča za nekaj nad 10
miUjonov DEM, v zamenjavo
za holdingove dolgove. Ta na-
mreč ni imel dovolj denarja za
vzdrževanje hotelov, zato ga je
prodal. Pred dnevi pa naj bi
hotel Donat prešel v last Da-
dasa, ki ga je uradno prevzel
v ponedeljek, v Rogaški Sla-
tini.
Kot smo uspeli izvedeti, je
v ponedeljek prišlo tudi do po-
govora predstavnikov Zdravi-
lišča s štirimi največjimi upni-
ki, prisoten pa je bil tudi mini-
ster za gospodarske dejavno-
sti, dr. Maks Tajnikar. Tema
pogovora je bila o Rogaški
Slatini danes in jutri. Na po-
govoru za zaprtimi vrati naj bi
se pogovarjaU o saniranju pre-
teklih dolgov ter oživitvi na-
ložbene dejavnosti v zdraviliš-
ču. V zdraviliškem vodstvu
kljub težavam verjamejo v pri-
hodnost in to zaradi 360-letne
tradicije zdravilišča, novood-
krite termalne vode ter načr-
tov za izgradnjo bazenskega
kompleksa in možnosti za po-
sodobitev dotrajanih hotelov.
V treh lani prodanih zdravi-
liških hotelih naj bi z obnovo
končali do konca letošnjega
leta. Gre za hotel Vila Golf,
bivši Beograd, ki je v lasti
SKB banke, hotel Trst v lasti
mesnin Žerak ter hotel Ljub-
ljana, v lasti nekega maribor-
skega zasebnega podjetja.
V ZdraviUšču pravijo da so
naprodaj še nekateri drugi ob-
jekti, pod pogojem da jih ku-
pec obnovi v 15. mesecih.
Ko smo se v torek pogovar-
jali z direktorjem Zdravilišča,
Florjanom Zorinom, je ocenil,
da je tudi Dadas, ki je kupil
hotel Donat, s tem dokazal da
ima zdravilišče prihodnost.
»Naš cilj je ohraniti produk-
tivna delovna mesta, z obnovo
pa pridobiti še nova,« je dejal.
Zadovoljni so tudi zaradi viso-
kega »izvoza«, saj je blizu 60
odstotkov gostov iz tujine.
»Država sicer še ni prispevala
denarja, minister Tajnikar pa
s svojo strokovno ter moralno
avtoriteto podpira nadaljnji
razvoj Rogaške,« je še dejal.
BJ
Zelena luč za
Novakov most
Občani šentjurske občine, ki
živijo v bližini Novakovega
mlina v Vrbnem ter v delu
Hruševca, imajo veliko težav
zaradi podrtega mostu. Njiho-
va zveza z svetom je otežena že
več mesecev, zato venomer
opozarjajo na potrebo po no-
vogradnji.
Potem ko se je most podrl,
so v občini naročili projekt no-
vega, opravili pilotiranje mo-
stu, do nadaljnje gradnje pa še
ni prišlo. Na javnem natečaju
so sicer najboljšega ponudni-
ka, Mostogradnje, že izbrali,
gre pa za 14 milijnov tolarjev
vrechio naložbo. Pretekli po-
nedeljek so se morali o gradnji
mostu odločiti še šentjurski
svetniki. Letošnji občinski
proračun sicer še ni sprejet,
znano pa je da bo občina raz-
polagala z vsaj 573 milijonov
tolarjev vrednim zneskom, pri
čemer niso šteti njeni lastni vi-
ri. Občani v okolici Vrbnega
namreč težko čakajo, saj bi
proračun sprejemali šele čez
dva ali tri mesece, pa tudi
gradnja se lahko podraži.
Župan Malovrh je svetni-
kom omenil interes občine, saj
naj bi pozneje med Hruševcem
ter Vrbnim zgradili stransko
makadamsko ali asfaltno ce-
sto, s tem pa omenjeni šentjur-
ski predel precej približali Ce-
lju. Trije svetniki so na seji
izražali pomisleke zaradi do-
kvmientacije, ki naj bi bila ne-
popolna, tako da so namerava-
U odločitev preložiti za mesec
dni, za prihodnji sestanek ob-
činskega sveta. Ko pa so se od-
ločili za glasovanje, se je izka-
zalo, da se s takojšnjim začet-
kom gradnje mostu strinja ve-
čina svetnikov.
BJ
Cilj je kakovostni turizem
Na področju turistične ponudbe v Zgornji Savinjski In Šaleški
dolini bo treba še marsikaj postoriti
Na pobudo velenjske ob-
močne gospodarske zbomice
so se prejšnji petek v Šoštanju
sestali turistični delavci iz
Zgornje Savinjske in Šaleške
doline, predstavniki turistič-
nih oi^anizacij, župani novih
občin z območja obeh regij ter
nekateri poslanci državnega
zbora, da bi se posvetovali
o možnostih razvoja turizma
in oblikovanju skupnega mar-
ketinškega nastopa. Bili so
enotni, da mora postati turi-
zem v obeh dolinah posel, ki
bo preživljal več ljudi in obe-
nem privabil več tujih gostov,
vendar bo za kaj takega po-
trebno še veliko dela in de-
narja.
Pomemben napredek pa je
že v tem, da turistični delavci
obeh regij razmišljajo o obli-
kovanju celovite turistične po-
nudbe, ki bi gostu ponudila
zanimiv in bogat turistični
proizvod. Stane Bizjak, pred-
stavnik ministrstva za gospo-
darske dejavnosti, je menil, da
morajo v koraku z novo lokal-
no preobrazbo poskrbeti tudi
za usklajen razvoj turistične
ponudbe. V vsaki občini pose-
bej naj bi po svojili močeh mo-
bilizirali sile, ki so v nekem
kraju na voljo, in na ta način
prispevali k pestrejši skupni
ponudbi. »Najpomembnejša
razvojna smernica slovenske-
ga turizma,« je poudaril Biz-
jak, »je kakovostni turizem.
Ljudje želijo doživeti celovit
prostor. Pri tem pa moramo
graditi takšne mehanizme, ki
ne bodo rušili okolja. Turizem
namreč potrebujemo, da bomo
z njim trajno živeli in da bo
odpiral nova delovna mesta.
Za ustrezne strokovne rešitve
pa nam ne manjka vzorov in
podlag.« Poudaril je še, da bo
k organizaciji turizma in pro-
moviranju turistične ponudbe
prispeval tudi zakon o turi-
stični dejavnosti. Predpogoj za
dobro tržno aktivnost pa je se-
veda kakovosten turistični
produkt.
Udeleženci posveta so se
strinjali, da bo brez dobrih in-
formacijskih baz razvoj turiz-
ma precej oviran. Prav zato je
beseda tekla tudi o ustanavlja-
nju turističnih informacijskih
centrov v posameznih krajih,
katerih naloga bi bila učinko-
vito posredovanje informacij
o turistični ponudbi. Enega ta-
kih centrov oblikujejo na pri-
mer v Velenju; njegova vloga
bo v zbiranju informacij, po-
nudbi in prodaji turističnega
proizvoda Šaleške doline.
Srečko Meh, župan mestne ob-
čine Velenje, je poudaril, da
lahko načrtujejo skupen turi-
stični proizvod, saj je tudi
v Šaleški dolini vse več mož-
nosti za razvoj turizma zaradi
čistejšega okolja. Marjan Ašič,
predstavnik Celjske turistične
zveze, je menil, da je ravno
zdaj napočil čas, ko naj bi po-
zabili na nekdanje razprtije in
odpravili slabosti, ki so v pre-
teklosti razdvojevale. Tudi To-
ne Rifelj, župan občine Gomji
Grad, in Mirko Zamemik, žu-
pan občine Luče, sta se prav
tako zavzela za oblikovcinje
celovite turistične ponudbe in
skupnega marketinškega na-
stopa. KL
Dela napredulelo
Do konca letošnjega leta naj bi dokončali gradnjo predora Pletovarje. Trenutno je izkopanih
preko 400 metrov tunela, po besedah vodje gradbišča Janeza Močilnika pa dela napredujejo brez
večjih težav.
Strokovnjaki so se odločili, da bodo najprej izkopali predor Pletovarje, ker je geološko
zahtevnejši. Po sedanjih načrtih naj bi izkop končali do konca marca, takrat pa naj bi začeli
z izkopom predora Golo rebro. Ta je bistveno manj zahteven, rok za dokončanje predora pa je
julij 1996. Razen gradnje novih predorov načrtujejo tudi sanacijo obeh obstoječih predorov,
predvsem obnovo drenažnega sistema, celotne elektro in signalne instalacije. V obdobju dveh let
naj bi bil torej nov pas ceste Hoče-Arja vas dokončno speljan. Preden pa bo cesta dejansko
postala avtocesta oziroma dvopasovnica, nameravajo obnoviti tudi prvi pas pred dvema desetlet-
jema zgrajene štajerske ceste. IB poto: MATEJ NAREKS
Spremenjeni
zakon bolj jasen
LJUBLJANA, 17. janu-
arja (Delo) -Komisija za
lokalno samoupravo je me-
nila, da bi morale biti ne-
mudoma konkretizirane
naloge, ki so po novi zako-
nodaji državne in tiste, ki
bodo ostale v pristojnosti
lokalnih skupnosti. Nujne
so tudi nekatere spremem-
be zakona o lokalii samou-
pravi, da bi bil jasnejši.
Vlada pa naj pripravi stro-
kovni pripomoček, kako
naj se občine lotijo delitve
premoženja, kar mora biti
opravljeno do polletja.
Sodelovanje
s Hrvati
LJUBLJANA, 17. janu-
arja (Večer) - O gospodar-
skem sodelovanju sta se
pogovarjali delegaciji go-
spodarskih odborov hrva-
škega sabora in slovenske-
ga parlamenta in ob tem
izrazili upanje, da bo reše-
vanje gospodarskih vpra-
šanj spodbudilo reševanje
tudi drugih meddržavnih
težav. Pogovor se je vrtel
okrog znanih vprašanj, od
nuklearke do ribištva, pri
tem pa sta obe strani izra-
zili nezadovoljstvo, ker se
odnosi slabšajo.
Ne po lastni
presoji
LJUBLJANA, 16. janu-
arja (Delo) - Uvajanje lo-
kalne samouprave in nove-
ga sistema državne uprave
ne poteka brez zapletov in
težav, zato se je s tem uk-
varjala tudi vlada na zad-
nji seji. Zavrnila je zamisli
o moratoriju na uvajanje
novega sistema državne
uprave, saj mora ta delova-
ti nemoteno, da pravice dr-
žavljanov ne bodo kratene.
Vlada je občine opozorila,
naj si ne jemljejo pristojno-
sti po lastni presoji in inte-
resih. Sicer pa naj bi se
v občinah posvetih spreje-
mu statutov, proračunov in
delitvi premoženja.
Popusti pri ZZZS
LJUBLJANA, 16. janu-
arja (Delo) - Pi-edstavniki
Zavoda za zdravstveno za-
varovanje so pojasnili ne-
katere letošnje novosti. Lo-
čili so prostovoljno zavaro-
vanje za doplačila v obvez-
nem zavarovanju od drugih
prostovoljnih zavarovanj
in razširili ponudbo dodat-
nih prostovoljnih zavaro-
vanj. Za pospešitev prodaje
teh zavarovanj so predvi-
deU še dodatne popuste.
Plače
v gospodarstvu
LJUBLJANA, 16. janu-
arja (Delo) - Ožja delovna
skupina delodajalcev in
sindikatov je pripravila
predlog navodil o načinu
izračuna izhodiščnih plač
v gospodarstvu za leto
1995. Navodila naj bi ve-
ljala do konca marca, v tem
času pa se bodo dokončno
sporazumeli o tarifnem de-
lu kolektivne pogodbe.
Izhodiščna plača za prvi
tarifni razred za gospodar-
stvo za januar znaša 39.215
tolarjev bruto. V posamez-
nih dejavnostih, kjer že
imajo panožne pogodbe,
bodo izračimah plače na
osnovi decembrskih.
i*. 3. -19. iaiMMV 1995
r
INTERVJU - TEMA TEDNA
Uprava naj bo
servis za ljudi
Damlan Vrečko, vM. načelnika upravne enote Celle, o novi organiziranosti
z novim letom je v prišlo
do precejšnjih sprememb
v razdelitvi pristojnosti med
državo in novimi občinami.
Po zakonu o upravi je na-
mreč država prevzela pri-
bližno 70 odstotkov nalog, ki
so jih prej opravljale občine.
V okviru nekdanjih občin je
nastalo 58 upravnih enot, ki
bodo izvajale državne funk-
cije na posameznih območ-
jih. Celjsko upravno enoto,
ki bo delala tudi za novi ob-
čini Štore in Vojnik, vodi di-
plomirani pravnik Damjan
Vrečko, ki je bil prej sekretar
sekretariata za urejanje pro-
stora in varstvo okolja in
podpredsednik občinskega
izvršnega sveta.
Z imenovanjem republiške
vlade na predlog ministrstva
za notranje zadeve je postal
v. d. načelnika upravne eno-
te. V pogovoru je povedal,
kako vidi novo organizira-
nost in kakšne so pri tem za-
četne težave.
»Gre za veliko spremem-
bo, saj je prišlo do delitve na
lokalno tn državno upravo.
Država je prevzela vse
upravne naloge na področ-
jih, za katera so ustanovlje-
na posamezna ministrstva.
Že v ustavi leta 1991 je zapi-
sano, da upravne naloge iz-
vršuje neposredno ministr-
stvo, zato pomeni zakonoda-
ja iz konca lanskega leta le
konkretizacijo tega. Uprava
se torej izvaja neposredno
prek ministrstev, prek
upravnih organov in organi-
zacij v okviru ministrstev
(uradi, inšpektorati, agencije
in direkcije), tretji najbolj
razširjeni način je upravna
enota, četrta oblika pa je
preko javnih pooblastil, če
država prenese zadeve iz
svoje pristojnosti na lokalno
skupnost.
Na upravno enoto Celje
sta tako v celoti prešla se-
kretariata za notranje zade-
ve in za družbenoekonomski
razvoj in deloma sekretariat
za urejanje prostora in var-
stvo okolja, v okviru tega pa
službe za urbanizem, grad-
nje, denacionalizacijo in
premoženjsko pravne zadeve
v zvezi z nepremičninami.
V občini pa ostaja služba za
komunalno gospodarstvo in
del sekretariata za občo
upravo, prav tako tudi Za-
vod za planiranje in izgrad-
njo ter družbene dejavnosti
in občinska straža. Inšpekci-
je v to upravno enoto ne so-
dijo, saj so direktno pod
ustreznimi ministrstvi, prav
tako obramba in geodetska
služba. To pa seveda ne po-
meni, da ne bomo sodelovali.
Službe, ki so prešle pod
državo, so organizirane v ok-
viru notranjih organizacij-
skih upravnih enot, te pa bo-
do imele svoje vodje, ki jih
bo imenovala vlada na pred-
log pristojnih ministrstev.
Država je prevzela tudi vso
dokumentarno gradivo in
vse nedokončane zadeve, ta-
ko da točno vemo, s čim za-
čenjamo.«
V zvezi s temi sprememba-
mi ljudje pričakujejo pred-
vsem racionalizacijo uprave.
Kakšna so pri tem predvide-
vanja?
Upravna enota je prevzela
vse strokovne upravne de-
lavce, kar je pomenilo 70 de-
lavcev od skupno 240. O do-
končnem številu uslužben-
cev v občini in v okviru
upravne enote pa bomo lah-
ko govorili šele, ko bo do-
končno konstituirana občin-
ska uprava in sprejet pravil-
nik o organizaciji na nivoju
upravne enote, ki ga sprejme
načelnik na predlog pristoj-
nih ministrstev. Racionali-
zacija bi morala biti ena bi-
stvenih značilnosti sistem-
ske spremembe, treba pa je
vedeti, da bosta dve novi ob-
čini prinesli nekatere nove
zahteve po izvajanju nalog.
Govoriti o presežkih je zato
v tem trenutku nemogoče,
v treh, štirih mesecih pa bo-
do zadeve bolj jasne.
Kaj je novost prinesla lju-
dem, Id se na upravno enoto
obračajo s prošnjami za ra-
zlične dokumente, dovolje-
nja in potrdila?
Upravna enota naj bi omo-
gočila predvsem učinkovito
in racionalno izvajanje
apravnih zadev za območje
občine Celje ter novi občini
Vojnik in Store. Za občane
se z novo organiziranostjo ni
nič spremenilo, potrudili
smo se, da ljudje spremembe
ne bi čutili in da bi lahko
svoje zadeve urejali nemote-
no. Nekaj težav je bilo 3. ja-
nuarja do 12. ure, ko še ni
bilo novih žigov, kasneje pri-
pomb nisem slišal. Osebno si
prizadevam, da bi sistem dr-
žavne uprave postal še bolj
učinkovit, da bi se zadeve iz-
vajale pravočasno in v rokih,
v skladu z zakonitostjo. Dr-
žavna uprava naj bi postala
predvsem servis za ljudi, saj
dela zaradi ljudi in ne obrat-
no. Predvsem pa je treba
učinkovitost graditi na tes-
nem sodelovanju z lokalno
skupnostjo, saj se zadeve iz-
vajajo pod okriljem države,
vendar še vedno za ljudi na
tem prostoru.
Takšno tesno sodelovanje
bo v novih razmerah, ko ob-
čine nimajo več pravega
vpogleda in vpliva na države
zadeve, še pomembnejše.
Prav gotovo, dodatno pa
bo to sodelovanje omogočil
zakonsko predvideni sosvet,
posvetovalno telo načelnika,
ki ga bodo imenovali vsi trije
občinski sveti.
Komentarji zadnje dni go-
vorijo o tem, da pristojnosti
med državo in občino niso
dovolj ločene in da gre v tem
trenutku  predvsem  za  to,
kdo si bo prvi vzel več pri-
stojnosti. Se strinjate s tem?
S tem se ne morem strinja- j
ti, saj obstoječa zakonodaja j
dokaj natančno določa, kaj j
preide v okvir državnih na-
log, kaj pa ostaja v občinah.
Res pa je, da so mnogi ugoto-
vili, da je preveč stvari pre-
šlo v državno pristojnost in
v tem je jabolko spora. Žu-
pani so bili na primer šoki-
rani, ko so ugotovili, kaj vse
sodi pod državo, zato je sli-
šati zahteve, da bi na primer
gradbena in lokacijska do-
voljenja izdajale občine, ki
imajo v svoji pristojnosti tu-
di prostorsko urejanje. Mož-
no je, da bo pri tem prišlo še
do kakšnih sprememb. Drugi
problem pa je zakon o lokal-
ni samoupravi in nedoreče-
nih pristojnostih med sve-
tom in županom ter občin-
skimi odbori in to sproža
največ težav.
Vse službe upravne enote
so ostale v istih prostorih
v Narodnem domu. Ali se
obeta kakšna selitev?
Od 1. januarja smo najem-
niki v Narodnem domu. Za-
kon pravi, da so občine dolž-
ne prepustiti vsem državnim
službam v uporabo vse pro-
store in sredstva, ki so jih
uporabljale pred tem. Drža-
va zagotavlja sorazmeren del
stroškov za uporabo teh pro-
storov in sredstev, kar se bo
uredilo z najemnimi pogod-
bami, saj ne gre le za prosto-
re, pač pa tudi za račimalni-
ško in pisarniško opremo,
avtomobile... V Celju to že
urejamo, se pa še dogovarja-
mo, da bi bile državne službe
tudi lokacijsko povezane
v okviru sedanje stavbe. Za-
enkrat smo naročili ustrezne
table, ki bodo označevale,
kje so prostori uprave enote
in kje mestne občine, da se
bodo ljudje lažje znašli.
TATJANA CVIRN
Foto: SHERPA
Damjan Vrečko.
Spomladi poplava delnic zdravilišč
rifUf zdravilišča se bodo kmalu lastninila - ¥ načrtu nove naložbe za še več domačih In tuilh gostov
Po decembrski okrogli mizi o lastninjenju
so vsa slovenska naravna zdravilišča že pre-
dala Agenciji za privatizacijo podjetij svoje
programe lastninjenja. Zato lahko spomladi
pričakujemo javno prodajo delnic mnogih
zdravilišč, čeprav bo lastninjenje potekalo
dokaj različno, pač glede na status posa-
meznega zdravilišča.
Atomske Toplice, na primer, se bodo last-
ninile v okviru Slovenskih železnic, zdravi-
lišča Radenci, Rogaška in Čatež v okviru
sistemov, v katere sodijo, kako bo v Zdravi-
lišču Laško, ki se je edino preoblikovalo po
zakonu o javnih zavodih, pa za sedaj še ne
vedo. Vsekakor pa so v zdraviliščih prepri-
čani, da bo zanimanje za nakup delnic pre-
cejšnje, saj gre za kapitalsko intenzivna po-
djetja, ki so se, tako vsaj kažejo podatki za
lani, že izkopala iz kriznega obdobja.
Po besedah sekretarja Skupnosti sloven-
skih naravnih zdravilišč mag. Rudija Rum-
baka je leto 1994 končalo z izgubo le eno
zdravilišče, medtem ko so leto prej bila
v rdečih številkah štiri, izguba pa je znašala
54 milijonov tolarjev. Pri tem pa je treba
povedati, da so zdravilišča v letu 1993 v pri-
naerjavi s kriznim letom 1992 zmanjšala iz-
gube za kar 90 odstotkov.
Da gre v naravnih zdraviliščih res na bo-
lje, pričajo tudi številne lanske naložbe in
napovedane nove, ki bodo še bolj zaokrožile
ponudbo, za katero mnogi gosti iz tujine že
^edaj pravijo, da je vrhunska. Tako zdravi-
lišča niso več usmerjena le v čisti zdravstve-
Jii turizem, ampak ponujajo vse več rekre-
acijskih, športnih in drugih storitev. Na po-
hodu je kopališki turizem. Lani so začeli
Čatežu s pokrito termalno riviero, ki je
^ila zelo dobro obiskana, letos se bodo po-
dobne naložbe, vendar v manjšem obsegu,
lotili tudi v Radencih. Svoje zmogljivosti so
? apartmajskimi naselji lani občutno pove-
dali v Ptujskih Toplicah in Termah Zreče,
'^arsikje pa so za višjo kakovost obnovili že
obstoječe. Tako so lani v celoti obnovili ho-
^6le v Atomskih Toplicah, v Moravcih, v Ra-
dencih, Portorožu, za letos pa obnovo hote-
lov napovedujejo tudi v Strunjanu, Medij-
skih Toplicah in Čatežu. V Atomskih Topli-
cah bodo zgradili še sobe s sto ležišči visoke
kategorije, letos pa bodo z veliko naložbo
začeli tudi v Laškem, kjer bodo na levem
bregu Savinje zgradili plavalne bazene, če
bo zadosti denarja pa še hotel. Po mnenju
Rudija Rumbaka pa je letos realno pričako-
vati tudi začetek obnove zdravilišča v Rim-
skih Toplicah.
V hotelih in avtokampih slovenskih narav-
nih zdravilišč so lani zabeležili 2,1 milijon
nočitev, kar je za 8 odstotkov več kot leta
1990. Kampi v zdraviliščih postajajo iz leta
v leto bolje obiskani, saj je gostov celo več
kot pa v obmorskih in gorskih krajih. Raz-
merje med gosti hotelov in kampov je bilo
leta 1990 83:17, lani pa že 76:24.
Vendar v slovenskih naravnih zdraviliš-
čih, kot meni mag. Rumbak, ni vse tako
rožnato, da bi lahko opravičevali številne
naložbe. Res je, da je bilo lani v primerjavi
z letom 1993 za četrtino več gostov, vendar
je treba številke primerjati z letom 1990.
Primerjava namreč pokaže, da je bilo glede
na rezultate tega leta, lani tujcev manj kar
za petino, več je bilo le avstrijskih gostov.
Kljub 25 odstotni rasti v zadnjih dveh letih
je Nemcev še vedno za 6 odstotkov manj,
Italijanov pa kar za dobro petino. Po številu
nočitev so bili lani na četrtem mestu nekoč
pomembni gosti iz sosednje Hrvaške, ven-
dar je njihov izpad v primerjavi z letom
1990 kar 70 odstoten. Zdravilišča bodo mo-
rala tako storiti vse, da obdržijo avstrijske
goste in povečati propagando na nemškem
in italijanskem trgu. V preteklih letih se je
občutno povečalo število domačih gostov,
saj so bila zdravilišča počitniški cilj naših
dopustnikov. Slovencem je vse bolj všeč tu-
di kopališki turizem, saj je obiskanost ter-
malnih bazenov iz leta v leto večja.
Čeprav se je v zadnjih letih struktura go-
stov zelo spremenila, se zdravilišča nikakor
ne mislijo odreči gostom, ki prihajajo na
zdravljenje. Lani so imeli pacienti okrog
300 tisoč nočitev, kar je zelo pomemben
V sodelovanju z ministrstvom za znanost
pripravljajo zdravilišča tako imenovano bi-
oklimatsko karto Slovenije. Projekt so z ra-
ziskavo Idime v celotni Sloveniji začeli lani,
ko bo predvidoma čez eno leto končan, pa
ga bodo lahko uporabljali v celotnem turiz-
mu. Karta naj bi zdraviliščem pomagala
predvsem pri uporabi klime v teapevtskih
postopkih, saj ima doslej verificirano klimo
le zdravilišče Radenci.
delež v skupnem številu. Zato bodo v neka-
terih zdraviliščih, na primer v Atomskih
Toplicah in Termah Ptuj, letos namenili de-
nar tudi za naložbe v zdravstveno dejav-
nost. Zdravilišča bodo vsekakor še naprej
račiinala na paciente, saj jim prav ti ohra-
njajo imidž zdravstva, vendar pa jim pri
tem država ne pomaga ravno najbolj. 1.
januarja je namreč v Sloveniji začel veljati
nov pravilnik o pravicah iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja, ki dokaj ome-
juje pravice pacientov pri zdravljenju
v zdraviliščih. Zdraviliško zdravljenje bo
odslej omejeno na 14 dni z možnostjo po-
daljšanja na tri tedne, v zdravilišče bo mo-
goče iti le vsaki dve leti, standard namesti-
tve se bo moral znižati, zdravniki v zdravi-
liščih ne smejo več napisati receptov itd.
Rudi Rumbak pravi, da bodo nova pravila
naredila zdraviliščem veliko škode. Skup-
nost ves čas spremlja pripravo novega pra-
vilnika in je nanj imela tudi veliko pripomb,
ki pa jih država ni hotela upoštevati.
JANJA INTIHAR
V Obsotelju precej turistov
V obeh obsoteljskih zdra-
viliščih, v Atomskih Topli-
cah in Rogaški Slatini, so
z zasedenostjo hotelskih
zmogljivosti razmeroma za-
dovoljni.
Hotel v Atomskih Topli-
cah je trenutno zaseden 85
odstotno, kar je nekoliko
manj kot sicer, pri tem pa
gostijo približno tretjino tu-
jih gostov. Med njimi so
v glavnem Italijani ter Av-
strijci, počasi pa se vračajo
tudi Hrvati. Apartmaji
v Atomski vasi so zasedeni
približno 70 odstotno. Alek-
sander Renier ocenjuje, da je
letošnja pr\'a polovica janu-
arja boljša od lanske. Tudi
za vnaprej kaže dobro, saj so
se do maja napovedale šte-
vilne avstrijske skupine. Na-
daljujejo dela v gradnji ho-
telskega prizidka. Trenutno
se pripravljajo tudi na grad-
njo novega odprtega bazena
razgibanih oblik, ki bo v po-
daljšku Term, v smeri proti
Atomski vasi. Gradnjo bi za-
čeli februarja, končali pa do
poletne sezone.
Pozanimali smo se tudi
v Zdravilišču Rogaška Slati-
na, kjer so z zasedenostjo ho-
telov razmeroma zadovoljni.
Za prvo polovico januarja
ugotavljajo podobno kot za
lani v istem času, največ pa
pričakujejo od bližnjih po-
čitnic ter od aprila, za čas ko
imajo za nekatere hotele že
v celoti potrjene rezervacije.
Trenutno je najbolj, približ-
no 85 odstotno, zaseden ho-
tel Donat, Sava 80 odstotno.
Zdraviliški dom 70 ter hote-
la Zagreb in Park po 50 od-
stotno. V hotelih Rogaške
Slatine je trenutno približno
polovica tujih gostov. V tem
času prevladujejo Avstrijci
in to pred Italijani, na tret-
jem mestu so Nemci, opažajo
pa tudi več švicarskih go-
stov. V Zdravilišču Rogaška
Slatina načrtujejo za letos
približno 55 odstotkov tujih
nočitev, podobno kot za lani.
BRANE JERANKO
it.3.-19.|aiMiar199S
TEMA TEDNA
8
Dobro pripravljena smučišča
Na bližnjih smučiščih smo
povprašali, kakšne so tam raz-
mere za smučarje, kaj ponuja-
jo, in za kakšno ceno.
Lahko bi rekli, da so smu-
čišča res dobra pripravljena,
čeprav ne bi škodovalo, če bi
zapadlo še kaj snega. Sicer pa
skoraj na vseh smučiščih lah-
ko naravni sneg nadomestijo
z umetnim. Največji problem
na smučiščih je zagotovo po-
manjkanje discipline smučar-
jev, ki so pogosto zelo neodgo-
vorni.
Rogla
Težav s snegom ni, saj ga
imajo 80 centimetrov. Kljub
temu, da je naravnega snega
dovolj, delajo zaloge umetnega
snega, ker so za to trenutno
zelo ugodne vremenske razme-
re. Imajo sedem topov za izde-
lovanje umetnega snega, ki je
obstojnejši od naravnega.Na
razpolago imajo pet strojev za
teptanje snega. Za varnost na
smučišču skrbi od šest do de-
set reševalcev, odvisno od raz-
mer na smučišču. Vsi so z ra-
dijskimi zvezami povezani
z zdravnikom in medicinsko
sestro. Na razpolago imajo tu-
di specializirano reševalno vo-
zilo, reševalci pa imajo oprav-
ljene posebne tečaje. Dosti
opreme imajo že na samem
smučišču. Proge urejajo zju-
iraj ali zvečer, včasih tudi
dvakrat dnevno. Trenutno
)bratuje vseh 14 žičnic, od 9.
do 16. ure. Njihova kapaciteta
ie 13 tisoč smučarjev v eni uri.
Cene smučarskih vozovnic:
dopoldanske, ki veljajo od 9.
.{o 13. ure stane za odrasle
1200 SIT, za otroke 900. Po-
poldanska karta velja od 12.
do 16. ure in stane za odrasle
1500 SIT, za otroke 1000. Cena
celodnevne karte je 2100 SIT
za odrasle, 1500 za otroke in
1700 za upokojence. Skupine
nad trideset smučarjev imajo
poseben popust. Študentje pa
so cenejše karte lahko kupili
pri Študentski organizaciji.
Petdnevna karta za odrasle
stane 8 tisoč SIT, za otroke
5600, medtem ko je sedemd-
nevna za odrasle 11 tisoč, za
otroke pa 8 tisoč SIT.
Ob vikendih smuča dnevno
na Rogli tudi do 4 tisoč smu-
čarjev. Čakalna doba na žični-
ci nikoli ni daljša od deset ali
petnajst minut. Ob delavnikih
čakanja ni. Organizirano ima-
jo šolo smučanja, ki traja pet
dni. Trenutno je v šolo, ki traja
dve uri dnevno, vključenih sto
smučarjev. Cena šole je 7600
SIT za odrasle in 6 tisoč za
otroke, nižje cene pa so za tiste
starše, ki dajo v šolo dva ali tri
otroke. Usposobljenih imajo
deset učiteljev smučanja. Mož-
ne so tudi individualne ure
z učitelji. Med tednom se na
Rogli vrstijo športni dnevi, za-
to je na smučišču kar precej
otrok. Vsi navdušeni športniki
imajo na voljo športno dvora-
no, kjer so tenis igrišča, poleg
tega lahko igrajo odbojko ali
košarko, squash, v posebni
dvoram so mize za namizni te-
nis. Imajo seveda bazen, sa-
imo, trim kabinet in še kaj bi
se našlo. Urejene imajo teka-
ške proge na 3, 5 in 15 kilome-
trov. Lahko si izposodite tudi
vso smučarsko opremo.
Na voljo imajo 1500 ležišč,
od tega je polovica v njihovi
lasti, ostalo je last podjetij in
zasebnikov. Ob vikendih je vse
zasedeno in tudi sicer je zase-
denost polna. Lahko bi celo
rekli, da zasedenost presega
sto odstotkov, saj so zasedena
tudi dodatna ležišča. Dvakrat
tedensko prire^jajo klasični
ples za goste, diskoteka pa je
odprta vsak dan. Za kosilo je
potrebno odšteti 960 SIT.
Poleti so razširili parkirišče,
tako da je zdaj na voljo pri-
bližno 1800 parkirnih mest.
Organiziran imajo vrtec za
otroke, ki je odprt vsak dan od
9. do 13. ure. Letos imajo na
Rogli tudi mini casino. Poleg
tega imajo igralne avtomate in
biljard. Kdor pa želi na pano-
ramski ogled pokrajine, lahko
rezervira helikopter. V načrtu
imajo še posodobitev smučar-
skih naprav.
Golte
Na smučišču je do 40 centi-
metrov snega, obratuje sedem
žičnic. Njihova kapaciteta je
11 tisoč smučarjev na uro.
Proge niso vse odprte, snega je
malo, saj so to strma smučišča.
Žičnice obratujejo od 9. do 16.
lare. Imajo sicer top za izdelo-
vanje umetnega snega, žal pa
nimajo zadosti vode, tako da
ne morejo narediti toliko sne-
ga, kot bi ga potrebovali.
S tremi stroji za teptanje sne-
ga urejajo smučišče. Za var-
nost skrbijo patrole in dežurni
zdravnik, ob vikendih in praz-
nikih pa gorska reševalna
služba. Smučarjev je seveda
zaradi razmer zdaj bolj malo.
Tekaške proge so urejene, naj-
daljša je dolga 24 kilometrov.
Nudijo izposojo tekaške opre-
me, prav tako pa tudi opreme
za alpsko in turno smučanje.
Cene smučarskih vozovnic:
Cena dnevne karte za odrasle
je 2 tisoč SIT, za otroke 1400.
Dopoldanska za odrasle je
1200 SIT, za otroke pa tisoč.
Popoldanska za odrasle je
1400 SIT, za otroke pa tisoč.
Deset odstotni popusti so do-
ločeni na dnevne karte in teh
je kar precej. Popusti so za
člane smučarske zveze Slove-
nije, za teritorialno obrambo,
za policiste, za lastnike kartic
Welcome to Slovenija, za člane
kluba Dnevnik, za študente,
lahko pa se dobi tudi družin-
ska karta, ki je prav tako ce-
nejša. Za upokojenke nad 55
let in upokojence nad 60 let
veljajo iste cene kot za otroke.
Paket petdnevnih kart stane
8400 SIT za odrasle in 6300 za
otroke. Za sedemdnevno karto
pa je potrebno odraslim odšte-
ti 11.200 SIT, otrokom pa
8400. Dopoldanska karta velja
od 9. do 13. ure, medtem ko
popoldanska od 12. do 16. ure.
Gondola začne voziti ob 8. uri,
preneha pa ob 18. uri. Dnevno
je ob lepih vikendih približno
od 1500 do 2 tisoč smučarjev.
Trenutno je ta številka zelo
majhna, saj smuča le kakšnih
500 ali 700 smučarjev.
Za smučarsko šolo skrbi
dvanajst stalnih učiteljev. Te-
čaj je petdnevni, dve uri na
dan. Zanj je treba odšteti 55
nemških mark. Na voljo so tu-
di individualne ure z učite-
ljem. Za 4 tisoč tolarjev pa si
lahko privoščite polet z jadral-
nim padalom. Na Golteh imajo
sauno, trim kabinet, igralnico
z video igrami in avtomati,
discoteko. Veliko otrok pride
tja v šolo v naravi. Hotel je za
vso sezono razprodan, prav ta-
ko tudi Mozirska koča. Kosilo
stane 750 tolarjev. Skupno
imajo 220 ležišč. Parkirni pro-
stori za 500 avtomobilov so
urejeni.
Kope
Na smučišču je do 40 centi-
metrov naravnega snega.
Obratujejo štiri žičnice, od 9.
do 16. ure, njihova kapaciteta
je skoraj pet tisoč smučarjev
v uri. Imajo dva stroja za tep-
tanje snega, delajo tudi pono-
či. Proga je dobro pripravlje-
na. Za varnost na smučišču
skrbita dva žičničarja in dva
reševalca. Na največji progi je
dnevno tudi 700 smučarjev.
Zanimanje za šolo smučanja je
veliko. Dvanajst umi tečaj
stane 48 nemških mark, poleg
tega je potrebno plačati še
smučarsko karto. V začetnem
tečaju pa smučarske karte ni
treba plačati. Urejeno imajo
sedem kilometrov dolgo teka-
ško progo. Lahko si izposodite
tekaško ah alpsko opremo za
smučanje.
Cene smučarskih vozovnic:
Dnevna vozovnica za odrasle
je 1700 SIT, za otroke 1300,
poldnevna za odrasle je 1300,
za otroke pa tisoč tolarjev.
Lahko pa kupite tudi nočno
karto, ki stane za odrasle in
otroke 1300 SIT, z njo pa se
lahko smučate od 17. do 19.
ure. Popustov ni.
Na razpolago imajo 600 le-
žišč, zasedenost je hotelu je
maksimalna, prav tako tudi
v bungalovih. Cena kosila je
900 tolarjev. Veliko otrok pre-
življa na Kopah šolo v naravi.
Uboje
Dva topova delata umeten
sneg. Naravnega in umetnega
snega je skupaj do 15 centime-
trov. Delata dve vlečnici, dolgi
350 metrov. Vrstijo se športni
dnevi in šola v naravi. Imajo
stroj za teptanje snega, za var-
nost na smučišču pa skrbita
dežurni reševalec in vodja
smučišča. Organiziran imajo
petdnevni smučarski tečaj.
Naslednji bo med šolskimi po-
čitnicami. Cena tečaja bo med
13 in 14 tisoč tolarji, če občina
ne bo prispevala denarja vsaj
za prevoz. Tečaj traja od 8. do
16. ure. Žičnice obratujejo
med tednom od 14.30. do 19.
ure, saj je smučišče že 25 let
osvetljeno. Ob vikendih, praz-
nikih in počitnicah pa od 9. do
19. ure. Cez vikend je na smu-
čišču dnevno povprečno 200
smučarjev.
Cene smučarskih vozovnic:
Cene so poleg celodnevne kar-
te določene tudi na števdlo vo-
ženj. Deset voženj stane 500
SIT, dvajset voženj pa 800. Ce-
na dnevne vozovnice je tisoč
tolarjev. Za šole in organizira-
ne skupine so dodatni popusti.
Karte so prenosljive, kar po-
meni, da lahko kdaj drugič od-
pelješ vožnje, če v enem dnevu
nisi vseh. Večkrat ljudje ne
verjamejo, kako ugodne raz-
mere za smuko so v Libojah,
pravijo organizatorji. Lakoto
lahko smučarji potešijo
v okrepčevalnici.
Celjska koča
Smuka je še ugodna, imajo
od 20 do 30 centimetrov snega,
deluje ena žičnica. Za varno
smuko skrbi dežurni reševa-
lec. Ob vikendih je kar precej
smučarjev, od 250 do 300.
Imajo tudi stroj za teptanje
snega. V načrtu imajo nakup 1
dveh topov za umetni sneg, i
eno žičnico ter ureditev teka-
ških prog.
Cene smučarskih vozovnic:
Dopoldanska karta stane za
odrasle 600 SIT, za otroke pa
400, popoldanska pa za odra-
sle 500 SIT, za otroke pa 300.
Skupine imajo popust. Žičnice
obratujejo ob delavnikih od
12. do 16. ure, ob vikendih pa
od 10. do 16. ure. Najmanj se-
dem mora biti prijavljenih za
smučarski tečaj, ki obsega
dvajset ur in stane 3500 tolar-
jev. Koča, kjer lahko naročite
jedi po naročilu, je odprta
vsak dan od 8. do 22. ure, za ,
kosilo pa morate odšteti 700
tolarjev.
DAMJANA SEME
Foto: EDI MASNEC
ALPETOUR - BANDAG, p.o.
Kidričeva 8, 64220 Škofja Loka
Obrat v Celju,
Mariborska c. 86, Celje
razpisuje prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA NA TERENU.
Pogoji:
- V. stopnja ustrezne smeri (tehniška izobrazba)
- starost do 30 let
- zaželene izkušnje na tem področju.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 me-
secev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na
naslov: Alpetour - Bandag, Mariborska 86, Celje, ali
na gornji naslov.
it. 3. -19. ionvor 1999
9
TEMA TEDNA
Zimske vodne radosti
Rimska kopališča na širšem celjskem območju: urnik, cene, ugodnosti...
Na širšem celjskem območju
lahko preganjamo zimski dolgčas
v devetih različnih zimskih kopa-
liščih, vse od celjskega in velenj-
skega bazena do najrazličnejših
toplic in kopanja na smučarski
Bogli. V večini zimskih kopališč se
ponašajo z ugodjem termalne,
zdravilne vode. Spodnještajersko
območje s svojimi številnimi ter-'
malnimi bazeni v državi prednja-
či, zato se vse bolj govori o ne-
kakšni »slovenski termalni rivi-
eri«. Za vas smo se pozanimali
o vsem najnujnejšem, kar je treba
i vedeti, preden se odločite za ko-
panje ...
CELJE-GOLOVEC (tel. 433-
456): Kopališče je odprto vsak dan
od 14. do 20. ure, dopoldnevi pa so
namenjeni organiziranim skupi-
nam. Temperatura vode znaša od
27 do 28 stopinj. Vstopnica za
odraslega kopalca stane 400 SIT,
za otroke (od 7. do 15. leta staro-
sti), dijake in študente pa 270.
Komplet desetih vstopnic stane
3500 SIT.
DOBRNA (tel. 778-110): V ter-
malnem kopališču na Dobrni se
lahko kopate vsak dan med 10. in
20. uro, ob petkih in sobotah do
22. ure, vsak tretji ponedeljek pa
ostanejo vrata kopališča zaprta.
Povprečna temperatura vode zna-
ša od 33 do 34 stopinj.
Vstopnica za odrasle stane med
tednom 480 SIT, ob sobotah, ne-
deljah in praznikih pa 600 SIT.
Otroci do 10. leta starosti imajo
pravico do vstopnic po polovični
ceni. Pri nakupu kompleta desetih
vstopnic nudijo 10-odstotni po-
pust, kar velja tudi za skupine.
ATOMSKE TOPLICE (tel. 829-
000): hotelski bazen je odprt vsak
dan od 6. do 18. ure, povprečna
temperatura termalne vode pa je
od 36 do 37 stopinj. Vstopnica za
odraslega stane 400 SIT, za otroka
(od 5. do 12. leta) ter za člana
skupine nad 25 kopalcev pa 350
SIT.
Razkošne Terme so odprte vsak
dan od 9. do 20. ure. Temperatura
vode je od 30 do 36 stopinj, odvis-
no od bazena. Ob delavniMh stane
celodnevna vstopnica za odrasle-
ga 800 SIT, za otroke (od 5. do 12.
leta) 450, skupine imajo popust
(odrasli odštejejo za vstopnico 600
SIT, otroci 400 SIT). Med tednom
stane popoldanska vstopnica (za
kopanje po 17. uri) za odraslega
600 SIT, za otroka pa 350.
Ob sobotah, nedeljah in prazni-
kih veljajo višje cene: 900 SIT za
odrasle in 600 SIT za otroke, za
skupine pa 700 oziroma 400 SIT.
Popoldanska »vikend« vstopnica
stane odraslega kopalca 700 SIT,
otroka pa 400 SIT.
Med ugodnostmi ponujajo kom-
plet desetih celodnevnih vstopnic
za odrasle (ki veljajo leto dni) po
7400 SIT (za otroke 4200), kom-
plet popoldanskih vstopnic pa
stane odraslega 5200 SIT (za otro-
ka 3000).
LAŠKO (tel. 731-312): Termal-
no kopališče v Laškem je odprto
vsak dan od 9.30 do 19. ure. Laš-
čani opozorjajo, da so edini, ki
dne\mo menjajo vodo, njena pov-
prečna temperatura pa je 33 sto-
pinj.
Vstopnica za odraslega stane ob
delavnikih 500 SIT, za otroke (od
3. do 14. leta) pa 400. Višje cene so
ob nedeljah Ln praznikih, ko stane
vstopnica za odrasle 600 ter za
otroke 450 SIT.
Med ugodnostmi ponujajo Laš-
čani poseben popust pri nakupu
desetih vstopnic (veljajo pol leta).
Upokojencem priznajo 25 odstot-
kov nižjo ceno, ostalim pa 10 od-
stotkov. S popustom dobijo vstop-
nice tudi skupine odraslih ali
otrok, ponujajo pa tudi družinska
kosila s kopanjem, kar stane posa-
meznega družinskega člana 950
SIT.
TERME ZREČE (tel. 762-451):
Zimsko kopališče v Zrečah je od-
prto vsak dan od 9. do 20. ure.
V notranjem bazenu ima voda po-
navadi 32 stopinj Celzija, v tera-
pevtskem 36, v zunanjem pa 26
stopinj.
Ob delavnikih stane vstopnica
za odraslega 500, za otroka (od 2.
do 14. leta) ter za upokojenca pa
350 SIT. Tudi v Zrečah so vstopni-
ce ob sobotah, nedeljah ter praz-
nikih nekoliko dražje: za odrasle-
ga kopalca 700 SIT, za otroke in
upokojence pa 500.
Za odrasle ponujajo komplet
tridesetih vstopnic po 400 SIT (za
otroke in upokojence po 300 SIT).
ROGLA (tel. 754-322): Bazen je
odprt vsak dan od 9. do 20. ure.
Povprečna temperatura vode zna-
ša približno 28 stopinj. Vstopnica
za odraslega velja 350 SIT, za
otroka (od 1. do 12. leta) pa 200
SIT. Skupinam omogočijo popust.
TERME TOPOLŠICA (tel. 892-
120): Termalno kopališče v Topol-
šici je odprto ob delavnikih od 6.
do 21. ure, ob nedeljah in prazni-
kih pa ga odprejo ob 10. uri. Tem-
peratura termalne vode je od 32
do 33 stopinj.
V Topolšici so cene vstopnic ta-
ko ob delavnikih kot za konec ted-
na in ob praznikih enake. Za
odraslega stanejo 500 SIT, za
otroka (od 3. do 10. leta) 250, za
dijake ter študente pa 350 SIT.
Prenosljivi komplet 25 vstopnic,
ki veljajo pol leta, stane 11.800
SIT.
ROGAŠKA SLATINA (tel. 811-
30-00): Zimsko kopališče, ki ga
polnijo s termalno vodo, je odprto
vsak dan od 10. do 20. ure. Pov-
prečna temperatura termalne vo-
de je 32 stopinj. Vstopnice so po
isti ceni ves teden - za odrasle po
400, za otroke (od 5. do 10. leta) pa
po 300 SIT.
VELENJE (tel. 853-907): Ve-
lenjsko mestno kopališče je odprto
ob delavnikih od 10. do 22. ure, ob
sobotah od 15. do 22. ure, ob nede-
ljah ter praznikih pa ostane zapr-
to. Povprečna temperatura vode je
28 stopinj.
Tudi v Velenju so vstopnice ves
teden po isti ceni: za odrasle po
300 SIT, za otroke (od 7. do 14.
leta) pa 200. Kot ugodnost ponu-
jajo komplet desetih vstopnic, kar
stane za odraslega 2700, za otroka
pa 1800 SIT.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
som mocESi     cmimfii somsči
v CELJU v LETIH 1945 -1951
Razprava se je začela 23. 5. 1947 ob 8. uri zjutraj. Priso-
stvovalo ji je »veliko število poslušalcev, med katerimi so
bili večinoma člani KP.« Zaradi uspešne obrambe obtože-
nih, zlasti še Janka Puflerja, je obstojala nevarnost, da ne
bo potekala po predvidenem scenariju, zato je stopil
v akcijo major Čerin. V odmoru, po končanem dopoldan-
skem delu razprave, je dal predsedniku sodnega senata
Viktorju Lesjaku in zastopnici javnega tožilca Sonji Zdešar
navodila, kako voditi razpravo naprej, da bo dosežen
zastavljeni cilj, to je obsodba Janka Puflerja in soobtožen-
cev. Podobna navodila jima je dal tudi Janez Petje, kapetan
SDV, ki je prav tako prisostoval razpravi. Kot ugotavlja
Čerin v svojem poročilu, je bila zastopnica javnega tožilca
za njune pripombe »zelo dovzetna in zadovoljna, da ji je pri
tem pomagal.« Popoldanski potek razprave je Cerin ocenil
zelo ugodno: »V popoldanski razpravi, ki se je nadaljevala
z zaslišanjem Puflerja, se je stanje precej popravilo in je
kazal sodnik Lesjak precejšnjo aktivnost in razgibanost ter
je obtoženega Pviflerja zelo dobro zabijal in mu dokazoval
krivico. Zastopnik javnega tožilca mu je pri tem pridno
pomagal in je bila v tem pogledu dosežena zelo dobra
koordinacija tako, kot sem si jo zamislil.«
Med razpravo je svojo vlogo odigrala tudi publika. Ko sta
zagovornika obtoženih dr. Goričan in dr. Pintar skušala
z dokazi zmanjšati krivdo obtoženih, je publika zelo ostro
'^agirala, zaradi česar »sta bila zelo previdna in nista upala
preveč nadaljevati in sta le v kratkih besedah spregovorila
^ glavnem to, kar po zakonu morata.«
Razprava je bila končana ob polsedmi uri zjutraj nasled-
njega dne, to je 24. 5. 1947, ko je sodni senat obtožencem
^rekel omenjene kazni.
Janko Pufler je sicer uspel, da je Vrhovno sodišče LRS
fodbo celjskega okrožnega sodišča razveljavilo, vendar je
nato kot obtoženec vključen v t.i. Diehl-Oswaldov dac-
^auski proces, ki je bil v dneh med 20. in 26. 4. 1948
^ Ljubljani. Tudi v tem procesu je bil obtožen istih kaznivih
^ejanj kot na procesu pred celjskim okrožnim sodiščem, le
je vojaško javno tožilstvo obtožnico zoper njega še razši-
f^o- Med drugim ga je obtožilo, da je že leta 1941, ko je bil
^terniran v taborišču Dachau, postal gestapovski agent.
*^ot bivši gestapovski agent bi naj »po osvoboditvi v maju
obnovil zvezo z agentom tuje obveščevalne službe in
Pj^šim funkcionarjem gestapa v Leipzigu Goesslitzerjem
od njega sprejel 5000 dinarjev za izvršitev diverzije
i steklarni Hrastnik...«. Vojaško sodišče, pred katerim je
bU ta sodni proces, je Janka Puflerja skupaj z desetimi
drugimi soobtoženci obsodilo na smrt z ustrelitvijo, ki je
bila tudi izvršena.
Sodni procesi proti duhovnikom In
redovnikom
Povojne sodne procese proti duhovnikom in redovnikom,
ne le na Celjskem ampak v Sloveniji sploh, je treba obrav-
navati z vidika odnosov, ki so takrat obstojali med državo
in cerkvijo. Ti odnosi so bili v prvih povojnih letih še zlasti
zaostreni, saj je oblast imela katoliško cerkev in njeno
duhovščino ne le za svojega glavnega ideološkega nasprot-
nika, ampak tudi za glavno oporo »reakcije«.
Oblast proti Cerkvi ni izvajala samo ideološkega boja,
ampak tudi represijo, pri čemer je uporabila tudi sodišča.
Ta represija je bila huda zlasti na območju ljubljanske
škofije, kjer je bilo v povojnem obdobju obsojenih 266
duhovnikov in redovnikov. Ivan Maček-Matija je decembra
1945 takole napovedal obračim oblasti z diihovščino: »Mi
bomo v bližnji bodočnosti zaprli nekoliko farjev, kajti
imamo dovolj podatkov, da bodo lahko obsojeni.«
Izvajanje represije nad duhovščino in redovniki je bilo ,
v obravnavanem obdobju značilno tudi za Štajersko,^
čeprav tamkajšnji duhovščini ni bilo mogoče očitati nika- \
kršne medvojne kolaboracije z okupatorjem. Tudi na Celj- J
skem je Partija od vsega začetka duhovščini posvetila-J
veliko pozornost in budno spremljala njeno delovanje, i
Sekretar Okrajnega komiteja KPS Celje-mesto Jakob \
Draksler je 31. 12. 1945 na sestanku sekretarjev partijskih '
celic poudaril, da je treba imeti točno kontrolo nad delova-
njem celjske duhovščine in razložil, kako si zamišlja izvaja-
nje te kontrole: »Treba je organizirati dobre obveščevalce,
ki bodo zahajali v cerkev in bodo poročali o tem, kaj
duhovniki pridigajo in kakšen je odnos ljudstva do duhov-
nikov. V zadnjem času so se duhovniki potuhnili in ravno to
nas ne sme uspavati, moramo biti še pozomejši kot doslej.«
Tudi do profesorjev in učiteljev Draksler ni bil prizanesljiv,
saj jih je označil, da so »reakcionarji« in se zavzel, da se tudi
njih nadzoruje. »Od otrok bomo lako vse izvedeli,« je med
drugim poudaril Draksler, »kaj jim učitelji in profesorji
v šoli pripovedujejo.«
Iz gradiva Mestnega komiteja KPS Celje in Okrajnega
komiteja KPS Celje-okolica je razvidno, da skoraj ni bilo
sestanka kakšnega njimega organa, ne da bi na njem obrav-
navali tudi vprašanje delovanja duhovščine in sprejemali
sklepe o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti zoper njo.
Duhovščino so zlasti dolžili hujskanja kmetov proti vstopa-
nju v kmetijske obdelovalne zadruge in izpolnjevanju
obvezne oddaje. Tudi za eventuelno slabo udeležbo na voli-
tvah je Partija običajno dolžila duhovščino. Ob vohtvah je
Partija vodila natančno evidenco, kateri duhovniki so se
volitev udeležili in kateri ne. V zvezi s tem je treba pove-
dati, da to ni bilo značilno samo za prva povojna leta,
ampak še celo za osemdeseta leta. To dokazuje okrožnica
Koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samou-
pravno družbo in verskimi skupnostmi pri Republiški kon-
ferenci SZDL z dne 19. 4.1982 z oznako »strogo zaupno«, ki
je od predsednikov občinskih konferenc SZDL zahtevala,^
da posredujejo podatke o tem, koliko duhovnikov je bilo-
izvoljenih v temeljne delegacije, kakšna je bila udeležba^
duhovnikov na volitvah in kakšna je bila njihova predvo-s
lilna aktivnost.
Tako kot se je leta 1948 na Celjskem zaostril odnos
oblasti do večjih kmetov-»kulakov«, tako se je tega leta še
zaostril tudi odnos do Cerkve in duhovščine. Zaostritev teh
odnosov se je najprej pokazala na ideološkem področju, kar
se je kazalo v povečani kampaniji, ki jo je proti duhovščini
začela voditi Partija preko svojih osnovnih organizacij
agitpropa, predvsem pa preko množičnih političnih organi-
zacij. Kakšna je bila vsebina te kampanije, nam naaomo
pokaže kratek citat iz referata, ki je bil podan na okrajni
partijski konferenci Celje-okolica 21. 10. 1948 pod naslo-
vom »Delo duhovščine-razkrinkavanje«: »Tovariši, mislim
si, da ni nobenega med nami, ki bi se ne zavedal, da je
duhovščina rakrana pa naj si bo katerem koli polju
napredne družbene preobrazbe. Mi vidimo vse to delovanje
župnikov in kaplanov tarnamo, da nas ovirajo, radi bi jih
onemogočili. Vse to pa je brezpomembno ako ne pristopimo
k aktivnemu razkrinkavanju duhovščine — njihove zločinske
vloge za kar so se oni rodili, živeli in živijo še danes...«
Seveda tudi na Celjskem oblast oziroma Partija proti
duhovščini ni izvajala samo ideološkega boja, ampak je
uporabila tudi represijo, ki se je najbolj očitno kazala zlasti
v sodnih procesih. Vsi večji in pomembnejši sodni procesi
proti duhovnikom na Celjskem so bili seveda pred okrož-
nim sodiščem v Celju, medtem ko so bili pred celjskim
okrajnim sodiščem manjši oziroma manj pomembni
tovrstni sodni procesi.
Pred celjskim okrajnim sodiščem je bilo v letih 1946-1949
šest sodnih procesov, v katerih je bilo obsojenih skupaj pet
duhovnikov in dva redovnika. To so bili: Franc Krajnc,
duhovnik v Braslovčah; Pavel Vesenjak, duhovnik na
Teharju; Jože Fidler, lazarist samostana Kongregacija
misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega v Celju; dr. Peter
Kovačič, celjski opat; Julij Vajdi, upokojeni župnik iz
Zagreba; Franc Savec-Bonaventura, duhovnik kapucin iz
Celja in Štefan Kušar, duhovnik iz Črešnjic pri Slovenskih
Konjicah.
Šl. 3. -19. ianuar 199S
KULTURA
10
Častitljiv pevslfi jubilej
100-leinlca Celjskega pevskega društva
Malo je takih jubilejev.
Celjsko pevsko društvo
s svojo stoletnico opozarja
tudi na bogato glasbeno de-
diščino, ki jo premore Celje
in na nepretrgano povezavo
v njenem razvoju, kljub bur-
nim in nemalokrat vsakrš-
nim muzam nenaklonjenim
časom.
Celjsko pevsko društvo, ki
je bilo ustanovljeno 20. janu-
arja leta 1895 in je v njem do
leta 1911 delovala tudi igral-
ska družina, je kot zbor do-
segel svoj prvi večji uspeh
leta 1903, ko je bil njegov
zborovodja in pozneje eden
največjih slovenskih sklada-
teljev Anton Lajovic. Njego-
vo mesto je nato prevzel dr.
Anton Schwab, skladatelj in
zdravnik.
Prva svetovna vojna je
prekinila delo zbora, zatem
pa je leta 1918 prevzel krmi-
lo tedaj mladi skladatelj Ci-
ril Pregelj. Največje uspehe
je zbor dosegel med obema
vojnama v tridesetih letih,
ko sta zbor vodila predsed-
nik dr. Konrad Fink in diri-
gent Josip Šegula.
Po drugi svetovni vojni je
obnovljeno CPD ponovno
pričelo delovati spomladi le-
ta 1946 pod vodstvom prof.
Egona Kimeja. Leta 1947 se
je zbor tudi pod političnimi
pritiski vključil v novousta-
novljeno sindikalno društvo
France Prešeren. Zbor je de-
loval pod vodstvom Jurčeta
Vrežeta. Zbor je gostoval po
vsej Jugoslaviji in leta 1956
proslavil svojo 60-letnico.
Od tedaj do danes so zbor
vodili trije dirigenti, in sicer
Boris Ferlinc, Jože Kores in
sedanji dirigent Edvard
Goršič, ki je vodstvo prevzel
leta 1961.
V tem času je zbor dosegel
svoje najpomembnejše uspe-
he: vsakoletnim rednim ce-
lovečernim koncertom so
sledila tekmovanja v Italiji
leta 1969, leta 1981 v Mon-
treuxu v Švici, 1984 v Porde-
noneju, leta 1986 v Toursu
v Franciji, leto zatem v bol-
garski Vami, leta 1989
v Zellhausnu v Nemčiji in
istega leta spet v Toursu. Tu-
di doma je žel lepe uspehe,
saj sodi v sam vrh slovenske-
ga zborovskega petja. Gosto-
val je v Italiji, Nemčiji, Bol-
gariji, Romimiji, Geški,
Madžarski, Norveški in na
Hrvaškem. Od leta 1992 de-
luje v samostojni slovenski
državi ponovno kot Celjsko
pevsko društvo. V tem letu je
zbor gostoval tudi v Vatika-
nu, kjer je s slovensko pe-
smijo pozdravil papeža Ja-
neza Pavla II.
Mešani pevski zbor CPD
Celje danes vključuje 60
pevk in pevcev. Prof. Edvar-
du Goršiču, ki zbor vodi že
več kot tri desetletja, poma-
gajo kot korepetitorji Ton-
ček Mirnik, Alenka in Ma-
tevž Goršič. Pred leti je
z zborom deloval tudi diri-
gent dr. Gyorgy Mihalka iz
Madžarske. Upravni odbor
zbora vodi Bogo Krpan,
predsednik zbora pa je Jan-
ko Poklic.
Svoj jubilej so skrbno na-
črtovali. V sredo, 25. januar-
ja bo ob pol petih popoldne
slavnostni občni zbor v Na-
rodnem domu v Celju, ob 18.
uri pa bo v prostorih Muzeja
novejše zgodovine v Celju
predstavitev knjižne izdaje
društvene kronike, ki jo je
napisal Edvard Goršič in
promocija CD plošče ter od-
prtje razstave o delu CPD
s krajšim kulturnim pro-
gramom.
V četrtek bo občinska re-
vija pevskih zborov ob 17. in
19. uri v Narodnem, domu,
v petek, 27. januarja pa bo
slavnostni koncert MPZ
Celjskega pevskega društva.
Slavnostna govornika bosta
minister za kulturo Sergij
Pelhan in župan mestne ob-
čine Celje Jože Zimšek. Pev-
ci vabijo na vse prireditve
vse zborovske prijatelje!
DRAGO MEDVED
III. Novačanova
gledališka srečanja
Na odru kulturnega doma
v Trnovljah v Celju je bila
v petek, 13. januarja prva
gledališka predstava v okvi-
ru letošnjega programa No-
vačanovih gledaliških sre-
čanj, ki jih že tretje leto or-
ganizirata Zveza kulturnih
organizacij Celje ter amater-
ski gledališki ansambel Kul-
turno umetniškega društva
Zarja Tmovlje Celje v spo-
min na znanega dramatika,
pesnika, pisatelja in politika
Antona Novačana, ki je bil
po rodu domačin, točneje iz
Zadobrove pri Škofji vasi,
kjer se je rodil 9. julija 1887.
Anton Novačan je najprej
študiral pravo v Pragi, kjer
je diplomiral 1915. leta, kas-
neje je bil celo v diplomatski
službi nekdanje Kraljevine
Jugoslavije, 37. leta poslanec
v takratnem parlamentu,
umrl pa je 22. marca 1951
v Posadosu v Argentini, ka-
mor je emigriral po vojni.
Sedaj je pokopan v domači
slovenski zemlji na vojni-
škem pokopališču.
Novačanovo najbolj znano
dramsko delo je brez dvoma
Herman Celjski, čeprav je
napisal   še   vrsto   drugih.
V njegov spomin potekajo
sedaj na odru tmoveljske
Zarje Novačanova gledali-
ška srečanja.
Kot prva je nastopila go-
stujoča gledališka skupina iz
Ljutomera, s katero Tmo-
veljčani že vrsto let uspešno
sodelujejo, pozna pa jo tudi
že dobršen del celjske gleda-
liške publike. To pot so
predstavili dramo iz življe-
nja beračev Dva bregova,
slovenskega avtorja Antona
Leskovca. To precej zahtev-
no in nmožično uprizoritev
je na oder režijsko postavil
dolgoletni ljutomerski gle-
dališki režiser Stane Kralj.
Njihova predstava v Celju je
zaživela v sproščenem gleda-
liškem vzdušju, z veliko me-
ro gledališke ustvarjalnosti,
odrske discipline in smisla
za sporočilnost predstave.
Program letošnjih Nova^
čanovih gledaliških srečanj
se bo nadaljeval v februarju,
oziroma marcu, v goste pa
nameravajo povabiti gleda-
lišče iz Jesenic, Šmartnega
ob Paki, Šentprimoža na av-
strijskem Koroškem in mor-
da še koga.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Predanost naravi
Od prejšnjega petka so
v galeriji Mozaik na ogled
slikarska dela Darinke Pa-
vletič Lorenčak.
Akademska slikarka sodi
med ene najstarejših pred-
stavnic likovnikov na Celj-
skem, saj je pred kratkim
praznovala svojo častitljivo
sedemdeseto letnico rojstva.
Od srede petdesetih je njeno
ustvarjalnost mogoče slediti
kontinuirano na večih samo-
stojnih in skupinskih razsta-
vah, prijela pa je tudi nagra-
de in priznanja na področju
slikarstva in mladinske ilu-
stracije.
Razstava v Mozaiku pred-
stavlja večje število oljnih
slik in nekaj akvarelov, ki jih
je Darinka Pavletič Loren-
čakova ustvarila v obdobju
zadnjih dveh let in prikazu-
jejo njeno predano podoživ-
Ijanje naravnega okolja. Med
njenimi motivi prevladujejo
krajine, z izbranimi mirnimi
in v tišino zavitimi predeli,
kjer le težko najdemo sledi
človekove prisotnosti. Ven-
dar pa slikarka popolnoma
le ne izključi civilizacijskih
značilnosti in v slike vključi
tudi kakšen objekt, ki pa je
ob veličini narave le majhen
tn skoraj nepomemben do-
datek. Poleg prevladujočih
krajinskih pejsažev se v nje-
nem slikarskem raziskova-
nju pojavljajo tudi tihožitja
s cvetjem, in obe kategoriji
prikazujeta avtoričin zvesti
naslon na tradicionalno upo-
dabljanje teh motivov s prvi-
nami realizma. Slike, pa naj
gre za olja ali akvarele so
izdelane v pretehtanih tn
uravnoteženih kompozici-
jah, medtem ko barvno le-
stvico slikarka pogosto pri-
lagodi trenutnim razpolo-
ženjskim vtisom, zato pone-
kod slike zažari j o v polni
sončni svetlobi, spet drugje
pa so zadržane in nekoliko
hladnejše. Te komponente
dajejo slikam nekakšno po-
sebno dinamiko, ki pa se zo-
pet razlikuje glede na tehni-
ko slikanja in pri oljih je
opazna večja stabilnost po-
teze, pri akvarelu pa se te
razlivajo v mehkobno in pro-
sojno površino, kar v celoti
izžareva zrelo in izkušeno
poznavanje likovne estetike
z izrazito poetično naravna-
nostjo.
BORIS GORUPIČ
Razstava o gradovih Štajerslce
v knjižnici Ginmazije Center Celje so v torek odprli
razstavo z naslovom Gradovi Štajerske — neme priče
preteklosti in sanje prihodnosti. Ob tej priložnosti so
povabili dr. Ivana Stoparja, najuglednejšega sloven-
skega kastelologa, da je slikovito orisal pomen in sta-
nje grajske dediščine na Slovenskem. Razstavo tvorijo
makete gradov, tudi tistih, ki jih danes ni več, zato je
njihova tovrstna predstavitev zelo dragocena. Raz-
stava bo služila tudi kot odličen izobraževalni pripo-
moček.
D. M.
Sova in 500 umetnin
v zadnjih dneh prejšnjega
leta so pri Cankarjevi založbi
predstavili dve svoji novosti,
ki jima je skupno predvsem,
da gre za obsežni in kompleks-
no sestavljeni deli.
Po vrsti bolj ali manj dopol-
njenih izdajah Leksikona
Cankarjeve založbe, p>opular-
no imenovanega Sova, smo se-
daj dobili celovito in temeljito
posodobljenega. V abecedno
razporejenih geslih je v njem
mogoče najti takorekoč vse od
A do Ž, bodisi da gre za znane
osebnosti, kraje, dežele, pojme
z različnih področij, od kultu-
re do tehnike, zgodovinske do-
godke itd. Leksikon, ki se je
v svojem jedru zgledoval po
nemškem Der Volksbrockha-
us, je vendarle mogoče pred-
vsem pripisati obsežni skupini
domačih strokovnjakov, ki so
temeljito podali zgoščene iz-
vlečke za določena področja in
naredili edini tovrsten priroč-
nik, ki ga imamo pri nas. Nova
izdaja vsebuje ključne novosti
zadnjih let, teh je bilo pred-
vsem na politično zgodovin-
skem področju mnogo, seveda
pa so zajeta tudi dognanja
drugih ved. Na 1.216 straneh
je razvrščenih 55.000 gesel, ki
jih dopolnjuje 5.500 črno belih
ter 950 barvnih ilustracij in 19
zemljevidov, prav tako
v barvah.
Zelo razkošna in bogato
opremljena knjiga večjega for-
mata Vrhunci likovne lametno-
sti je predvsem namenjena lju-
biteljem upodabljajočih umet-
nosti. V njej je prav tako po
abecednem vrstnem redu
zbramh petsto likovnikov, ki
so živeli v času od 13. stoletja
do današnjih dni, vsak pa je
predstavljen z eno barvno re-
produkcijo svojega dela. Ker
gre za prevedeno knjigo, v njej
ni naših avtorjev, pač pa so
zbrana največja svetovna ime-
na, reprodukcijam pa so doda-
na besedila z najbistvenejšimi
podatki o eksponatih in
ustvarjalcih. Za manj poučene
pa je na koncu knjige tudi slo-
var strokovnih izrazov in
umetnostnih slogov ter sez-
nam pomembnejših muzejev
in galerij.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Na poti k
ravnoveslu
Piše Tadej Čatet
Tako se v slovenskem pre-
vodu (Marjan Šimenc) glasi
naslov skorajda štiristo stra-
ni obsežne knjige, ki jo je
v ameriškem izvirniku pod-
pisal Clintonov pomočnik in
ameriški podpredsednik Al
Gore. Na kratko: za ohrani-
tev človeštva skozi skrb za
naravno okolje smo odgo-
vorni sami in ne svetovna ve-
lesila Združene države Ame-
rike. Ekologija, skratka. To-
da, ob knjigi, ki kljub svoji
obsežnosti, vendarle ni ne-
prebavljiva, se zastavljajo
povsem drugačna vprašanja.
Na primer, zakaj je avtor
knjigo izdal še za časa svoje-
ga podpredsedniškega man-
data, zakaj torej ni počakal,
da se mu mandat počasi izte-
če in potem, ko tudi ne bo
toliko na očeh svetovne jav-
nosti, spiše svoj ekološki
best-seller? Preprosto; ravno
zato, ker je vsem na očeh in,
ker je pomočnik Billa Clin-
tona, predsednika prve sve-
tovne velesile.
Amerika se ta trenutek na-
haja v globoki krizi; tako ti-
sti na področju gospodarstva
in politike, kot tudi tisti na
področju kulture in športa.
In predsednik ter njegov po-
močnik sta se znašla v precej
neprijetni in popolnoma nič
zavidljivi situaciji. Ob izteku
mandata ju namreč čaka vr-
sta zagovorov, ob katerih se
bo tisti Platonov zdel prav
nesramno lahek in enosta-
ven. In obtožb, na katere
najbrž ne bosta znala odgo-
voriti. In, kaj je lažjega kot
spisati knjigo, ko že vnaprej
veš, da bo ta brana in prebi-
rana že samo zavoljo imena
in funkcije podpisanega. Se-
veda, ne gre niti najmanj za
komercialen projekt (če se-
veda odmislimo založnike, ki
se jim najbrž kar oči svetijo).
pač pa za običajno diploma
sko potezo, ki se bo kot učii
kovita, če se seveda bo, izki
zala šele ob izteku štiriletni
ga predsedniškega mandata
Knjiga je neke vrste njun
zagovornica, dokaz, da si
mislila resno, da sta se sict
trudila, da pa je življen
sredi devetdesetih tako zei
naporno in utrujajoče, tak
zelo tehnološko pogojeno, d
je ena knjiga vsekakor prt
malo. Da je njun poskus j
pljunek v morje, da bi t
morda vendarle dalo več m
rediti za ta naš vse manj zt
leni planet, če bi še kakše
drug politik zastavil svo
ime in ugled za rešiti
zemlje.
Kakorkoli že, naj gre
projekt, ki je nastal iz po-
vsem političnih vzgibov, nje-
gov odmev bo vsekakor sege,
tudi na polje ekologije, h
primerjava s slovenskim
borci za bolj čisto in zelene
okolje; medtem, ko je Al Ga
re svojo politično moč upo-
rabil v boju zoper onesnaže-
valce, je denimo neki Vam
Gošnik uporabil svojo »zeM
no« moč, da bi pokončal svM
je politične nasprotnike.
deve se je skratka lotil z di>
ge strani kot njegov amerišh
kolega. In s tem posredno
dokazal, da tostran Alp igri
politika povsem drugo vloge
kot denimo onstran Atlanti-
ka; da je v tukajšnjem pro-
storu za dosego političnih ci-
ljev dovoljeno uporabiti vsi
sredstva, ker je s političnim
itak potem moč doseči praT^
zaprav vse. I
Zborovslca pesem v Vitanju
Moški pevski zbor iz Vitanja, ki se lahko pohvali z ve-
čletnim uspešnim delovanjem pod mentorstvom zboro-
vodkinje Darinke Ivačič, je priredil v nedeljo, 15. januarja
v vitanjskem kulturnem domu zborovski koncert. Na njem
so sodelovale tudi pevke konjiškega ženskega pevskega
zbora in harmonikarka Bojana Matavž iz Zreč.
B.F.
NACEusKiH Platnih
Divja reica.
Thriller
Režija: Curtis Hanson, scenarij: Denis 0'Neill, vloge:
Meryl Streep, Kevin Bacon, David Strathaim, Joseph
Mazzello, John C. Reilly.
GaU iz reke črpa svojo
moč. Odraščala je med spu-
sti po divjih brzicah, po po-
roki se je preselila v mesto
in si ustvarila družino. Za-
pustila je reko. Spet se
znajde v osrčju divje reke,
kjer mora uporabiti vse
svoje znanje in napeti mo-
či, da jo premaga in zaščiti
svoje domače ter golo živ-
ljenje. Dvakratna oskar-
jevka Meryl Streep in Da-
vid Strathaim igrata Gail
in Toma, par s kopico pro-
blemov, ki pelje sina Roar-
ka na spust po razpenjeni
reki, hkrati pa skuša zakr-
pati svoj razpadajoči za-
kon. Izlet postane nevaren,
ko se jim pridružita skriv-
nostna tujca Wade (K. Ba-
con) in Terry (John C. Re-
illv).
Režiser Curtis Hanson
(Roka, ki ziba zibelko, Bad
Influence, Spalnično okno)
nam z Divjo reko ponovno
dokazuje, da je mojster na-
petih thrillerjev; Meryl
Streep pa je zaigrala eno
svojih najbolj napornih tn
nevarnih vlog, saj so film
snemali na najbolj zahtev-
nih in nevarnih rečnih br-
zicah.
Pri snemanju je pomaga-
la izkušena ekipa tehničnih
svetovalcev in športnikov.
Skupini so rekli rečna eki-
pa, sestavljali pa so jo sve-
tovno znani vodiči raftov
in najboljši kajakaši iz vse
dežele; vodil jih je John
Wasson, ki se že 25 let uk-
varja z raftingom in je izvr-
sten kajakaš (sodeloval je
že pri filmu Reka poje mi).
il. 3. -19. fanuar 199S
11
KULTURA
Pialoško odprlo Znamenje
Mo¥Osi založite In revUe Znamenje Iz Peimvč
Pred dnevi so se sestali so-
delavci založbe in revije Zna-
menje, ki izhaja že četrt stolet-
ja, zadnja leta pri istoimenski
založbi, ki je lansko leto izdala
tudi svojo prvo knjigo v zbirki
Sodobna misel, in sicer teolo-
ško delo Heinza Zahmta Žive-
ti, kot da Bog je.
Omenjena knjiga je doživela
uspeh, saj je v pol leta tako
rekoč razprodana. V letošnjem
letu pa bo izšla knjiga znanega
dunajskega teologa Hansa
Kiinga »Čredo«, v prevajanju
(Jože Lodrant) pa je tudi
izredno zanimivo delo sloven-
skega duhovnika iz LibeUč na
avstrijskem Koroškem Antona
Vogrineca »Nostra maxima
culpaf Gre za v nemščini napi-
sano delo leta 1904 po prvem
vatikanskem koncilu, vendar
je tedaj uradna cerkev to pisa-
nje takoj uvrstila na indeks in
doslej na Slovenskem še ni bi-
lo založnika, ki bi poskrbel za
prevod oziroma njegov natis.
Revija Znamenje, ki se uk-
varja s teološkimi, filozofski-
mi in kulturnimi vprašanji, še
naprej ostaja dialoško odprta.
Glavnino prispevkov tvorijo
prevodi iz revije Concilium,
vedno več pa je tudi d<»načih
avtorjev. Uredništvo (glavni
urednik Srečko Reber, odgo-
vorni pa p. Ivan Arzenšek) bo
v svoji vsebinski usmeritvi ne-
govalo tudi filozofsko misel,
saj kot je na srečanju dejal dr.
Vekoslav Grmič, s koncem
materialističnega socializma
ni konec upanja, saj človeštvo
nikoh ni živelo zgolj od tega
kar ima, temveč upa in neneh-
no išče svojo vizijo.
Prispevki v Znamenju pri-
našajo sodobno teolc«ko misel.
iz sveta v slovenski prostor,
v njih je veliko ekumenskega
duha, poudarjajo pa pomen in
vsebino religije v obliki upa-
nja in ne več kot zgolj definici-
jo. Njeni članki vzbujajo po-
zornost tudi v širšem intelek-
tualn«n krogu. Z^to tudi
v prihodnje ostaja vsebinska
zasnova dialoško naravnana.
Revija ima 600 izvddov nakla-
de, kar je za tovrstni periodič-
ni tisk na Sloven.skem ugodno,
denarno pa jo podpira Mini-
strstvo za kulturo.
DRAGO MEDVED
Škrat Sanjavec
Po zelo uspešni plesni hu-
moreski za otroke Krava v cir-
kusu so v Plesnem forumu pri-
praviU novo premiero za naj-
mlaše: Škrat Sanjavec, ki bo
premiemo uprizorjen v celj-
skem gledališču v petek, 20.
januarja ob 18. uri.
Škrat Sanjavec je nastal po
izidu uspešne kasete za otroke.
Besedilo je napisal Feri Lainš-
ček, glasbo Nino De gleria, po-
je Mia Žnidarič, kostumi so
delo Eke Vogelnik, izdelava
Mojca Ihanec, koreografija,
režija in vezni tekst pa je bUo
v rokah Goge Stefanovič Erja-
vec, producent Dušan Erjavec.
Pleše, poje in igra enaind-
vajset plesalcev otroške plesne
skupine Packa, najmlajše sku-
pine Plesnega foruma (od šest
do devet let). Škrat: Katja
Lasnik, vila RozaUja Maja Ka-
lafatič, vila Zelenka Ana Šte-
fanec, miške, lisice, srjike, re-
gratove lučke Tina in Tanja
Sentjurc, Kaja Toplak, Gea
Erjavec, Monika Travner, Taja
Naraks, Iva Štefanič, Seraja
Pangeršič, Naje Lamper; zajč-
ki, žabice Špela Peras, Aja Zu-
panec, Katja Kitanovski,
Nastja Šafarič, Anja Vodo-
pivc, Lucija Zazijal, Miša So-
tošek, Alja Lipovšek.
GOGA STEFANOVIČ-ER-
JAVEC
Razstava naših in
tujih umetnikov
V razstavnem prostoru Kul-
turnega centra Ivana Napotni-
ka v Velenju je razstava z na-
slovom Slovenija odprta. za
umetnost, na kateri sodeluje
večje število priznanih tujih in
domačih umetnikov.
Razstava je nastala kot re-
zultat enotedenske likovne de-
lavnice, ki je bila lani poleti na
Sinjem vrhu nad Ajdovščino
in je bila že druga tovrstna
prireditev, katere namen je
predvsem odpreti naš kvdtumi
likovni prostor mednarodnim
umetnikom in kritikom ter
s tem utrditi sodelovanje z nji-
mi. Organizator te akcije je bU
naš primorski Ukovnik Klav-
dij Tutta, sodelovali pa so sU-
karji, kiparji in fotografi iz
Avstrije, Francije, Grčije, Hr-
vaške, Italije, Makedonije,
Nemčije, Španije, ZDA in Slo-
venije. Petindvajset vmietni-
kov so izbraU Brane Kovic in
trije selektorji iz tujine, zraven
pa so povabili še gosta iz Itah-
je Paola MinoUja in Bruna Pa-
ladina iz Hrvaške, ki se je
predstavil tudi z enim svojim
delom.
Udeleženci delavnice in pri-
čujoče velenjske razstave so
naslednji tuji umetniki: Anto-
nio Girbes, Susan Rauch, Bru-
no Yvonnet, Italo Chiodi, Vla-
sta DeUmar, Vlado Martek,
Peter Frisch, Pippo Altomare,
Dimitar Malidanov, Čarobne,
Salvatore DominelH, Marcus
Orsini Rosenberg in Manolis
Thomakakis. Med domačimi
likovniki pa so sodelovali:
Lojze Logar, Zmago Jeraj, Bo-
ris Zaplatil, Jože Tisnikar,
Klavdij Tutta, Tomaž Kržiš-
nik. Rudi Skočir, Lucijan Bra-
tuž, Klementina Golja, Luci-
ano Kleva, Barbara Jakše in
Rafael Podobnik. Umetnike
pri delu ni združevala kakšna
skupna tematska vez, čeprav
so se gibali na istem geograf-
skem prostoru, temveč so
ustvarjali povsem svobodno, iz
lastne iniciative, zaradi česar
si lahko ogledamo paleto ra-
zličnosti umetniških pristopov
in raziskovanj, kar pa daje
razstavi tudi posebno privlač-
nost.
BORIS GORUPIC
Tudi razmere z bivšimi sočlzini,
ki so bili sedaj zbrani v Dra-
matičnem društvu, so se uredile in
pevci so še dostikrat sodelovali pri
predstavah in akademijah Dramatič-
nega društva. Zaradi precejšnje aktiv-
nosti društva je namesto prezaposle-
nega dr. Schwaba kot zborovodja ce-
sto nastopal mladi član Stanko Pere.
Obdobje Cirila Preglja
V začetku leta 1914 je odbor za vo-
denje zbora naprosU poleg dr. Schwa-
ba še mladega glasbenega učitelja Ci-
rila Preglja. Prvi naj bi dirigiral svoje
skladbe, drugi pa ostali program. Toda
dr. Schwab na to ni pristal. Predlagal
je, naj bo eden glavni vodja, drugi pa
namestnik, odločijo pa naj volitve.
Mladi Pregelj, ki sicer študija na du-
najski Akademiji za glasbo zaradi po-
manjkanja denarja ni končal, je na
Schwabov predlog odgovoril: »Jaz po
svoji naobrazbi in dosedanji praksi na
glasbenem pK)lju in pevskih društvih si
ne morem misliti, da bi imel nadzor-
stvo nad seboj!« Sklep, da naj bi sode-
lovala oba enakopravno, ni rešil krize,
na eni izmed vaj je prišlo celo do ostre-
ga prepira. Spore je potem reševalo
društveno razsodišče, a je ugotovilo,
da Pregelj ni ščuval pevcev proti dr.
Schwabu. Po tem dogodku je dr.
Schwab izstopil iz društva in odbor je
sklenil, da bo Pregelj edini pevovodja.
Sicer pa je delo zbora zaradi vse bolj
Qap)etih narodnostnih razmer vedno
^Ij pešalo. Kmalu po začetku vojne
1914. leta je društvo dobilo »Višji
ukaz« o začasni prekinitvi delovanja.
Za štiri leta je njegovo delo zastalo,
pevci pa so se zbrali le ob redkih pri-
ložnostih. Tako so nastopili za Rdeči
križ v Narodnem domu, peli na nekaj
pogrebih, moški del zbora je pel podo-
*ouco ob Pregljevi poroki s pevko
Tončko Sieglerjevo, posebno skrbno
Pa so pripravili izvedbo posmrtne ma-
še za dr. Jankom Semecom. Zaradi
zasedenosti Narodnega doma z ra-
njenci in bolniki so le s težavo našli
prostor za vaje, requiem pa so izvedli
v župni cerkvi.
Na prvi odborovi seji so še pred kon-
cem vojne sprejeli nekaj pomembnih
odločitev, med drugim tudi to, da za
predsednika predlagajo Ivana Rebeka
in da povabijo v odbor tudi predstav-
nike cerkve; obsodili so nekatere tež-
nje, naj bi se znotraj društva ustanovil
nekakšen trgovsko-obrtni zbor, skle-
nili pa so tudi to, da je »dame od pev-
skih vaj treba spremljati!«
19. aprila 1918 se je v gostišču Beli
vol (danes Mladinska knjiga v Stane-
tovi ulici) zbrala druščina CPD-jevcev
na občnem zboru. Po številnih navdu-
šujočih besedah so za predsednika
ustoličili Ivana Rebeka in za zborovo-
djo Cirila Preglja. Naslednjih 14 let
Celjskega |>evskega društva lahko brez
pomislekov označimo kot Pregljevo
obdobje, ne glede na nekaj kratkih
prekinitev v tem delovanju. Sicer pa je
o tem obdobju skladatelj in dirigent
Ciril Pregelj leta 1954 zapisal: »V
zgodnji pomladi leta 1914 sem na
prošnjo odbora CPD... pol leta potem,
ko sem se vrnil od glasbenega študija
na dunajski Akademiji, prevzel vod-
stvo moškega in mešanega zbora pri
tem društvu. Koj v začetku smo osvoji-
li misel pripraviti koncert vseh treh
Ipavcev: Gustava, Benjamina in Josi-
pa. Vendar do realizacije tega stilnega
koncerta ni prišlo, ker je izbruh prve
svetovne vojne preprečil vsako nadalj-
nje delo. Ko so se pojavljali prvi znaki
konca Avstrije, je društvo tajno zbralo
svoje člane in... smo imeli vaje v neki
sobi hotela Beli vol... Tako je bUo
mogoče še pred zaključkom vojne 14.
junija 1918 prirediti prvi koncert v ki-
nodvorani Sokolskega doma v Gaber-
ju. Ta koncert je bil prava senzacija.
Po dolgih letih molka je zadonela slo-
venska pesem. Lahko rečemo, da je
bilo iz Celja in okolice A«e zbrano, kar
je čutilo slovensko. Prihitel je na kon-
cert tudi skladatelj in pevovodja iz
Ljubljane Zorko Prelovec, ki je napi-
sal v Slov. narodu jako laskavo oceno:
Zboru se takoj pozna, da ga vodi pevo-
vodja, ki s finim čutom študira in gle-
da posebno na dinamiko... V Celju
nisem pričakoval tako lepega petja. Ce
zbor po tej poti vztraja, utegne zasesti
eno prvih mest., med slovenskimi
zbori...
V znamenju n£u-odne sloge so v zbo-
ru peli tudi trije duhovniki... Po zlo-
mu Avstrije se je veselje in navdušenje
v novi jugoslovanski državi SHS izra-
žalo v raznih manifestacijah in prosla-
vah, na katerih je CPD povsod sodelo-
v£do. Zanemarjalo pa tudi ni svojega
imietniškega poslemstva... V letu 1919
sta bila najprej dva koncerta v Celju.
Istega leta smo z zborom pohiteli v Ro-
gaško Slatino, kjer smo nastopili po
zlomu Avstrije kot prvi koncertanti
v ondotni krasni akustični dvorani. Ta
koncert se je razvil v impozantno ma-
nifestacijo slovenske, oziroma jugoslo-
vanske pesmi...
Bližala se je 25-letnica obstoja CPD.
Zbor se je na to proslavo vestno pri-
pravljal. Kulminantna točka slavnost-
nega koncerta naj bi bila Hugolina
Sattnerja kantata Jeftejeva prisega.
Zbor je takrat štel 80 pevcev... Glavni
solo je pel Baltazar Bebler, Celjan (di-
rektor Cinkarne). Koncertna dvorana
v Narodnem domu je bila nabito polna
in še je moral del občinstva poslušati
koncert    iz    sosednjih    prostorov.
V uvodnem slavnostnem govoru je dr.
Milko Hrašovec očrtal zgodovino dru-
štva... Vedno je bilo občutljivo po-
manjkanje dobrih prvih tenorjev, zato
je mešani zbor dominiral nad mo-
škim ... Nekako v istem času je na
mojo osebno intervencijo Celjska po-
sojilnica podarila CPD svoj dragoceni
klavir, izdelek domače tvrdke
Ropaš...
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljufiskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek
ob 18. uri, gostili Plesni fortum Celje s premiemo predstavo
Škrata sanjavca. V p>onedeljek bodo za abonma 5. šolski ob 11.
uri, ob 17. uri pa za abonma 3. šolski in izven, uprizorili
Tičevega Jako, režiserja Mirana Herzc^.
V Kulturnem centru v Laškem bo v soboto, 21. januarja ob
19.30, gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo
Marca Camolettija Pridi gola na večerjo, v prevodu Mateja
Dolenca in režiji Zvoneta Sedlbauerja.
V knjižnici v Rogaški Slatini si lahko drevi, v četrtek ob 18. uri,
(gledate monodramo v izvedbi znanega amaterskega igralca iz
Slovenske Bistrice Marka Cvahteta in v režiji Branka Gombača,
z naslovom Sokratov zagovor pred sodiščem.
V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek ob
19.30, gostovalo gledališče Toneta Čuf arja z Jesenic, s predstavo
Pokvarjeno, za abonma in izven.
V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 20. januarja ob 19.30
za izven, gostovalo Gledališče pod kozolcem z glasbeno-satirič-
nim kabaretom Bogomira Verasa Kaj bi eden druzga...!?       j
OMCERTI
V koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo v sredo, 25.
jcmuarja ob 19.30, tretji abonmajski koncert Zavoda za kulturne
prireditve Celje, solistični klavirski recital Hinka Haasa.
V Zdraviliškem domu na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30,
koncert Mešanega pevskega zbora Toplice iz Dobrne.
V dvorani Plesnega foruma v Celju bo jutri, v petek ob 21. lui,
tradicionalni Večer z ..., kjer bo gostja večera Mia Žnidarič, ob
spremljavi kitarista Žarka Živkoviča.
A.ZSTA.VE
V hotelu Dobrna bodo v soboto, 21. januarja ob 18. uri, odprli
razstavo akvarelov in gvašev Snežna jama, akademskega sli-
karja Alojza Zavolovška.
V galeriji Mozaik v Celju je na ogled razstava del akademske
slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak.
V Muzeju novejše zgodovine bodo v sredo, 25. januarja, odprli
razstavo ob 100-letnici Celjskega pevskega društva z naslovom
»Kdor naš si, z nami poj«.
V celjskem Kljubu bodo v ponedeljek, 23. januarja ob 20. uri,
odprU razstavo pesmi in aforizmov Bojana Marjanoviča.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 3. febru-
arja na ogled razstava starih grafičnih listov iz 18. in 19.
stoletja, z naslovom Moda skozi letne čase.
I     M    O
Union od 19. do 25.1. ob 16., 18.15 m 20.30 ameriški fihn Divja
reka; Mali Union od 19- do 23.1. ob 20. uri ameriški film
Schindlerjev seznam, od 24.1. ob 20. uri pa francoski fihn
Germinal; Metropol od 19. do 25.1. ob 16.30, 18.30 in 20.30
ameriški fihn Jtmior; Dom od 19. do 25.1. ob 18. uri ameriški
film BeU očnjak 2 — legenda o belem volku, ob 20.15 pa ameriški
film Specialist.
Kino Žalec 20., 21. in 22. 1. ob 18. uri ameriški film Sam
z očetom, ob 20. uri pa ameriški film Šimd.
Kino Dobrna 22.1. ob 17. uri ameriški film Moj očka jimak.
Kino Rogaška Slatina 20. in 21.1. ob 17. in 19.30 ameriški film
Forrest Gump.
STALO
Knjižnica Laško vabi jutri, v petek 20. januarja ob 18. uri, na.^'
predavanje doc. Miloša Rybara, z naslovom O laški cerkveni
zgodoNoni.
V Domu kulture v Velenju bo drevi ob 19. viri, predavanje
z diapozitivi in glasbo Ibrahima Nouhoimia z naslovom M^
- moja dežela.
V Narodnem domu v Celju bo danes ob 17. uri, predavanje
Slavka Zgonca iz Ljubljeme z naslovom Balkonsko cvetje.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20. lui, večer pesmi in plesov ter običajev iz Dolge Gore pri-
Ponikvi.
Koncert Hinka Haasa
v okviru rednih abonmajskih koncertov zavoda za kiUtume
prireditve v Celju, bo v sredo, 25. januarja 1995 koncertiral
pianist Hinko Haas.
Stllles v Likovnem salonu
Stilles iz Sevnice in celjski Likovni salon pripravljata raz-,
stavo z naslovom odmev stilnih obdobij (o intarziji, rezbarjenju I
in restavriranju), ki bo danes, v četrtek 19. januarja ob 18. uri!
v Likovnem salonu, odprta pa bo do 28. tega meseca. ]
i
Nastop mladih glasbenikov
Kakor je že v navadi, prireja Glasbena šola v Celju koncert
redne mesečne produkcije svojih učencev. Tokrat bosta v torek,
24. januarja dva koncerta v dvorani glasbene šole, in sicer ob 17.
in 18. uri. J
it.3.-19.iaMar199S
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Plati Zdravnikovega poslanstva
Ml smo predvsem pomočniki v skrbi za lastno zdravle, opozarja dr. Danica Knapič-Nagode
v začetku sploh ni namera-
vala postati zdravnica. Po
končani gimnaziji je na medi-
cinski fakulteti opravila zah-
tevne sprejemne izpite, kot
stažistka pa je zdravniški po-
klic resnično vzljubila. »To je
bila prava odločitev,« pravi
danes in si sploh ne more
predstavljati, da bi opravljala
kakšno drugo delo. O dr. Da-
nici Knapič-Nagode je beseda,
zdravnici z zdravstvene posta-
je v Šmarju pri Jelšah, rojeni
Vrhničanki.
V okolišu šmarske postaje
živi približno deset tisoč Ijjidi,
zanje skrbi pet zdravnikov.
Pacienti prihajajo iz krajev
vse od Pristave in Mestinja,
Pečice in Sladke Gore do Gro-
belnega, Zibike, Tinskega in
Sv. Štefana. Zdravnico, znano
po odkriti in odločni besedi, so
v Šmarju pri Jelšah ljudje hi-
tro »posvojili«. »Teh krajev
sem se kmalu navadila. Lahko
rečem, da sem tu zdaj doma,
saj mi Vrhnika postaja tuja,«
ugotavlja. Pravi, da so v Šmar-
ju ljudje bolj odprti ter se zna-
jo bolj poveseliti, včasih pa jo
moti malomeščanščina, česar
je v tem koncu več. Zdaj živi tu
že štirinajst let.
Radosti in tegobe
vina
Opaža, da so na Šmarskem
pogostejše tegobe, ki so značil-
ne za vinorodne kraje; tega na
Vrhniki in v Ljubljani ni toli-
ko. Ljudje kulture pitja ne ob-
vladajo dovolj, saj jim poživ-
ljajoči kozarec vina po kosilu
ali malici ne zadostuje. Na-
sprotno, potrebujejo ga kot
pomirjevalo, celo precej mla-
dih je med njimi. »Škoda je
tolikih mladih, imičenih dru-
žin,« meni.
Pričakovanja so zato velika,
prevelika, ugotavlja. Za
zdravljenje se mora vsakdo
odločiti sam, okolje pa pogosto
ni vzpodbujajoče. »Zdravlje-
nje je v Vojniku, človeka, ki je
bil tam, pa okolje zaznamuje.
Bolnik je bolnik, pa naj se
zdravi v Vojniku ali na onko-
loškem inštitutu.« A bolnika.
ki mora na onkologijo, pomi-
lujejo, četudi je tisti, ki gre
v Vojnik, včasih še bolj potre-
ben usmiljenja. Ozdravljeni
alkoholiki so nato kljub vsemu
ponosni, polni življenja, v am-
bulantah se jih razveselijo. Le
preredki so, žal, ugotavlja.
Dr. Danica Knapič-Nagode
si venomer prizadeva osvešča-
ti ljudi, da je zdravje najprej
njihova lastna skrb. Zdravniki
naj bi bili predvsem svetoval-
ci, pomočniki v tej skrbi za
lastno zdravje. Hudo ji je, ko
človeku ne more pomagati.
zanj posredovati ali mu kaj
drugega urediti. Živo ji je
ostalo v spominu nedavno sre-
čanje z mladim moškim, ki naj
bi mu pomagala kot zdravnica
- živi pa v nemogočih razme-
rah, rdhče mu ne kuha, okna je
imel razbita, bala se je, da bo
zmrznil...
»Ko sem začela delati, sem
bila morda pretirano prepri-
čana v eno samo dobroto vseh
ljudi.« Moti jo nekakšna člove-
ška sebičnost, ko eni terjajo
zase vse mogoče in nemogoče
pravice, drugi pa ne zmorejo
uresničiti niti najosnovnejše-
ga. Ko jim skuša pomagati, ce-
lo oklevajo, češ, saj ni treba.
Ugotavlja, da so zdravniki ve-
likokrat tudi odvetniki svojih
pacientov.
Družina Je v oporo
Dežurstva opravlja, podob-
no kot njeni zdravniški kolegi,
ponoči, ob sobotah, nedeljah
in praznikih. Ko je pomoč nuj-
na, se ne ustrašijo padavin,
vročine, mraza, kupov sne-
ga... Na voljo imajo terensko
lado nivo, okorno vozilo, dr.
Knapičeva pravi, da ima vča-
sih občutek, kot da bi krmilUa
tovornjak. Večina cest na
Šmarskem je sicer asfaltira-
nih, včasih pa se zgodi, da mo-
ra kam tudi pešačiti.
Dogaja se celo, da bolnik, ki
nima telefona, z visoko tempe-
raturo pride v ambulanto,
drugi pa kličejo zdravnika do-
mov za malenkosti, četudi sto-
ji pred hišo več avtomobilov.
Tudi dr. Knapičeva daje pred-
nost oskrbi v ambulanti, če je
le mogoče. Tu so pri roki labo-
ratorij, rentgen, EKG...
Čustvena ženska je. V letih
zdravniške prakse je med svo-
jimi pacienti doživela marsi-
kaj žalostnega. Dopoveduje si,
da si vsega tega ne sme zapisa-
ti pregloboko, sicer ne bi vzdr-
žala. V zadnjem času jo je naj-
bolj prizadela smrt deklice, žr-
tve prometne nesreče v Prista-
vi. Mrtvo deklico je skušala
oživljati, vendar je ni bilo mo-
goče obuditi. Najhuje je seve-
da povedati materi. Tudi dr.
Knapičeva je mati dveh deklic,
11-letne Mojce ter 9-letne Ka-
tarine.
Včasih bi bila rada z njimi,
z najbližjimi, še več, pa ji njen
zdravniški poklic ni dopuščal.
Ko sta bih manjši in je soprog
Zvone delal v tumusu, so na-
nju popaziU dobri ljudje iz
Šmarja. Njena družina ji je si-
cer v veliko oporo. V zdravstvu
je zaposlen tudi soprog, glavni
medicinski tehnik šmarskega
zdravstvenega doma je, prav
tako Vrhničan. Velik del do-
pusta zadnje čase preživijo pri
Medvodah, kjer si gradijo nov
dom. Odhajajo tudi na rojstno
Vrhniko, za planmarjenje pa
dandanašnji časa zmanjkuje.
Zdravniici in poiitiica
S priljubljeno šmarsko'
zdravnico sva se veliko pogo-
varjala o medicini, zato me je
zanimalo še njeno mnenje
o morebitnih usodnih zdravni-
ških napakah, o najhujšem,
smrti. Mislil sem na znana in
razvpita primera fantov s Ko-
roškega ter Gorenjskega.
»Če kdo resnično naredi na-
pako, mora biti kaznovan,«
meni. Ljudem pa se včasih zdi
nemogoče, da splošni zdravni-
ki česa ne bi znali. Njihovo
znanje bi moralo biti neznan-
sko široko, opaža. Dobremu
zdravniku ogromno pomenijo
izkušnje ter njegova mnirjena,
preudarna osebnost. Tudi sa-
ma se pri vsaki injekciji boji
morebitne alergije in tega, da
ji človekovega življenja ne bi
uspelo rešiti. »Kako bi ljudem
dopovedala, da gre za alergijo,
ko bi me obtožili, da sem ne-
koga ubila?« razmišlja o usod-
nem primeru fanta s Koroške-
ga. Po drugi strani se sprašuje,
koliko je tistih, ki na cestah
sejejo smrt, pa še imajo dovo-
ljenje, niti zaprti niso bili. »Mi
pa vsak dan delamo med živ-
ljenjem in smrtjo.« Opozarja,
da so za takšne primere po-
trebni predvsem mehanizmi
pravne države, senzacionali-
stično poročanje posamezni-
kov pa priliva olja na ogenj.   _
Za konec sem dr. Danico
Knapič-Nagode, ki je kot po-
slanka sodelovala na mesečnih
zasedanjih šmarske občinske
skupščine, povprašal tudi
o razmerju med zdravniki in
politiko. V slovenski politiki
se namreč pojavlja, levo in
desno, vse več zdravnikov. »Iz
kodeksa zdravniške etike je
jasno, da se zdravnik v javnem
življenju lahko angažira. Če je
politika skrb za javni blagor,
bi se morali še bolj.« Nepravil-
nosti, pomanjkljivosti, ki jih
srečujejo med delom, bi lahko
reševali prav v političnem živ-
ljenju, meni. »Ce bi nas bilo
več, bi lahko za zdravstvo do-
segli marsikaj, precej bi spre-
menili. Tako pa smo redki in
nas čudno gledajo.«
BRANE JERANKO
Zdravnici dr. Danici Knapič-Nagode pomaga sestra Lidija Ro-
žencvet.
Ponedeijelc za
poslanca
v prostorih žalske LDS
v stari osnovni šoli je že
nekaj časa odprta poslan-
ska pisarna dr. Janeza Zu-
paneca. Doslej je imel po-
slanec v državnem zboru
uradne ure ob petkih, po-
slej pa bo poslanska pisar-
na v Žalcu odprta vsak prvi
ponedeljek v mesecu. Ob-
čanom bo dr. Janez Zupa-
nec na voljo med enajsto in
trinajsto uro.
IB
Vse o Slivniškem
Jezeru
v šentjurskem občinskem
svetu so se v začetku tedna od-
ločili da bodo do prihodnje se-
je zbrali povzetke vseh dose-
danjih študij o Slivniškem je-
zeru, pa tudi o zbranih finanč-
nih virih v zvezi s jezerom,
predvsem kam te namenjajo.
Privlačno jezero naj bi v pri-
hodnje skušali bolj izkoristiti
v turistične in druge gospo-
darske namene, pri tem pa je
vrsta nejasnosti, o katerih so
razpravljali že na zasedanjih
dosedanje občinske skupščine.
Omenjena pogodba je sicer
v zvezi s preteklo zadolžitvijo
občinske skupščine. Ker gre za
1,7 milijona tolarjev vredno
pogodbo, ki bi jo sklenili s po-
djetjem iz Notranjih Goric pri
Ljubljani ter plačali iz prora-
čuna, ki še niti ni sprejet, so
imeli svetniki vrsto pomi-
slekov.
Tako je zlasti slivniške svet-
nike zanimalo koliko koristi je
bilo od dosedanjih študij ter so
opozarjali na neznanke. Na se-
ji so menili, da je treba za za-
četek pravzaprav ugotoviti
lastništvo jezera, saj si ga ne
lasti le občina. Dejstvo je, da je
ob jezeru veliko različnih inte-
resentov, ki bi jih morali zdru-
žiti, so opozarjali med razpra-
vo. Zato bodo s sklenitvijo po-
godbe za izdelavo strokovnih
podlag za sanacijo Slivniškega
jezera še počakali.
BJ
planinski kotiček
Zdravju naproti in na Mrzlico
Pla'ninsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto, 21.
januarja, na pohod Zdravju naproti. Pohodniki se bodo
odpravili na pot z železniške postaje ob 9. uri. Naslednjo
soboto, 28. januarja, pa bodo ob 7.25 z železniške postaje
v Celju krenili proti Mrzlici. Prijave zbirajo na sedežu PD
v Zlatarni, telefon 31-711, int. 355 aU 452-927.
Pohod na Goro OiJIco
Planinsko društvo Polzela prireja v soboto, 21. januarja,
tradicionalni množični pohod na Goro Oljko. Pohodniki
bodo z železniške postaje v Celju krenili ob 9. uri, s Polzele
ob 9.22, iz Šoštanja pa ob 9.50. Pohod bo voden in bo
trajal približno dve uri, ob koncu pa se boste lahko ob
skodelici čaja pogreli v tamkajšnji planinski koči.
MM
Savinjsid icmetje
se izobražujejo
Kmetijska svetovalna
služba v zimskem času že vr-
sto let pripravlja predavanja
za kmetovalce, ki so strogo
ločena po posameznih
temah.
Tako lahko vsak kmet zase
izbere tisto predavanje, ki se
mu zdi potrebno pri njego-
vem kmetovanju ali ker ga
pač kakšno področje posebej
zanima. To zimo je nekaj
predavanj že bilo, glavnina
pa jih bo v tem in prihod-
njem mesecu.
Jutri, v petek, 20. januarja,
bo predstavnik Leka preda-
val o pravilni izbiri mineral-
nih dodatkov ter Lekovih
zdravilih v živinoreji, ki so
na voljo brez recepta. 25. ja-
nuarja bosta Franc Wutte in
mag. M. Dolinšek predavala
o izkušnjah s strojnimi krož-
ki v Avstriji in poslovanju
strojnega krožka pri nas. Za
rejce prašičev bo zanimivo
predavanje dipl. inž. P. Pri-
božiča Prehrana vseh kate-
gorij prašičev, ki bo v sredo,
1. februarja. V četrtek, 9. fe-
bruarja, pa bodo dipl. inž. E.
Pavlic, dipl. inž. D. Simončič
in dipl. inž. V. Knapič preda-
vali o pridelavi repe in zelja,
o varstvu teh dveh poljščin
in o kalkulaciji vrtnin.
O varčevanju v gospodinj-
stvu bo v sredo, 15. februar-
ja, govorila Marija Bezovšek.
Vsa predavanja bodo ob 9.
uri v Hmeljarskem domu
v Žalcu.
T. TAVČAR
neprisiljeno
lepo vedenje
Piše: JOŽE SiRCELJ
Brez imen ne gre
v prvih dveh tednih tega no-
vega, 1995. leta, so na koledar-
ju naslednje godovnice in go-
dovniki: Makarij, Genovefa,
Angela, Simeon, Gašper,
Zdravko, Severin, Julijan,
Gregor, Pavlin, Tatjana, Vero-
nika, Srečko, Pavel. Koliko
časa bi potrebovali, da bi si
zapomnili ta imena, pa vedeli,
katero komu pritiče? Kakor
kdo, vsekakor pa blagor tiste-
mu, ki ima dober spomin za
imena in priimke!
To z imeni in priimki je vča-
sih naporna reč, družabno
spodrsljiva. Koliko ljudi ste
srečali okoli božiča in novega
leta, ki so se vam zdeli sala-
mensko znani, a se tisti hip
nikakor niste mogli spomniti
ne imena ne priimka ?
Kaj pomaga razlaga, da si
vseh imen res ne moreš za-
pomniti. To je sicer res,
a v družbi, vsekakor pa v de-
lovnem, poslovnem svetu, nam
bo marsikdaj hodilo narobe, če
bomo brezbrižni do imen in
priimkov poslovnih partner-
jev, ali še huje, če jih bomo
napak ogovarjali.
Zato postanimo, kolikor se
le da, temeljiti zbiralci imen in
priimkov, naslovov, telefon-
skih številk in nikakor ne na-
zadnje pravilnih imen položa-
jev, funkcij, ki jih ti naši po-
tencialni ali že obstoječi po-
slovni partnerji imajo. Pri tem
seveda ne bomo mogli vsega
držati v glavi, kot se reče. Prav
bo prišel adresar, tak rokopis-
ni ali tipkan na pisalni stroj ali
na računalnik.
Seveda si je tudi dobro za-
pomniti nadrobnosti iz bio-
grafije poslovnega znanca ali
celo prijatelja. Gre predvsem
za poklicno biografijo. Kaj je
doštudir^l, ali je dobil kakšno
priznanje za svoje delo, ali ra-
zen v lastni firmi opravlja še
kakšne druge funkcije, v kate-
rih društvih deluje, kakšne ko-
njičke ima ipd.
Vsekakor pa ponovno velja
opozoriti, da je dobro ogovori-
ti znanca z imenom, če se
z njim tikamo, ali s priimkom,
če se vikamo. Malomarnost za-
stran tega se nam bo otepala-
Saj nihče ne mara, če ga kdo
kliče Feliks, v resnici pa je
Srečko...
Še tole: avtor ameriške
knjižne uspešnice »Kako si
pridobiš prijatelje« Dale Car-
negie opozarja: »Zapomnite si,
da je ime za njegovega nosilca
najmikavnejši in najpomemb-
nejši zvok v vsakem jeziku.«
Št. 3. -19. {aiMior 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Priznanji Celjanom in Žalčanom
NJIho¥l šoli meti naiureienelšiml v državi
Turistična zveza Slovenije bo pri-
hodnji torek, 24. januarja, podelila
najbolj urejenim šolam v državi po-
sebna priznanja. Gre za najbolj ure-
jene osnovne šole ter srednje gostin-
ske šole v okviru akcije Moja dežela
- lepa, urejena in čista. Pri tem se je
žalska osnovna šola uvrstila v Slo-
veniji na drugo mesto, celjska šola
za gostinstvo in turizem pa je tretja.
V Turistični zvezi Sloveniji pri-
pravljajo že vrsto let tekmovanje Iš-
čemo najbolj urejeni kraj v Sloveni-
ji. Lani so k sodelovanju prvič po-
vabili tudi osnovne ter srednje šole.
Najbolj urejene šole izbirajo najprej
na regijski ravni, kjer jih pregledajo
ter ocenijo, najboljše pa pridejo
v poštev za ocenjevanje na državni
ravni. Komisija, ki ocenjuje tudi
urejenost slovenskih krajev, nato
predlagane šole oceni in sicer na
podlagi predlogov regijskih ko-
misij.
Letos so najvišje število točk med
osnovnimi šolami našteli za osnov-
no šolo v Velikih Laščah, na drugem
mestu je osnovna šola Žalec, tretja
najurejenejša pa je na Vrhniki. Med
srednjimi gostinskimi šolami je na
prvem mestu ljubljanska, druga je
mariborska, tretjeuvrščena pa celj-
ska. Pri tem v Turistični zvezi ugo-
tavljajo, da se vse šole še niso vklju-
čile, čeprav želijo spodbuditi vse, da
bi Slovenija postala resnično ureje-
na, prijazna turistična dežela. Vča-
sih so poudarjali naj šole pomagajo
urejevati kraj, zdaj pa prevladuje
miselnost, naj najprej uredijo pred
svojim šolskim pragom.
Torkove slovesne podelitve se bo-
do udeležili ravnatelji najboljših
šol, ki jih bo spremljalo po pet
učencev. Slavnostna podehtev priz-
nanj bo v prostorih ljubljanske
Srednje šole za gostinstvo in turi-
zem, izročil pa jih bo dr. Marjan
Rožič, predsednik Tviristične zveze
Slovenije. Na prireditev so povabili
predstavnike ministrstva za šolstvo,
zavoda za šolstvo ter druge ugledne
goste.
BRANE JERANKO
Starosta žaisitiii obrtniitov
y Kovačevi kleparski delavnici se le delalo že na prelomnici stoletla
Pisalo se je davno letO'
1902, ko so Kovačevi v sre-
dišču žalskega trga odprli
vrata kleparske delavnice.
To je bila takrat druga obrt-
na delavnica v Žalcu. Od ti-
stih dni pa vse do danes kle-
parstvo v Kovačevi hiši ni-
koli ni zamrlo, naj so bili ča-
si še tako nenaklonjeni za-
sebništvu. In Rado Kovač
nedvomno velja za starosto
žalskih obrtnikov.
Rado Kovač si je pred še-
stimi leti na svoja ramena
naložil sedmi križ, a tega še
zdaleč ni videti. Uglajen si-
volasi gospod je takole začel
svojo pripoved: »Z obrtno
kleparsko dejavnostjo je za-
čel moj oče. Najprej je bil tri
leta v Gradcu, potem pa je
v Žalcu odprl svojo obrt.
Kleparska delavnica je bila
v središču trga, tam, kjer je
danes zlatarstvo Kočevar, in
to je bila v tistih časih druga
obrtna delavnica v Žalcu.
Poleg delavnice smo imeli še
nekaj posestva, v hlevu po
dva ali tri prašičke in nekaj
hmelja, tako da dela nikoli
ni zmanjkalo. V družini nas
je bilo 5 otrok, pa ponavadi
še kakšna dva delavca v de-
lavnici, tako da nas je bilo
vedno po kakšnih 10 v hiši.
In to delavnico sem potem
kasneje prevzel od očeta.«
A vmes se je seveda doga-
jalo še marsikaj drugega.
V dolini je začela divjati voj-
na vihra, Rada je zajela v ča^
su, ko je bil vojak v Novem
Sadu. »Pri aviaciji,« se po-
nosno spominja. »Tam me je
leta 1941 dobila nemška voj-
ska, predviden sem bil za la-
ger, pa sem jim med vagoni
ušel. Skril sem se pri nekem
trgovcu, po štirinajstih dneh
pa mi je potem uspelo z vla-
kom priti v Slovenijo. Doma
smo žalski fantje vsak večer
sedeli skupaj, podpirali smo
takratni OF, jeseni pa nas je
nekdo izdal gestapu, ki mi je
pobral najboljše prijatelje.
Istega dne sva z Žarkom
Kvedrom ušla na Dolenjsko.
Od tam sva domov poslala
karte in na njih napisala, da
sva v dobri službi v Italiji. To
seveda ni bilo res, tako sva
napisala samo zato, da so
starše pustili na miru in da
jih niso izselili.«
Rado in njegov prijatelj
sta v resnici bila v Ribnici,
leta 1942 se je Rado zaposlil
v rudniku Kočevje. Leto kas-
neje so jih mobilizirali Itali-
jani. »Takrat smo šli v parti-
zane. Tam sem bil 5 mesecev,
potem so me poklicaU nazaj
v rudnik, da smo popravljali
orožje za partizane in v tem
rudniku sem potem tudi do-
čakal konec vojne,« je pripo-
vedoval Rado.
Klepar naj bo
Po vrniti v Savinjsko doli-
no je spet poprijel za delo
v kleparski delavnici. »Sam
sem sicer želel postati trgo-
vec, pri Strmeckem sem se
hotel učiti. Pa je oče odločil,
da bom delal doma, tako je
pač bilo včasih. In sem ostal
v delavnici. Vse mogoče smo
takrat počeli. Strelovode
smo izdelovali, črpalke za
petrolej, pa cevi za sušenje
hmelja smo naredili in vse
mogoče drobne stvari, ki so
jih naročali trgovci. Kakšnih
velikih stavb, kjer bi oprav-
ljali kleparska dela, ni bilo.
Pred vojno smo delali nekaj
malega v Juteksu, potem
smo delali za tovarno noga-
vic na Polzeli. Skratka, po
teh tovarnah v okolici sem
kot obrtnik veliko delal, ne-
kaj dela se je našlo tudi dru-
god po Sloveniji, na primer
v Jurkloštru smo delali na
tamkajšnji šoli. Po tri ali šti-
ri zaposlene sem imel, pa po
dva vajenca. Zdaj pa dela ni
več toliko, kup stvari, ki so
jih včasih naročali trgovci,
dobijo danes iz tovarn. Vča-
sih pa smo vse delali doma in
na roke. Obrt sem imel do
leta 1970, takrat sem bil star
60 let, imel sem 41 let delov-
ne dobe in takrat sta delav-
nico prevzela sinova.«
Včasih si vsakogar
poznal
Nekdanjega Žalca se Rado
Kovač spominja predvsem
kot   hmeljarskega   mesta.
»Hmelj je bil v Žalcu pred
vojno številka ena. Vsi tisti,
ki so imeli vsaj malo pose-_
stva, so ga gojili. Še po vrto-'
vih je rasel.« Bilo je to mesto,
kjer mladim nikoli ni bilo
dolgčas. »Vsak večer smo se
fantje dobili v trgu. Enkrat
v tej, drugič v drugi gostilni.
Velikokrat smo sedeli pri Pi-
klu, nasproti današnje tržni-
ce, tam so bili trije sinovi in
tam smo imeli sestanke šport
kluba. Vsi fantje smo namreč
bili pri nogometu in Sokolu.
Včasih smo šli pogledat še
kam drugam, k Jančič na
primer, pa k Lorbar, Viran-
tovim ali gospe Pravdič. Tu-
di dobre igre smo v Žalcu
igrali, učitelj Radovan Go-
bec je takrat vodil te stvari.
Lepo je bilo nekoč. Danes pa
grem po mestu in skoraj ni-
kogar ne poznam. Včasih si
se ustavil pri vsaki hiši. Nič
čudnega, Žalec je takrat štel
samo 900 prebivalcev, danes
pa je povsem drugače,« je
obujal spomine.
Rado Kovač je bU vseskozi
tudi velik ljubitelj lova. Če-
prav sta v delavnici že pred
časom poprijela sinova, pa
mu dela ne zmanjka. »Včasih
še sam kaj naredim v delav-
nici. Vesel sem, ker sem
zdrav, pa h kakšnim starim
prijateljem rad zavijem. Da
se pogovorimo in vržemo
kakšen šnops,« je še povedal
med smehom. Naj bo še dol-
go tako, starosta žalskih
obrtnikov.      IRENA BAŠA
Lani 36 požarov
Lani je bilo na območju Ob-
činske gasilske zveze Žalec, ki
združuje 40 gasilskih društev
z več kot dva tisoč gasilci, 36
požarov. O škodi, vzrokih po-
žarov ter o drugih intervenci-
jah, ki so jih opravili gasilci
v žalski občini, nam je pripo-
vedoval Franci Naraks, po-
veljnik občinske gasilske zve-
ze Žalec:
»V teh 36 požarih ocenjuje-
mo škodo na približno 20 mili-
jonov tolarjev. Pri požarih je
poglavitni faktor še vedno člo-
vek, med vzroki so še vedno na
prvem mestu malomarnost in
tehnične napake.« Poleg po-
žarnih intervencij so gasilci
opravili reševanja iz zaprtih
prostorov, predvsem dvigal
v stanovanjskih blokih, ob ok-
varah v stanovanjih so zapirali
vodovod, sodelovali so tudi pri
reševanju pri prometnih nez-
godah. V preteklem letu so ga-
silci aktivno sodelovali in bili
prvi prisotni pri poplavi v KS
Tabor in Vransko, kar kaže na
njihovo resno pripravljenost
na izredne situacije. Opravlja-
li so tudi prevoze pitne vode.
Še vedno se dogaja, da ljudje
ne prijavljajo nesreč, požarov
in ostalih potrebnih interven-
cij domačim gasUcem, ki bi
lahko najhitreje pomagali pri
odpravi posledic. Število ra-
zhčnih opravil v gasilstvu se
povečuje, širi se krog dela. To
zahteva večjo strokovnost in
zaupanje gasilski pomoči.
Ocena operativne aktivnosti je
dobra, saj so gasilci prisotni
povsod, kjer jih potrebujejo.
T. TAVČAR
OIcrepljene
gasilske vrste
Letni občni zbori pet-
najstih velenjskih gasil-
skih društev se bodo zvr-
stili januarja in februar-
ja. Velenje je bogatejše še
za eno gasilsko društvo,
in sicer GD Vinska Gora,
ki bo zborovalo nekoliko
kasneje kot ostala dru-
štva. Premoženje Velenj-
čanov bo potemtakem
v prihodnje varno pred
požari, če bo tudi sedanja
gasilska zveza oblikova-
na tako, kot je bila vsa
povojna leta, ko so dru-
štva skupaj načrtovala
nakupovanje gasilske
opreme in si delila varo-
valna območja.
L. O.
Smuka in tečaj v Libojah
Obilne snežne padavine za novoletne praznike so obetale dobro smučarsko sezono tudi
v nižinah, žal pa je močna odjuga sneg pobrala. Ostal je le na osojnih legah, kjer je tudi smučišče
v Libojah, in tam je možna smuka tudi sedaj. Za najmlajše Libojčane in za nekoliko starejše so
pripravili začetni tečaj. Na sliki so mladi tečajniki z učiteljem smučanja Vinkom Čatrom, ki jih
seznanja s prvimi »koraki« na snegu. Tečaj je trajal pet dni po dve uri dnevno.
T. TAVČAR
Zimsko veselje Volmutovih
Takole si je družina Volmut iz Bukovžlaka privoščila zimsko
veselje. Deda, ki je že krepko v 74. letu, je dal pobudo, saj ima že
izkušnje izpred štirih desetletij, ko je podobno veselje pripravil
takrat štiriletni hčerki. Svojima vnukoma je pomagal predvsem
z nasveti, tako da sta glavno delo opravila 13-letni Gašper in
12-letni Ožbe. Njima mama pa je bila za fotografa.
G.P.
Si. 3. -19. Ianuar 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
V spomin
Meta Raineri
Hura življenju, je imela
navado reči. In nas skoraj
do konca grela s svojo vese-
lostjo. Tako je sama ublaži-
la prag med življenjem, ki
smo ga živeli z njo, in ti-
stim, ki ga bomo živeli brez
nje. Z nevidno nitjo nas je
povezala s svojo iskrenost-
jo in odkritosrčnostjo, da
smo ji ostali zvesti. Vsako-
mur med nami je v sebi to-
plo postlala in nam potem
podarjala najbolj sončne
strani svojega življenja.
Tudi okarati nas je znala,
dobronamerno, prizane-
sljivo, se ve, a smo vedno
spoštovali njen poduk. Za-
to je bilo prijateljevanje
z njo užitek.
Vsi smo si jo svojili in to
ji je godilo. Ni bila nečimr-
na, le rada nas je imela. Pa
tudi lažno skromna ni bila.
Malokdo zmore svoje spo-
sobnosti tako pošteno in
zanesljivo izmeriti, kot je
to znala ona. Nezmotljivo.
Ob tem pa smo vedeli, da jo
je življenje ogoljufalo za
mnoge možnosti, kajti ime-
la je danosti in darove: za
jezike, za slikarstvo, imela
je voljo in vztrajnost in ne-
nasitno željo po znanju. In
ustvarjalnost, s katero je
potešila svoje občudovanje
umetnosti, ljubezen do na-
rave in otrok. To je bilo ti-
sto pravo življenje, ki ga je
vsak dan delila z nami. Pet
pesniških zbirk, števUne
objavljene in uglasbene pe-
smi za mladino in odrasle.
Koliko radoživih in iskri-
vih verzov v Pavlihi, Gale-
bu, Mladem rodu in Cici-
banu! Prevodi, skeči,
uganke, aforizmi in pesmi
po  naročilu.   Pa   soneti.
s katerimi se nam je zahva-
lila za drobne pozornosti.
Če nam, odraslim ni vse-
ga pogledala skozi prste,
pa je otrokom podarjala
najbolj vesel, najnežnejši
in najsvetlejši del sebe. Za-
to, ker je poznala njihove
stiske in trpela zaradi vse-
ga, kar je pohabljalo mlade
misli. Otroškemu trpljenju
ni bila kos. Ob njem se je
v njej do grenkih solz raz-
bolelo vse, kar je sicer po-
gumno kljubovalo usodi.
Naravo, ptice in rože
v njej, je imela vedno rada.
Zadnja leta pa se je z njo
povsem zbližala. Postala ji
je zdravilo, domala za vsak
temnejši trenutek. Kuhinj-
sko okno se je razširilo
v njen navdih: Narava. Po-
glej! Kako čudežno! Kot
da se je narava vsak dan na
novo rodila, vsa nova in
potrebna občudovanja. Ve-
selila se je je s čisto dušo.
Kot otrok in vemo samo
takšni ljudje so lahko pes-
niki. Hotela sem reči umet-
niki, pa te velike besede za-
se ni dovolila uporabljati.
Takšni žive, kakor dolgo
imajo občudovalce svoje
ustvarjalnosti. Vem, da ji
bo čas naklonjen. Vedno je
topla sijala na naša priča-
kovanja.
ANKAKRČMAR
Novo vodstvo v Brižah
v krajevni skupnosti Griže je dosedanjim krajevnim funkci-
onarjem potekel mandat, zato so izvolili novo vodstvo. Med
kandidati, ki so jih predlagali vaški odbori, stranke in društva,
je bil za novega predsednika sveta krajevne skupnosti izvoljen
Milan Krašovec iz Migojnic. V kratkem bodo izvolili še petčlan-
sko predsedstvo.
Šola in vrtec pod streho
¥ Hmševcu so v časovni prednosti
I>elavci Gradisa, gla\'nega izvajalca
gradnje nove osnovne šole v šentjurskem
predelu Hruševec, po običajnem zim-
skem premoru nadaljujejo delo. V času
premora so opravili različna obrtniška
dela. Zunanje povTŠine nove šole in vrtca
so že zastekljene, vse pa je tudi že pri-
pravljeno za montažo strešne konstruk-
cije nad telovadnico.
V šentjurski občini so zadovoljni, saj
so dela opravih dva meseca prej, kot so
načrtovali, razen pri strehi odslej tudi ne
bodo več odvisni od vremena. Občina
sproti poravnava svoje mesečne obvez-
nosti. Vrednost naložbe znaša po gradbe-
ni pogodbi 300 milijonov tolarjev, dodat-
nih 20 mihjonov pa nameravajo porabiti
za povečanje šolske telovadnice. Ta bi
naj služila tudi za p>otrebe kmetijske šole
ter šentjurskega mestnega športa. Kot
smo izvedeU, so do 31. decembra v nalož-
bo v Hruševcu investirali 131 milijonov
tolarjev. Gradbena dela naj bi v celoti
zaključUi do konca julija.
V novo šolo bodo sprejeli učence iz
okoliša sedanje edine šentjurske osnovne
šole, in sicer z območja južno od železni-
ce ter vozače iz Vrbnega ter z Grobelne-
ga. Tako se bo osnovna šola Franja Mal-
gaja, ena najbolj prenatrpanih v Sloveni-
ji, precej razbremenila. Sedaj jo obiskuje
več kot tisoč učencev v enaicštiridesetih
oddelkih, f>ouk imajo tudi popoldne.
Sentjurčani so že dalj časa opozarjali na
njeno preobremenjenost, seveda pa bo po
preselitvi dela učencev potrebna tudi po-
sodobitev stare šole.
V Šentjurju so se pretekli teden že od-
ločili za razpis za delovno mesto ravna-
telja nove šole. Menijo namreč, da je ko-
ristno, če sodeluje pri opremljanju nove
šole, pa tudi pri delitvi šolskega okoliša.
Delovno razmerje bo sicer sklenil junija,
sodeloval pa naj bi že pred tem. V Šent-
jurju ugotavljajo, da dodatnega pedago-
škega kadra v novi šoli ne bo potrebno
zaposliti, šoli si bosta le razdelili sedanje
delavce - z izjemo ravnatelja ter knjižni-
čarja seveda, potrebovali pa bodo tudi
čistUke.- Načrtujejo pet novih delovnih
mest. BRANE JERANKO
Kdal nov zdravstveni dom
¥ Radečah nimajo več denarja za dokončanje stavite In za
nakup nove opreme
Lanskega novembra je pote-
kel pogodbeni rok, do katere-
ga bi morali v celoti zgraditi
nov zdravstveni dom v Rade-
čah. Gradbena dela so sicer tik
pred zaključkom, a je zmanj-
kalo denarja. Radečani pravi-
jo, da tudi zato, ker v zadnjih
dveh letih iz Laškega niso do-
bili vs^a dogovorjenega de-
aarja.
Izgradnja zdravstvenega
doma je bila obvezno.st in do-
govor stare občine Laško, iz-
vajalcu, trboveljskemu Rudi-
su, pa so za opravljeno delo
doslej že plačah 73,5 mUijona
tolarjev. Dobro polovico de-
narja je bUo proračunskega,
10 milijonov je dala republika,
ostalo pa so bila sredstva sa-
moprispevka. Nekaj denarja
so v Radečah zbraU tudi s pro-
dajo prostorov za lekarno ter
kozmetični salon. Gradnjo do-
ma še dodatno zapleta nereše-
no vprašanje, ali naj drugo
etažo razširijo ter dogradijo še
tretjo, kjer naj bi lu-edih nekaj
stanovanj za up>okojence aU pa
za zdravnike.
V najboljšem primeru bo
zgradba novega zdravstvenega
doma končana do aprila. Dom
bo treba v celoti tudi na novo
opremiti, saj je oprema seda-
njega zdravstvenega doma
skupaj s stavbo že močno do-
trajana. Za zadnja gradbena
dela in za zunanjo ureditev je
treba zagotoviti še nekaj več
kot 35 mihjonov tolarjev, ven-
d^_v Rad^ah še ne vedo, Ige
bodo denar dobili. V začasnem
proračunu za letos, ki so ga za
laško in radeško občino že pri-
pravili v Laškem, je sicer za
zdravstveni dom kot prednost-
no naložbo predvidenih 8,7
miUjona tolarjev, kar pa še
zdaleč ni dovolj.
JI
Reja puranov
Kmetijska svetovalna
služba. Enota za kmetijsko
svetovanje občine Celje, bo
v sredo, 25. januarja, orga-
nizirala strokovno preda-
vanje o reji puranov. Ude-
ležencem bo predaval dr.
Udovič iz ljubljanske Jate.
Predavanje bo v sejni sobi
Kmetijske zadruge Celje,
začelo pa se bo ob devetih.
m
Ljudje
pripravljeni
pomagati
Akcija zbiranja humanitar-
ne pomoči za odhod petih štu-
dentov Medicinske fakultete
v Tanzanijo, kjer bodo tam-
kajšnjemu prebivalstvu tri
mesece nudili zdravniško po-
moč, je tudi na Celjskem nale-
tela na dober odziv. Silva Že-
leznik je v Celju in Slovenskih
Konjicah organizirala zbira-
nje starih očal in denarnih pri-
spevkov pod geslom Človek
človeku človek. V 35 zabojč-
kih, ki so jih razpostavili na
različnih krajih v Celju, so
zbraU 315 starih očal oziroma
okvirjev, ki jih bodo v Tanza-
niji koristno uporabiU, poleg
tega pa so ljudje darovali
skupno še 75 tisoč tolarjev.
V Slovenskih Konjicah bodo
akcijo zaključiU danes, v četr-
tek, in verjetno bodo ljudje tu-
di tam dokazali, da so še pri-
pravljeni pomagati.
TC
Konferenca RK Vitanje
Prejšnji teden so se na območnem zboru zbrali člani Rdečega
križa iz Vitanja. To je prva oi^^anizacija, ki je opravila svoj
občni zbor v novi občini in se tako preimenovala v občinsko
organizacijo, vendar bo tudi poslej povezana v območni organi-
zaciji RK Slovenske KiHijice in z njo usklajevala svoje delo.
Ta bo namreč delovala na celotnem območju vseh treh občin.
Predstavnica območne oiiganizacije RK Slovenske Konjice
Marta Šmalc, je prisotne seznanila z novo zakonodajo s tega
področja, prisotne pa je pozdravil tudi župan občine Vitanje
Stanislav Krajnc, in izrekel priznanje dosedanjemu odboru za
prizadevno delo, novemu vodstvu pa obljubil vso pomoč.
Izvolili so tudi novo vodstvo občinske organizacije Rde&ga
križa Vitanje, ki ga bo vodila Adela Fačnik, tajnica pa bo Majda,
Pohitnik. F.M.
Bergerjev Taroic as 1995
Za popestritev zimskih dni so v gostišču Berger preteklo
soboto priredih tekmovanje v taroku, ki se ga je udeležilo 20
tarokašev. Po dveh izbirnih krogih je ostalo še qsem tekmoval-
cev, ki bodo konec tedna odigrah turnir do konca. Februarja pa
pripravljajo odprto prvenstvo Celja v taroku, ki se ga lahko,
udeležijo tudi tarokaši iz drugih krajev. Vse informacije dobite
v gostišču Berger, Celje, Savinjska 1.
Foto: SHERPA
it. 3.-19. |uii«iirl99S
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Šivilja in poi
Justina Motoh iz Žalca je precejšen del
življenja posvetila šivanju. Bila je odlična
šivilja, zaradi slabšega zdravja pa nekaj ča-
sa ne šiva več. Domači so ji morali dobesed-
no prepovedati šivanje, saj za njeno zdravje
ni bilo več primerno.
Vedno je imela veselje do šivanja, medtem
ko za kuhanje ni bila nikoli preveč zaintere-
sirana. V službo ni hodila, saj je kar doma
šivala, nekaj časa je imela tudi obrt. V Žal-
cu, kjer stanuje že od malih nog, je bila med
prvimi šiviljami in kot sama pravi, je imela
vedno ogromno dela, saj so jo domačini
z delom dobesedno zasuli. Tako tudi denar-
ja ni manjkalo. Vedno ga je imela v žepu,
pravi. Čeprav je že v 82. letu starosti, bi še
vedno rada šivala. Ko bo spet prišla do
pravih moči, bo najbrž še kaj sešila, saj je to
počela vse do leta 1993, ko je prvič zbolela.
Njena hči Brigita ji je velikokrat pomagala
pri delu še kot otrok, saj Justina ni vsega
zmogla sama. »Brigito sem učila šivati, a ji
nikakor ni šlo od rok. Bolj kot sem ji razla-
gala, manj je znala. Obupala sem in se spri-
jaznila s tem, da nikoli ne bo znala šivati.
V šoli je imela predmet ročna dela, kjer so
morali izdelati najrazličnejše stvari. Vse
sem ji seveda jaz naredila, ker sama ni imela
volje,« pripoveduje Justina, ki je skronma
ženska in se nikoli ne pohvali, zato pa jo
mora Brigita.
Justina ima lepe spomine na otroštvo,
v družini je bilo pet otrok in večkrat so
doma kakšno ušpičili. Oče je bil kolarski
mojster, imeli so malo posestvo, pridelovali
so hmelj, s katerim je bilo ogromno dela.
Kasneje so jim vso zemljo odvzeli. »Pozimi
jebilo za nas otroke pravo veselje, ko smo se
sanicah. Na konja smo vpregli sani in se
potem vsi otroci priključili tem sanem, tako
da smo naredili cel vlak. Na saneh smo
skupaj sedeli sami zaljubljenci,« veselo pri-
poveduje Justina in dodaja, da so se sankali
kar po cesti, saj je bila ledena, ker jo takrat
seveda niso plužili. Otroci so se veliko dru-
žili, predvsem ob vikendih, saj je bilo med
tednom preveč dela. Znali so se zabavati,
radi so se veselili in plesali. Justina pravi,
da je bil njen oče tako strog, da se ga je vse
življenje zelo bala in mogoče je bilo kar
prav, da so jih tako vzgajali. Kljub temu so
se z brati in sestrami domislili kakšne ne-
umnosti.
Poročila se je leta 1943 in to le za kratek
čas, saj je v vojni njen mož umrl. Dolgo
sploh ni vedela, da je mrtev. Čakala je in
čakala, da se bo vrnil, a ga ni bilo. Nihče ni
vedel, kje je padel. Po mnenju nekaterih je
bilo to nekje v Karpatih. Imela sta samo
enega otroka, Brigito, danes pa ima Justina
že dve vnukinji in pravnuka Zana, ki je star
dve leti in pol in je pravi biser v družini.
*Babi Justi, babi Justi,« kliče po hiši, ko
pride na obisk.
Vse do lani je sama skrbela zase, kuhala
je, pripravljala drva in ostalo. Čez noč je
zbolela, njeno življenje je viselo na nitki in
celo zdravnik ji ni dajal upanja. Srce pa je
spet postalo ubogljivo, in zdravstveno sta-
nje se je na srečo izboljšalo. Do življenja
ima izredno voljo in upa, da bo lahko še
kdaj šivala. Delati nič ne sme, tako da zanjo
skrbi Brigita, ki se je zaradi mame vrnila iz
Avstralije, kjer je živela pol leta, prej pa je
ves čas potovala po svetu. Mama jo je zelo
pogrešala, pozdravi niso več zadoščali, Bri-
gito je želela imeti ob sebi. »Ne smem pomi-
sliti na dan, ko je šla v Avstralijo, to je bil
moj najbolj nesrečen dan v življenju. To je
bilo decembra leta 1992. Strah me je bilo,
da bo za vedno ostala tam in da bom morala
biti sama v tej veliki hiši. Zato si lahko
mislite, da je bil najsrečnejši dan v mojem
življenju, ko se je Brigita čez pol leta vrnila.
Želim, da se ne bi še kdaj ponovilo, da bi me
zapustila,« je s solzami v očeh pripovedo-
vala.
Justina si krajša čas z branjem časopisov,
rada bere in hoče biti na tekočem z vsem,
kar se po svetu dogaja. Redno gleda televi-
zijski dnevnik. Včasih, ko se je še več zani-
mala za politiko, so ji domači rekli kar re-
porter, ker je vedela za vse, kar se je dogaja-
lo v zvezi s politiko. Sicer pa Novi tednik
bere že skoraj pet desetletij, saj so bili doma
naročeni že na časopis Naše delo, ki je začel
izhajati leta 1946. V Novem tedniku pogreša
več romanov, saj jih je vsa leta z veseljem
brala in nekatere romane celo izrezovala in
jih uredila v zvezek. Posebno navdušena je
nad Petico, saj pravi, da je izredno zani-
miva.
DAMJANA SEME
Nova črpalka v Šoštanju
V Šoštanju, v bližini termoelektrarne in gasilskega doma ter plavalnih bazenov, gradijo novo
samopostrežno Petrolovo bencinsko črpalko. Ta čas graditelji čakajo na toplejše dni, da bi lahko
zaključili še dela pri zimanji ureditvi in montirali črpalke. Kdaj bodo naprodaj prvi litri goriva,
za zdaj še ne vemo, a če so napovedi točne, naj bi se to zgodilo konec februarja.
L. O.
O vzdrževanju iokainiii cest
Na razgovoru, ki je bil
prejšnji teden pri županu ob-
čine Slovenske Konjice Janezu
Jazbecu, so se v prisotnosti
zreškega župana Jožeta Košir-
ja in vitanjskega župana Slav-
ka Krajnca ter Draga Hvalca
iz Cestnega podjetja Celje in
Gorazda Frica iz konjiške ob-
čine, pogovarjali o dogovoru
o vzdrževanju lokalnih cest.
Teh je na območju občin Slo-
venske Konjice, Zreče in Vita-
nje 233 kilometrov.
Lokalne ceste, na katerih
zimskega vzdrževanja ne izva-
ja Cestno podjetje, po dogovo-
ru z občino zagotavljajo kra-
jevne skupnosti proti plačilu,
ki ga zagotavlja občina.
Drago Hvaleč je predlagal,
da ureditev zimskega vzdrže-
vanje cest ostaja enaka tudi
v prihodnje. Župani pa so se
dogovorili, da ureditev zim-
skega vzdrževanja lokalnih
cest ostaja enako kot doslej le
pod pogojem, da Cestno po-
djetje tudi v prihodnje posipa-
va lokalne ceste, kjer so mleč-
ne proge in urejen prevoz
otrok, pluženje pa organizira-
jo krajevne skupnosti.
Pogovarjali pa so se tudi
o stroških javne razsvetljave
v občini Slovenske Konjice
v letu 1994 in se hkrati dogo-
vorili, da se stroški javne raz-
svetljave v letu 1995 po novih
občinah razdelijo glede na de-
jansko porabo, o čemer so ob-
vestih tudi Elektro Slovenska
Bistrica.
B.F.
O vzgoji motenih
otrok
v sredo, 18. januarja, je bilo
na Dobrni v Zavodu za uspo-
sabljanje in varstvo strokovno
intersekcijsko srečanje, ki sta
ga pod okriljem Slovenst^ega
zdravniškega društva pripra-
vili sekcija pedontologov in
sekcija za zobozdravstvo pri-
zadetih. Predavatelji so med
drugim spregovoriU tudi
o strokovnih usmeritvah v se-
danji in bodoči zakonodaji, ki
zadevajo vzgojo in izobraževa-
nje otrok z motnjami v raz-
voju.
KL
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča se je skrival obraz
filmskega igralca Anthonyja
Perkinsa, prizor pa je iz filma
Psiho.
Izmed kuponov, ki so pri-
speli v uredništvo, smo izžre-
' bali: Marjano FERLEŽ iz
Dvora 30 a, Šmarje, ki bo pre-
jela sodček laškega piva (dobi-
la ga bo v oglasnem oddelku
NT&RC po 25. Januarju) in
Betko PETROVIČ iz Mikloši-
čeve 3, 63000 Celje, ki bo pre-
jela po pošti majico NT&RC.
Športna prodajalna Devetka na Polzeli
Na Polzeli so bogatejši še za eno prodajal-
110. To je prodajalna športne opreme Devet-
ka, ki jo je v pritličju krajevne skupnosti
pdprla Vesna Petranovič. V Devetki ponuja-
jo trenirke, copate, kape, torbe, žoge in dru-
go znanih svetovnih proizvajalcev, kot so
Champion, Russell, Converse, Nike, Re-
^bok, Gas blue jeans in Emanuelle. Copate
^ike imajo že od 7.990, copate Reebok pa že
^ 6.500 tolarjev naprej. V Devetki bodo
"copate dobili tudi tisti z velikimi številka-
mi, ki jih v ostalih prodajalnah zelo težko
^li pa sploh ne najdejo. Trgovina je okusno
Urejena, postrežba je prijazna, odprta pa je
^b delavnikih od 9. do 13. in od 15. do 18.
^re, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Zakaj se nova športna prodajalna na Pol-
zeli imenuje Devetka, je prav gotovo znano
^sem ljubiteljem polzelske košarke. Da bi
^ila tudi Devetka tako uspešna kot igralec,
^ pri polzelskih košarkarjih nosi dres s Šte-
fko 9!     ■
EP
Št. 3. -19. fanuar 1995
FOTOREPORTAZA
16
VUCCA d.o.o.
Trgovina na debelo in drobno, živil in
neživilskih proizvodov, Pašnica 12, 63272
Rimske Toplice
objavlja
prosto delovno mesto
TRGOVSKI POTNIK
Pogoji:
- srednja ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali
trgovske smeri
- tri leta delovnih izkušenj
- lastno prevozno sredstvo
- organizacijske sposobnosti
Delovno reizmerje bomo sklenili za nedoločen čas, poskusno
delo traja tri mesece.
Vaše cenjene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v 8. dneh na gomji naslov.
Vse prijavljene tx)mo o izbiri obvestili v 15. dneh po odločitvi.
Javni zavod
CELJSKE LEKARNE CELJE
razpisuje
prosto delovno mesto
računovodje
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Pogoji za zasedbo:
- strokovna izobrazba VI/I - ekonomist
- 3 leta delovnih izkušenj
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisane prijave z dokazili
o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15. dneh po objavi razpi-
sa na naslov: Javni zavod Celjske lekarne Celje, Vodnikova
1, 63000 Celje, v roke direktorici.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 15. dneh po spreje-
mu sklepa o izbiri.
ZAPOSLIMO:
- l(oinisionar|a - skladiščnika
Pogoji: trgovska šola živilske stroke, dve leti
delovnih izkušenj
- komisionarja - voznika viličarja
Pogoji: izpit B in C kategorije, izpit za viličarja
in dve leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov:
ENGROTUŠ d.o.o.
Ljubljanska 87, 63000 Celje
g. Mirko Tuš
it. 3. -19. ianuar 1995
17
ŠPORT
Minus štiri bo O.K.
Rokometaši Gorenja v soboto In torek za polfinale pokala EHF - Aleš Anžič:
''Zaustaviti levo stran In zatlevati v nasprotnik napaillh!^
v evropskih rokometnih pokalih so še
samo tri slovenske ekipe: Olimpija v ligi
prvakinj, Krim v pokalu pokalnih zma-
govalk in v moški konkurenci Gorenje, ki
je četrtfinalist pokala EHF. »Naša pot še
ni končana, nedosegljivi nista niti uvrsti-
tvi v polfinale in ob ugodnem žrebu v fi-
nale,« pravi pred dvobojema s Pratom
- v soboto v Italiji in v torek v Velenju
- vratar Aleš Anžič.
»Zadnji prvenstveni tekmi s Slovanom
in Rudarjem smo dobro odigrali, za vr-
hunsko oceno pa manjka boljši napad.
Nekoliko zaradi utrujenosti po pripra-
vah v Slovenskih Konjicah, deloma pa
tudi zavoljo slabih zaključkov nasprot-
nih napadov. Ves teden uigravamo na-
pad, občutki so vedno boljši in zato smo
lahko optimisti,« meni 26-letni Celjan
v velenjskih vratih.
Pratu v prvenstvu ne gre najbolje,
v kolikšno pomoč pa vam je posnetek
njihovega gostovanja v Trstu?
Italijani niso strašni, posnetek pa za-
radi nevsakdanjega rezultata 28:42 jem-
ljemo z veliko rezervo. Strinjam se s tre-
nerjem Požunom, da bo z obrambo 5-1
najbolj pomembno na levi strani zausta-
viti Kobilico. Prato bo verjetno igral 3-2-
1, kar nam bi zelo ustrezalo, v rezervi pa
imajo še obrambo 6-0.
Leta 1992 se je Prato pripravljal na
Rogli, na turnirju pa ste jih s Pivovarno
Laško premagali s 23:19. Kaj ste opazili?
Njihova igra je kopija italijanske re-
prezentance. Hitre podaje okoli obram-
be, nekaj kombinacij in borbenost. Akci-
je moramo že na začetku prekinjati
s prekrški, poleg Kobilice pa nekoliko
bolj popaziti na naturaliziranega Brazil-
ca v vlogi organizatorja igre in reprezen-
tančno levo krilo.
Kako bo torej s tekmama Prato-Go-
renje?
Po naravi sem optimist. V soboto lahko
tudi zmagamo, igrali bomo na poln
uspeh, toda nezadovoljen ne bi bil niti
s porazom s štirimi goli razlike. Z dobro
obrambo in nasprotnimi protinapadi bi
morali uspeti, v Velenju pa pričakujem
polno Rdečo dvorano in našo zmago. Na-
vijači bodo naš osmi igralec, odločili so
že tekmo v Prešovu in z njihovo pomočjo
je veliko lažje igrati.
Preostali pari četrtfinala pokala EHF
so Hameln-Zaporožje, GranoUers-Alzira
in Čeljabinsk-Szeged. Kakšna je vaša
napoved?
V španskem dvoboju je favorit Gran-
nolers, najprej bi moral tudi Hammeln,
v vzhodnjaškem četrtfinalu pa bi nam
bolj ustrezala zmaga Sezgeda. V polfina-
lu jih lahko izločimo, tudi Nemci niso
nepremagljivi, Grannolers pa je letos
premočan.
Gorenje je po slabem startu in števil-
nih težavah že v končnici domačega pr-
venstva, kakšno pa je vzdušje znotraj
ekipe?
Po obsegu treningov praktično ne zao-
stajamo za Celjani, toda odnosi še niso
na povsem profesionalni ravni. Do izraza
bolj prihaja kolegialna igra, od sobote pa
smo močnejši še za Rozmana. Proti Pratu
se nam bo zlasti v napadu poznala odsot-
nost Semerdjijeva, zanesljivo pa ne bomo
ostali brez nove uvrstitve v evropski
pokal.
Velenje je preporodilo Bena Lapajne-
ta, ki je bil lani najboljši vratar državne-
ga prvenstva. Upate na podoben sce-
narij?
Celje sem zapustil z izpisnico in z Go-
renjem podpisal dveletno pogodbo.
O prihodnosti še ne razmišljam, med Ve-
lenjčani pa se počutim zelo dobro. Gore-
njeva obramba ustreza mojemu vratar-
skemu slogu, Kimčenko je skoraj vedno
pravočasno v bloku, tudi druge zadeve so
urejene in z Velenjem sem dobro izbral.
Aleš Anžič spet v Celju ali pa morda na
svetovnem prvenstvu?
Kot petnajstletnik sem v Celju že hra-
mi za prvo ekipo, nato pa me je zaustavi-
la poškodba kolenskih vezi. Po operaciji
sem izgubU celo sezono, vmes pa se je
takratno vodstvo kluba opredehlo za
druga vratarja. Reprezentanca? Ni vse
odvisno samo od mene. Če bom dobU
vabilo, seveda ne bom užaljen. Poleti sem
shujšal za deset kilogramov, do nove se-
zono se bom znebil še kakšnega in jeseni
bodo moje obrambe še boljše.
ŽELJKO ZULE
ran^rama
Rokomet
i. liga
Moški - 17. krog: Celje Pivo-
varna Laško-Drava 40:22
(18:11); Šafarič, Šerbec 7,
Ivandija, Jeršič 6, Tomšič 5
Begovič, Načinovič, Puc 3
Slovan-Gorenje 14:14 (7:7)
Ocvirk, Plaskan, Semerdjijev
3, German, Kimčenko 2, Cater
1; Prevent-Litija 25:19, Ru-
dar-Inles 32:28, Dobova-Fruc-
tal 21:16, Jadran-Kodeljevo
31:25.
18. krog: Inles-Celje Pivo-
varna Laško 17:27 (10:13);
Šerbec 8, I\ic 6, Šafarič, Nači-
novič, Ivandija, Tomšič 3, Jer-
šič 1; Gorenje-Rudar 17:15
(7:6); Semerdijev, Cvetko 5,
German 3 „ Plaskan 2, Ojster-
šek, Čater 1; Kodeljevo-Pre-
vent 19:15, Drava-Jadran
23:34, Fructal-Slovan 19:21,
Litij a-Dobova 17:14. Vrstni
red: Pivovarna Laško 34, Ja-
dran 27, Gorenje, Kodeljevo
23, Dobova 20, Rudar 18, Pre-
vent 15, Drava 13, Slovan 12,
Fructal 11, Litija 10, Inles 8.
Košarka
A-1 liga
Moški - 17. krog: Ilirija-Ro-
gaška 79:81 (36:44); gostje so
si že zagotovili obstanek - Mi-
čunovič 18, Jurkovič 17, Nova-
kovič 14, Petrovič 13, Petovar
10, Virant 9; Satex-Kovino-
tehna 93:90 (49:44); Cizej 26,
Petranovič 20, Zaletel 17, Ja-
godnik 14, Rovšnik 7, Tiller 6;
Helios-K. zidar 82:72, Postoj-
na-BWC 77:73, Olimpija-Ko-
per 118:54, Litostroj-Triglav
79:68. Vrstni red: Olimpija 32,
Satex, Kovinotehna 29, Lito-
stroj, Triglav 27, BWC, Roga-
ška, Postojna 26, Ilirija 23, K.
zidar, Helios 21, Koper 19.
A-2 liga
Moški - 17. krog: Loka-P.
Laško 69:66 (26:35); Vujovič
13, Govc 12, Čop 11, Gole 10,
Zdolšek 8, Starovasnik 7, Dur-
nik 5, Šoštarič 3; Comet-Med-
vode 83:73 (42:41); Plevnik 28,
Kožar 24, Železnikar 14, Tem-
nik 11, Nerat 6 (zaradi po-
škodb so manjkali Benič, Siv-
ka in Šporar); Ježica-Elektra
95:64 (55:27); Rizman 38, Mr-
zel, Pečovnik 7, Bogataj 4, Taj-
nik, Lipnik, Brešar, Nežmah 2;
Litija-Gorica 92:71, Olimpija
ml-Idrija 96:97, Slivnica-Inte-
rier 85:88. Vrstni red: Interier
33, Litija (-) 32, P. Laško 30,
Olimpija ml, Idrija 27, Loka
26, Comet 25, Jezica 22, Sliv-
nica (-), Elektra, Gorica 21,
Medvode 18.
B liga
Vzhod - 17. krog: Kemo-
plast-Celje 80:88, Mik Pre-
bold-Ruše 83:76, Bistrica-Ma-
ribor 73:76, Starše-Zagorje
72:63, SI. Gradec prost. Vrstni
red: Zagorje, Celje 27, Maribor
25, Bistrica, Starše 24, Mik
Prebold 22, Kemoplast (+) 19,
Ruše, SI. Gradec (+) 18.
Smučarski skoki
Prvenstvo Laškega
Breze - člani: 1. Obreza, 2. S.
Videč (oba Breze), 3. M. Rezec;
veterani: 1. Tovornik (oba
Vrh), 2. Pertinač, 3. C. Privšek;
mladinci: 1. E. Videč, 2. M.
Privšek (vsi Breze), 3. M. Rezec
(Vrh); kadeti: 1. C. Marot, 2.
Pertinač, 3. Klepej; pionirji: 1.
A. Marot, 2. Deželak, 3. Klepej
(vsi Breze). Najdaljši skok
dneva je uspel Mateju Privšku
s 43 metri.
Hokej
i. liga
3. krog: Inntal - Bled 6:5
(3:1, 3:4, 0:0); Celjani so vodili
s 4:1 in 5:2, gostje pa na koncu j
vratarja nfeuspešno zamenjaU
s šestim igralcem, Ostrožnik,
' Povečerovski 2, Lešnjak, Pajič
1; Jesenice - Olimpija 0:3, 4.
krog Bled - Triglav 2:0, Jese-
nice - Maribor 6:3, Olimpija
- Slavija 24:0, Inntal prost. 5.
krog: Slavija - Inntal 2:8 (1:3,
0:3, 1:2); Potočnik 2, Rasko,
Žolek, Čretnik, Kolar, Zupan-
čič, Mrdženovič 1; Maribor
- Olimpija 0:14, Triglav - Je-
senice 1:3, Bled prost. Vrstni
red: Olimpija 11, Jesenice 8,
Inntal (-) 6, Bled (-) 5.
Atletski heg na morje
KlaillvarievI reprezentanti na pripravab ob morju — Tri ekipe
v evropskih pokalih prvakov In vrnitev Renate Strašek
Prestopni rok za atlete v tabor Kladivarja
Cetisa kljub drugačnim napovedim ni NTiesel
bistvenih sprememb. Klub je z odhodom
v Šentjur zapustila skupina mlajših dolgopro-
gašev, najboljši pa so tačas v tujini sredi zav-
zeti|i priprav za novo sezono, ki bo na \Thuncu
z avgustovskim SP v Goteborgu.
Cankar je na treningu na Kanarskih otokih,
Kocuvan in Matulova sta v Medulinu, Valan- j
tov a in Topolovčan se odpravljata na Madžar- j
sko, Straškova se je po hujši poškodbi vrnila j
na steze, dvorana pod tribuno bo kmalu zbira- i
lišče reprezentančnih priprav najbolj obetav- ;
nih skakalcev, Celje pa osrednji državni atlet-
ski center.
»V Celju bomo pripravili kar 27 tekmovanj,
najbolj odmevni pa bosta junijski miting Celje
_ 95 in državno prvenstvo. Mitingu želimo povr-
niti nekdanji ugled, zato bo najmočnejša kon-
Člani bodo v evropskem pokalu prvakov maja
nastopili v Beogradu, mladinke in mladinci pa
septembra v Jabloncu na Češkem.
kurenca v obeh memorialnih disciplinah - mo-
škem šprintu in v teku na 100 metrov z ovirami
za ženske. Kvalitetno udeležbo si bomo še po-
sebej prizadevali zagotoviti pri moških na niz-
kih ovirah in v daljavi, v ženski konkurenci pa
v kopju in višini,« je načrte razložil Roman
Lešek.
Po daljšem premisleku sta ponudbo iz ZDA
zavrnili tudi Anja Valant in Mateja Bezjak,
med najbolj nestrpnimi pred novo sezono pa je
zanesljivo Miro Kocuvan. »Poškodba je zace-
Ijena, pravih testov pa še nisem opravil. Imam
občutek, da sem vsaj na ravni kot pred pred-
lanskim svetovnim prvenstvom, če ni že celo
bolje. Menedžer Žiga Čeme načrtuje nekaj
startov v Angliji in Skandinaviji, do svetovne-
ga prvenstva pa bi rad nekoliko spremenil
tehniko,« pravi najboljši slovenski atlet minu-
lega leta.
Prvih šest ovir je doslej pretekel v trinajstih
korakih in potem nadaljeval s petnajstimi. Po
enakem začetku bi zdaj med šesto in osmo
oviro rad nadaljeval s štirinajstimi koraki, kar
je nekoliko bolj zahtevno zaradi menjave ko-
raka. »Novost poskušam uigrati že dlje časa.
Največji problem je v spremembi odrivne no-
ge, toda do prvenstva v Goteborgu bi prehod
na sredini proge že moral biti bolj umirjen,«
novost optimistično napoveduje Kocuvan.
Renata Strašek po zahtevni operaciji že treni-
ra s polno obrmenitvijo.
Renata Strašek je izgubila skoraj dve sezoni,
po operacijah komolca (1993), kolenskih vezi
in meniskusa (1994) pa začenja boj za vrnitev.
»Izgubila ni veliko, toda nič ni napredovala.
Psihološka zavora je razumljivo najbolj pro-
blematična, zato bo do prvega dobrega meta
potrebno nekaj potrpljenja,« meni trener Jože
Kopitar.
»Treniram že tri mesece in tudi pri največjih
obremenitvah ni težav. Obseg vadbe počasi
stopnjujem, po februarskih pripravah ob mor-
ju pa bom morda nastopila na zimskem prven-
stvu v metih. Ne na vso moč, temveč le zaradi
občutenja tekmovalnega ritma. Norma za SP
je znižana na 60 metrov in seveda si bolj kot
kdajkoli poprej želim starta na velikem tek-
movanju, ki mi v članski konkurenci zaradi
poškodb še ni bilo usojeno,« pravi rekorderka
v metu kopja.
ŽELJKO ZULE
Nogometni
reprezentanti
Na širših seznamih kan-
didatov za nogometne re-
prezentance so tudi za
člansko selekcijo Bajrakta-
revič. Blatnik in Zupan (vsi
Publikum), za mlado Bala-
gič, Javomik, Pešič, Spaso-
jevič (Rudar), S. Bulajič,
Cugmas in Sešlar (Publi-
kum), za mladinsko N. Bu-
lajič (Era Šmartno), Muja-
novič (Rudar) in Ulaga
(PubUkum), mlajšo mla-
dinsko Kos (Publikum), za
kadetsko. Sankovič (Publi-
kum), Širc in Vodopivec
(oba Dravinja), za pionir-
sko Gobec (Publikum), Ko-
privnikar in Softič (oba
Rudar) ter za žensko Šmo-
nova, Tratarjeva in Zelcer-
jeva (vse Skale).
Šmartno: spet rokomet
Rokometašice iz Šmartnega ob Paki so imele v osemdesetih
letih v slovenski ligi vidno vlogo in bile še v sezoni 1988/89
drugoligaške prvakinje. Klub je nato razpadel, po štiriletnem
premoru pa je Mitja Bubik na osnovni šoli spet pognal roko-
metno kolesje. Ob Paki ni nobenega ženskega športa, zato je
obuditev rokometa logična, čeprav je še vedno daleč od tekmo-
valne ravni. Osnovnošolke so z velenjskimi vrstnicami sicer že
odigrale nekaj tekem, z opremo jim pomagajo nogometaši Ere,
toda usmeritev je zaradi stroškov še vedno negotova.
Dvolne nagrade
v 18. krogu športne stavnice je edina vseh
pet tipov pravilno napovedala Marija Medved
iz Štor in tako postala dobitnica 5000 tolarjev.
V 19. krogu je bilo kar osem pravilnih napove-
di, z žrebom pa so nagrajenci Regina Mraz iz
Celja (7000 tolarjev), Jože Štorman z Gomil-
skega (5000 tolarjev) in Andreja Budna s Pla-
nine (3000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po
pošti.
Pravilni napovedi - 18. krog: Rogaška-Tri-
glav 1, Interier-Pivovama Laško 1, Elektra-
Comet 1, Inntal-Olimpija 1, Slovan-Gorenje 0;
19. krog: Gorenje-Rudar 1, Satex-Kovinoteh-
na 1, Ilirija-Rogaška 2, Loka-Pivovarna Laško
2, Kemoplast-Celje 2.
Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko-
šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevaU kupone s poštnim žigom sobote, 21.
januarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
it. 3. -19. iaiMior 1995
ŠPORT
18
Hokejska kriza
v rokah Ljubljane?
Izpoved celjskega trenerla Vladimirja Krikunova - MIlan Lukič prelomil obljubo In
zaustavil dotok denarja - Rok Rojšek: »Brez besed-^ \
Drugi krog hokejskega pr-
venstva so Celjani začeli
v skladu z optimističnimi
napovedmi. »Povozili« so
Olimpijo, po zelo dobri pred-
stavi nesrečno izgubili na Je-
senicah in prvič doma pre-
magali Bled. Po prvih derbi-
jih so celo najboljša ekipa
v skupini A, vendar je na po-
molu nova kriza.
»Po lanski sezoni sva
s Hriberškom obiskala Mila-
na Lukiča. Solastniku Innta-
la sem predstavil svoje načr-
te za prihodnost; kariero
sem želel nadaljevati v La-
tviji, kjer so mi ponudili me-
sto selektorja tamkajšnje dr-
žavne reprezentance,« je za-
čel svojo izpoved Vladimir
Krikimov, ki prvič ni izbiral
besed in prikrival stanja
v klubu.
Lukič obljubil
100.000 mark
»Petrovški poslovnež me je
po krajši debati prepričal, da
ostanem v Celju, češ da se
bodo razmere okrog denarja
uredile in me klub potrebuje.
Pristal sem, saj mi je v Celju
všeč, pa tudi soproga se
v Sloveniji dobro počuti.
Ekipa se je maksimalno tru-
dila in ni igralca, ki bi mu
lahko očital nepoštenost pri
delu. Sredi sezone smo zašli
v krizo, a smo se tudi z Luki-
čevo pomočjo izvlekli,« je ni-
zal dejstva Krikunov in na-
daljeval s ključno zadevo.
»Novembrski >rešitelj< je
na sestanku igralcem oblju-
bil, da jim bo redno, vsak
mesec izplačal dohodke, če
bo potrebno celo v finalu
končnice. Nekdo je takoj od-
vrnil, da samo premije zne-
sejo približno 100.000 nem-
ških mark, vendar je Lukič
vnovič potrdil svoje besede
in dodal, da se zaveda, koli-
ko denarja bo potrebno za
nemoteno delo. Minili so tri-
je meseci, igralci pa so preje-
li le polovico enomesečnega
zaslužka. Igrajo dobesedno
za kos kruha in živijo iz dne-
va v dan.«
BI morali izgubiti
z Olimpijo?
Kaj je bil pogoj za redno
izplačilo plač? »Dobri rezul-
tati. Dosegli smo jih. Bili
smo edini slovenski polfina-
list lige narodov, prvi krog
državnega prvenstva končali
kot četrti in od vseh najbolje
začeli drugi krog. Po nesreč-
nem porazu na Jesenicah je
Lukič ocenil, da pričakovanj
nismo izpolnili in zato de-
narja ne bo,« je vrelo iz tre-
nerja.
»Ne vem, morda bi morali
izgubiti proti Olimpiji in od-
nesti točki z Jesenic, da bi
ugodili »šefu«. Vse bolj se mi
dozdeva, da za vsemi proble-
mi stoji Ljubljana - SKB
banka je lastnik precejšnje-
ga dela Inntala — ki želi
v ospredje potisniti Olimpijo
Hertz!«
Igralci z območja nekda-
nje Sovjetske zveze resno
razmišljajo o vrnitvi v domo-
vino, val nezadovoljstva pa
je vedno večji. »V Slovenijo
so prišli zaradi zaslužka,
kajti nihče več ne igra zgolj
za hrano. Tudi sam sem v fi-
nančni stiski, pogoji za delo
so neprimerni in dvomim, da
bom še dolgo zapravljal svoj
ugled. Če bodo ključni igral-
ci res predčasno odšli, v Ce-
lje še dolgo časa ne bo hoke-
jistov z Vzhoda in vprašljiv
bo tudi nadaljnji razvoj ho-
keja,« svari Kirkunov.
Lukič se norčuje
Ali je Milan Lukič pristal
na dialog? »Kakšen dialog
neki? Norčuje se iz nas!
Igralcem pravi, naj k njemu
pošljejo Hriberška in mene,
češ da nama bo dal denar.
Ko sva se pojavila v Inntalu,
naju je odslovil z obrazloži-
tvijo, da je v časovni stiski in
pred pomembne j šintii oprav-
ki,« niza dejstva Krikunov.
A to še ni vse. »Še nekaj-
krat je obljubil plače, a si je
že naslednji dan premislil.
Hokej ga sploh ne zanima,
kar je dokazal s svojimi pri-
hodi v dvorani. V tej sezoni
smo ga opazili le na tekmi
proti Olimpiji (2:8), ko je
zdržal le dve tretjini. Nazad-
nje je bil z ekipo 8. novem-
bra, pred dnevi pa celo izja-
vil, da lahko odpustimo vse
tujce, Ljubljančane in Jese-
ničane. Češ, da bomo četrti
tudi brez okrepitev in dodal,
da ga razmere v klubu sploh
ne zanimajo. Takšnega člo-'
veka še nisem srečal, v tem
trenutku enostavno ne naj-
dem lepe besede zanj,« je
končal svojo pripoved celjski
trener Vladimir Krikimov.
Po njegovih besedah je
delni krivec za sedanje raz-
mere v klubu tudi Roman
Hriberšek, vendar z olajše-
valno okoliščino, da je v raz-
Obupani so tudi igralci, jutri
z gostovanjem v Ljubljani za-
čenjajo nov krog derbijev.
Najbolj zgovorna je izjava ka-
petana Roka Rojška: »Igralci
smo brez besed.«
voj kluba vložil precej dela.
Pogodba med Irmtalom in
hokejisti se je iztekla konec
leta. V klubu poudarjajo, da
je Inntal vložil več, kot je to
narekovala pogodba in so bi-
Li presežni tolarji stvar Luki-
čeve dobre volje.
Inntal je v minulih tednih
hokeju očitno obrnil hrbet.
V Mestnem parku ne vedo
kako naprej, saj so tokrat
resnično v brezizhodnem po-
ložaju. Če so nmogi lanski
»izstop iz lige« ocenili za po-
tegavščino, tega z zdajšnjimi
razmerami ne gre enačiti. Za
pomoč so se obrnili na župa-
na Zimska, na rešitev pa
upajo tudi ljudje, ki se ob
torkih, petkih in nedeljah
množično zbirajo ob ledeni
ploskvi.
TOMAŽ LUKAČ
Foto EDI MASNEC
Celjski hokejisti so spet na kolenih.
Levi koleni desnih krii
Roman Pungartnik in To-
maž Ocvirk sta po operaciji le-
vih kolen pod nadzorom fizi-
oterapevta Robija Stebleta že
ves teden na rehabilitaciji
v Dobrni, pred končnico pr-
venstva pa naj bi bila spet tek-
meca na desnem krilu.
»Zaradi zasedenosti celjske-
ga oddelka je dr. Boris Nemec
v Lovranu operiral Ocvirku
zunanji, Pungartniku pa oba
meniskusa leve noge. Pri pr-
vem so vezi zdrave, Pmigart-
nik bo sčasoma moral še na
operacijo sprednjih kolenskih
vezi, oba pa bosta naslednji te-
den že na igrišču,« je klubski
zdravnik dr. Rudi Čajevec ni-
zal osnovne stvari.
Pimgartnik seveda račima
na svetovno prvenstvo, manj
pa na novi rez kirurgov.
»Sprednja vez je strgana, toda
z dodatno okrepljeno mišico bi
se menda lahko izognil opera-
ciji. Čez slaba dva meseca naj
bi bil nared tudi za tekme, do-
slej pa koleno ni otekalo,« pra-
vi Pungartnik, veliko bolj spe-
cifično pa je Ocvirkovo ko-
leno.
»V Litiji sem priletel narav-
nost na koleno. Vsi so sumili
na poškodbo vezi, a so se ušte-
li. Dr. Nemec je ob pogledu na
okrogel meniskus, ki ima obi-
čajno obliko polmeseca priz-
nal, da se prvič srečuje s po-
dobnim primerom. Meniskus
so samo obrezali, vezi ne bi
mogle biti močnejše in kmalu
bom spet zaigral,« je optimist
Ocvirk.
Prva ekipa je medtem proti
Dravi s 40:22 dosegla rekord-
no zmago letošnjega prvenstva
in tudi izboljšala lastni dose-
žek (38:11 z Bakovci) po števi-
lu doseženih golov iz sezone
1992/93. Zares pa se začenja
tudi v mlajših konkurencah,
saj bo v soboto dopoldne na
Tehniški šoli polfinalni turnir
mladinskega DP z udeležbo
Celja Pivovarne Laško, branil-
ca naslova Gorenja in Sevnice.
Ž.Z.
Košarkarice za Evropo
v drugI del BP s prenosom medsebojnih rezultatov - Celjanke
še merijo na pokal Ronchettl, KonJIčanke pa na kolajno pri
mladih
v soboto se bo začel drugi
krog državnega prvenstva za
košarkarice. Najboljša šesteri-
ca s seboj prenaša tudi rezul-
tate medsebojnih srečanj in
tako ima Jezica vseh 20 točk,
Maribor 17, Ilirija 15, Celje in
Odeja po 13, Comet 12,
v evropske pokale pa se bodo
uvrstile štiri ekipe.
Celjanke so zadnje tedne za-
radi bolezni Polutnikove, Ger-
move, Hajdinjakove in Potoč-
nikove slabo trenirale. Edini
izhod je bil v individualnem
delu, pred vrati pa je najbrž
ključno tekma za uvrstitev
v končnico z Odejo. »Igre iz
prvega dela (85:65) zanesljivo
ne bomo ponovili, naša pred-
nost pa je v morebitnem preti-
ranem samozadovoljstvu go-
stij, ki so si s finalom pokala že
zagotovile Evropo,« pravi tre-
ner Boris Kralj.
V prvi sezoni samostojnega
kluba si uprava za končni cilj
ni zadala napredovanja
v evropske pokale, toda pri-
ložnost je pač na dlani. »Nepo-
sredni tekmec za 4. mesto je
Odeja, nikakor ne gre pozabiti
na Comet in v krogu štirih
ekip bo veliko odvisno od
dnevne forme,« je prepričan
Kralj, glede na razplet pokala
pa bodo za Evropo morale biti
pred Ilirijo in Cometom.
Drugi krog bo trajal do 25.
marca, nakar bodo najboljše
štiri ekipe igrale še končnico
na dve zmagi.
Konjiški tabor je z obstan-
kom izpolnil svoj edini cilj, po
zvinu gležnja pa se na parket
počasi vrača Simona Skerbi-
njek, ki ima vedno več težav
s poškodbami. V nadaljevanju
sezone bodo pozornost preu-
smerili k mladim, ki že vsesko-
zi predstavljajo jedro prve eki-
pe. Kadetinje so bile lani pod-
prvakinje in si tudi letos obe-
tajo podoben uspeh, članska
ekipa pa ob vrsti izenačenih
peterk vseeno po tihem računa
na beg z dna lestvice.
Ž.Z.
Rekordna
košarka
Košarkarji Rogle so zaradi
zasednosti lenarške dvorane
(finale ženskega pokala) pre-
ložili dvoboj 11. kroga C lige
z domačo ekipo Mascom. Do
nevsakdanjega razpleta pa je
prišlo v Kamniku, kjer je BP
93 premagal Kungoto z re-
kordno razliko slovenskih dr-
žavnih prvenstev za moške
- 158:50. Doslej so bili rekor-
derji Lenarčani, ki so jeseni
prav tako Kungoto v gosteh
premagali s 156:58.
NA KRATKO
Celje: v osmini-finala poka-
la so odebojkarice Celje dva-
krat premagale Kočevje s 3:0,
v nadaljevanju interlige pa
z enakima izidoma izgubile na
Reki (6, 1, 2) in v Puli (7, 3, 4).
Lendava: na kegljaškem DP
mladink v dvojicah vseh tri
kolajne za Emo. Zlata za kom-
binacijo Ledinek-Flipčič
(839+834), srebrna za Razlag-
Spoljar (855+793) in bronasta
za Koštomaj-Podlesnik
(824 + 748), 6. Košir-Ratajc
(748+789).
Petek, 20.1.
Hokej
Ljubljana: Olimpija-Inntal
(6. krog SHL, 18).
Kegljanje
Žalec: Žalec-Tekstina, Cer-
knica: Brest-Celje (10. krog I.
moške lige, obe 16); Ankaran:
Adria-Miroteks (10. krog I.
ženske Uge, 14); Maribor:
MTT-Komcel (10. krog II. žen-
ske lige, 13).
Košarka
Kungota: Kungota-Rogla
(13. krog C moške lige, 18. 30).
Sobota, 21.1.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Litostroj (19), Polzela: Kovi-
notehna-Helios (18. krog A-1
moške lige, 19. 30); Velenje:
Elektra-SUvnica (19), Hrast-
nik: Pivovarna Laško-Oltmpi-
ja ml. (20), Nova Gorica: Gori-
ca-Comet (18. krog A-2 moške
lige, 17); Celje: Celje-Odeja,
Slovenske Konjice: Comet-
Maribor (1. krog I. ženske lige,
obe 19), Maribor: Maribor-
Kemoplast (18. krog B moške
lige, 17).
Kegljanje
Celje: Miroteks-Slovan (10.
krog II. ženske lige, 10).
Rokomet
Prato: Prato-Gorenje (prva
tekma pokala EHF za moške,
17. 30); Hrpelje: Jadran-Celje
Pivovarna Laško (19. krog I.
moške lige, 19).
Vaterpolo
Celje: Neptun-Kranj (3.
krog I. lige, 19).
Nedelja, 22.1,
Hokej
Celje: Inntal-Jesenice (7.
krog SHL, 18).
Košarka
Celje: Celje-Bistrica (18.
krog B moške Uge, 10. 30).
Torek, 24.1.
Hokej
Bled: Bled-Inntal (8. krog
SHL, 19).
Rokomet
Velenje: Gorenje-I*rato (po-
vratna tekma četrt-finala po-
kala EHF za moške, 17. 45).
Sreda, 25.1.
Rokomet
Velenje: Velenje-Branik. Aj-
dovščina: Mlinotest-Žalec
(povratni tekmi četrt-finala
pokala za ženske, obe 19).
$t. 3. -19. ianuar 1995
19
ŠPORT
Rumeno-modro zavezništvo
Na obeh slalomih za evropski pokal velik uspeh Svetilni - Rogla za mnoge spet
zalet za prodor v svetovni vrh
Rogla se kljub nekoliko slabši zasedbi
- ni bilo nobene naše najboljše - ni izneve-
rila tradiciji, da najboljše z obeh slalo-
mov za evropski pokal v isti sezoni nizajo
uspehe tudi v svetovnem pokalu. Dva dni
po tekmi za prstan celjskih grofov je bila
v Ga-Pa tretja Zingrejeva, četrta Bi-
avaschijeva in peta Anderssonova!
Stih prvokategomice (Andersson,
Gallizio, Zingre-Graf in Accola) so ven-
darle štartale na Rogli, toda silovitemu
napadu Švedinj se niso mogle upreti.
V četrtek prvo, tretje in četrto mesto,
v petek celo trojna zmaga. Rodilo se je
celjsko-švedsko zavezništvo, ki ima sti-
čišče tudi v rumeno-modri barvi.
»Lani sem bila tretja in četrta, letos
sem dodala še višji uvrstitvi,« je modro-
vala zmagovalka četrtkovega slaloma
Titti Rodling, ki je zmagala s številko ena
in si tudi za naslednji dan rezei-virala
otvoritev tekme. »Nisem vraževerna, to-
da sreče ne bom izzivala,« je rekla 24-
letna Švednija, a se ji napad na dragoce-
ni prstan ni posrečil.
Slalom 1: 1. Rodling (Šve) 1:10,98, 2. Rie-
gler (N. Zel) 1:11,07, 3. Nowen (Šve)
1:11,10 ... 17. Bokal 1: 12,40, 67. Košto-
maj (izven finala); slalom D: 1. Nouen
1:17, 39, 3. Rodling 1:18,27, 3. Andersson
(vse Šve) 1:18,.50 ... 36. Škerjanec
1:24,39, 53. Koštomaj 1:25,85 (uvrščenih
46 smučark).
Po Christini Riegel in Anne Berge je
nova celjska grofica Ylva Nowen, ki je na
Rogli trikrat postavila najboljši čas po-
sameznih voženj. »Za vsak diamant v pr-
stanu po enkrat,« je hudomušno pribila
Na Rogli je bilo zaradi objav uradne na-
povedovalke spr\'a zabavno, kmalu pa že
tragikomično in to sta bili edini pripom-
bi delegata FIS Brandla in koordinator-
ke ženskega dela EP Hostettlerjeve.
25-letna Skandinavka, ki je svoje prve
točke svetovnega pokala osvojila že v zi-
mi 1989/90. V ciljni areni se je zadovolj-
stvo mešalo z razočaranjem, oboje pa je
bilo značilno za Natašo Bokal.
»Drži, na prehodu v strmino sem pre-
več zamujala in v izenačeni konkurenci
so bile točke nedosegljive. Po drugi stra-
ni sem se znebila treme, ki me že nekaj
časa mori in nadaljevanje sezone bi mo-
ralo biti boljše,« se je tolažila Nataša
Bokal in v nedeljo izpolnila normo za
svetovno prvenstvo. Rogla je bila za
mnoge smučarke spet zalet za vzpon
v svetovno elito.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Roberta Pergher iz Italije je na Jasi pokazala nekaj mojstrstva, s katerim je že tik pod
svetovnih vrhom.
Titti Rodling je po Rogli vodilna v evrop-
skem pokalu.
Srhilivka na Streifu
Piše: Miran Rauter
V Kitzbuhlu sem v ponede-
ljek na superveleslalomu ujel
zadnji vlak. Osvojil sem 29.
mesto in izpolnil normo za
svetovno prvenstvo v Sierra
Nevadi, toda pred startom se
je hudo zapletlo okoli vezi in
Markerjev serviser mi je celo
odsvetoval spust po Streifu.
Serviser mi je pred tekmo za-
menjal glavo avtomata, ki so
za smuk nekoliko močnejše in
me pet minut pred startom
opozoril na težave. S kolegom
iz Tyrollie sta vezi na levi
smučki uredila, za desno pa
jima je zmanjkalo časa. Pred
očmi se mi je stemnilo, toda
zadnjo priložnost za izpolnitev
norme nisem želel izpustiti in
odločil sem se za start.
Bilo me je strah in ne vem,
kako sem presmučal Streif.
Nekaterih delov se medlo spo-
minjam, večine pa sploh ne.
Na zadnjem delu, kjer je hud
naklon in je bil pritisk na des-
no nogo največji, sem se pogo-
varjal s smučko in jo rotil naj
zdrži. Uslišala me je, v cilju pa
je iz mene izbruhnil ves bes.
Bilo je tudi nekaj preklinja-
nja, kar je presenetilo komen-
tatorja Eurosporta, ki je po 14.
vmesnem času in solidnem na-
stopu pričakoval, da bom za-
dovoljen. Menda je posebej
poudaril moje valove besa in
kletvic, a pač ni vedel za nev-
šečnosti tik pred startom. Po
desetih minutah sem se začel
tresti in do večera sem imel
mehke noge, ko sem samo po-
misUl, kaj sem tvegal.
V smuku mi je bilo že po Val
d'Iseru jasno, da čas terja svo-
je. Zato sem se tudi odpovedal
Wengnu, ne pa tudi smuku. Na
SP bom na startu, prav tako
tudi na vseh tekmah svetovne-
ga pokala, kjer bo smuk zdru-
žen s superveleslalomom.
V Kitzbuhlu sta bili moji prvi
misU, da sem s Petelinjega gre-
bena prišel živ in zdrav (57. in
62. mesto), v naslednjem hipu
pa sem se že jezil, da nisem bil
hitrejši. Na nedeljskem slalo-
mu je bUa pri višjih številkah
proga že krepko načeta, poču-
til sem se kot na rodeu in ko
sem povozil vrata, sploh nisem
razmišljal o vračanju. Bilo mi
je vseeno, a sem naslednji dan
le z drugimi točkami svetovne-
ga pokala izpolnil cilj.
Rei(orderi(a po številu Icolajn
Kegliaški iubilel Marike Kardinar — Šest zlatih, dve srebrni In ena bronasta kolalna
s svetovnih prvenstev
Kegljaški jubilej je minuli konec
tedna praznovala tudi Marika Kardi-
nar, ki je slovenska športnica z največ-
jim številom kolajn s svetovnih prven-
stev in pokalov (16) ter tudi edina tri-
kratna svetovna pr\'akinja. Uspehom
primerno je bilo tudi slavje v Lendavi,
ko je pred njenim nastopom devet keg-
ljev zamenjalo devet kolajn s svetov-
nih prvenstev.
Marika Kardinar si je za jubilej omi-
slila srečanje šampionov večih rodov,
vrhunec pa je bil hkratni nastop štirih
svetovnih prvakinj, česar pri nas še ni
bilo. Poleg gostiteljice so nastopile še
hrvaški gostji Sonja Mikac (bivša keg-
Ijavka Ema) in Biserka Perman ter
Ljuba Tkalčič, ki so skupaj na svetov-
nih prvenstvih osvojile kar 35 kolajn,
od tega 17 zlatih.
»Dvajset kegljaških let je minilo,
srečali se bomo ob naslednjem okro-
glem jubileju,« je optimistično napo-
vedala Marika Kardinar. V njenih na-
črtih je torej tudi svetovno prvenstvo
1998 v Celju, naprej pa jo žene tudi
možnost, da bi bilo kegljanje v progra-
mu olimpijskih iger v Sydneyu leta
2000. (Ž. Z.)
Z Mariko vzljubiš kegljanje
Dobrih osem let poznam Mariko, ob
kateri se takoj počutiš kot prijatelj. Naji-
no prvo daljše srečanje je bilo leta 1987
v Prešovu, ko je zazrta v stari predel
mesta nenadoma dejala: »Ne vem, če bo
šlo. Madžarke so odlične.« Imela je prav,
kajti Celjanke so bile na evropskem po-
kalu komaj šeste.
Naslednje leto je bila v Budimpešti
z reprezentanco svetovna prvakinja, zla-
to kolajno pa so njeni najbližji pozdravih
Svetovna prvenstva: Brno 1982 - zlato
z ekipo; Ljubljana 1984 - srebro z eki-
po; Miinchen 1986 - zlato posamezno;
Budimpešta 1988 - zlato z ekipo; Inns-
bruck 1990 - zlato z ekipo in bron
v dvojicah; Bratislava 1992 - zlato po-
samezno in v kombinaciji, srebro
z ekipo; Ludwigshafen 1994 - brez ko-
lajne. Svetovni pokal - ekipno: zlato
Dunaj 1989 in Bratislava 1991, srebro
Oggersheim 1990 in Celje 1994, bron
Plankstandt 1193; posamezno: bron
Tramin 1994; evropski pokal - ekipno:
srebro Reggensburg 1985.
kar pred hotelom Nep. Pomurskih do-
brot ni manjkalo, podobno pa je bilo tudi
ob naslednjih slavjih. »Bo že kako, saj bo
zadnja nastopila Marika in rešila polo-
žaj,« je pogosto slišati na kegljiščih, ob
redkih porazih pa športno prizna boljše
kegljanje nasprotnic. Zaradi takšne Ma-
rike prej ko slej vzljubimo kegljanje.
(J. K.)
Vaterpolski prepad
Ponedeljkov skupni sesta-
nek predstavnikov Neptuna,
Vaterpolske zveze Slovenije,
Športne zveze Celja in občin-
skega odbora za šport je izzve-
nel v ugotavljanju že znanega
kritičnega stanja v klubu in še
posebej vaterpola, ki je tik
pred propadom.
Vaterpolisti morajo do so-
bote rešiti najbolj nujne pro-
bleme in odigrati prvenstveno
tekmo s Kranjem, kajti v na-
sprotnem bo zanje sezona
z dvema neodigranima tekma
končana. Po vsesplošni oceni
prisotnih bi izstop iz lige po-
menil razpada vaterpola v Ce-
lju, zato bo zadnji korak pred
propadom apel na župana
Zimska. Sestanku se je namreč
izognila delegacija Celjskih
sejmov, ki se v sedanjih raz-
merah lahko v marsičem po-
maga pri razbistritvi položaja.
Plavalci in vaterpolisti si do
poletja, ko bo sprejet nov na-
čin financiranja, želijo nemo-
teno vadbo in v najboljšem
primeru odlog plačila računov
za uporabo zimskega bazena.
P.Š.
Leto prvenstev
Neolimpijsko leto 1995 bo
v znamenju številnih svetov-
nih in evropskih prvenstev,
velika tekmovanja pa se bodo
vrstila skozi vse mesece. Janu-
arja bo SP v alpskem smuča-
nju (Sierra Nevada, 30. 1. do
12. 2.), februarja SP v biatlonu
(Anterselva, 12.-19.) in SP
v akrobatskem smučanju (La
Clusaz, 12.-19.), marca SP
v nordijskem smučanju (Thun-
der Bay, 9.-19.) in dvoransko
SP v atletiki (Barcelona, 10.-
12.), aprila final four košar-
karjev (18.-20.) in SP v hokeju
na ledu (Stockholm, 23.4.-
7.5.), maja finalne tekme no-
gometnih pokalov (3, 10, 17,
24.), SP v rokometu (Islandija,
8-21.) in teniški turnir Rolland
Garros (22.-4. 6), junija EP
v košarki (Atene, 21.-2. 7.) in
teniški turnir Wimbledon (19.-
2. 7.), julija EP v gimnastiki
(Brno, 6.-9.), avgusta SP v at-
letiki (Goteborg, 4.-13.), SP
v plavanju (Dunaj, 17.-27.), SP
v veslanju (Tampere, 20.-27.)
in SP v kajakih in kanujih
(Nottingham, 23.-3. 9), sep-
tembra teniški turnir US Open
(4.-17.) in SP v gimnastiki
(Dunaj, 19.-24.), oktobra SP
v kolesarstvu (Kolumbija, 1.-
10.), novembra finale ATP To-
ura v tenisu (Frankfiu-t, 13.-
19.) in decembra Grand Slam
v tenisu (Miinchen, 4.-10.).
Miroteks namesto Ema
Celjske kegljavke bodo od jutri naprej nastopale z ime-
nom Miroteks (stari sponzor ima še dolg iz lanskega tro-
mesečja), ki bo pogodbo o pokroviteljstvu podpisal za
nedoločen čas. Vrstni redi pred sobotnim nadaljevanjem
državnega prvenstva - moški: Triglav 16, Konstruktor 13,
Tekslina 10, Proteus 9, Gradiš 8, Rudar, Fužinar, Celje,
Žalec 6, Brest 0; ženske - I. liga: Norik 18, Miroteks 16,
Rudar 13, Adria 10, Triglav 9, SI. Gradec 8, Gorica,
Korotan 6, Konstruktor, Kamnik 2; II. Uga: Miroteks II14,
Izola 12, MIT, Kočevje 11, Proteus, Norik II 10, Slovan 8,
Krško 7, Komecl 4, Tekstina 3.
Nove točke akroliatov
Tekmovanja akrobatskih smučarjev so se nadaljevala
z evropskim pokalom v skokih v Chalctu, kjer zablestel še drugi
celjski reprezentant. Komaj 18-letni Andrej Kramer je v težkih
razmerah (sneg, veter) zasedel odlično 4. mesto, Jože Ivačič pa je
bil osmi.
»Lani sem že bil med deseterico, a nikoli tako visoko. Napre-
dek je zaradi večjega obsega treningov in predvsem dvojnega
salta z vijakom. Na snegu sem novost treniral samo štiri dni in
v Franciji mi je kar lepo uspela. Uspeh ima dvojni pomen, saj mi
bo zveza povrnila stroške in zagotovila denar za naslednjo
tekmo,« je svoj največji uspeh komentiral Andrej Kramer.
Evropski pokal se bo naslednji teden nadaljeval v Altenmarktu
in Piancavallu. Ž. Z.
Steklar: novinec samo Vidiček
S pripravami so štartali tudi nogometaši Steklarja, boj
za beg s predzadnjega mesta pa bo težak. Ekipo je okrepil
samo Vidiček (Ponikve Zagreb), kajti denarja za boljše
igralce ni dovolj, povprečnežev pa v Rogaški Slatini ne
nameravajo kupovati. Najboljši igralec zadnjih sezon Ivan
Horvat se želi vrniti v Radoboj, kjer mu ob igranju nudijo
tudi zaposlitev, uprava pa je seveda odločno proti. Prvo
tekmo bodo igrali že v nedeljo s Publikumom, sredi febru-
arja pa načrtujejo priprave v Medulinu j T.
Št. 3. - 19. |anuar199S
REPORTAŽA
Daleč on
ponorelega
sveta
Skozi štiri letne čase Aleksandra VIdečnIka,
narodopisca In zgodovinarja Iz Zgornje Savinjske
doline — O vrednotah nekoč In danes
Aleksander Videčnik je
zelo bogat človek. Vse-
skozi je najbolj cenil zna-
nje in tople medčloveške
odnose. Prav to je gradilo
pokončnega in dobrega
človeka. Začel je kot ti-
skarski vajenec, po vojni
doštudiral, kasneje je vo-
dil Celjsko mestno hra-
nilnico in deset let ured-
nikoval v Savinjskih no-
vicah. Ob vsem tem je bil
mož, oče in dedek. Po
upokojitvi ne miruje, še
veliko ima povedati. Ob
sprehodu skozi svoje živ-
ljenjske postaje je ošvr-
knil tudi današnji čas. Še
zmoremo biti dobri in
blagi ljudje?
»Vrednote so vedno
iste, vprašanje je le, ali
jih upoštevamo,« razmi-
šlja .Meksander Videčnik.
»Poštenje, na primer, ima
skupni imenovalec tako
v kapitalizmu kot soci-
alizmu, svetovni nazor
tega pojma ne more spre-
meniti. Če ne znamo biti
pošteni, nas to podza-
vestno teži. Prepričan
sem, da se vest pri člove-
ku vedno znova oglaša.
Za to imamo dober pre-
govor: Poštenost je naj-
mehkejši vzglavnik. Kdor
je pošten, dobro spi. Vse-
bina temeljnih vrednot se
torej ni spremenila, le na-
ša površnost pri njihovem
dejanskem uresničevanju
prinaša stiske in težave.
Naglica in tekmovalnost
nas odtujujeta. Drvenje
se stopnjuje... A saj se
bomo ustavili ob nekem
trdem zidu in počasi pri-
čeli spoznavati, da ni naj-
važnejše, da nekaj pose-
duješ.«
Vsako obdobje je za
človeka enako pomemb-
no. Če nam v otroštvu
vcepijo napotke za obna-
šanje v zreli dobi, potem
v starosti žanjemo, kar
smo vse življenje sejaM.
A le včasih se lahko zado-
voljni ozremo nazaj...
Pomlad
Aleksandrov oče je bil
sodni sluga. Družina
s petimi otroki je živela
v Celju, čistem, majhnem
mestu, v katerem so vsi
poznali drug drugega. Vi-
dečnikovi otroci niso
odraščali v pomanjkanju,
vendar v zelo skromnih
okoliščinah. »Bili smo
skorajda nekakšni samo-
rastniki. V določenem
trenutku v življenju smo
se morali znajti sami in
poiskati ustrezne reši-
tve,« se spominja Alek-
sander, ki je že kot otrok
znal življenje opazovati
s široko odprtimi očmi.
Niso mu ušle niti velike
socialne razlike. Skupaj
se je igral z otroki pre-
možnih trgovcev in indu-
strijalcev, ki so bih nem-
škega rodu. Kar okoli 40
odstotkov ljudi se je ta-
krat prištevalo k nemški
manjšini. Otroke pa na-
rodnostna in socialna
ločnica, čeprav so ju čuti-
h, niti nista motih.
Aleksandrov najlepši
spomin iz osnovnošolske-
ga obdobja je povezan
z gasilstvom: »Leta 1927
je celjski kovač, pisal se
je Franc Košir, ustanovil
otroško gasilsko desetino.
Vključevanje v gasilske
vrste pa me je vodilo do
precejšnje samostojno-
sti.« Star gasilski orodjar,
pozabljiv, kot je bil, ga je
vedno spraševal, kje kaj
leži; sedemletni fantič mu
je vedno znal postreči
s   pravim   odgovorom.
»Gasilci so me imeh za
nekakšnega kurirja, poši-
Ijah so me po pijačo in
jedačo,« pravi Aleksan-
der, »tako sem tu in tam
zaslužil kakšen dinar. Di-
narji pa niso bih tako go-
sto posejani... Rad sem si
kupil zemljo, ki je stala
50 par. Zemlja je bila za-
me nekaj nepojmljivo do-
brega ...« Verjame, da so
bili njegovi začetki zave-
danja, da je na svetu,
kljub skromnosti izredno
lepi: »Morda me je prav
to že takrat usmerilo
v družabnega človeka.
Nikoh se nisem ustrašil
kakršne koh naloge ali
dela; to me je pozneje
v življenju velikokrat re-
ševalo.«
Prepričan je, da je dru-
žinsko gnezdo za otroka
nadvse pomembno, še po-
sebej materina toplina, ki
je prav nič drugega ne
more nadomestiti: »Ma-
ma je bila zelo preprosta,
a vedela je, da ne smem
lagati, krasti... Vcepila
mi je osnovne etične vrli-
ne, ki jih mora imeti vsak
človek. V današnjem času
je za otroke največje zlo,
da matere ni doma, in
prikrajšani so za marsi-
kaj. Modema družina za
otroka nima časa. Potem
se starši skušajo odkupiti
z materialnimi dobrinami
in nastane silno nezdravo
tekmovanje, ki se zlepa
ne konča. Sam sem bil ve-
sel, če sem dobil enkrat
na leto hlače... Diši po
naftalinu? A v tem je nek
nauk; danes ne moreš
otroku ničesar več nuditi,
da bi ga razveselil. Igra-
če, psi, mačke... Naveh-
ča se in zahteva novo,
starši pa polagoma ne
zmorejo več.«
Poletje
Ko se je odločal o tem,
kaj bo počel v življenju, je
imel pred očmi le eno že-
ljo - rad bi postal učitelj.
Kot otrok je svoje učitelje
oboževal in imel o njih
vzvišeno mnenje. Ko pa je
napočil čas za študij, ni
bilo denarja. Za revnejše
ljudi je bila edina odprta
možnost vojaška šola.
Odšel naj bi na piroteh-
nično šolo v Kragujevac,
pa vendar ni bilo tako:
»Star sem bU 15 let in ve-
liko sem igral pri celjski
gledališki družini, katere
predsednik je bil sloviti
narodopisec dr. Fran
Kotnik, direktor Mohor-
jeve tiskarne. Ponudil mi
je delo. Tako sem se v ti-
skarni izučil črkostav-
stva. Imel sem vehko
možnosti za učenje in iz-
popolnjevanje znanja, iz
mojega obdobja v tiskar-
ni pa je najbrž največ
vredno to, da sem spoznal
velike može slovenske
kulture. Naš urednik je
bil Finžgar, za njim je
prevzel dr. Jože Pogač-
nik, poznejši ljubljanski
škof. To so bih pravi go-
spodje ...«
Ob zanimivem delu je
usmerjal mladostniško
zagnanost predvsem
v planinarjenje, petje in
igranje: »Današnji svet je
surov. Velike človečnosti
tako in tako ni bilo niko-
h, pa vendar, mi smo pre-
živi j ah mladost precej
drugače. Morda celo lep-
še? Najbolj nevaren čas
za mladega človeka na-
stopi takrat, ko nima kaj
početi. Na vsem lepem se
znajde kot nekakšen
>ibržnik<, kot mi temu re-
čemo v dolini. Tedaj se
v njem nekaj zruši, kajti
večina ljudi vendarle želi
biti koristnih. Danes so
medčloveški odnosi veli-
ko bolj brutalni. Mladi ne
najdejo vsebine življenja,
mi smo jo. Notranje pra-
zen človek pa nima rav-
notežja. Ker mladini nih-
če ne zna vcepiti vrednot,
jo pravilno usmeriti, je
prepuščena cesti in nak-
ljučju.« V Videčnikovi
družini je bila na primer
glasba tista, ki je bila zelo
visoko cenjena: »Kadar
mi je bilo v življenju naj-
težje, sjem se zatekel
h glasbi, k pesmi. Tudi
danes, ko pišem kaj zah-
tevnega, v ozadju igra
klasična glasba. Nekaj
moraš imeti v sebi, do ne-
česa moraš biti dober, do
glasbe, športa, do česar-
koli, kar te dviguje.«
Jesen
Nastopil je čas vojne:
»Že od leta 1940 je bil naš
grafični kader zelo zde-
setkan, ker je bila večina
pri vojakih. Na nas mlade
je odpadlo skoraj vso de-
lo. Takrat sem med dru-
gim metiral Mladiko,
ugleden družinski hst.
Nato so me poslah v ti-
skamo v Linz, kjer sem
delal do leta 1943, ko so
me vpokhcah v vojsko.«
Konec vojne je dočakal
kot tolmač. Na srečo mu
v vojni ni bilo treba niko-
h streljati.
Na Dunaju je ostal še
celih deset let, potem pa
se je vrnil domov in si
ustvaril družino: »Zakon
je resna stvar. Ko človek
sklepa zakonsko zvezo,
seveda ne ve, s čim se bo
srečeval. Dokler gre vse
lepo, je sila čedno, potem
pa je treba reševati tudi
probleme, ki pač povsod
nastopijo; najpogosteje
takrat, ko otroci odrašča-
jo. Svoj zakon sem razde-
lil v tri obdobja: obdobje
zaljubljene slepote, med-
sebojnega spoznavanja in
obdobje tovarištva. In če
ni tovarištva, ko zaljub-
ljenost popušča, kaj hitro
nastane praznina.«
V življenju ga je gnalo
in spodbujalo marsikaj,
najbolj pa želja po zna-
nju: »Ogromno sem bral
in se izobraževal. Zame je
bil zmeraj en sam idol, to
je bilo znanje, ki me je
obenem notranje stimuli-
ralo in izpopolnjevalo.
V današnjem času pa je
v ospredju boj za obsta-
nek, gonja za materialni-
mi dobrinami, morda še
bolj kot to, gonja za ob-
stoj. Ravno zato je današ-
nji čas tako težak za lju-
di. Vedno sem bil zelo po-
zoren na medčloveške od-
nose. Mene lahko kdo kaj
hitro prizadene z gro-
bostjo, nekorektnostjo,
neetičnim načinom odno-
sa. Prepričan sem, da bi
nas lahko samo etične
vrednote naredile za
dmžbo ljudi v pravem
pomenu besede. Ne po-
trebujemo ničesar dmge-
ga kot etiko! Če bi živeh
po osnovnih etičnih zako-
nih, bi bilo naše življenje
na vseh nivojih precej
boljše.«
Zima
Aleksander Videčnik se
je upokojil leta 1978, star
oseminpetdeset let. Živel
je v Celju, v svoji hiši na
Jožefovem hribu, pa ga je
šibko zdravje pognalo od
tod; bliže gorskemu zra-
ku, v Zgornjo Savinjsko
dolino, ki se ji kot naro-
dopisec in zgodovinar po-
sveča več kot desetletje.
Obuja pozabljene spomi-
ne, od ljudskih običajev
in navad do domačega
zdravilstva, vraž in ča-
rovništva. Morda pred-
stavlja ravno zadnjih pet-
najst let najbolj plodno
obdobje v življenju. Ta
čas je v tisku že njegova
triindvajseta knjiga, ki
govori o domačem zdra-
vilstvu v dolini.
Kljub letom je poln de-
lovne moči in zagnanosti,
poln zamisli in načrtov.
Njegov delovni dan se
prične zgodaj zjutraj...
Vsak dan prepešači nekaj
kilometrov v naravi...
Zanj že ne bo držalo, da
je starost dolgočasna in
pusta. Celo časa mu pri-
manjkuje: »Starost je
lahko lepa, če si jo tako
naredimo. Iz lastne iz-
kušnje in izkušenj svojih
vrstnikov vem, da gre sa-
mo navzdol, če se začneš
pomilovati ah na primer
zahajati v takšno družbo,
kjer ne govorijo o niče-
mer dmgem kot o tem,
kaj koga boli, kaj je kdo
rekel... Na ta način pro-
padaš.«
Takoj, ko se je upokojil,
je nadaljeval svoje delo.
Res je že prej vehko pisal
in raziskoval, vendar je
njegova prva knjiga izšla
šele po upokojitvi. Po-
membno je, da ne zapa-
deš pod vpliv »šank filo-
zofije«, je prepričan Vi-
dečnik. Tudi v dmštvo
upokojencev ne zahaja,
saj se čuti preveč vitalne-
ga za to sredino: »Rešitev,
zdravilna za starost, je
v branju, predvsem pa
v naravi.«
Če je bila setev plodna,
lahko človek tudi na sta-
rost ohrani mlad obraz.
Ima pa še nekaj drugega,
kar lahko prinesejo le le-
ta, to pa so življenjske iz-
kušnje in modrost.
KSENIJA LEKIČ
Aleksander Videčnik je po upokojitvi napisal številne
knjige s področja narodopisja, zgodovine in bančništva.

Biti model je poklic, ki zah-
teva mladost, lepoto, senzual-
nost, odločnost, samozavest in
jekleno samodisciplino. Svet,
poln blišča, slave, denarja in
glamuroznih dogodkov ne
pozna milosti in čustev, prezi-
ra neodločnost in slabost ter
predvsem nikdar ne oprosti
napake.
To so stvari, ki jih mora ve-
deti tako začetnica kot tudi
vrhimska manekenka. Prve
korake na poti manekenstva
nam je osvetlila Karmen
Krajnc iz Celja, ki je v Ljub-
ljani končala tečaj maneken-
stva. Lani je sodelovala v akci-
ji Model '94 v oddaji Poglej in
zadeni. Uvrstila se je v finale.
Letos bo dopolnila 21 let,
v Celju je končala Srednjo teh-
nično šolo, potem se je zaposli-
la v Plinarni, zdaj pa že dve
leti pomaga očetu pri admini-
strativnih delih v podjetju Ko-
stra v Celju.
Karmen pravi, da je poklic
manekenke zelo zanimiv, saj
spoznaš veliko ljudi, potuješ,
vendar pa pri nas ne moreš
živeti samo od tega. Delo ma-
nekenke je v tujini precej dru-
gačno.
Karmen je visoka 177 centi-
metrov, tehta 58 kilogramov in
nosi konfekcijo številka 38.
Zgodi se, da mora na kakšni
reviji nositi tudi oblačila šte-
vilka 44, če ne gre drugače.
Rada se »odštekano« oblači,
na pisti pa se najraje pojavlja
v klasičrih, elegantnih oblači-
lih. Povsem zadovoljna je s po-
ložajem, kakršnega ima. Nima
ciljev, ki bi jih morala uresni-
čevati v tujini, na raznih le-
potnih tekmovanjih ne sodelu-
je, ker ji to ni všeč. Želja za
prihodnost s področja mane-
kenstva nima, saj je to le njen
bobi in njen prosti čas. Imela
je možnost za delo manekenke
v Milanu, a se za to ni odločila.
Rada žurira in šiva. Najraje
nastopa na modnih revijah in
tega dela je kar zadosti.
Image management
Tako se imenuje zasebna šo-
la za manekenke, fotomodele
in hostese v Ljubljani, ki jo
vodi Vera Hegeduš. Na tečaj
za manekenko se je Karmen
marca lani vpisala s prijatelji-
co Milanko Močnik. Tečaj je
obsegal 134 ur in je trajal pri-
bližno dva meseca. Vsako so-
boto in nedeljo so se osem ur
dnevno učili osnov maneken-
stva. Imeli so predavanja, Ni-
na Gazibara jih je učila, kako
mora hoditi manekenka, imeli
so profesionalno frizerko in
seveda fotografa. Nino je vča-
sih nadomestUa Tea Hegeduš.
Karmen je za tečaj odštela ti-
soč petsto nemških mark. Ni-
koli ji ni bilo žal tega denarja,
saj je bila zelo zadovoljna. Na
naslednjem tečaju, ki je bil po-
tem novembra in decembra, pa
je hojo začetnice že poučevala
Karmen. Na koncu tečaja vsa-
ka manekenka prejme potrdilo
o opravljenem tečaju in podpi-
še pogodbo o eksklvizivnem
zastopanju.
Lani je potem sodelovala
v akciji Model '94 v oddaji Po-
glej in zadeni. Zabavno je bilo,
ko so snemali predstavitve in
spote v PortoK
Lepo so se im«
je bilo 500 kait
so jih le 15. Me
bili Karmen in
sta se uvrstili v:
je postala celwj
valka modela.||
Karmen zani
delo manekenic«
modela. Med vi
nekenkami ji j
Linda Evangeli
ranje za revije ji
je nastopa na n
Najboljše so bil
mih, na Pivu ii
škem, v Zdrai
kjer so nosili
oblačila, zato je
nora in hkrati
bre so bile tudi
v Novi Gorici i
Najlaže je dela
zlato, predno gi
z njim okrasij(
stražar, ko prid
ves nakit zame
no, pravi Karn
pripeti tudi b
Enkrat je bila |
je kolegica v ki
padla. Meni pai
plašč poškropil
da se sploh nis
pisti in še plašč
Ko smo jo vf
s honorarji, je n
kokrat ostala bi
pa so honoraij
prečno sto rt
v najboljšem pi
Veselje do
Karmen je žf
zredu osnovne š
sati jazz balet
pridno vadila
zdaj pa je že
manekenskega
mlajše v Študij
lju. Tako mlajJ
rejše skupine ^
Plesalci so s p'
tovanje v mo<
med črkami ali
lani zelo uspeli
vili več kot 150'
so povsod po S'
ji, Varšavi, z ^
pa so v septeiJi
Slovenijo ceW
so bUi štirinaj
bih tudi Vlad
Hribar, Eveli
malna ekipa '
pravljali odda
mor bodo vklj^
it. 3. -19. Humor 1995
REPORTAŽA
20,21
nekenstvo in siava
g^iff moHne revile
pe plesalcev Studia za ples iz
Celja, ki ga vodi Igor Jelen.
Tečal za maneicenice
v Celju
Karmen se je odločila, da bo
v Celju organizirala tečaj za
vse tiste, ki si želijo postati
manekenke, in to ne le dekleta,
lahko se prijavijo tudi fantje.
F*rvi rok za prijavo je že pote-
kel, a ker se ni prijavilo zado-
sti kandidatov, so ta rok po-
daljšali do 20. januarja. Cena
tečaja je 15 tisoč tolarjev, lah-
ko pa se plača v treh obrokih.
Minimalno število prijavljenih
je deset, tečaj pa bo obsegal 22
ur, dvakrat tedensko po dve
uri. Do sedaj so se prijavila
samo štiri dekleta. »Naša na-
paka je bila prav gotovo ta, da
smo prepozno izobesili plaka-
te na srednje šole in tudi po
mestu. Mogoče tudi čas ni naj-
bolj ustrezen in v primeru, da
prijavljenih ne bo dovolj, bo-
mo tečaj prestavili na februar,
ko bodo počitnice. Tretji de-
javnik je seveda tudi denar,
vendar za manj kot 15 tisoč
tolarjev tečaja ni mogoče izve-
sti,« pravi Karmen.
Tečaj bo zajemal modo, mo-
deling, marketing, stil oblače-
nja, predavanja o prehrani,
negi telesa in obraza, javno
nastopanje, bonton, hojo, foto-
grafiranje, frizerstvo, make up
in še kaj. Frizerka bo vsakemu
posebej povedala, kakšne lase
ima, kako naj jih neguje, kakš-
na frizura mu pristaja. Zvedeli
bodo vse o striženju in barva-
nju las. Svoje delo jim bo
predstavil tudi fotograf. Pogo-
ja za sodelovanje sta starost
nad 12 let in pa želja po res-
nem ukvarjanju z maneken-
stvom. Oblačila bodo izbirali
sami, torej tista, ki jim najbolj
ustrezajo in se v njih najbolje
počutijo. Svoj stil pa bodo mo-
rali najti v dmgi osebi, kar po-
meni, da bodo morali iz revij
izrezati tako oblačila kot tudi
frizuro in tip človeka. Tako
bodo izdelali svoj plakat. Na
koncu tečaja se bodo znah že
sami namazati, obleči in na-
praviti frizuro. Fotografirali
jih bodo za book - to je mapa
z najboljšimi fotografijami
modela. Vsak bo dobil foto-
grafijo A-4 formata, tisto se-
veda, ki bo najboljša med peti-
mi posnetki. Tečaj bodo zak-
ljučili z modno revijo, vsi kan-
didati pa bodo prejeU potrdilo
o opravljenem tečaju. Na potr-
dilu bodo lahko zapisane tudi
pripombe mentorja, kar pome-
ni, da bo zapisano, katerih
stvari ne obvladaš dovolj. To
• bodo lahko kandidati popravi-
li z dodatnimi urami, če bodo
seveda zainteresirani.
Za konec pa še nekaj misli
in zapovedi, ki veljajo v mod-
nem »biznisu«. Kot v vsakem
»biznisu« se tudi tukaj vse vrti
okoli denarja. Top modeli,
najboljši med najboljšimi, za-
služijo letno več milijonov do-
larjev, vendar se ne morejo
pritoževati niti tisti, ki ne šte-
jejo med redke srečne izbran-
ce. Dela je veliko tako za mla-
de kot tudi starejše, vendar pa
so kriteriji in konkurenca
izredno visoki in hudi. Model
ni nikoli utrujen ali slabe vo-
lje, niti žalosten, ne pozna
umazanih las, nedepiliranih
nog, zlomljenih nohtov, mo-
zoljčka in niti grama odvečne
teže. Njegova kariera je ne-
stalna, kajti za njim vediio ča-
ka nekdo mlajši, lepši in od-
ločnejši.
Ne pozabite, da biti model
ni članska vstopnica v elitni
klub, pač pa predvsem pokUc,
ki zahteva veliko odrekanja,
poguma, vztrajnosti in profe-
sionalnosti.
DAMJANA SEME
Foto: DEAN DUBOKOVIČ
Če po golih kolenili grem za njim...
Če svet Anton me uslišal bo
in mi bo dal možička,
mu vsako let prinesla bom
pitanga prašička!
Od novega leta do pusta je
bU čas porok.
Kakor so se že rosno mlade
devičnice sprenevedale in se
nekaj let oholo nosile, tako je
sčasoma peza let po dvajsetih
bila vedno manj znosna. Dan-
današnji je to težko raziuneti,
ker so čisto drugačne razmere.
Ženskih poklicev je bilo malo,
skoraj nič. Dekle ni moglo, kot
je lahko fant, enostavno odri-
niti v širni svet in si poiskati
službo. Fantje so biU mnogo
na boljšem. Prvorojeni je bil
navadno prevzemnik grunta,
za katerega od naslednjih je
vsa žlahta nastrgala skupaj,
da je šel študirat za fajmoštra,
redJceje kakšno drugo šolo, tu-
di do obrtniškega vajenca so se
laže pririnili. Tudi za hlapca
so fanta dali od hiše lažjega
srca kot dekleta za deklo ali
služkinjo. A ne zato, ker bi jim
dekline bolj prirasle k srcu
- zato pač, ker je bilo one veli-
ko bolj izpostavljeno neveuno-
stim, pa so se bali, da se bo
s posledicami vred vrnila do-
mov v sramoto in dvojni stro-
šek. Končno se je fant lahko
vpisal tudi v »sold« ter pod
praporci, za trobento in bob-
nom odkorakal ali odjezdil ne-
gotovi usodi v objem.
Za kmečka dekleta je bila še
pred desetletji poroka najbolj
zanesljiv življenjski cilj. Ce je
prišla na grunt ali v obrtniko-
vo hišo, je pomenilo, da je bila
preskrbljena, na svojem. V hi-
šah, kjer je bilo po več deklet,
so nastajale z njihovimi leti
tudi vedno večje napetosti.
Oglejmo si jih nekaj:
Brat, določen za prevzemni-
ka, bi se rad ženil, a se mu
nevesta obotavlja, češ, že s taš-
čo utegnejo biti težave, kaj je
treba še svakinje. Že tako
ljudski rek pravi, da ni tako
dobrega zidarja, ki bi znal
zgraditi dovolj veliko kuhinjo
za dve ženski. Kaj šele za tri!
Navada je bila svoje dni, da
so hčere odhajale od hiše po
vrsti, kot so se rojevale. In ta-
ko je kakšna mlajša vedno bolj
spod čela gledala starejšo, češ,
kdaj bo šla zamož. Nestrpna je
bila, saj njen izbranec ni tve-
gal snubljenja v bojazni, da
bodo porinili predenj starejšo
dondo.
Zlasti so bile v škripcih tam,
kjer jih je kar nekaj čakalo na
snubce. Starša sta premogla le
določen delež za dote, prev-
zemniku ni bilo pametno obe-
siti preveč dolgov, saj sta na-
zadnje morala računati še na
svoj preužitek in kot. Tako je
bila lahko najbolj brezskrbna
in ošabna edinka, ker je lahko
izbirala, če ji ženina niso dolo-
čili že starši po znanem nače-
lu, da se grunt z grvmtom ženi,
bogatija z bogatijo.
Zelo pogosti motivi pisate-
ljev podeželske romantike, tu-
di ljudske pripovedne pesmi
so, da se dekle iz bogate hiše
zagleda v lepega in postavnega
»nimaniča«, in da bogat dedič
hrepeni za bajtarsko lepotico.
V resničnih razmerah tega si-
cer ni bilo malo, le da so starši
bolj poredko imeU razumeva-
nje za pisateljske vzorce »sreč-
nih koncev«.
Ob vseh gmotnih razlogih
vendarle ne moremo prezreti
najvažnejšega - srčne plati.
Kdo si ne želi ljubezni, varne-
ga družinskega gnezda?
Te vrste stiske in težave so
našle med svetniki priprošnji-
ka - svetega Antona puščavni-
ka, ki v svoji življenjski legen-
di ponuja kar dva spodobna
namiga za to poslanstvo. Eden
je, da je svetnik v pratiki
luneščen ravno v čas porok — od
novega leta do pusta. Drugi
namig je puščavništvo, grož-
nja biti in ostati sam. Manj
spodoben razlog, da je bil iz-
bran za nebeškega ženitvanj-
skega posrednika, je tisti del
legende o njem, da je bil po-
božni mož sam pogosto na pre-
izkušnji. Obhajale so ga pre-
grešne mish, ki naj bi mu jih
podtikal sam zlodej. Zapelje-
vanje je tudi eden od vidikov
hrepenenja mladih ljudi. Ker
pa so na podobah sv. Antona
skušnjavca malali in rezbarili
kot prašiča, je Anton dobil še
vzdevek »kračjek« ah »svinj-
šek« - pač zato, ker goduje
v času kolin.
Dekleta, ki so se jim rosna
leta začela odmikati, so.svoj-
čas poromala k cerkvam ali
kapelam sv. Antona, se potoži-
le nad svojim samstvom in
vsako leto bolj goreče prosile,
naj jim nakloni moža. Ljudska
pesem, bolj šaljive sorte, o tem
namigne:
Na hribčku cerkvica stoji,
v njej svet Anton kraljuje,
njemu se priporočim,
da mi moža sposluje!
Znana so bila romanja
k Antonovi cerkvi v Špitalič in
k sv. Antonu na Pohorju. Okoli
Motnika, tako je zapisal Niko
Kuret, so imele takšne nestrp-
ne samke še to čudno navado,
da so butale z glavami v kakš-
no skalo, ki so ji rekli »babja
peč«.
Da ne bi bili ženskemu, se
pravi dekUškemu svetu krivič-
ni,, je treba vendarle priznati,
da so se sv. Antonu v podobnih
stiskah zatekali tudi fantje, ki
so bili plašnejši v ljubezenskih
zadevah. Tudi zanje je bilo
sprva bolj prikladno, če so se
priporočili sv. Antonu, kaj
»ofraU«, da bi jim na življenj-
sko pot pripeljal zakona želj-
no, pridno, zdravo in prikupno
dekle iz poštene - in če je že
vsemu prejšnjemu ustreženo
— tudi premožne hiše. Sv. An-
ton ni razbobnal po svetu, kaj
za ženitev zrelega moža teži.
Z leti, ko je tako zelo opevani
»ledig stan« postajal že nadle-
žen, se je začel seznam teh že-
lja krčiti. Potrebe po pomoči
sv. Antona so ljudje hitro opa-
zili. Kaže, da je priprošnjik
Anton razpredel po svetu mre-
žo ogleduhov. Najbolj priročni
so bUi potovci. Od popotnih
krojačev, šoštarjev, »mojšker«,
tkalcev in podobnih »šterar-
jev« prek živinskih mešetar-
jev, popotnih nakupcev in pro-
dajalcev, jajčaric, celo potov- '
cev in beračic, vsa ta nmožina
vandrarjev je bila nekoč v vlo-
gi »oglasnika«. VeUko so opa-
zili sami, veliko jim je bUo
»med štirimi očmi« zaupane-
ga. Prinašale! ugodnih novic
so marsikje opravih svoj po-
klicni posel hitreje, kot bi ga
drugače. Napitnina je imela
čaroben učinek, zaupana
skrivnost pa lastnost, da je
prišla do pravšnjih ušes. Za
godce je bilo ženitovanjsko
posredništvo napeljevanje vo-
de na svoj mlin^ zato so v vlogi >
»srčne špijonaže« nastopah
tudi oni.
In kot pribito ni šlo brez slo-
venske škodoželjnosti in zavi-
sti. V potek ogledovanja se je
skoraj vselej vpletla tudi ta
značilna slovenska . lastnost.
Nosilce sporočil so vmes pre-
strezali. Zaupnosti so znaU
spretno izvabiti iz njih ter
spraviti v ta obtok ustnega ob-
veščanja kaU dvoma, zagozde
ogovarjanj in pretkanost »do-
brohotnega opozarjanja«, da
bi se vse skupaf Skazilo.
Najmanj takšnih težav so
imeli reveži s premoženjem
v pletenem kovčku ali v večji
culi. Tudi treh oklicev jim ni
bilo treba čakati, če so sploh
našli duhovna, ki jih je bil vo-
ljan zvezati v par. Žalostna in.
zabavna hkrati je pohorska
pesem:
Kaj sva mejla, nič nisva mejla,
ko sva vkup prišla?
Nobena janka ni b' la cejla,
nartaboljš'raztrgana.
Kaj sva mejla, tiič nisva mejla, .
ko sva vkup prišla?.
Strgan špampet, z drotom zve-
zan, za pečjo pa kup otrok.
Ilustracija: Maksim Gaspari - Zapuščena.
it. 3. -19. iaiMiar lM
PISMA BRALCEV
22
ODMEVI
Zapleti pasjega
življenja
Odgovor Miru Gradiču in
Mileni Močivnik
Ker imajo dame prednost,
najprej Močivnikova. Čudno,
od kje kar naenkrat dvestotri-
deset psov (kar smo ves čas
trdili mi, lažnivci), ko pa smo
jih po vajinih javnih trditvah
z Gradičem na konferenci 25.
oktobra 1994 z Visokega pri-
peljali le osemdeset do sto,
menda celo cepljenih in na-
meščenih v pesjake. Lahko se
zmotiš za deset, dvajset psov,
nikakor pa ne slučajno za sto
ali več. Skoda, da je tako ime-
novana druga dama Slovenije
in slovenska mati Tereza po-
zabila omeniti, da smo ji zbrali
veliko denarja tudi za cepiva
proti steklini, da pa je ta denar
porabila nenamensko v svojo
korist, nam pa se zlagala, da so
vsi psi cepljeni. Stvar je posta-
la sila nerodna takrat, kot so
psi spet obgrizli nekaj ljudi
(na dan izvršbe je na Visokem
prejela odločbo o tem!), pa ni
bilo nikjer ne duha ne sluha
o kakšnih potrdilih ali pa sve-
tinjicah. Po Mileninem pse
injekcija zaboli, zato njenih
psov že ne bodo zbadali.
DZV2 Brin ji je tudi preskrbe-
lo brezplačna cepiva, pa ni ho-
tela veliko slišati o tem. Krat-
kega spomina (leta?) je tudi,
koliko hrane in drugih dobrin
je prejela od nas, ko smo tudi
za veliko lastnega denarja in
na svoje stroške vozili polne
lastne avtomobile za živali in
zanjo. V posmeh vsem priza-
devanjem in trudu nje ter
DPM2 Celje so tudi dejstva,
da je največ psov iz Bukovžla-
ka oddala prav Eva Kamen-
šek, ki ni prav nič slučajno
članica DPMŽ Trbovlje in da
tako imenovano izboljšanje
stanja ni vaša zasluga, pač pa
zasluga države, ki nikomur od
vas ne zaupa niti toliko, da bi
vam direktno predala vehk
znesek uradne državne pomo-
či, pač pa je ta denar dan pod
kontrolo nekomu tretjemu.
In zdaj še k vsevednemu in
v lastno modrost prepričane-
mu Gradiču. Vzroke prekini-
tve kratkotrajne povezave
z vami smo vam pojasnili že
prevečkrat. Javno smo jih po-
vedali na tiskovni konferenci
(brez vaše vednosti in še manj
pristanka ste jo sklicali v na-
šem imenu), telefonsko in tudi
osebno še naknadno Volgemu-
tovi, vam, Močivnikovi in ne-
katerim ostalim, za povrh pa
smo s priporočeno pošto ne-
kajkrat pisno obvestili Mileni-
no hčerko Nevenko Stem
s sklepom društva. V časopis
Delo smo poslali javno obve-
stilo o razhodu in prepoved
vsakršnih nadaljnih denarnih
nakazil za visoške pse na naš
žiro račun. Močivnikova in
Stemova sta bili pisno obveš-
čeni o stanju denarja, ki je bil
na razpolago samo za namen-
sko porabo ob predložitvi ra-
čunov, za kar je bil tudi zbi-
ran. Namesto, da bi dali (po-
slali račune, ki jih imate men-
da toliko, da ni problem), ste
nas grdo napadli v časopisih.
Če po lastnih izjavah zbirate
denar za Močivnikovo, se pre-
imenujte v DPM Močivnikove.
Za njeno preživetje pa so soci-
alne službe, naj jo preživlja
hči, sicer pa naj se sama za-
posli.
Normalno, da se branimo
lažnih obtožb. Po vaših panič-
nih poskusih rešiti in potegniti
še kar se da, izgleda da nam
celo zelo uspeva! Sicer pa ste
kampanijo začeli vi in to proti
nam. Še do danes nismo prejeli
nobenih računov, zato vam
javno sporočamo, da je po več
kot treh mesecih (že samo od
razhoda) rok potekel. Zanima
me tudi, zakaj najprej ne vrne-
te ožigosanih blagajniških
prejemkov našega društva in
naših stvari, če bi že radi de-
nar za namen.ske stvari? Mor-
da je po stari navadi zbran de-
nar spet šel mimo vseh evidenc
in žiro računa?
Še nekaj je potrebno pove-
dati darovalcem pomoči. Zbi-
ranje prostovoljnih denarnih
prispevkov na privatni hranil-
ni knjigi je nezakonito. Močiv-
nikova ni nikdar imela niti ni-
ma uradno registriranega azi-
la z dovoljenji, ima pa prepo-
vedi za tovrstno dejavnost.
Zato je to kaznivo dejanje zlo-
rabe. Pri privatni hranilni
knjigi ni nobene kontrole
o pritoku, odtoku in namenu
porabe denarja. Pri društvih
pa je SDK ter nadzorni odbor.
Na to ste bili večkrat opozor-
jeni z naše strani. In če gre
verjeti zgodbam o vaši pošte-
nosti, zakaj denarja ne zbirate
na žiro računu celjskega dru-
štva? Kar se tiče naše slabe
vesti, jo imamo le toliko, da
smo dejansko kradli Milenin
denar od ljudi, ko smo ga po-
rabljali za namensko porabo
v korist živalim, in da vas vseh
skupaj nismo mogli razkrin-
kati že prej. Da ne govorimo
o ostalih, tudi deviznih, veli-
kih vsotah denarja, ki ga je in
ga še Močivnikova sprejema
na roke. To je potrebno ovadbe
na tožilstvu oziroma tudi na
tržni inšpekciji.
ROMAN TURNŠEK,
Predsednik
DPMŽ Trbovlje
Odprto pismo
Milanu Kučanu
II.
Spodaj podpisana (Jožef
Jarh in Gregor Uranič), izjav-
ljava, da se nisva podpisala
pod objavljen zapis z gornjim
naslovom v takšni obliki, kot
je bil objavljen v prejšnji šte-
vilki Novega tednika
(12.1.1995). Odprto pismo Mi-
lanu Kučanu je bilo sicer ob-
javljeno v bistveno drugačni
obliki v Delu in Republiki
(5.1.95) ter v Slovencu in Veče-
ru (7.1.95).
Prav tako izjavljava, da se
tudi v bodoče že vnaprej ogra-
jujeva od vseh morebitnih de-
janj, izjav in stališč, ki so
v zvezi z gospodom Ž. Prez-
Ijem iz celjske SNS.
JOŽEF JARH,
predsednik SED Celje,
GREGOR URANIČ,
Celje
Pomočnica
v prvi letošnji številki No-
vega tednika je bil v rubriki
Pritožna knjiga objavljen čla-
nek z naslovom Polnočnica.
Avtor članka navaja, da poli-
cija ni ukrepala na podlagi da-
nega obvestila o metanju pe-
tard in da se ni odzvala po treh
klicih. Ob vsem tem bi se naj
delavec, ki je sprejel pozive,
nedostojno vedel.
Članek smo obravnavali kot
dano pritožbo s strani avtorja
članka. Pod člankom je avtor
podpisan samo z imenom in
priimkom brez naslova, zato
mu odgovora na pritožbo ni-
smo posredovali na njegov na-
slov, ampak v isto rubriko,
kjer je bila pritožba dana.
Pri preverjanju navedb
v članku smo ugotovili nasled-
nje: Dne 25. decembra 1994 ob
00.17 uri je neznani moški po-
klical na telefonsko številko
92 in sporočil: »Pri farni cerk-
vi močno mečejo petarde, pri-
dite pogledat.« Na' vprašanje:
»Kdo kliče?« je neznanec odlo-
žil slušalko in po tem klicu ni
več klical.
Telefonska številka 92 je ve-
zana na Operativno komuni-
kacijski center Uprave za no-
tranje zadeve Celje. Konkret-
no obvestilo je sprejel pomoč-
nik vodje izmene, ki je takoj
po danem obvestilu na kraj
poslal patruljo Policijske po-
staje Celje. Ugotovljeno je bi-
lo, da je v bližini cerkve veliko
ljudi, vendar takrat ni nihče
metal petard.
Pred to poslano patruljo je
bila na kraju tudi peš patrulja,
ki je naloge opravljala v civilu.
Tudi ta patrulja ni ugotovila
kršitev kot takih.
Pri preverjanju pritožbe
smo še ugotovili, da je bila
v okolici cerkve patrulja tudi
ob 00.50 uri, vendar brez po-
sebnosti.
Glede na vse navedbe je jas-
no, da so delavci policije več-
krat bili prisotni v okolici
cerkve. Dve patrulji sta bili
neposredno na tem mestu brez
napotitve Operativno komuni-
kacijskega centra, torej med
rednimi nalogami, ena patru-
lja pa je bila posebej poslana
na kraj ob sprejetem obvestilu
katerega je dal neznanec.
Navedbe v pritožbi po teh
ugotovitvah ne držijo, pritož-
bo smo na tej podlagi ocenili
kot neupravičeno.
Glede na problematiko me-
tanja petard in posledice smo
organi za notranje zadeve že
opozarjali tako javnost kot tu-
di pristojne organe ob spreje-
mu zakonodaje. Različne dr-
žave v svetu so na podlagi iz-
kušenj novoletnih praznikov
podvzele različne ukrepe. Ne-
katere so zaradi števila po-
škodb pri uporabi petard pro-
dajo le-teh tudi prepovedale
ali omejile.
Avtor napisanega članka bi
tudi lahko razmišljal o možni
rešitvi v smislu gornjega od-
stavka.
BORIS OSTRUH,
načelnik uprave
UNZ Celje
Postopki pri
prodaji Laškega
kina so bili
pravilni?
v članku, objavljenem v No-
vem tedniku številka ena letos,
ste na kratko poročali o razre-
šitvi naše zahteve za zaustavi-
tev prodaje prostorov kina
v Laškem. Žal moramo ugoto-
viti, da je Novi tednik o zadevi
poročal, kot vam prehaja že
v navado, enostransko in ste
navedli kup napačnih po-
datkov.
Mladinski kulturni center
KUL, v sklopu katerega delu-
jejo tudi nekateri člani bivše
kinosekcije, je na izvršni svet
Laško naslovilo zahtevo po ta-
kojšnji ustavitvi prodaje pro-
storov kina, z namenom ohra-
nitve kulturnih prostorov in
njihove namembnosti. Kino-
sekcija je delovala v sklopu
KUD Svoboda Laško in ni
imela s sedanjim MKC KUL
nikakršne zveze. Naše društvo
je nastalo šele julija 1994, torej
po razpadu kinosekcije. Res
smo zahtevali, da se preuči
pravilnost upravnega postop-
ka zaprtja in potem prodaje
prostorov kina, saj ni IS Laško
sprejel nobenega ustreznega
sklepa, kjer bi bilo navedeno,
zakaj so kino sploh zaprli. Ki-
nosekcija je delovala zgolj
amatersko in je z dejavnostjo
komaj pokrivala osnovne stro-
ške delovanja, nikakor pa ni
bila zmožna plačevati najem-
nine prostorov. O tem so redno
poročali ustreznim organom
občine Laško in jih večkrat za-
prosili za pomoč, nikakor pa
ne drži vaša trditev, da so se
na dopise požvižgali oziroma
jih ignorirali, o tem obstaja
ustrezna dokumentacija.
V prostorih kina so bili zago-
tovljeni vsi pogoji za normalno
delovanje. Zato ni jasno, kje in
na podlagi katerih izračunov
je dobil avtor članka število
štiri milijone tolarjev, ki naj bi
bili potrebni za prenovo pro-
storov. Vsekakor ni namerava-
la sredstev zagotoviti naša or-
ganizacija, ki tudi ni bila ni-
koli najenmik prostorov. MKC
KUL je začel za akcijo vrača-
nja kina v mesto, saj obstajajo
za to vsi potrebni pogoji in ve-
lik interes javnosti. Verjame-
mo namreč, da je interes kraja
v ohranitvi redkih kulturni-
ških prostorov, ki ne morejo
biti zgolj predmet prodaje na
dražbah.
Če se vam zdijo naši razlogi
podobni boju z mlini na veter,
je to pač odraz vašega osebne-
ga mnenja, o vaši strokovnosti
pa govori tudi kup napačno
navedenih podatkov in samo-
svojih interpretacij. Kulturni
center Laško ne namerava do-
pustiti izvajanja rednih kino-
predstav zaradi bojazni, da bi
te privabile obiskovalce (beri:
mladino), ki predstavljajo po
njihovem mnenju nevarnost za
razkošni inventar KC. Kino je
zaprl biši sekretar SUGZ Bo-
ško Šrot, ki ga je sedaj preko
svojega podjetja poceni odku-
pil. Prodaja prostorov pa je tu-
di omogočila ustvarjanje kul-
turniškega monopola s strani
KC, ki deluje hermetično za-
prto in sledi zgolj lastni logiki,
usmerjeni v kulturno enoumje
in kopičenje denarja. Kakor-
koli že, s prodajo prostorov ki-
na nismo v Laškem ničesar
pridobili, le mladina še naprej
ostaja na cesti.
GORAN WALKER,
predsednik MKC KUL
Laško
Res je sramotno in žalostno, da
mesto, kot je Laško, nima ki-
nodvorane, in res je sramotno
in žalostno, da je cesta edini
prostor, kjer se lahko zbira la-
ška mladina. To je moje oseb-
no mnenje in »samosvoja in-
terpretacija« o postopkih pri
prodaji laškega kina. Vse osta-
lo, navedeno v članku, pa so
ugotovitve in podatki članov
zdaj že bivšega laškega izvrš-
nega sveta. Pa tudi vašega
Mladinskega kulturnega
centra.
JANJA INTIHAR,
Celje
Minister Gaber
betonira
režimske
ravnatelje
Jarhovo pisanje kaže na psi-
ho pisca, saj se ne ve, za katere
režimske ravnatelje gre, tiste
prejšne ali sedanje. Njegovo
razlaganje je dokaj zmedeno,
vidi se, da šolstvo slabo pozna,
sistem iz preteklosti se je zelo
spremenil, veliko je novosti.
To, da bo po novem zakonu
imenovalo ravnatelje osnovnih
in srednjih šol ministrstvo za
šolstvo, je povsem na mestu.
Ravno celjski primer kaže na
kilavost trodomne strankarske
zaplotniške skupščine. Ve se,
za kaj gre, gre za osnovno šolo
Frana Roša. Upati je, da bo
mestni svet deloval bolj celo-
vito, ne glede na različna gle-
danja svetnikov, ne glede na
različnost strank. Če pa je Jar-
hova stranka in sam Jarh na
lokalnih volitvah pogorel, je
povsem razumljivo, da je Jar-
hova deželna stranka doživela
fijasko. Štajerska je samo ena
v Sloveniji, ne Spodnja, ne
Zgornja. Spominja na Unter
Schtaermarck, sicer pa, čez
dve leti se lahko zgodi, da bo-
mo že imeli deželno samou-
pravo.
Kako je mogoče, da bi mini-
ster Gaber betoniral režimske
ravnatelje, ko pa je iz osnutka
zakona o šolstvu (o njem bo
svoje še rekel državni zbor)
dovolj jasno razvidno, da bo
odslej ministrstvo imenovalo
ravnatelje srednjih in osnov-
nih šol? Na to ni bilo pripomb,
saj se ve, kaj so počele v zvezi
s tem posamezne občinske
skupščine, med njimi tudi celj-
ska (primer Mešlove je dovolj
prepoznaven, ko je skupščina
ravnala zelo pritlehno). Torej,
gospod Jože Jarh, malo več
razgledanosti ne bi škodilo.
Zakon o šolstvu je dober, ni-
kakor pa ni rečeno, da se
k njemu ne bi dalo kaj doreči.
Razprava je odprta, državni
zbor še ni razpravljal (prvo
branje je že mimo) o novem
zakonu. Vsakdo ima pravico
kaj reči. Toda, ne po Jarhovo,
spodnještajersko.
Toliko o tem. Celje je ven-
darle prijazno mesto, samo
JAVNA PRODAJA DELNIC
- sedež Kovinotehne d.d., Celje
- PRODAJNI CENTER HUDINJA, Celje
- MAKCENTER, Maribor
- RUDA CENTER, Izola
- PRODAJNI CENTER PREVALJE
- BLAGOVNICA FUŽINAR, Jesenice
- PREDSTAVNIŠTVO KOVINOTEHNE, Ljubljana
Dodatne informacije po telefonu:
063 432 204
Ne prodajamo vam mačka v skladu!
Grafično, fotografsko in
trgovsko podjetje
FOTOLIK CELJE
Muzejski trg 8, 63000 Celje
objavlja prosti delovni mesti:
1. vodja komerciale
Pogoji:
- višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- pet let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimeseč-
nim poskusnim delom.
2. komercialni predstavnik na terenu
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomsko-komercialne ali grafič-
ne smeri
- tri leta delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije in osebni avto
Delovno razmerje t)omo sklenili za nedoločen čas s trimeseč-
nim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in kratkim življenjepisom v 8. dneh na naslov: Fotolik
Celje, Muzejski trg 8.
Št. 3. -19. fanuar 199S
23
PISMA BRALCEV
Dušan Hus še vedno sanja
o Trgu oktobrske revolucije, ki
ga v Celju nikoli ni bilo. Zi-
danškova je v Celju, tudi Go-
sposko so dobili, le Trg svobo-
de je izginil, saj imajo nekateri
raje celjske kneze, ve pa se, da
je imelo Celje samo celjske
grofe, Karantanija pa kneze,
prav na tem trgu je leta 1942
okupator razkazoval mrtve
partizane skupaj z ujetimi in
jih poniževal, a ve se, da so to
bili borci za svobodo sloven-
skega naroda.
Čudno, zelo čudno. Stran-
karsko zaplankani so sicer od-
šli v zgodovinsko pozabo (hva-
la bogu), le redki še čivkajo. Ve
se, tudi Celjani vedo, kdo je
krvava Tatjana iz leta 1945.
Mnogi spreobrnjenci so pre-
poznavni, še posebej glasneži
»Nove demokracije«.
Tako je to, šolstvo se poso-
dablja, vendar brez Jarha in
njegovega deželstva. Kako je
zares, bo potrebno pogledati,
kaj se sploh dogaja po osnov-
nih šolah in gimnazijah. Fran
Roš bi se v grobu obrnil, a ni-
koli ni bil v partiji. Bil je velik
šolnik in pisatelj. Bil je moj
prijatelj in celo učitelj v tret-
jem razredu osnovne šole pred
drugo svetovno vojno.
MILAN ŠTANCER,
Maribor
prejeli
Val podražitev
takoj po volitvah
Verjetno po osamosvojitvi
Slovenije državljani še nismo
bili deležni od naše vlade tako
vesele in hvaležne čestitke, kot
smo jo prejeU letos, ko nam je
nova slovenska vlada preko
noči poslala kar dolg seznam
norih podražitev. Prevoz na
železnici je dražji, povišale so
se cene registracije za avtomo-
bile, podražile so se telefonske
in druge poštne storitve, po-
dražila se je kurjava in tudi
nekaj prehrambenih artiklov.
Povsem razumljivo je, da se
bo sedaj podražil še avtobusni
promet, gostinske in druge tu-
ristične storitve, da posebej ne
izgubljamo besed. Kolikor mi
je znano, so tovarnarji čevlje
podražili, kar je že njihova
stalna praksa, nekaj vsakda-
njega, samo po sebi vunevnega.
Pa kaj bi naštevala. Človek ob
vseh teh norih podreižitvah in
ob vladi, ki sama ne zmore
brzdati cen, sploh ne more več
razvuneti, še manj doumeti, kaj
se dogaja, čeprav nam naš vse
manj priljubljeni gospod Dr-
novšek vedno, kadar so televi-
zijske kamere usmerjene v nje-
gov obraz, govori, da si bo vla-
da prizadevala, da bi zmanjša-
li inflacijo.
Dokler naš družbeni sistem
omogoča še kolikor toliko
znosno preživljanje, so ljudje
zadovoljni, ko pa se pojavi
draginja, ki prizadene ljudska
hotenja, predvsem ljudi z niz-
kimi dohodki in nizkimi po-
kojninami, se vsako zadovolj-
stvo konča. Ni pričakovati, da
bi se razmere za tiste, ki imajo
nizke dohodke in tudi nizke
invalidske pokojnine, spreme-
nile na bolje, ampak se napo-
veduje še poslabšanje.
Dotaknila bi se tudi demo-
kratične stranke upokojencev
Slovenije — predsednika Jožeta
Globočnika in gospoda po-
slanca Sisingerja. Stranka
s kraticami Desus menda za-
stopa interese vseh upokojen-
cev, ker pa seveda še daleč ni
res. Koga torej zastopa Desus?
Najbrž tiste upokojence z niz-
kimi pokojninami, ki dobivajo
samo borih trideset tisoč to-
larjev. Desus ne reče ne bev ne
mev, da bi kaj storili za upo-
kojence z nizko pokojnino, po-
sebno pri uskladitvah, da bi
dobili uskladitve vsi enako, saj
imamo vsi enake želodce.
Upokojenci z visokimi pokoj-
ninami se bojujejo za to, da bi
jih obdržali.
Vsi tisti, ki imamo nizke do-
hodke in nizke pokojnine, od-
ločno zahtevamo, da se po-
slanci vseh strank v skupščini
in izvršnemu svetu Republike
Slovenije zavzemajo za tiste,
ki imajo nizke dohodke in za
tiste, ki imajo nizke pokojnine.
Zavzamejo se naj, da se ustavi
nekontrolirana rast cen, zlasti
stanarin, elektrike, ogrevanja
ter prehrambenih artiklov. Ob
koncu pa prosim, da se vse
stranke in poslanci borijo za
tiste, ki imajo nizke dohodke,
posebno pa za invalide in upo-
kojence.
Odkrito vam povem, da se
po volitvah ni nič spremenilo
za ljudi z nizkimi dohodki. In
kaj pravijo k temu naši po-
slanci Desusa, Jože Globočnik
in Sissinger in seveda gospod
Drnovšek? Prosim za odgovor.
Hvala.
MARIJA GROBELNIK,
Vrbje
Razmišljanje...
Osebno sem bil vabljen na
prvi sestanek Občinske volilne
komisije Vojnik, ki je bil 23.
decembra ob 18. mi, kot možni
član Mandatne komisije. Vodil
jo je na začetku pred. OVK go-
spod Miran Pritekelj dipl. iur.
in tudi predstavil svetnike in
novega župana gospoda Bene-
dikta Podergajsa. Vendar pa je
na žalost že tokrat prišlo do
nesoglasij in spremembe dnev-
nega reda. Vse lepo in prav,
vendar ne moremo sedeti in
pisati kar na kolenih, potreb-
no bi bilo urediti tako, da bodo
v bodoče sestanki v takih pro-
storih, kjer bodo mize in v Voj-
niku jih imamo kar nekaj.
Kar pa mi ni bilo posebno
všeč je bilo to, da je poslanec g.
Dečman zahteval pojasnilo na
dopis njegove stranke in dobil
odgovor g. Pritekelja, se je pa
oglasil g. svetnik, ki je že bil
poslanec KS Vojnik v celjskem
parlamentu in pričel razlagati
replike in razprtije, ki so bile,
žal, aktualne le v celjskem
parlamentu. Spoštovani g.
svetnik; nas oziroma nam ni
nič mar, kar je bilo, nas zani-
ma kaj je zdaj. Če bomo - ste
začeli tako delati kot ste poka-
zali že na prvi seji, potem nam
bog pomagaj, vsem, še poseb-
no pa g. županu, ki bo moral
imeti železne živce, da bo lah-
ko vodil seje in delal. Take po-
litike se ne smemo iti, to je
zgrešeno. Potrebno je svoja
strankarska prepričanja pu-
stiti zunaj sejne sobe in pa-
metno trezno razmisliti za
v naprej. Ker zdaj smo Občina.
Le sami sebi bomo škodovali
na tak način, treba je najprej
in pomagati g. Podergajsu, ka-
teremu vsa čast, da vodi našo
vojniško občino. Pomagajte
mu vsi svetniki, brez svoje
strankarske opredeljenosti,
ker le tako bomo ostali občani
zadovoljni. Ker se ni na žalost
zahvalil nihče stari volilni ko-
misiji, ki je imela težko delo,
na tej seji, se sedaj osebno kot
krajan zahvaljujem za oprav-
ljeno delo občinski volilni ko-
misiji Vojnik in vsem še enkrat
hvala!
D. GORKIČ,
Vojnik
Duh junakov ie
živ
Tradicionalni planinski po-
hod na Osankarico, kjer je bil
poslednji boj legendami Prvi
pohorski bataljon, je močno
zasidran v naši zavesti. Vsako
leto se na dan usodnega spo-
pada v mesecu januarju spo-
minjamo teh dogodkov in prav
je tako. V jutranjih urah smo
krenili iz celjske smeri in se
s Peska na Rogli po visokem
snegu podali na skoraj pet ur-
ni pohod do Treh žebljev, ta-
bora padlega bataljona. V svo-
ji notranjosti me je prevzemal
prijeten nemir in obenem po-
nos, da nekaj prispevam pri
obujanju na spomine nanje, ki
so dali svoja življenja za nekaj
veličastnega — za domovino.
Korak je bil težak, lepo sončno
vreme in misel nanje mi je vra-
čalo voljo ko sem v koloni šte-
vilnih planincev, ki so prišli
tudi iz Gorenjske, stopal vse
bližje zaželenemu cilju. Je še
daleč? Bo kmalu?, so se vrstila
vprašanja številnih. Ja, in
končno smo prišU do spomin-
skega obeležja, kjer so gorele
številne sveče ter položeni
venci so nam govorili, da smo
zamudili prireditev. Prikraj-
šan za popolni dogodek sem
kljub temu čutil zadovoljstvo
in se poklonil spominu borcev.
Z druge strani smo srečevali
ekipo RTV Slovenije, ki je rav-
no tako zaradi slabe koordina-
cije na širšem nivoju zatajUa.
Škoda, da nekateri ne razume-
jo, aU pa niso več dorasli takš-
ni nalogi, da bi dojeli, kako
pomembno je usklajevanje tu-
di časovno in da je potrebno
planinsko organizacijo jemati
kot pomembnega partnerja, ki
bo tudi v prihodnosti ena ti-
stih, ki bo kot najmasovnješa
športna organizacija gojila
spomine na zgodovinske do-
godke slovenskega naroda.
Obrambno ministrstvo bi lah-
ko organiziralo stojnice s to-
plim čajem za pohodnike. Pa
tudi pol umi strokovni ogled
postavljene spominske sobe ne
bi bil nikomm- odveč.
LENART HORVATIČ,
Celje
Gospoda Oseta
Oset
Ob izvoUtvi gospoda Alojza
Oseta za predsednika celjske-
ga mestnega sveta se človek
resno vpraša, kdo vse lahko
pride do položaja v politiki.
Edina olajševalna okoliščina
za gospoda Oseta je, da je član
SKD, izredno oportunistične
in konformistične stranke
z njenim predsednikom na če-
lu. Sicer pa gospod Oset ni
brez izkušenj, kar se vodenja
kakšnega sveta tiče. Proslavil
se je kot predsednik delavske-
ga sveta Kovinotehne v času,
ko se je Kovinotehna najbolj
privatizirala po lopovskemu
jugoslovanskemu partijskemu
zakonu o podjetjih (Markovi-
čev zakon).
Kot kaže, je gospod Oset
človek gospoda lica, nekda-
njega partijskega mogotca, se-
daj (hrektorja Kovinotehne.
Očitno se gospodu licu ne ljubi
več kandidirati na volitvah in
tišči naprej dmge (Oset, Žgaj-
ner). Mogoče pa bo z odsot-
nostjo gopoda Oseta na sejah
mestnega sveta pričel še boljše
delati program, katerega di-
rektor je v Kovinotehni. Tako
lahko rečemo, da je vsaka
stvar za nekaj dobra.
Sicer pa vodstvo celjske
SKD z svojimi občinskimi
svetniki ni nič boljši. Najbolj
pomembno je, da ima občinski
odbor pisamo med Marijino
cerkvijo in občino, tako da
imajo pri roki rdečega župana
ali pa opata. Posebna zgodba
je tudi bivši kandidat SKD za
župana di-. Janez Tasič. Ko je
videl, da ni prišel v drugi krog,
je takoj podprl LDS-ovskega
kandidata. Imam vtis, kot da
je hotela SKD podpreti LDS-
ovskega kandidata že v prvem
krogu volitev. Tudi večje des-
ne stranke (v narekovajih) niso
ravnale pametno (najbrž na-
menoma), da niso hotele po-
staviti primemega kandidata
za celjskega župana. Zato smo
v SND gospoda Uraniča kan-
didirali iz protesta proti osta-
lim koalicijskim strankam.
Upam, da bo nekaj občinskih
svetnikov pokazalo, kaj je pra-
va opozicija, ki je v Celju ni od
druge svetovne vojne naprej
(pobili so jo partizani).
Tako je konec dosedanje
vlade narodne rešitve, kar me
spominja na Romimijo, kjer so
imeli nekakšno komunistično
revolucijo (za razliko od nas)
in edini pametni zaključek te
revolucije je, da so nekaj ta
glavnih spravili tja kamor so-
dijo ...
Omenil bi še, da so proti
Markovičevi privatizaciji (tudi
v Kovinotehni) nastopali nek-
danji člani Narodno demo-
kratske stranke in sedanji čla-
ni SKD dr. Rajko Pimat, no-
vopečeni magister Peter Vola-
sko (tudi Vojničan) in sedanji
notranji minister gospod An-
drej Šter. Takrat sem bil pred-
sednik sindikata Neodvisnost
KNSS v Kovinotehni. Potem
je gospod lic s svojimi sindika-
listi sklical sestanek našega
sindikata, kjer so me demo-
kratično zamenjali zaradi mo-
jega javnega nastopanja proti
že omenjeni privatizaciji v Ko-
vinotehni.
Vsi trije navedeni gospodje
so se udeležili javne tribune
o divji privatizaciji 12. decem-
bra 1991, ki sta jo pripravila
OO NDS in regijski sindikat
Neodvisnost KNSS. Sedaj so
z gospodom Osetom v isti
stranki.
Gospod Pimat m gospod
Volasko sta tudi med pisci ne-
ke nove knjige, ki govori
o vrednotah na Slovenskem.
Upam, da nista sama sebe vze-
la za vzor za pisanje v tej
knjigi.
MIRAN ŠNEBERGER,
predsednik
OO SND Celje
O delu
preisicovaine
komisije za
povojne poboje
Gospa Danica Simčič je
v večernem radijskem dnevni-
ku dne 2. januarja letos ko-
mentirala in ocenjevala delo
preiskovalne komisije za po-
vojne poboje, katere članica je
tudi ona.
Ker sem predsedoval tovrst-
ni komisiji na občinski ravni
občine Mozirje, mi naj bo do-
voljeno podati nekaj naših
spoznanj, ugotovitev in ocen,
ki pa niso vsa ravno istovetna
z oceno in komentarjem gospe
Danice Simčič.
Gospa Danica Simčič kritič-
no ocenjuje smer in prizadeva-
nje dr. Jožeta Pučnika, ni pa
navedla razlogov za svojo kri-
tičnost. Globoko sem prepri-
čan, da se dr. r*učnik dosledno
drži tiste prave smeri, zaradi
katere naj bi bila in je tudi
smiselno in vredno, da je bila
tovrstna komisija ustanovlje-
na - to je iskanje in ugotavlja-
nje čiste in nepotvorjene resni-
ce. Če so ustanovitelji komisije
v Državnem« zbom in občin-
skih skupščinah imeli ah še
imajo dmgačen namen, bi to
pomenilo še eno farso in po-
novno prevaro prevaranih. Pa
saj sploh ne manjka dokazov
za nepristransko ugotavljanje
zgodovinskih dejstev in odkri-
vanje objektivne resnice. Te-
žava pač nastopi, ker zmago-
vita stran v komunistični re-
voluciji resnice ne mara priz-
nati in sprejeti. Partizanski
politkomisar Dušan Prijevec
- Ahac je pol leta pred svojo
smrtjo takole izjavil: »Komu-
nizem je ena sama velika laž in
zmota.« Zakaj potem vsem do-
kazom navkljub naši oblastni-
ki ne obsodijo komunistične
laži in zablode? Gospa Simči-
čeva je lepo in spodbudno de-
jala, da vidi smisel delovanja
te komisije v doseganju narod-
ne sprave. S tem soglašam. To-
da do sprave pa vodi samo ena
pot - to je pot resnice. Kakor
hitro bo čista in nepotvorjena
resnica sprejeta na vseh nivo-
jih oblasti in bo laž obsojena,
tisti dan bo narodna sprava
dosežena in udejanjena.
Sprava na pK)dlagi ponovne
prevare in laži pa seveda ni
mogoča. Sicer pa krivično ob-
sojeni, preganjani, zasramova-
ni, mučeni in oropani člove-
škega dostojanstva na podlagi
ponovne prevare in laži sprave
ne potrebujemo. Lahko pa po-
darimo spravo našim nekda-
njim mučiteljem in zatiralcem,
da bi mogli odslej ponoči mir-
no spati - tudi brez prižgane
svetilke. Na njih je seveda, da
na temelju resnice ponujeno
spravo sprejmejo, ali pa od-
Idonijo. Odločitev je na njihovi
strani. A ne glede na vse pre-
stano gorje verjamem, da so
svojci žrtev komimizma pod
običajnimi pogoji - priznanje
krivde in poravnava krivic in
po zgledu duhovnika Jožeta
Mavsarja, ki je ubežal zverin-
skemu poboju cele druiine,
pripravljeni in zmožni odpu-
stiti svojim mučiteljem, krmi-
kom — po narodnosti bratom
- komunistom. Nikakor pa ni
mogoče in ni pošteno izsiljeva-
ti nasprotnike komunistične
krvave revolucije, da bi priz-
nali nekaj, česar nikoli niso
zagrešili in jih revolucionarji
iz samega sovraštva krivično
in lažno obtožujejo že pol sto-
letja.
rVAN GLUSlČ,
Mozirje
Grožnje po
znanem receptu
Skoraj po vsakem objavlje-
nem članku, v katerem zago-
varjam stranke slovenske po-
mladi in njihova demokratič-
na načela, dobim od državlja-
nov (in nedržavljanov) Slove-
nije, ki so dmgačnega politič-
nega prepričanja, vrsto pisem.
Pisma me pravzaprav ne moti-
jo, kažejo pa zelo pritlehno in
mizemo raven avtorjev. Sodeč
po vsebini ugotavljam, da mi
najpogosteje pišejo borci in se-
veda pristaši preživelega ko-
munističnega režima (danes
večinoma člani ZL).
Nekaj časa sem omenjena
pisma metal v koš, danes pa
sem nanje nekoUko bolj pozo-
ren in jih shranjujem. Menim,
da mi lahko pomagajo pojas-
niti in odkriti fenomen politič-
ne blaznosti mnogih Slo-
vencev.
Kratka analitična razčlem-
ba opozorilnih oziroma grozil-
nih pisem ne bo nikomur ško-
dila. Pa pojdimo po vrsti:
1. Tematsko šabloniziranje.
(Večina pisem je napisana »po
istem kopitu«. Kaže, da gre za
utečeno organizacijo, katerih
članstvo se redno odziva po že
v naprej dogovorjenem mo-
delu.)
2. Neizobraženost in nekul-
tura avtorjev. (Skoraj vsa pi-
sma so napisana v »grozoviti«
slovenščini oziroma »srboslo-
venščini«, med tekstom pa mr-
golijo vulgarni izrazi m
psovke.)
3. Bolestna nestrpnost in za-
drtost piscev. (Kaže, da pred-
metov, kot so: demokracija,
pluralizem, dialog..., v njiho-
vi šoli še niso obravnavah.)
4. Anonimnost. Večina pi-
sem je nepodpisanih, ali pa so
podpisi nečitljivi. (Desetletja
po vojni smo se »gulih« o he-
roj stvu naših borcev in udele-
žencev NOB. Pomeni danes
njihov beg v anonimnost novo
obUko oziroma kategorijo hra-
brosti?!)
Iz ideološko uglašenih pi-
sem prevevajo naslednja ža-
lostna spoznanja: pešanje ob-
jektivnega zgodovinskega spo-
mina, preskakovanje zgodo-
vinskih dejstev, maUkovanje
partizanov in diskreditiranje
poUtičnih nasprotnikov, pre-
ziranje obremenjujočih dej-
stev, zavračanje krivde na
dmge, hitre, tendenciozna in
organizirane obsodbe, navija-
ške gonje, prefinjene in še bolj
prebrisane reakcije na razhč-
na dogajanja...
Skratka, še vedno nekateri
posamezniki in še posebej
fimkcionarji borčevskih orga-
nizacij, kategorično določajo,
kaj je in kaj ni prav. Od strani
borčevskih organizacij pogre-
šam prizadevanja za pravič-
nejšo porazdelitev dobrin (beri
pokojnin), večjo aktivnost bolj
uravnoteženo politiko ali vsaj
primemejši kodeks obnašanja
nekaterih njenih članov.
Za primer navajam dokaj
uglajen, nedolžen in seveda
nepodpisan »Lep prispevek
k zgodovini tako imenovane
osamosvojitve. Žal, teh dveh
takrat ni bilo zraven; Krkovič
je bil zabarikadiran in skrit na
Dolenjskem, Janša pa v Ljub-
ljani ... Slovenska javnost se
res lahko smeji, ko se trkate po
prsih m se imate za osvobodi-
telje.« (Slovnične napake po-
pravil l.A.S.) Razumnim ko-
mentar ni potreben. Ostala pi-
sma iz moralnih razlogov za-
enkrat še ne mislim obeloda-
niti.
IVE A. STANIČ
Kočevska Reka
Pojasniio
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znemih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko števUko, kamor vas
lahko po potrebi pokUče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšah tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno infomiacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica ah interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško pohtiko.
pritožna
knjiga
Sramota se
vleče sicozi
Lovec!
Leveč je vas pred vhodom
v doUno zelenega zlata. Znana
je po številnih prodajnih cen-
trih, letališču, predvsem pa po
neurejenih razmerah na, ozi-
roma ob, magistralni cesti
Celje-Ljubljana.
Levčani smo res potrpežlji-
vi, saj testiramo pločnik, ki je
v igradnji že drugo leto. Iz-
gradnja pločnika se je začela
lansko leto na levi strani ma-
gistralne ceste Celje-Ljublja-
na. Torej ni dokončana. Izva-
jalec del je k samemu delu pri-
stopil zelo neresno, po besedah
številnih vaščanov nestrokov-
no. »Ah, saj mora biti nekaj
posebnega, bo vsaj več nesreč,
kot do sedaj!« Prepričani smo,
da si izvajalec nabira delovne
izkušnje.
Vaščani se iz dneva v dan
sprašujemo, zakaj se izgradnja
pločnika ne dokonča in se ne
začne še z delom desne strani.
Čudi me, da tega problema ne
vidi predsechiik krajevne
skupnosti Petrovče, ki je vaš-
čan Levca. Morda bi pa le opa-
zil, če bi bil vezan na javne
prevoze. Pešci smo presrečni,
če se vmemo domov nepoško-
dovani, oziroma nepolomljeni,
vendar pa oprašeni in poš-
kropljeni od nog do glave. Zelo
nevaren je prihod in odhod
z avtobusne postaje, kjer daje-
mo svoja življenja dnevno na
kocko. Ko se izogibamo avto-
mobilom na desni strani ce-
stišča, se izogibamo v jarek,
poln vode in blata. Natančno
se ve, koliko in zaradi česa so
bile povzročene nesreče v vasi,
ker so izzidi vsi znani.
Resnično me moti to, da gra-
dijo pločnike ob manj vrednih
in manj obremenjenih cestah,
kot je magistralna cesta Celje-
Ljubljana in to v dolžini parih
kilometrov. Tu se torej sprašu-
jem, kje je prioriteta in kakšni
so pogoji za izgradnjo. Zato
prosim(o) odgovorne ljudi
v krajevni skupnosti Petrovče
in SO Žalec, da si to področje
natančno ogledajo in vendar
nekaj ukrenejo za boljšo var-
nost občanov!
IZIDOR TOLIČ,
Leveč
it. 3. -19. ianuar 1995
KRONIKA
24
• V sredo, 11. januarja
opoldne, so pred igralnico
Jolly na Levstikovi ulici
stali štirje korenjaki, ki so
svoje bodybuilderske last-
nosti demonstrirali tako,
da so tepli nedolžne mimo-
idoče. Najbolj je bil tepen
Tomislav C. iz Sevnice.
• Nekdo je v sredo po-
poldne sporočil, da se
v bloku na Podjavorškovi
ulici tepeta dve stranki.
Dva možakarja sta se res
najprej sprla, potem pa za-
res stepla. To sta bila pri-
šlek PYanc iz Boštanja in
domačin Tine, ki naj bi se
grdo spozabil: ljubil naj bi
se s Franceljnovo ženo. Po-
licisti so si rekli, da se v ta
spor ne bodo vmešavali in
zapustili kraj pretepa.
• V petek popoldne se je
dogajal pretep na nekem
dvorišču na Planinčevi uli-
ci. Tam je javni red in mir
kršil Enes, ki se je znašal
nad Alijo. Alija je bil na-
mreč preveč prijazen
z Enesovo prijateljico.
• Pred zelenjavnim kio-
skom na avtobusni postaji
je bilo minulo soboto po-
poldne vroče. David M. je
tam brez razloga in povoda
mahnil Slavišo J. Ker ga ni
in ni hotel spustiti iz so-
vražnega objema, je na sce-
no stopil Anton B., ki je
naboksal Davida. Potem je
bil spet mir.
• V nedeljo ob štirih zju-
traj so poklicali trpini iz
stanovanjske hiše na Can-
karjevi ulici. Povedali so,
da pri sosedih norijo in jim
vso noč ne pustijo spati.
Glavni krivec za nočno mo-
ro je bil Huso O., ki mu
sodnik za prekrške gotovo
ne uide.
M. A.
Bodo obljubljene marke
pripeljale do morilcev?
Ministrstvo za notranle zadeve R Slovenlle razpisalo nagrade za koristne
InformacUe
Od začetka avgusta do prvih
dni oktobra lani so se v Slove-
niji zgodili trije umori, morilci
pa se še vedno nekaznovani in
neznani gibljejo okoli nas in
živijo med nami.
Dva od teh treh umorov sta
se zgodila v Celju, eden pa na
počivališču Studenec na avto-
cesti Ljubljana-Postojna. Da
bi morilcem vendarle prišli na
sled in jim potem sodili, so se
v Ministrstvu za notranje za-
deve R Slovenije odločih za
metodo, ki je ponekod v tujini
že stalna in dolgoletna praksa.
Tistemu, ki bi prispeval kakrš-
no koli koristno informacijo,
ki bi pripeljala bliže do moril-
ca ali celo naravnost do njega,
obljubljajo mikavne denarne
nagrade. Gre torej za enega iz-
med načinov pri zbiranju in-
formacij, ob tem pa v ministr-
stvu poudarjajo, da jamčijo za
tajnost in varnost vsakomur,
ki bi prispeval kakšen koristen
podatek ali napotek v zvezi
z omenjenimi umori.
Prvi od treh umorov se je
zgodil lani poleti, ko so v poto-
ku Šahov graben v Liscah pri
Celju 6. avgusta našli v črno
plastiko zavito že razpadajoče
truplo takrat 31-letnega Ce-
ljana Franca Kavčiča z vzdev-
kom Čuha. Da je šlo za nasilno
smrt, govori tudi vbodna rana
z nožem. Kavčič je bil v času
pred umorom brezposeln, na-
zadnje pa so ga videli 2. avgu-
sta zgodaj zjutraj na mladini
zelo priljubljeni Špici ob Savi-
nji, ko se je zabaval in z dvema
neznanima moškima igral na-
mizni nogomet. Prvi neznanec
je star okoli 30 let, bil je dalj-
ših temnih las in temnejše pol-
ti, govoril pa je slovensko
s celjskim naglasom. Oblečen
je bil v temnejša oblačila. Dru-
gi neznani moški je visok okoli
185 cm, star je od 20 do 25 let,
je bolj svetlih kratkih las,
oblečen pa je bil v sivozeleno
srajco. Vsakršen podatek o teh
dveh neznanih osebah bi prei-
skovalcem še kako prav prišel.
Drugi umor, povezan s po-
skusom umora, se je zgodil 27.
avgvista lani v nočnem času, ko
je neznana oseba na že ome-
njenem počivališču ob avtoce-
sti potrkala na šipo kovinsko-
sivega osebnega avtomobila
znamke peugeot. V vozilu sta
takrat bila 41-letni Jifi Lunge
in njegova dve leti mlajša pri-
jateljica Dagmar Jančoškova,
oba državljana Češke. Nezna-
nec je prosil za vodo, moški
v avtomobilu je izstopil, kma-
lu za tem pa je dvakrat počilo.
Ranjeni Jifi se je zgrudil ra-
njen na svoj sedež v vozilu,
potem pa je neznanec skozi
okensko steklo izstrelil še ne-
kaj nabojev in z njimi Čeha
umoril ter hudo ranil njegovo
prijateljico Dagmar. Do zdc.j
so kriminalisti ugotovili, da je
morilec streljal s pištolo, mo-
delom 70 CZ, kalibra 7,65.
Streljal naj bi moški, ki je bil
star okoli 30 let, svetlih las,
urejenega videza, oblečen pa
je bil v temnejša oblačila. Po
krvavem dejanju se je odpeljal
v smeri Razdrtega, bil pa je
v manjšem vozilu, verjetno
temno modrem.
In kdo je morilec 45-letnega
Staneta Timprana iz Celja
z vzdevkom boksar, ki je bil
umorjen 5. oktobra ponoči,
truplo pa so našli 7. oktobra
v njegovem stanovanju v stol-
piču na Kraigherjevi ulici
9 v Novi vasi v Celju? Timpran
je bil zaboden z večjim kuhinj-
skim nožem, pri obdukciji pa
so ugotovili več kot 30 vbod-
nih ran. Tudi za informacije
v zvezi s tem umorom oziroma
morilcem v MNZ obljubljajo
lepe denarne nagrade. Pri tem
umoru so kriminalisti nmenja,
da bi z novimi informacijami
lahko izsledili hudodelca, saj
domnevajo, da je le-ta iz Tim-
pranovega stanovanja odnesel
barvni televizijski sprejemnik
gorenje mercury št. BTV 51-
15071 in radiokasetofon
znamke fenner, tip FR 901 M.
Preiskovalci so (med drugim)
doslej ugotovili, da je bil Stane
Timpran usodnega dne okoli
polnoči v družbi z moškim, ki
je bil vitke postave, visok pri-
bližno 180 cm, kratko pristri-
ženih las in oblečen v suknjič,
kriminalisti pa domnevajo, da
gre pri tem moškem za ključno
osebo pri dokončni razjasnitvi
tega umora oziroma prijetju
morilca(ev).
MARJELA AGREŽ
Umorjeni Franc Kavčič. Morilec je še vedno na prostosti, poli-
cija pa za koristne infopnacue obljublia lepe denarce.
Ob zaključku redakcije, v sredo zjutraj, smo dobili obvestilo
o velikem uspehu kriminalistov in policistov UNZ Celje. Po
trimesečnem intenzivnem zbiranju obvestil so namreč ugotovili,
da je storilec umora Stanislava Timprana 22. letni Zlatko S. iz
Celja. Zlatko in pokojni Stanislav sta 5. oktobra 1994 zvečer
skupaj popivala in se nato odpravila proti domu. Zlatko si je
hotel od Stanislava izposoditi nekaj denarja, kar pa je ta odklo-
nil. Zato ga je Zlatko z nožem, ki ga je imel pri sebi, večkrat
zabodel in vzel denar. Kasneje ga je zvlekel v njegovo stanova-
nje, kjer ga je pustil, iz stanovanja pa je odnesel televizor,
radiokasetofon in 5 tisoč tolarjev. Stanovanje je zaklenil in
ključe odvrgel pri vhodu v stanovanjski blok. Preiskovalni sod-
nik je v torek zoper Zlatka S. odredil pripor.
Fantek bi bil
lahko zmrznil
V nedeljo, malo pred če-
trto uro zjutraj, je na celj-
sko policijsko postajo po-
klical neznan moški in po-
vedal, da ga je pravkar pre-
budil otrošld jok. Vstal je
in pogledal skozi okno.
Na Prešernovi ulici, kjer
stanuje, je v bližini stare
SDK v temi pod lučjo za-
gledal manjšega otroka, ki
je sedel na tleh in ihtel
v mrazu. Po tem obvestilu
sta na Prešernovo ulico od-
šla dva policista, ki sta tam
res našla okoli sedem let
starega in vsega premraže-
nega fantka, ki pa o sebi ni
vedel (znal, mogel) nič po-
vedati. Zato sta ga peljala
na policijsko postajo in po-
skrbela, da mu je bilo toplo
ter udobno ter o najdbi ob-
vestila dežurno službo
Centra za socialno delo. Ob
pol petih pa sta po mestnih
ulicah tavala moški in žen-
ska, ki sta srečala in usta-
vila policijsko patruljo ter
povedala, da iščeta sinka.
Fantek je bil kratek čas
gost in varovanec celjskih
policistov, bo pa ta dogo-
dek gotovo še dolgo
pomnil.
M. A.
Iverice zdrsnile
na nogo
v delavnici zaporov Rinka
v Celju se je, v četrtek, 12. ja-
nuarja dopoldne, pripetila de-
lovna nezgoda, v kateri se je
hudo telesno poškodoval obso-
jenec Damjan K. (22) iz Kra-
nja. Do poškodbe je prišlo med
prenašanjem večjega števila
ivemih plošč, nekaj teh pa je
zdrsnilo na Damjanovo nogo
in jo poškodovalo.
M. A.
Škoda zaradi
islfre
Na ostrešju proizvodne hale
v TIM Laško je, minuli četrtek
popoldne, izbruhnil požar, ki
je povzročil za okoli milijon
tolarjev materialne škode.
Do požara je prišlo, ko sta
delavca, italijanska državlja-
na Gianni B. (39) in Luciano V.
(53), oba iz Trsta, na streho
hale za izdelavo hidroizolacij-
skih trakov nameščala raztez-
no posodo in pri tem uporab-
ljala tudi varilni aparat. Iskre,
ki so padale na izolacijski ma-
terial v strehi so povzročile
požar, ki sta ga pogasila dva
Timova delavca. Kljub hitri in
učinkoviti intervenciji je zgo-
relo ostrešje v izmeri 25 kva-
dratnih metrov, poškodovan
pa je tudi viličar, ki je bil par-
kiran v hali.
M. A.
Izlitje v Feralitu
Zaradi izpada električne
energije in s tem mirovanja čr-
palk hladilnega sistema, je
prišlo v Feralitu v Žalcu do
preboja stene indukcijske peči
in izlitja dveh ton sive litine.
Do izlitja je prišlo minulo
nedeljo popoldne, ko je delo-
vanje peči nadziral delavec Jo-
žef G. Na srečo zaradi izlitja
litine ni bil nihče poškodovan,
materialna škoda, ki je nasta-
la, pa za zdaj znaša okoli 3 mi-
lijone 200 tisoč tolarjev. Pri
oceni ni vštet izpad proizvod-
nje v približno petnajstih
dneh.
M. A.
PROMETNE NfZGODE
Trčila v kolesarko
V križišču Pohorske in
Okrogarjeve ulice v Celju se je,
v sredo, 11. januarja popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena.
Marija H. (59) iz Celja je vo-
zila osebni avtomobil po
Okrogarjevi v smeri Pohorske
ulice. Ko je pripeljala do kri-
žišča s Pohorsko ulico, je trčila
v 64-letno kolesarko, Silvo Z.
iz Celja, ki se je takrat pripe-
ljala po Pohorski ulici.
Zbil kolesarja
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v petek, 13. januarja po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala.
Rudolf M. (39) iz Tmovelj
pri Celju se je peljal s kolesom
po Mariborski cesti. Ko je pri-
peljal v desni blagi ovinek, je
zapeljal preko prometnega pa-
su za zavijanje v levo, takrat,
ko je iz tmoveljske smeri pri-
peljal voznik kombiniranega
vozila, 24-letni Vili K. iz Škof-
je vasi. Voznik kombija je sicer
močno zaviral, toda trčenja
s kolesarjem, ki je pri tem utr-
pel hude telesne poškodbe, ni
mogel preprečiti.
Dva hudo ranjena
Na lokalni cesti v Zalogu pri
Medlogu se je, v nedeljo, 15.
januarja zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri sta se dva udele-
ženca hudo telesno poškodo-
vala, gmotna škoda, ki je na-
stala, pa znaša okoli 80 tisoč
tolarjev.
Boštjan M. (20) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Arje vasi
proti Medlogu. Ko je pripeljal
v bližino Hmezadove farme
v Zalogu, je v ostrem nepre-
glednem desnem ovinku zape-
ljal naravnost in trčil v drevo.
Pri tem sta se voznik in sopot-
nica, 16-letna Katja Ž. iz Ce-
lja, hudo poškodovala. Drugi
sopotnik, 38-letni Marjan K. iz
Celja, je bil lažje ranjen.
Po nesreči peljal
dalje
Na regionalni cesti Loče-Ži-
če se je, v nedeljo, 15. januarja
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo ranjen voz-
nik kolesa, voznik kombinira-
nega vozila pa se po trčenju ni
ustavil, ampak je peljal dalje.
Srečko F. iz Loč je vozil
kombinirano vozilo iz smeri
Loč proti Žicam. Ko je pripe-
ljal zimaj naselja Žiče, je dohi-
tel kolesarja, 52-letnega Fran-
ca B. iz Žič, in ga zbil po po
vozišču. Voznik kombija je po
trčenju, ne da bi nudil pomoč
ranjencu, peljal dalje. Policisti
so ga kmalu izsledih na Go-
milskem.
M. A.
il. 3. -19. iam«Mv 1995
25
KRONIKA
Izsiljevanja in grožnje
ysakaanla praksa naših ulic? Tarče so običajno otroci In mlailoletniki
Krute metode, ki smo jih doslej pozna-
li v glavnem z ameriških ulic in z ulic
zahodnoevropskih velemest, se vse bolj
širijo tudi na naša tla. Nič čudnega, če
pomislimo, da je družbena klima v tem
času prav negativnim pojavom izredno
naklonjena. Zal so v okvirih na novo
zarisane kriminalitete, ki je v vsakdanji
praksi vse bolj očitna, žrtve tudi naši
otroci. Primerov izsiljevanj in groženj je
na naših ulicah vse več in več. O tem
govorijo tudi dogodki minulega tedna, ki
so jih zabeležili in obravnavali na Poli-
cijski postaji Celje.
Izsiljevalci od otrok in mladoletnikov,
ki se jih lotijo, zahtevajo denar, resnost
svojih namer pa podkrepljujejo z vsemo-
gočimi grožnjami, med katerimi je naj-
pogostejša tista, ki žrtev zavezuje k mol-
čečnosti: Če boš o tem komu kaj zinil, se
ti slabo piše, Če boš javil policiji, te bomo
ubili (zaštihali), ipd. Ker gre v večini
primerov za otroke in mladoletnike, so ti
res ponavadi tiho, po dogodku pa neneh-
no živijo pod psihičnim pritiskom, ker
o tem ne smejo z nikomer govoriti, pa bi
svoje stiske radi nekomu povedali. No,
nekateri se, kljub ustrahovanju, odločijo
spregovoriti in naznaniti storilce, znane
ali neznane. Najbolj žalostno pri teh
zgodbah pa je, da so tudi izsiljevalci mla-
di ljudje, tudi mlajši mladoletniki so med
njimi.
V petek, 13. januarja dopoldne, je na
PP Celje poklical občan iz Hrastnika, ki
je povedal, da je prejšnji dan njegovega
sina Aleksandra izsiljevala skupina nez-
nanih fantov. To naj bi se dogajalo
v Gubčevi ulici v Celju pred blagovnico
Teko. Ker so ga neznani storilci ustraho-
vali, jim je Aleksander izročil 500 tolar-
jev, ob tem pa so mu naročili, da se mora
naslednji dan, torej v petek, spet pojaviti
pred Tekom. Točno'ob 13. uri naj prinese
še 2 tisoč tolarjev. »Če te ne bo, te bomo
poiskali in te po lopati poslali nazaj
v Hrastnik,« so mu izsiljevalci zagrozili.
V petek je bila ob napovedani uri pred
blagovnico Teko ista skupina izsiljeval-
cev, ki pa ni niti slutila, da je na dogo-
vorjeni kraj prišla tudi policijska patru-
lja. Takrat so prijeli 17-letnega Danijela
iz Celja, dijaka srednje šole, in Dejana
(17), prav tako Celjana. Po privedbi in
zasUšanju so Dejana izpustili, Danijela
pa še malce zadržali. Med pogovorom je
Danijel vse očitano priznal in povedal
ime še tretjega pajdaša, 17-letnega Milu-
tina, tudi Celjana in dijaka poklicne
srednje šole iz Celja, ki so ga policisti še
isti dan izsledili v mestu in ga privedli na
policijsko postajo. V nadaljevanju pogo-
vora so policisti še izvedeli, da sta Dani-
jel in Milutin tudi 12. januarja izsiljevala
za denar tri za zdaj še neznane mladolet-
nike in od njih na znani in preizkušeni
način prejela 1.500 tolarjev.
Minuli petek je na PP Celje prispela
tudi prijava nekega sedemnajstletnega
učenca Srednje ekonomske šole. Ta je
povedal, da ga je tega dne pred šolo za
denar izsiljevalo več neznanih oseb in da
pozna le eno. Dejana iz Celja. Seveda
bodo policisti tudi Dejanu izprašali vest
in od njega dobili še kak zanimiv poda-
tek. Očitno pa je, da sta bili v minulih
dneh na delu dve med sabo ločeni skupi-
ni, ki sta delovali vsaka zase in imeU
vsaka svojega vodjo.
MARJELA AGREŽ
informacije, ki
ne vznemirjajo
O večplastnosti pojava prometnih nezgoti
Si je mogoče predstavljati, kolikšno bi
bilo skupno slovensko pokopališče, ki bi
v dvanajstih letih (od 1981 do 1992) zara-
di 5.555 smrtnih prometnih nezgod pre-
krilo 6.255 ljudi? To pomeni, da je v po-
prečju vsako leto na slovenskih cestah
umrlo več kot 500 udeležencev prometa!
Informacije o števUu žrtev cestnopro-
metnih nezgod že zdavnaj niso več kaj
posebnega, vznemirjujočega, nekaj, kar
bi pritegnilo posebno pozornost in kre-
ativno angažiralo javnost. Če bi šlo, de-
nimo, za žrtve političnega terorja, bi bil
odziv javnosti zagotovo vse prej kot indi-
ferenten! Prav pogostost pojava promet-
nih nezgod očitno ustvarja razmeroma
visoko stopnjo družbene neobčutljivosti.
Temu ustrezna je tudi pripravljenost in-
stitucij globalne družbe za radikalno
spreminjanje obstoječih prometnovar-
nostnih razmer. Zgolj za ilustracijo na-
vajamo, da sodi Slovenija po mednarod-
ni primerjavi glede števila smrtnih žrtev
prometa na 100 tisoč prebivalcev v sam
evropski vrh, čeprav se npr. po številu
osebnih in gospodarskih vozil še ne more
enakovredno primerjati z najrazvitej-
šimi.
Večplastnost pojava prometnih nezgod
se izraža (tudi) v tem, da poleg nezgod
z najtežjimi posledicami nastaja ogrom-
na materialna škoda. Gre za stalno anga-
žiranost množice družbenih institucij,
kar v celoti narodnega proizvoda pomeni
precejšnjo izgubo (škodo), bodisi da gre
za stroške pokopa imirlih; zdravljenja
poškodovanih; veliko odsotnost z dela;
invalidnine; stroške zaradi zmanjšanja
delovne sposobnosti v prometnih nezgo-
dah poškodovanih oseb; za stroške prek-
valifikacije invalidov; stroške uničenih
vozil in izgubo dohodka zaradi neupora-
be le-teh v gospodarstvu; za stroške od-
stranitve uničenih in poškodovanih vo-
zil, stroške delovanja in povečevanja re-
presivnega aparata; stroške izrekanja
sankcij in resocializacije obsojenih; ško-
do, ki nastane zaradi vlaganj v osebe, ki
so bile poškodovane in ki bi bile lahko
produktivne; stroške zaradi angažiranja
zdravstvenega osebja in sredstev za re-
habilitacijo; stroške, ki nastanejo zaradi
zmanjšanja pretočnosti cest idr. K temu
je seveda potrebno dodati še posledice za
družine, še zlasti tiste, v katerih so bili
ponesrečeni edini vzdrževalci, kakor tu-
di psihične travme, občutek ne-vamosti
in ogroženosti ter zmanjšane ali povsem
izgubljene psihofizične sposobnosti za
nadaljnje upravljanje motornih vozil
oziroma samostojno udeležbo v prometu.
Očitno je, da se globalna družba ne
ukvarja dovolj z vprašanji družbenih po-
sledic pojava prometnih nezgod in da se
torej tej problematiki ne namenja tista
pozornost, ki ji glede na multidimenzi-
onalnost nastalih posledic dejansko gre.
Na to kaže ugotovitev, da so le redke
države poskušale oblikovati metodologi-
jo izračunavanja celotne škode, ki nasta-
ne zaradi prometnih nezgod. Zanimivo
je, da se tiste države, ki so na deklarativ-
ni ravni povzdignile vrednost človeka na
sam vrh družbenih vrednot, s tem vpra-
šanjem niso pretirano ukvarjale in zato
tudi niso resneje in celoviteje ovrednotile
vseh posledic. Ni namreč dovolj, da
družba z ustreznimi institucijami posa-
meznika le opozarja na nevarnosti pro-
meta, ampak je nujno, da država ustvari
takšne pogoje, ki bodo omogočili varen
potek prometa.
dr. FRANC HRIBERNIK,
iz članka, objavljenega
v reviji Policija 1-2/1994
mini KRIMIČI
Izginuli golf
v noči na 10. januar je nez-
nani storilec ukradel osebni
avtomobil VW golf, rdeče bar-
ve, reg. št. CE 43-47 D, ki je bil
parkiran na parkirišču pred
stanovanjskim blokom na Pol-
zeli in ki je last Franca S. iz
Podvrha. Odpeljani golf je
vreden okoli 450 tisoč tolarjev.
Gojenec mahnil
paznika
■Mladoletni D.N. (17), goje-
nec Prevzgojnega doma Rade-
če, se bo najverjetneje zago-
varjal na sodišču zaradi kazni-
vega dejanja preprečitve urad-
nega dejanja uradni osebi.
V torek, 10. januarja zjutraj, se
je namreč osumljeni D.N. fi-
zično uprl dvema paznikoma
v prevzgojnem domu in pri
tem enega udaril v predel
obraza ter ga lažje ranil.
Stopil v Izložbo
v noči na 11. januar je nek-
do vlomil v izložbeno okno
prodajalne Avtotehnika Cimos
na Levstikovi ulici v Celju. Iz
izložbe je ukradel dva avtora-
dijska sprejemnika ter s tem
lastnika oškodoval za okoli 60
tisoč tolarjev.
Postlal si bo
Minulo soboto ponoči je
nekdo kradel v prodajalni Ma-
nufaktura na Cankarjevi ulici
v Celju. V notranjost je prišel
tako, da je vlomil v izložbeno
okno, potem pa je od vsega po-
nujenega odbral volneno ode-
jo, vzglavnik in prenosni kal-
kulator, spotoma pa je pobral
še nekaj menjalnega denarja.
Ukradeno je vredno okoli 200
tisoč tolarjev.
Televizor skozi okno
v dneh od 10. do 16. januar-
ja je nekdo vlomil v eno izmed
sob hotela Celeia v Celju in
tam očitno nameraval ukrasti
televizijski sprejemnik. Ker pa
se je zatikalo pri »transportu«,
saj aparata ni mogel spraviti
skozi okno, ga je v sveti jezi
zalučal skozi okno na tla in ga,
jasno, povsem uničil. Izletnik
Celje je s tem oškodovan za
okoli 60 tisoč tolarjev.
Ukradel računalnik
v noči na nedeljo je neznani
storilec vlomil v pisarne firme
Ceflex d.o.o. na Krekovem tr-
gu v Celju. S sabo je nesel ra-
čunalnik s tipkovnico in s tem
lastnika oškodoval za najmanj
100 tisoč tolarjev.
Torbica s klopi
Minulo nedeljo popoldne se
je Stanislav C. iz Laškega mu-
dil v čakalnici sprejemne pi-
sarne Bolnišnice Celje. Med
čakanjem pa je opazil, da je
izginila njegova črna torbica,
ki jo je bil položil ob sebi na
klop. Ker je bila v torbici de-
narnica, je Stane C. oškodovan
za okrog 40 tisočakov.
Avtovioml
v petek, 13. januarja ponoči,
je neznani storilec vlomil
v osebni avtomobil yiigo, ki je
stal na parkirišču v Šentvidu
pri Grobelnem Iz vozila je
ukradel avtoradio znamke fis-
her, Stanka C. pa oškodoval za
40 tisoč tolarjev.
V noči na 14. januar je nek-
do vlomil v osebni avtomobil
ford escort, ki je stal na parki-
rišču hotela Planja na Rogli. Iz
vozila je ukradel smučarske
čevlje, lastniku, Aleksandru R.
iz Hrvaške, pa z vlomom in
krajo povzročil škodo, vredno
okoli 100 tisoč tolarjev.
Obračun z noži
Ko je minulo nedeljo okoli
šestih zjutraj 20-letni Boštjan
iz Celja obiskal svoje dekle,
19-letno Celjanko Jeleno, se je
med njima vnel hud prepir.
V navalu besa je Jelena zgra-
bila za kuhinjski nož in Bošt-
jana zabodla v stegnenico des-
ne noge, za tem pa še dvakrat
v levo ramo in svojega fanta
s tem lažje J;elesno poškodova-
la. Seveda pa je bil v tem pre-
piru Boštjan enako aktiven,
saj je tudi on vzel v roke nož in
tudi on zabodel svoje dekle.
Tokrat se je rezilo noža zasa-
dilo v Jelenino podlaht leve
roke in ženska je s tem utrpela
hudo telesno poškodbo. Ne-
deljska zgodba se bo nadalje-
vala in osvetljevala še na so-
dišču.
Če vinček govori...
Ivan K. in Albert L., oba do-
ma iz okolice Rogaške Slatine,
sta se minuli ponedeljek malo
predolgo zadrževala pri gostil-
niškem šanku. Okoli 15.30 ure
sta se z Albertovim avtomobi-
lom zastava 750 pripeljala
pred bife v Spodnjih Nego-
njah, tam pa je Ivan, brez pri-
volitve lastnika, vzel avtomo-
bilske ključe in odkorakal
v bife. Za njim je prišel Albert,
sledil pa je prepir, ker Ivan ni
hotel vrniti ključev. Zadeva se
je nadaljevala tako, da je Ivan
nekajkrat udaril Alberta, po-
tem zapustil lokal in sedel
v Albertov avtomobil ter se
odpeljal. Med vožnjo proti Ro-
gaški Slatini je bil Ivan udele-
žen v lažji prometni nezgodi;
odvzeto vozilo so mu policisti
kasneje zasegli in ga vrnili
lastniku Albertu. Zaradi teh
neumnosti bo moral Ivan
k sodniku za prekrške, pa še
na sodišče.
M. A.
Orodje mu je stisnilo prste
v torek, 10. januarja zvečer, se je v obratu Emo Eterna v Celju
pripetila delovna nezgoda, ko je delavec Zlatko G. (28) iz Celja
kot upravljalec na hidravlični stiskalnici vstavil etemi lonec
v orodje stiskalnice, katere nevarna cona je varovana s svet-
lobno zaveso.
Zlatko G. pa ni upošteval navodil za varno delo, ampak je
z levo roko popravil predmet v orodju. Ker je bilo to zunaj
svetlobne zavese, je stiskalnica naredila hod v času, ko je imel
roko v nevarnem območju stroja. Orodje mu je stisnilo prste na
levi roki, s čimer je Zlatko G. utrpel hudo telesno poškodbo.
M. A.
AMD »ŠLANDER« CELJE
Ljubljanska 37, Celje
objavlja prosti delovni mesti:
1. avtomehanika in
2. inštruktorja praktične vožnje za
dopolnilno delovno razmerje
Kandidati morajo, poleg splošnih, z zakonom določenih po-
gojev, izpolnjevati še naslednje:
pod 1: - da je KV mehanik
- da ima IV. stopnjo strokovnosti
- da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj
- znanje slovenskega jezika.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z večjimi praktičnimi
izkušnjami pri sen/isiranju osebnih vozil. Poskusno delo
3 mesece.
pod 2.: - da ima izpit za inštruktorja praktične vožnje B kate-
gorije
- da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj na
ustreznih delih
- znanje slovenskega jezika.
Poskusno delo 6 mesecev.
Kandidati naj vlogo posredujejo v 8. dneh od objave na
zgornji naslov, odgovore bodo prejeli v naslednjih 15. dneh.
Svet
Osnovne šole Franja Malgaja
Šentjur pri Celju
Ul. skladateljev Ipavcev 2
objavlja na podlagi 41. in 42. člena Statuta zavoda
razpis za imenovanje
RAVNATELJA
nove šole v ustanavljanju.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona
o osnovnem šolstvu ter imeti strokovne in organizacijske
sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovne-
ga dela šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela je 1. junij 1995 s tem, da se izbrani kandidat
takoj vključi v tehnične in organizacijske priprave nove šole.
Imenovanje je vezano na soglasje ustanovitelja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10. dneh
po objavi razpisa na gomji naslov.
O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku.
Emo energetika d.o.o.
Kozjanskega odreda 29, 63230 Šentjur
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. Samostojni računovodja
Pogoji:
- večletna praksa
- visoka ali višja izobrazba
- obvladanje računalniške obdelave podatkov
- obvladanje angleškega ali nemškega jezika
2. Knjigovodja
Pogoji:
- večletna praksa
- srednja ali višja izobrazba
- obvladanje računalniških obdelav
3. Samostojni komericalist - vodja
projekta
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba
- aktivno znanje nemškega/angleškega jezika
- ustrezne delovne izkušnje
4. Pripravnik I
Pogoji:
- višja ali visoka izobrazba
- aktivno znanje nemškega in angleškega jezika
- poznavanje osnov računalništva
5. Pripravnik II
Pogoji:
- IV. ali v. stopnja izobrazbe
Pisne ponudbe pošljite v 8. dneh na naslov: Emo Energetika
d.o.o.. Kozjanskega odreda 29, 63230 Šentjur, telefon (063)
743-913. fax (063) 743-663.
il. 3. -19. ianuar 1995
ZA AVTOMOBILISTE
26
VW polo: dobra prodaja
Pred nedavnim je Green-
peace, ekološko gibanje, iz-
jemno pomembno v Evropi
in svetu, napadlo tovarno
Volkswagen in njenega prve-
ga človeka dr. Ferdinanda
Piecha zaradi licemernega
odnosa do okolja. Greenpe-
ace namreč trdi, da novi VW
polo porabi več goriva, kot
bi ga smel, zato postaja velik
onesnaževalec okolja.
Zanimivo je, da ima VW
s polom kar nekaj težav, kaj-
ti serijska izdelava kljub do-
kaj velikemu povpraševanju
ni stekla tako, kot so načrto-
vali (zato sta bila ob delo dva
človeka), zapletlo se je z me-
njalniki ipd. Na Slovenskem
gre VW polo nenavadno do-
bro v promet, kajti pri urad-
nem predstavniku tovarne
Volkswagen, Porscheju Inter
Auto, so doslej prodali ali
vsaj naročili kar 600 teh av-
tomobilov. Osnovna izve-
denka 45 je na voljo za malo-
prodajnih 17 tisoč mark,
vendar je povpraševanje po
polu 55, ki ga poganja 1,3-
litrski motor, za sedaj kljub
višji ceni precej večje. Prav
te dni bo stekla tudi prodaja
audija A4, ki je v osnovni
varianti (1,6-litrski bencin-
ski motor) naprodaj za neko-
liko manj kot 40 tisoč mark.
Na sliki: VW polo.
Posebne nalepke
za vožnjo po
čeških cestah
češka je prva vzhodnoe-
vropska država, ki je za tuje
avtomobiliste uvedla posebne
nalepke. Gre v bistvu za cest-
nino, torej za poseben prispe-
vek k vzdrževanju cest v tej
državi. Poteza ni nova, še manj
izvirna, kajti podobne nalepke
ima že Švica.
Na Češkem bo treba za na-
lepke za osebna vozila plačati
400 kron (približno 2000 tolar-
jev), medtem ko bo nalepka za
tovorne avtomobile dražja in
bo stala 1000 kron. Vsa tuja
vozila morajo imeti nalepko
na vidnem mestu, ukrep pa ve-
lja že od 1. januarja letos. Če-
ška policija ima stroga navo-
dila, naj ustrezno ukrepa proti
vsem kršiteljem, pri čemer
kazni ne bodo majhne - od naj-
manj 500 in do največ 5000
kron. Nalepke prodajajo na
mejnih prehodih in tudi na
bencinskih črpalkah.
Čez dve leti obnovljeni renault
espace
Francoski Renault je lani po
obsegu prodaje avtomobilov
na evropskih trgih prekosil
italijanski Fiat in se dokazuje
kot izjemno uspešno podjetje,
ki pa ga sicer čaka še dokonč-
na privatizacija (ta se je začela
v zadnjih mesecih leta 1994).
V prihodnjih letih bo tovar-
na predstavila vrsto novih av-
tomobilov, leta 1997 med dru-
gim tudi obnovljeni espace, ki
ga sicer izdelujejo v tovarni
Matra. To bo že tretja genera-
cija tega avtomobila, ki je v bi-
stvu pionir limuzinskih kom-
bijev na evropskih trgih. Ob-
novljeni espace ne bo daljši,
pač pa prostornejši, navzven
pa bo povzemal nekaj karose-
rij skih oblik lagune in drugih
renaultov. Motorji bodo ostali
enaki, najmočnejši bo V6 agre-
gat z močjo 170 KM. Na sliki:
obnovljeni renault espace.
Samsung bo Izdeloval tudi
avtomobile
Dosedanjim južnokorejskim
izdelovalcem avtomobilov
— Hyundaiju, Kia Motors, pa
SsangYongu, Daewooju in
Asia Motors - se bo do konca
tisočletja pridružil še Sam-
sung, sicer največja južnoko-
rejska industrijska grupacija,
ki izdeluje skoraj vse, pred-
vsem pa ladje in hifi opremo.
Samsung naj bi začel izdelo-
vati avtomobile ob pomoči ja-
ponskega Nissana, uporabil
naj bi torej enak način kot prej
druge južnokorejske avtomo-
bilske tovarne. S takšno odlo-
čitvijo sindikat delavcev v ko-
vinski industriji ni bil zadovo-
ljen, vendar je vladna odloči-
tev nepreklicna. Južnokorej-
ska avtomobilska industrija se
na sploh zelo ambiciozno lote-
va bližnje prihodnosti. Do
konca tisočletja naj bi skupna
izdelava avtomobilov na Ko-
rejskem polotoku presegla šti-
ri milijone, kar pomeni, da bi
v Južni Koreji naredili več av-
tomobilov kot pa v Nemčiji.
Hkrati se hoče južnokorejska
tovarna Hyundai, ki je največ-
ja, prav tako do konca tiso-
čletja preriniti med deset naj-
večjih izdelovalcev avtomobi-
lov na obli. Vse kaže, da se jim
bo posrečilo.
Dobra prodaja felicle na Češkem
Češka Škoda je novembra lani postavila na ogled škodo
felicio, zamenjavo za model favorit/forman. Najprej so
začeli novo vozilo prodajati doma, da bi tako ugotovili,
kaj si sicer lahko obetajo od vozila, in odpravili še zadnje
morebitne pomanjkljivosti. Sedaj že prihajajo novice
o zelo uspešni prodaji felicie.
Doslej so na Češkem zanjo našli 11.600 kupcev, pri
čemer je treba za avtomobil odšteti nekako 11600 mark
oziroma 209 tisoč kron. Prav zaradi tega povpraševanja se
v Škodi odločajo o tem, ali bi uvedli dodatno delovno
izmeno, da bi tako povečali serijsko izdelavo. K nam naj
bi felicia pripeljala v začetku februarja, maloprodajna
cena pa še ni znana. Zdi se, da vsaj v osnovni izvedenki
avtomobil ne bo stal več kot 16 do 17 tisoč mark (z vsemi
dajatvami). To pa bi še bila cena, ki bi zadostovala za
uspešno prodajo na podalpskem avtomobilskem prostoru.
Ljubljanski Avtoimpex, uradni zastopnik Škode pri nas,
je lani prodal približno 5200 škod. Načrta sicer ni dosegel,
vendar je rezultat dokaj zadovoljiv. Torej je škoda felicia
avtomobil, ki bi utegnil pri nas najti veliko kupcev, s tem
pa bi bila Slovenija znova v krogu tistih držav, ki so za
češko avtomobilsko tovarno zelo pomembne.
Prihodnje leto novi lord flesta
Ford se pripravlja na
predstavitev obnovljene fie-
ste, avtomobila, ki je zelo
uspešen na evropskih trgih.
Prvič naj bi ga postavili na
ogled septembra v Frankfur-
tu, na cesto pa naj bi zapeljal
leta 1996.
Spremembe ne bodo pose-
bej velike. Zadek bo nekoli-
ko bolj obel, na prednjem
delu bo drugačna maska,
spremenili bodo tudi luči.
Avtomobil bo v celoti daljši
za 8,5 centimetra, ta del bo-
do dodatno okrepili. Pri tem
so sodelovali tudi Japonci
(Yamaha). Pri motorjih bo
najprej na voljo izvedenka
z 1,2-litrskim bencinskim
agregatom, sledil bo 1,4-litr-
ski motor, načrtujejo pa tudi
1,8-litrski dizelski agregat,
ki bo zmogel 60 KM. Nova
fiesta bo serijsko na voljo
z dvema zračnima varnost-
nima blazinama, znano pa
je, da naj bi leta 1997 na ce-
sto postavili še kupe.
Na sliki: novi ford fiesta.
Naprodaj tudi flat coupe 16V turbo
Ljubljanski Auto Makar,
uradni predstavnik italijan-
skega Fiata in s tem tudi pro-
dajalec fiatov, lancij in avto-
mobilov alfa romeo, je pred
nedavnim začel na slovenskem
trgu prodajati tudi coupe fiat.
Gre za avtomobil, ki ga je na-
risal slavni Pininfarina, sicer
oblikovalec večine ferrarijev.
In to se coupeju fiat tudi poz-
na, kajti gre za skoraj izjemno
dopadljivo avtomobilsko kre-
acijo. Pri Auto Makarju ta hip
ponujajo predvsem najmoč-
nejšo izvedenko z oznako 16V
turbo plus, kar pomeni, da av-
tomobil poganja 2,0-litrski
motor s turbinskim polnilni-
kom in zelo prepričljivimi 195
KM. Šele nekaj kasneje naj bi
stekla tudi prodaja šibkejše
motorne izvedenke (150 KM),
medtem ko je coupe fiat 16V
turbo plus na voljo za približ-
no 59 tisoč mark.
Sicer pa so pri Auto Makar-
ju zadovoljni z dosedanjo pro-
dajo fiatov na slovenskem tr-
gu, čeprav je res, da jim sivi
oziroma individualni uvoz po-
bere veliko kupcev. Znani so
načrti za leto 1995. Skupaj naj
bi prodaU nekako 4000 do
5000 fiatov, od tega vsaj polo-
vico puntov. Ob tem so pri
Auto Makarju zavrnili govori-
ce in namige o tem, da bi uteg-
nil Fiat zamenjati uradnega
predstavnika (veliko se je go-
vorilo o ljubljanskem Petrolu),
hkrati pa povedali nekaj male-
ga tudi o kragujevški Zastavi.
Fiat spoštuje embargo in zato
nima nobenega stika s to to-
varno. So pa, je bilo rečeno,
pripravljeni, da se bodo tisti
hip, ko bo konec mednarodnih
sankcij in ukrepov, znova po-
vezali s Crveno zastavo. Tak-
šen odgovor seveda ni izjemno
presenetljiv, kajti prav kragii-
jevška tovarna je Fiatu omo-
gočila izjemen prodor na nek-
danji jugoslovanski avtomo-
bilski trg.
Hvundal Izdelal
avtomobil na
sončno energijo
Hyimdai Motor Company,
največja južnokorejska avto-
mobilska tovarna z letno pro-
dukcijo skoraj 900 tisoč avto-
mobilov, je izdelala prvi avto-
mobil, ki ga poganja sončna
energija. Vozilo tehta vsega
180 kilogramov, količnik upo-
ra je seveda izjemno nizek
(0,10), nekako 17 odstotkov
sončne energije pa zmorejo
pretvoriti v pogonsko (elek-
trično) energijo. Vozilo je juž-
nokorejska tovarna razvila
v pičlih 18 mesecih, za projekt
so porabili 875 tisoč dolarjev,
prvič pa bo vsaj javno na ogled
na seulskem avtomobilskem
salonu maja prihodnje leto.
Kla motors In njeni rezultati
Južnokorejske avtomobil-
ske tovarne so lani postale
pomemben oziroma upošte-
vanja vreden partner na slo-
venskem avtomobilskem tr-
gu. Po Hyundaiju so se poja-
vili še SsangVong, Daevvoo
in tudi Kia Motors.
Lani je predstavnik te to-
varne pri nas, ljubljanski
Kia Motors Import, prodal
približno 360 avtomobilov.
Večinoma so bile to kie sep-
hie, nekaj pa je bilo tudi te-
renskih sportageov. Načrti
za letošnje leto so bistveno
drugačni. Računajo, da se
jim bo posrečilo prodati do
1200 avtomobilov, kar bi bi-
la nedvomno izjemna šte-
vilka.
Letos naj bi ob limuzinski
sephii predstavili še kombi-
limuzino s petimi vrati, ime-
novano leo, končno naj bi
stekla prodaja kie pride, naj-
manjšega avtomobila v pro-
gramu, verjetno bodo ponu-
dili še nekaj gospodarskih
vozil ipd. Kia Motors je za
sedaj še dokaj tesno poveza-
na z japonsko Mazdo in tudi
zaradi tega so njeni avtomo-
bili ta hip karoserijska kopi-
ja mazde 323 (sephia), pa
modela 121 (pride) ipd. Nas-
ploh pa drži, da je ambicioz-
nost slovenskega predstav-
nika te južnokorejske tovar-
ne bolj ali manj sestavni del
zelo ambicioznega načrta, ki
ga imajo vse južnokorejske
avtomobilske tovarne. Pre-
pričani so, da se bodo čez
nekaj let, ko bodo skupno iz-
delali približno 4,5 milijona
vozil, približali Nemčiji, kar
bi pomenilo, da bi se Južna •
Koreja uvrstila med štiri ali
pet največjih izdelovalcev
avtomobilov na obli. Hyim-
dai, za sedaj še največja av-
tomobilska tovarna s korej-
skega polotoka, pa načrtuje,
da se bo do konca tisočletja
prerinil med deset največjih
izdelovalcev    avtomobilov.
AVTO BRANCE
Zdraviliška 15
LAŠKO
zaposli
za nedoločen čas
TRGOVCA
Pogoji:
- končana šola avtotehnične
smeri
- 2 do 3-letne izkušnje
- vozniški izpit B kategorije.
Pisne ponudbe z dokazili
o izobrazbi pošljite v 8. dneh
po objavi na gornji naslov.
Št. 3. - 19. januar 1995
27
RADIO
Avtomobili, biznis, stili, trendi
Novi programski projekti Radia Celle
Začetek leta je čas novih načrtov tudi za
medijske hiše, ki zaradi ambicij, pa tudi
sicer, zaradi vedno večje konkurence mora-
jo spreminjati in posodabljati svoje pro-
gramske sheme. Na Radiu Celje se na te
spremembe že nekaj časa zelo vneto pri-
pravljamo, saj smo prepričani, da je prav od
dobre priprave odvisna tudi dobra izvedba
zastavljenih nalog.
Svet se spreminja, prav tako navade in
vrednote ljudi, strasti in simpatije. Na Ra-
diu Celje seveda poskušamo slediti področ-
jem, ki so za poslušalce najbolj zanimiva.
Za Slovence je že dolgo znano, da so veli-
ki ljubitelji jeklenih konjičkov, in da bi se
veliko raje odrekli kaki drugi skušnjavi, kot
pa avtomobilu. Razlog več, da temu področ-
ju tudi na Radiu Celje posvetimo več pozor-
nosti. Od srede 25. januarja bomo na naši
radijski postaji vsakih štirinajst dni pri-
pravljali oddajo o avtomobilizmu, ki smo jo
zaenkrat še delovno poimenovali »Limuzine
in limuzinice«, v njej pa naj bi s j)omočjo
sodelavcev obravnavali področja, kot npr.
novosti iz avtomobilskega sveta, prodajo
avtomobilov doma in po svetu, avtomobil-
sko zakonodajo, opremo za vzdrževanje vo-
zil, dodatno opremo, servisiranje, avtomo-
bilske ceste, ZEUiunivosti (old timerji, poseb-
na vozila, patenti v avtomobilski pano-
gi...), cene novih in rabljenih vozil, sezon-
sko vzdrževanje vozil (pranje, poliranje,
izolacija), avtoakustika in moto šport, seve-
da pa bomo občeisno testirali tudi kakšno
vozilo.
V prvi oddaji bo naš strokovnjak za avto-
mobilizem predstavil nekaj najbolj svežih
novosti iz avtomobilskega sveta, pričakuje-
mo pa, da bomo lahko gostili tudi dobrega
poznavalca moto športa, še posebej pa For-
mule 1, Mirana Ališiča, čigar knjiga Ayrton
Senna — Poet hitrosti se je nedavno pojavila
na naših knjižnih policah. Občasno sodelo-
vanje v oddaji pa nam je obljubil tudi slo-
venskim ljubiteljem avtomobilizma vsem
dobro znani komentator Niko Mihelič.
Oddaja o avtomobilizmu se bo vsakih 14
dni izmenjevala z gospodarsko-poslovno
oddajo Biznis je biznis, v kateri bomo z go-
sti predstavljali aktualne teme iz gospodar-
skega in poslovnega življenja v Sloveniji in
v svetu, še posebno pozornost pa bomo na-
menili procesu privatizacije in vse bolj za-
nimivem borznem dogajanju. Oddajo bo
pripravljala in vodila Vesna Lejič.
Tretja novost je oddaja Stili in trendi,
oddaja o kulturi bivanja, kulinariki, vinski
kulturi in turizmu, ki bo s pogovori in aktu-
alnimi prispevki obravnavala področja, ki
so danes trendovska v kulturi bivanja, in ki
niso odvisna samo od prenapolnjenega že-
pa, marveč tudi od domiselnosti in volje do
zdravega in sproščenega načina življenja.
Oddaja bo na sporedu od 1. februarja vsak
drugi četrtek od 10.30 naprej.
To pa je le del programskih sprememb na
Radiu Celje, ki jim boste lahko v večini
priča od 1. februarja naprej. O drugih pa
več v prihodnjih številkah.
ROBERT GORJANC
Poudarek na kontaktnih oddajah
Kontaktne oddaje, imenovane tudi oddaje »v živo«, so železni rep>ertoar sodobne radijske
postaje. Takšen slog že leta negujemo tudi v programu Radia Celje, prav tako ostaja kot stalnica
tudi v programski shemi za letos. Kljub temu, da gre za oddajo »v živo«, pa se je pred njo dobro
vsaj za krajši čas pogovoriti s sogovorniki.
Na posnetku sta dva najvišja funkcionarja Zdnjženja šoferjev in avtomehanikov Celje - na levi
Alojz Sehč, predsednik združenja in na desni Igor Poljanšek, vodja delovne skupnosti ZŠAM
Celje v pogovoru z voditeljem Theom Bostičem.
UM

O Strpnosti
»Krasna cirnja! Ampak, da bi se v čem
takšnem pojavila na celjskih ulicah!? To pa
ne!«
Nekajkrat sem kakšno podobno izjavo
slišala iz ust znank in neznank. Ali je dru-
gačnost v mestu kot je Celje res tako nena-
vadna, da še vedno dregne v njegove prebi-
valce bolj kot bi bilo običajno. Pa četudi gre
za tako nenevarno drugačnost kot je ekstra-
vagantna obleka ali živooranžni lasje?
Leto strpnosti smo želeli v oddaji začeti
z razkrivanjem stopnje strpnosti mesta, ki
ga je že marsikateri njegov prebivalec ozna-
čil za ozkosrčno in malomeščansko.
Toda, kako tipično: čim se človek začne
pogovarjati o strpnosti, naleti na nacional-
no vprašanje. Res ostaja vtis, da je človek
v naši mali deželi najbolj drugačen, če ima
v sebi nekaj neslovenske krvi ali če nosi tuj
(ve se, kakšen) priimek.
In tako so se v Magazinu vrstili predvsem
klici prizadetih, tistih ki se zaradi svoje
nacionalne drugačnosti soočajo z neprijet-
nostmi, recimo vsaj s kakšno opazko tu in
tam, če s čim hujšim ne. Pa čeravno je veči-
na od njih rojena tukaj in je njihova sloven-
ska govorica pogosto lepša od govorice
k£ikšnega čistokrvnega Slovenca.
Klicah so tudi oni drugi, ki sicer zagotav-
ljajo svojo strpnost, a jih Slovenci brez pe-
digreja vendarle na nek način motijo, Ne-
slovenci pa menda celo ogrožajo.
Splošne ocene potemtakem nismo ugoto-
vili. Strpnost je pač stvar vsakega |>osamez-
nika, njegove odločitve, da sprejema in
priznava tudi drugačnost, vsaj takšno, ki ga
ne ogroža.
Celje naj bi postalo Zdravo mesto. Vklju-
čeno je v nacionalno mrežo zdravih mest.
V zdravem mestu naj bi dolgoročno zgradili
tudi zdrave odnose. Zato je dobro in korist-
no, da soočamo tudi nmenja in stališča do
drugačnosti. Škoda, da se je tema kar neka-
ko izjalovila, ker smo govorili samo o eni
vrsti drugačnosti - o nacionalni drugačnosti.
A oddaja vendarle v veliki meri teče po
tiru, ki ga določijo poslušalci. In očitno je
pač to tisti žulj dnigačnosti, ki je najbolj
občutljiv. Prav. Tudi to je zgovorno.
NADAKUMER
Anja Rupel
v sobotni oddaji Glasba je
življenje bom zaslišala slo-
vensko pevko in napovedo-
valko Anjo Rupel, ki je zna-
na tudi po tem, da izhaja iz
glasbene družine. Njen oče
Fedja je flavtist, stric Dimi-
trij je sicer novopečeni ljub-
ljanski župan, upamo pa, da
z veliko mero posluha in
njen »sostanovalec« je Aleš
Klinar »Klinči«, ki mu je po-
leg Anje glavna okupacija
Agropop.
Anja pravi, da je življenje
z glasbenikom sicer težko,
a pestro. Upajmo, da ima na-
ša gostja kaj vpliva na ljub-
ljanskega župana Dimitrija
in se bodo zgodili premiki
tudi na glasbenem področjti.
Februarja bomo startali
z novo nagradno akcijo, kjer
bomo iskaJi popevko petde-
setletja. Zanimalo nas bo,
katera slovenska popevka se
vam je (po drugi svetovni
vojni) najbolj vtisnila v spo-
min. Vaše sodelovanje bo
spet nagrajevalo trgovsko
pMxijetje Emona Merkur — ga-
rancija za dobre nagrade.
Ne vem ali ste ljubitelj
opere ali vam je morda ljub-
ša Operna klet. Vseeno bi
vam rada p>osredovala citat
Gotscheda:
»Ko greste v opero, pustite
pamet doma in vzemite s sa-
bo samo ušesa.«
Pa denar za vstopnico.
SIMONA H2O
Odgovorni urednik: Mitja Uinnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Vida
Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabi.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
Studio: 441-310. 441-510.

GLASBA
28
Ekartovih dvajset let
v Prepolju na Dravskem po-
lju med Mariborom in Ptujem
že dvajset let uspešno deluje
ansambel Jožeta Ekarta, kije
doslej izdal štiri kasete, v pri-
pravi pa je že peta.
Ansambel se je dolgo časa
»lovil«, končno pa se je izobli-
koval v dobro skupino, ki jo
poznajo ne samo v Sloveniji,
ampak tudi občasno v Avstriji
in Nemčiji ter od lani tudi Slo-
venci v daljnji Avstraliji, kjer
so bili 42 dni in so imeli 14 zelo
odmevnih koncertov. Ekartov
ansambel odlikuje dobro igra-
nje domače in zabavne glasbe,
nad ostale pa ga dviga humor-
na komponenta, ki jo danes
ljudje vse bolj pogrešajo. Jože
Ekart je kot vodja skupine
prava duša, saj piše skladbe in
skoraj vse tekste, skrbi pa tudi
za humor in priložnostne ske-
če. Včasih je veliko nastopal
z Vinkom Simekom, zdaj pa
goji humor skupaj z Ljubom
Huzjanom, ki skrbi za glasbe-
no oddajo z domačo glasbo na
ptujskem radiu, včasih pa je
pel pri ansamblu Prerod.
Ansambel Ekart je v zadnjih
letih uspešno nastopal na vseh
festivalih domače glasbe
v Števerjanu, Vurberku in na
Ptuju ter povsod osvajal šte-
vilne nagrade za melodije, tek-
ste in izvedbo. Na lanskem
ptujskem festivalu je osvojil
najvišje odličje Zlatega Orfeja.
Imajo svojo video kaseto, 31.
januarja pa bodo pri cerkvi na
Ptujski Gori posneli video spot
z eno svojih najnovejših uspeš-
nic, ki opeva prav to poznano
slovensko romarsko pot. Še le-
tos želijo obiskati Kanado,
prihodnje leto pa se bodo po-
novno odpravili v Avstralijo.
Letos nastopajo okrepljeni
s klarinetistom in pevko, ki sta
prišla od razpadlega Ptujske-
ga instrumentalnega ansam-
bla. Zlasti dobrodošla je pevka
Barbara Potrč, ki izhaja iz
znane glasbene družine Potrč
(oče ima svoj ansambel. Bar-
bara pa je včasih uspešno pre-
pevala s sestro, ki zdaj poJ€
v Avstriji). Ta ne bo pomagala
samo z odličnim petjem, am-
pak tudi s pisanjem tekstov,
kar je doslej Jože Ekart oprav-
ljal sam.
Pri skupini ne sodeluje veli-
ko avtorjev, ampak so tisti, ki
so zraven, dobri. Glasbo poleg
vodje Ekarta največ pišeta
Igor Podpečan in Boris Ro-
šker. Jože Ekart je ob obisku
v Vrtiljaku polk in valčkov na
Radiu Celje povedal: »O cd ne
razmišljamo, želimo pa dobro
kaseto, da se bomo končno
predstavili slovenskemu po-
slušalstvu in ljubiteljem do-
mače glasbe. Sicer pa nas za
igranja ni strah, saj je velik del
letošnje glavne sezone že raz-
prodan ali vsaj rezerviran.
Ostajamo pa zvesti kombina-
ciji dobre glasbe in humorja,
kajti to si ljudje danes najbolj
želijo.«
TONE VRABL
Prvenec bivšega skaterja ALI ENA, kompaktna plošča »Leva
scena«, je trenutno najbolj vroč in pa tudi najbolj prodajan
nosilec zvokov na slovenskem. S šestnajstimi skladbami, ki so
pri bolj puritansko in do alter-podalpskih zvokov nestrpno
vzgojenih severnih Slovanih povzročile pravo grozo, v nekaterih
primerih tudi lahko šizofrenijo, je ALI EN dokazal, da se lahko
tudi pri nas prodaja »pošteno« narejena glasba. Po hitu »Leva
scena« se trenutno največ rola »Simi&mesni«, ob sedanjem,
tempu naraščanja AliEnove popularnosti pa lahko s tega CD-ja
pričakujemo še vsaj tri uspešnice.
MATT JOHNSON namera-
va s svojo skupino THE THE
posneti zbirko plošč s prired-
bami nekaterih najvplivnejših
avtorjev popularne glasbe. Pr-
va plošča iz te serije je že na
trgu, gre pa za album »Hanky
Panky«. Na njemu so THE
THE v svojem značilnem slogu
priredili skladbe velikana co-
untry glasbe Hanka William-
sa, ki je star komaj 29 let umrl
že v zgodnjih petdesetih. Wil-
liamsu je uspelo country glas-
bo iz vaških zabav prenesti tu-
di v velika mesta, njegove
skladbe pa večina country
zvezdnikov še danes redno
uvršča na svoje plošče.
Po dveh letih se na sceno
spet vračajo pionirji tehno-
metala MINISTRV. Tokrat
z novim bobnarjem Reyom
Washamom in albumom, ki bo
pri založbi WEA izšel februar-
ja. Single, ki naj bi poskrbel za
promocijo LP-ja, je že zunaj,
gre pa za priredbo komada
»Lay Lady Lay« Boba Dylana.
Celjski STRELNIKOFF se
kljub govoricam o skorajšnjem
razpadu in »uspešni« prodaji
nosilcev streljaških zvokov
(CD »Hojlarija...«) ne dajo.
28. januarja bodo igrali v Ko-
čevju, tamkajšnji nastop pa bo
le mala vaja za njihovo angle-
ško turnejo, ki bo obsegala se-
dem nastopov po tamkajšnjih
klubih. Vasja se s preostalo če-
tverico tja odpravlja 1. febru-
arja, datvmi povratka, če bo do
njega sploh prišlo, pa še ni
znan. Kaj lahko se zgodi, da
fantje v tem času postanejo
slavni, nizozemski tehno bend
ZOMBIE UNDER STRESS je
namreč priredU dve njihovi
priredbi Buldožerjevih koma-
dov »Higiena« in »Hojlarija«
in jih objavil na svojem novem
albmnu.
Tik pred novim letom objav-
ljeni single »Teli Me When«
skupine HUMAN LEAGUE, je
s precejšnjim uspehom najavil
izid njihovega novega albuma
»Octopus«. Human League so
na glasbeni sceni že več kot
petnajst let, od utemeljiteljev
progresivnga tehno popa pa so
se z leti prelevili v povsem obi-
čajen, a še vedno kvaliteten
pop bend.
Danska pop princeska
WHIGFIELD bo morala av-
torstvo svoje uspešnice »Sa-
turday Night« spet dokazovati
na sodišču. Po neuspelem po-
skusu Eddya Granta, ki je tr-
dil, da je »Saturday Night« ko-
pija neke njegove skladbe iz
konca šestdesetih, bodo srečo
sedaj poskusili člani skupine
Lindisfame. Že omenjen hit
Whigfieldove naj bi bil na las
podoben njihovi skladbi »Fog
On The Tyne« iz leta 1972.
Povsem drugačen večer pa
se obeta 10. februarja v Lin-
harhovi dvorani Cankarjevega
doma. Tam bo ob svojem tri-
desetem jubileju godel THE
ART ENSEBLE OF CHICA-
GO. Vstopnice v predprodaji
vas bodo stale 1500 SIT, na
dan koncerta pa 2000 SIT, za
ta denar pa si boste lahko
ogledali trobentača Lesterja
Bowiea, saksofonista Roscoea
Mitchella in Josepha Jarmana,
basista Malachia Favorsa in
bobnarja Famoudoua don Mo-
yeta.
V četrtek, 19. januarja, bodo
v Barflyu nastopili zagrebški
ČMARNI OBRUCIČI z gostom
Davorinom Gobacom (Psiho-
modo pop). Dan kasneje, v pe-
tek, pa bo ob 21. uri v dvorani
Plesnega Foruma ob spremlja-
vi kitarista Žarka Živkoviča
prepevala MIA ŽNIDARIČ.
Angleški novo rokerji RADIOHEAD so bili eno izmed večjih
odkritij lanskega leta. Po izvrstnemu albumu »Pablo Honey«, ki
ga je še posebej zaznamovala skladba » Creep«, se namerava ta
oxfordski kvartet na lestvice vrniti v začetku marca z drugim
albumom »The Bends«.
V ponedeljek, 23. januarja, bodo v ljubljanskem K4 nastopili
najstarejši punkerji na svetu. Bobnar Gin (77 let), kitarista
Danny (77) in Ron (pol manj), basist Gavan (55) in pevka JoDina
(54), vam bodo zbrani v zasedbi ONE FOOT IN THE GRAVE (Z
eno nogo v grobu) poleg svojih štiklcev zaigrali tudi nekaj punk
klasik.
STANE ŠPEGEL
Oktet Podoglarji izdal kaseto
Oktet Podoglarji iz Celja je
koncem lanskega leta izdal pr-
vo samostojno kaseto, ki jo bo
predstavil v soboto, 21. janu-
arja zvečer v hotelu Merx
v Celju.
Oktet je bil ustanovljen leta
1986. Ob ustanovitvi ga je vo-
dil Jože King, od leta 1987 da-
lje pa je z njim Anita Viden-
šek-Žolnir z občasnim sodelo-
vanjem strokovnega sodelavca
Petra Selčana. Oktet veliko
nastopa, je pa tudi reden gost
srečanja malih vokalnih sku-
pin v Vojniku, občinskih revij
in srečanj zborov iz delovnih
organizacij. Člani okteta Po-
doglarji so Drago Čater, Berti
Korošec, Dušan Žolnir, Ivan
Breznik, Jože Breznik, Jaro
Grajžl, Jože Krajnc in Vinko
Robert. Na kaseti, ki jo bodo
predstavili v soboto, je trinajst
pesmi. V pripravi je že druga
kaseta, ki naj bi izšla čez leto.
Na eni strani bodo stare podo-
glarske pesmi, na drugi pa
umetne. Tudi drugo kaseto bo-
do posneli v studiu Zlati zvoki.
Za prvo so bili tako dobro pri-
pravljeni, da so trinajst pesmi
posneli v sedmih urah in pol,
dve pa so zapeli celo brez po-
pravka v prvem poskusu. »Za
to gre zahvala tudi sponzorju
Miroteksu z zakoncema Gra-
cer, ki nam je poleg drugega
omogočil tridnevne sistema-
tične vaje v Radencih,« se je
pohvalU glasbeni Benjamin
v oktetu (prišel je zadnji) Al-
bert Korošec, ki je tudi tajnik
in arhivar okteta Podoglarji.
_ TV
JACK POINTdo.o. MARIBOR
PRED 5. LETI:
1. DOTHEYKNOWIT'SCHRISTMAS.............................BANDAID2
2. WHEN YOU GOME BACK TO ME.....................JASON DONOVAN
3. HANGIN'TOUGHT..............................................................NKOTB
PRED 10. LETI:
1. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS................................BAND AID
2. LASTCHRIST......................................................................WHAM!
3. WE ALL STAND TOGETHER...........................PAUL McCARTNEV
PRED 15. LETI:
1. ANOTHER BRICK IN THE WALL.................................PINK FLOVD
2. AHAVEADREAM..................................................................ABBA
3. DAVTRIPTOBANGOR......................................FIDDLERSDRUM
PRED 20. LETI:
1. LONELV THIS CHRISTMAS.....................................................MUD
2. STREETSOF LONDON..........................................RALPHMcTELL
3. WOMLINGMERRY CHRISTMAS..........................THEVVOMBLES
PRED 25. LETI:
1. TWO LITTLE BOVS..................................................ROLF HARRIS
2. RUBY DONT TAKE VOUR LOVE TO TOWN.......KENNY ROGERS
3. MELTINGPOT...............................................................BLUEMINK
$t. 3. -19. januar 1995
29
GLASBA
Organizatorji in organizatorčici prireditev
December slovi po števil-
nih prireditvah, ki se vlečejo
vse od miklavža pa tja do
božiča in silvestrovega. Po
množičnosti so takoj na dru-
gem mestu poletne veselice
in razne »noči,« tem pa sledi-
jo otroški živ žavi, v zadnjem
času modemi izbori za miss
te ali one vasi in vsem že
dobro znane Karaoke.
Kot čudežnik ali član dua
Spidi&Gogi sem cesto priso-
ten na tovrstnih prireditvah.
Nemalokrat nastanejo po
končani prireditvi finančne
težave, organizatorji pa se
izgovarjajo, da je bila rekla-
ma preslaba, da niso vedeli,
da bosta v bližini še dve ve-
selici, da so jim zagodli sta-
novalci zaradi glasnosti, kri-
vo je vreme in še in še. Vedno
za vsem tem stoji takšen ali
drugačen organizator; če
stvar uspe, je zelo glasen in
ga je povsod polno, ob polo-
mu pa noče biti kriv za nobe-
no stvar in se cesto potuhne.
Skratka, ko ne gre vse po
maslu ali če denar za pokrit-
je stroškov ni bil zbran že
pred prireditvijo, ostane pla-
čilo izvajalcem večkrat
v zraku.
Kar nekaj »črnih« mana-
gerjev oziroma organizator-
jev je zaradi takšnih stvari
klavrno končalo v tožbah ali
so jih, zaradi slave, ki se jih
je prijela, izvajalci bojkoti-
rali. Mi estradniki si seveda
želimo   pogojev,    kakršne
imajo v tujini, kjer vso odgo-
vornost za posle prevzamejo
pooblaščene agencije, kjer
poleti nimajo težav zaradi
dežja, saj se v primeru slabe-
ga vremena vse odvija v t.i.
šotorih, kjer se pogodbe
sklepajo tudi do dve leti vna-
prej, kjer se točno ve, kdaj bo
izvršeno plačilo, itd.
O tem sem se odločil pisati
prav zaradi tega, ker so se
podobne agencije pričele po-
javljati tudi pri nas. S tem ne
mislim, da jih prej ni bilo,
vendar je sedaj potreben nov
način dela, mnogo širši od
tistega klasičnega. Nastopila
je konkurenca v organizacij-
skem smislu in marsikje
v Sloveniji so še do nedavne-
ga močni »črni organizator-
ji« obupali, ker so jih priza-
devni legalni prireditelji
z načrtnim in sistematskim
pristopom dobesedno poho-
dili.
V zvezi s to novo strujo naj
navedem tipičen primer pri-
zadevnega, požrtvovalnega
in zelo sposobnega organiza-
torja, gospoda Grmovška
z Jesenic, ki se potem, ko je
njegovi agenciji uspelo pod
streho   spraviti   kompletno
organizacijo, v tem primeru
novoletnega sejma, srečuje
z ostanki nesmiselnosti
prejšnjega sistema. Neka
ženska, ki ima v jeseniških
občinskih vrhovih zveze in
stanuje blizu prireditvenega
prostora, namreč zahteva
merjenje hrupa, ob tem pa je
treba vedeti, da so uporab-
ljali ozvočenje, kakršno
imam sam doma v sobi. Se-
veda prizadeta gospa niti
slučajno ne pomisli na svoje
someščane, željne zabave, na
željo organizatorja, da bi
mesto, v katerem se tako
redko kaj dogaja, zaživelo.
Gospodu Grmovšku to ni
edina grenka izkušnja, ven-
dar je trmast, saj si želi oži-
viti zabavno življenje na si-
cer  res  mrtvih  Jesenicah.
Takšnih primerov je pri nas
še nešteto in le tako vztrajni
in prizadevni, kot je g. Gr-
movšek, bodo poskrbeli za
boljšo zabavo na slovenskih
tleh - seveda pa se mora spre-
meniti tudi miselnost tistih,
ki še vedno živijo v prejšnjih
časih. Na vseh področjih pri-
haja ali je že prišlo do revo-
lucionarnih sprememb in
zadnji čas je, da se premakne
tudi na področju organiza-
tor stva prireditev, da bodo
le-te kakovostnejše.
SLAVC L. KOVAČIČ
CIK končuje novo kaseto
Celjski instrumentalni kvintet, ki ga vodi Mirko Polutnik, je
že posnel polovico gradiva za novo kaseto. Zadnje skladbe bo
CIK posnel 25. in 26. januarja v studiu Zlati zvoki pri Igorju
Podpečanu v Kisovcu pri Zagorju. Sicer pa bo CIK ponovno
nastopil v soboto, 21. januarja na tradicionalnem šoferskem
plesu v Celju, po izidu nove kasete pa bo prav gotovo pripravil
tudi več predstavitvenih koncertov.
TV
PIA ni več
Dobrega slovenskega domačega ansambla Ptujski instrumen-
talni ansambel ni več.
Zadnji nastop so opravili na jubilejnem 25. Ptujskem festi-
valu, nato pa se razšli vsak na svoj konec ali skoraj vsak v svoj
nov ansambel. Ptujski instrumentalni ansambel je poleg števil-
nih nagrad pred dvemi leti na Ptujskem festivalu osvojil tudi
nagrado za najboljši klasični kvintet, ki mu jo je prisodil Radio
Celje. Vodja ansambla Jože Rus je ostal brez glasbenikov, dva,
klarinetist in pevka, pa sta prestopila k ansamblu Ekart.
TV
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za predloge, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 25. januarja. Nagrada za pravilno napoved, ki jo
podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je
vredna 6000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Budiiica Je
popravljena
Piše Aleš Jošt ]
Zveza plemenskih skup-
nosti in vračev s sedežem in
deležem v Kopru z letakom
Pleme-plemenu-plamen
sporoča, da v drugi polovici
meseca januarja (se pravi se-
daj) sprejema v goste franco-
ske ustvarjalce Tromatism,
večjo skupino potujočih
glasbenikov, akrobatov, po-
etov in psov. Poziv na ogled
ene od njihovih desetih
predstav v naših deželah za-
to nikakor ne sme mimo vas,
saj se bodo tri dni vozili mi-
mo Celja(!) in bodo nocoj za-
žigali na Metelkovi v Ljub-
ljani, jutri v Ravnah na Ko-
roškem, v soboto pa na
Ptuju.
Skupina, ki je že lani ned-
vomno osvojila simpatije
DPZN-ja prihaja letos na
gosto organizirano delovno
akcijo z 10 nastopi, od kate-
rih sem naštel le najbližje lo-
cirane. Med turnejo bodo po-
sebno pozornost posvečali
pregnancem v zbirnih domo-
vih, pri čemer sta sodelova-
nje podprla Urad za mladino
in Urad za begunce, k sode-
lovanju pa je bil pozvan tudi
Francoski kulturni center.
Presenetljiva in fascinant-
na razpredenost organizacije
daje Zvezi svetlobo, ki je
v tem trenutku ne premore
prav nihče pri nas, kar po-
novno vpije po tem, da se
Celjani prav nič ne zaveda-
mo kaj zamujamo. Organiza-
torji, ki pozivajo klube mla-
dih in prijateljev glasbe na
tesnejše sodelovanje, skrbijo
za svoje goste tako, da jih ne
pošiljajo kar v kakršnekoli
diskotečne stale, kjer razen
mikroflore in faune na ce-
kretih tako ni nič živega,
ampak se povezujejo z ljud-
mi, ki vidijo tudi kaj dlje od
svojega nosa in pak denarni-
ce. In Celjani tu odpademo
kot vsrani golobi!
Pridružujem se pozivu
vsem preživelim, da si ogle-
dajo predstavo recimo na
Ptuju, kamor smo se tudi mi
namenili, da vidimo kako se
stvari streže. Posledice ne-
razgledanosti in neinformi-
ranosti lahko le tako malo
omilimo, če nas ne bo čisto
povozilo in že danes je jasno,
da smo precej v autu (out).
Čisti dokaz za to je tudi
nedavni nastop Domicelja
v najbolj dejavnem celjskem
vampirišču Barfly. Ze od
malega ne prenašam forma-
linske prozornosti, zato se še
bolj čudim neobčutljivosti
trgovske vesti, kadar proda-
ja pokvarjeno robo, ki ji je že
zdavnaj potekel rok trajanja
kljub vsem mogočim konzer-
vantom in ostalemu sranju.
Neunmost za vsako ceno, po-
vrhu pa še iz velikega piskra,
da se ti j a obrne želodec, če
že samo pomisliš. Perger, ki
se je nehote ujel v enega
takšnih barflajevskih frik-
fud večerov je izjavil samo:
»Ta je čisti peder!« Tako bo-
di! V Kljubu spet malo
spančkajo, mi pa se še sedaj
nismo organizirali, če nas
sploh je kje kaj. Zato, če le
zmorete, si organizirajte
prevoz, mi smo zaenkrat sa-
mo na petih sedežih, in odle-
pite se od svinca. Zdravi
ostanite!
St. 3. -19. fanuar 1995
VRTILJAK
30
Ime mi je Viti Ljacek, hodim v osnovno solo (koliko sera
stal, nočem povedati) in včasih malo čudno govolim. Hodil
sem k logopedu (to je tisti smešni zdravnik, ki ti pomaga,
da se bolj lepo govoriš) in sedaj mi, če se potrudim, to kar
uspeva. In sicer? Moja najljubša knjiga? Juri Muri
v Afriki, Pika Nogavička, Moj prijatelj Pild Jakob. Ja, tudi
jaz imam svojega prijatelja. Ime mu je Beri in je takšen
lep, ruski medvedek. Spi pri meni in imam ga zelo rad.
Raje kot svojega brata Ringota. On je starejši od meie,
zaljubljen in tako zelo tečen, da sem še najbolj vesel,
kadar grem k stari mami, on pa ostane doma.
Kar naprej me nekaj zafrkava. Zadnjič je strgal moj
super plakat Ninja-turtles, ker sem ga pozabil v njegovi
sobi. Zopmež! Zakaj nimam raje sestre, ki bi bila malo
mlajša od mene? Vozil bi jo v vrtec in tako bi lahko tam
srečal tudi Tjašo. Tjaša je moja sošolka in je prava faca.
Ko bova velika, bova detektiva in že sedaj zasledujeva
razne lopove, ki kadijo za šolo. Prave barabe so! In (to
povem samo Vcun): zadnjič sem tam videl tudi Ringota! Če
mi ne bo pustil, da svoj avto na daljinca vozim po njegovi
sobi, bom to povedal mami in očiju. Potem bomo pa
videli!
In drugače? Rad igram video in računalniške igrice,
imam veliko avtomobilčkov, hodim k angleščini, ko bom i
malo večji, pa se bom vpisal tudi h karateju. ]
V šoU imam najraje slovenščino, tovarišica je še kar
v redu, zoprno pa je, kadar moram pisati domače naloge.
Včasih kakšno tudi pozabim...
Sicer pa sem vesel, da toliko pišete tudi vsi tisti, ki ste j
stari približno toUko kot jaz. Z vami bom enkrat na
mesec; poleg osnovnošolcev pa k sodelovanju vabim tudi
otroke iz vrtca. Z vami se bom pogovarjal jaz, Ringo pa bo
težil »taveUkim« — tistim, ki so zaljubljeni, ki kadijo,
hodijo v diske... Pa priznajte, da so »veliki« včasih zelo ^
tečni! Ringo gleda risanke samo na skrivaj, veste?!
Ampak, jaz včasih pokukam skozi ključavnico njegove
sobe in vidim, kako se smeje Tomu in Jerryju, Pink Pan-
terju aU pa tistima dvema iz A je to... Še dobro, da smo še
otroci!
Malo sem se vam predstavil, zdaj pa je čas za vas! Zelo
ste bih pridni, poslaU ste mi kar nekaj pošte in najbolj
zanimivi prispevki so objavljeni. Bodite pridni, pišite mi
še! In pišite vse: od pesmic do pravljic, zgodbic... Ne
pišite samo tistega, kar imate za domačo nalogo: pišite
tudi doma, ko vas k temu mhče ne siU! Veste, jaz takrat
napišem najlepše stvari!
ZdA} pa sem že utrujen in še Tjaša me kliče, zato: vesel
sem, da smo se spoznali, in lep pozdlav do plihodnjega
meseca!
Konec oktobra smo člani
Rdečega križa na III. osnovni
šoli pod vodstvom gospe Pu-
klove povabili v goste gospoda
Kristjana Tomažina, ki je pred
leti oslepel. Takole nam je pri-
povedoval:
»Bd sem v partizanih, star
sem bil petindvajset let, ko
sem skočil skozi okno. Spodrs-
nilo mi je in z glavo sem udaril
po stopnicah. Nekaj časa sem
bil v nezavesti. Ampak, takrat
še nisem bil slep. Ko sem bil
star dvaintrideset let, mi je
zdravnik, ki me je pregledal,
povedal, da bo z mojim vidom
vse slabše in da >Abrahama< ne
bom več videl. Med zdravlje-
njem sem dobil kar devetdeset
injekcij v obe očesi, nato so se
mi začele delati še rjave pege
in zmeraj manj sem videl. Ne-
kaj časa celo ženi in staršem
nisem upal povedati, ker me je
bilo strah. Vendar sem jim to
zaupal in sprijaznili so se
s tem, da ne bom več videl.
Se vam je življenje kaj spre-
menilo, odkar ste slepi?
Zelo. Zelo sem ljubil naravo,
še posebej mesec maj, ko vse
cveti. Najhuje pa je zame to,
da imam sedem vnukov in no-
benega še nisem videl. Vsakdo,
ki pride k meni, se mi predsta-
vi, da vem, kdo me je obiskal.
Kako vi preživite dan?
Vstanem ob peti uri, pojem
jabolko in telovadim. Nato se
umijem in oblečem ter obrijem
po občutku. Ob deveti uri
grem na sprehod po parku. Ko
se vrnem, imamo kosilo, ki ga
žena razdeli na krožnik kot
uro. Na številki ena do tri je
krompir... Od trinajstih do
petnajstih imam bralni čas;
takrat mi žena bere. Zvečer še
poslušam radio in nato grem
spat.
Ali imate psa vodiča?
Psa nimam, ker živim v blo-
ku. Na ulico pa grem vedno
s palico ali pa me spronlja
žena.
Ali greste kdaj sami nakn-
povat v trgovine?
Da. Žena mi točno odšteje
denar, jaz pa grem samo v zna-
ne trgovine in nakupim po-
trebno.
Kaj vas najbolj razveseli?
Mene in vse, ki tudi ne vidi-
jo, gotovo najbolj razveseU, če
nam kdo pomaga prečkati
cesto.
Ali se vam je že zgodila
kakšna nesreča?
Da. Zgodilo se mi je že veli-
ko nesreč. Ni še dolgo tega, kar
sem doživel neprijeten dogo-
dek na celjski tržnici.
Gospod Tomažin nam je še
povedal, da je v celjski r^ji
okoU tristo ljudi, ki imajo huj-
še okvare vida. Polovica od
njih jih je slepih, polovica pa
jih komaj vidi.
VESNA ŠOKLC, 6.d,
ra. OŠ, CELJE
Petra. 3. r.:
V kotu ždi
in čaka na smeti?
(Smetnjak)
Bobi, 4.r:
Po ulici tavam sem in tja,
pa ne vem, kje sem doma.
(Smet)
Tine, 4 j:
Je z lesa bela njiva,
pa ni ajda.
(Papu-)
Uganke so v okvira projektne-
ga učnega dela na temo »Od-
padki v našem kraju« sestavili
učenci OŠ A. Aškerca Rimske
Toplice — podružnične šote
v Sedražu. Pridni!
VRTI LJAČEK
MALI PESNIKI
ljubezen
Ljubezen se pri bratu
je začela
in mu srce vnela.
Vesel po plaži se sprehajal
je vsak dan,
hrepenel po njenem nasmešku
za lepši dan.
Žalost ga je prevzela,
bolečina srce je prizadela,
ko drugega okoli vratu
je objela.
Upanje mu je ostalo,
razočaranje razgnalo,
kmalu prijatelja sta postala
in si ljubezen prizn^a.
NINA HARI, 6.a,
OŠ POLZELA.
Golobja ljubezen
Golobja ljubezen
je kot bolezen.
Nikdar se ne spro,
kajti to je grdo.
Mali mladički
so kakor prašički.
Njihovi želodčki niso
nikdar polni.
Kako, da se ne najedo?
Zapomnimo si vsi zdaj to:
debela golobica
z oljčno vejico v kljunčku
prinaša mir in srečo.
SELMA ČATIČ, 6.a
OŠ POLZELA
Moja družina in jaz
Naša družina ni za druge nič
posebnega, a zame je, saj je
moja edina. Nikjer drugje na
svetu ne bi našla takšne druži-
ne, s katero bi se tako lepo
ujemala. Nočem reči, da je pri
nas vse v najlepšem redu, da se
nikoU ne kregamo in da se sa-
mo smejemo in veselimo. Za
družino so potrebni prepiri in
napake posameznika, saj se na
njih učimo skupnega in s tem
boljšega življenja. Otrok po-
trebuje že od začetka dobro
nego in dobre starše, saj se
njegova podoba najbolj izobU-
kuje v otroštvu. Kar pa je bilo
v otroštvu slabega, se le s teža-
vo popravi.
Vsak človek pove vse naj-
boljše o svojih starših. Jaz svo-
jo mamo zelo dobro poznam,
ni najboljša in najpopolnejša
mama na svetu, je pa edina
mama za mene. Eklina, ki me
ima najbolj rada. Nočem reči,
da nima rada moje sestre in
mojega brata; seveda ju ima,
vsakega na svoj način. Neka-
teri misUjo, da to ni nič, če
nimaš očeta, cunpak zame je to
nekaj takega, o čemer se ne
morem kar tako pogovarjati.
Občutek, ko ti nekdo reče,
napiši na list ime svojega oče-
ta, je grozen. Še bolj grozno pa
je takrat, kadar moram vpra-
šati: »Kaj pa jaz, ki ga ni-
mam?« Včasih sem tako jezna
na svojega očeta, da nas je mo-
gel kar tako pustiti in vse skr-
bi in probleme preložiti na
mojo mamo. Ampak ko bolje
premislim, je boljše tako, ka-
kor da bi morala poslušati
njime prepire.
Naš drugi problem pa je de-
nar. Položnice prihajajo dan
za dnem in mamica kar naprej
odšteva denar. Zato moramo
veliko varčevati.
Vreme v naši družini se hi-
tro spreminja. Enkrat pada to-
ča, drugič sije sonce. Vse te
klimatske razmere pa mejamo
skupaj.
Ponosna sem na svojo ma-
mo. Nekoč bi tudi jaz rada bilaj
takšna kot je ona.
NINA ČOKL, 8.b
OŠ DOBRNA
Plastična vrečka sreča
Bil je lep dan, ko sem ležala
na poUci v trgovini. Tam je
bUo zelo lepo, ker sem blizu
sebe imela veliko prijateljic
vrečk. V trgovino je prišla Ju-
retova mama in je poleg dru-
gih stvari kupila še mene. Dala
nas je v cekar in nas odnesla
domov. Med potjo sem spozna-
la nove prijatelje in prijatelji-
ce. To so bili: moka, gospa pa-
šteta, kruh Pek, žalostna čebu-
la in uboge gospodične hre-
novke, ki so bile zavite v p>oli-
vinil vrečko. Doma nas je Ju-
retova mama zložila na pohco.
Ko je Jure prišel iz šole, me je
vzel in vame zavil breskev, ki
je bila že gnila. Postala sem
umazana, zato me je Jure vrgel
v kontejner. Tam sem srečala
čudne tipe. Bila je enonoga
smetišnica, steklenica brez
glave, skodelica brez roke in še
kup drugih reči. Bila je tudi
skupina pevcev. V tej skupini
so peh: zajemalka, vilice, nož,
palčka in žUca. BUo jih je lepo
poslušati. Čez en teden je pri-
šla po nas Komimala Laško in
nas odpeljala. Vrgli so nas
v veliko jamo. Tako sem s pri-
jatelji tam živela do konca
svojih dnk
TEA PRIMON, 4.r
POŠ SEDRAŽ
RIMSKE TOPLICE
Hej!
Preden se poslovimo,
vam bom sporočil še nekaj!
Če imate kakšno sošolko,
sošolca, prijateljico, prija-
telja ah pa veste za kogar
koh, ki počenja kaj zanimi-
vega (piše, riše, modelira,
poje, moti pouk, je največji
zafrkant...): pišite mi!
Obiskali ga bomo in ga
predstavih v Vrtiljaku!
Sicer pa: ne pozabite!
Pišite, rišite in počenjajte
še naprej vse tisto, ob če-
mer uživate in se imate le-
po. In ne pretepajte se
preveč!
VRTI LJAČEK
Šl. 3. -19. |flM»cw 199S
31
FEUTON . ROMAN
Twiningovo zaupno poročilo
Po prejemu 156 uradnih po-
ročil so bili v letalskem voja-
škem poveljstvu ZDA prepri-
čani, da pri »problemu NLP«
ne zadoščajo več preiskovalne
metode, po katerih je dotlej
delal pristojni štab (AMC).
General Twining, poveljnik
AMC, je poslal 23. septembra
1974 komandantu letalskih sil
poročilo, v katerem je ocenil
pojav NLP kot stvarnost ter
poudaril, da ne gre niti za do-
mišljijske predstave niti za
utvare. NLP da so po vsej ver-
jetnosti ploščati, tolikšni kot
letala in krmarjeni ročno, av-
tomatično ali na daljavo.
Iz Twiningovega splošnega
opisa NLP: kovinska ali dru-
gačna površina, ki odbija svet-
lobo; razen nekaj primerov ni
vidnih sledov, da bi ti objekti
delovali z največjo zmoglji-
vostjo; okrogli so ali elipsasti,
spodaj sploščeni, zgoraj s ku-
polo; nekaj poročil omenja let
v formaciji, 3-9 NLP skupaj;
po navadi nesUšni, izjema so
trije primeri, ko je bilo slišati
bobneče grmenje; ocena vodo-
ravnega leta ponavadi dobrih
550 kilometrov na uro.
»Priporočamo,« je zapisal
Twining, »naj glavni štab le-
talskih sil pripravi smernice
glede prednosti, tajnosti in ši-
fer za podrobno preiskavo po-
java.«
Na podlagi tega poročila je
ameriško letalstvo pripravilo
»Sign«, tajni projekt za NLP.
Usodno srečanje
Na Twiningovo zaupno po-
ročilo je general Craigie odgo-
voril z ukazom o ustanovitvi
letalskega projekta, s katerim
naj bi preiskovali pojav nez-
nanih letečih predmetov. Pro-
jekt Sign je prevzelo letalsko
oporišče Wright Patterson, ki
je delalo pod pokroviteljstvom
tehnične obveščevalne službe
pri AMC. Ta projekt, ki so ga
poučeni označevali tudi kot
»Saucers« (krožnik), je začel
delati 22. januarja 1948. Naj-
prej so zbrali vse podatke
o pojavih, ki bi utegnili biti
pomembni za varnost ZDA,
potem so jih primerjali, ocenili
in posredovali pristojnim
vladnim ustanovam. Šlo je
predvsem za ugotovitev, ali
NLP ogrožajo naiconalno var-
nost.
Dva tedna prej je prišlo za-
radi nenavadnega pojava do
skorajda množične histerije.
S pripetljajem so se pri pro-
jektu Sign ukvarjali skoraj le-
to dni.
Nad Louisvillom v Kentuc-
kyju so 7. januarja 1948 opazi-
li ploščat, srebmkast predmet,
ki se je svetlikal rdeče. Imel je
80 do 100 metrov premera, le-
tel je proti jugu.
Državna policija je takoj
obvestila letalsko oporišče
Fort Knox in pripadajoče leta-
lišče Godman Field. Petnajst
minut   kasneje   je   posadka
v stolpu opazila NLP. Ko se je
prepričala, da ni niti letalo niti
vremenoslovni balon, je obve-
stila dežurnega oficirja, vodjo
obrambe in komandanta opo-
rišča polklovnika Hixa. Ta je
po  radiu  naročil  kapetanu
Mantellu, naj se njegova letala
F-51 takoj odpravijo v izvid-
nico.
Petindvajsetletni letalski
kapetan Thomas Mantell je bil
zelo dober pUot, med drugo
svetovno vojno se je izkazal
pri bombardiranju nemških
položajev pri Cherbourgu pred
zavezniško invazijo. Razen
njega so vzleteli še poročniki
Hendriks, Clements in Ham-
mond. Radarji so spremljali
sled lovcev, točno ob treh se je
Mantell pr\'ič oglasil po radiu:
»Ne vidim še ničesar, zavijam
v smer Ohio River Falls.«
Sedem minut kasneje: v vi-
šini 10.400 metrov še vedno
nič.
15.02 - Mantell; vidljivost
dobra, še nič, višina 9.400 me-
trov, vzpenjam se dalje.
15.11 - Zdaj, tu je, v obliki
plošče, ogromno, težko oceniti,
morda premer 70 metrov,
v zgornjem delu obroč in ku-
pola, očitno se silno naglo vrti
okrog osrednje navpične osi,
višina 10.500 metrov, konec.
Radarski tehniki so strmeli
v zaslon: tu je tista - reč. Kakš-
na plošča!
15.12 - Desni krilni pilot: Vi-
dim, fotografiram, Mantell je
na sledi. Pilot na levem krilu:
Predmet dobrih 150 metrov
nad menoj, poskušam se pri-
bližati.
15.14 - Mantell: Še 900 me-
trov, letim dvakrat hitreje,
ujel ga bom. Kovinska, leske-
tajoča se reč v svetlo rumeni
svetlobi, spreminja barvo, zdaj
je rdeča, zdaj oranžna...
15.15 - Razdalja le še 350
metrov, objekt dobiva pospe-
šek, poskuša uiti, dviga se
v kotu skoraj 45 stopinj.
15.16 - Desni pilot: Mantellu
je uspelo, morda le še nekaj
metrov, plošča leti hitreje, za-
ostajam, Mantell je izginil
v oblakih.
Hammond in Clement sta
odnehala in prosila, naj jima
dovolijo pristati, ker Mantella
nista več videla, Hendricks pa
se je že prej vrnil v oporišče.
15.18 - Mantell: Objekt je
ogromen, leti neverjetno hitro,
zdaj...
Okrog štirih popoldne so
posebne skupine našle razbiti-
ne strmoglavlj enega letala,
raztresene v krogu s premerom
poldrugega kilometra. Man-
tellova ura je obstala ob 15.18.
Velika bela področja so gore in prepreke na kopnem, male pike
pa naj bi bili radarski »angeliif, ki se jih s prostim očesom ne
vidi, kot predmeti z gostoto in materialnostjo pa so vidni na
radarskih zaslonih. Gibljejo se razumsko prek področja pod
kotom 180 stopinj, na višini okrog 1000 metrov.
Kandidati, ki želite s svojim znanjem in izkušnjami sodelovati
pri uresničevanju naših ciljev, pošljite svoje pisne prijave
z dokazili o izobrazbi v roku 8 dni po objavi v kadrovsko
službo Klasja, Prešernova 23, Celje.
»No bom kar kratek in jasen,« je potem povzel besedo
Janez. Tale Dolfe bi se rad zaposlil pri našem podjetju.
Prosil me je, naj rečem kakšno besedo tebi, ko se že poz-
nava.« »A, takšna je ta reč,« je z zanimanjem pogledal
Valentin Dolfeta. »Kaj pa znate takšnega delati, da bo
koristno za naše podjetje?« je potem vprašal. »Nič poseb-
nega ne znam,« se je ustrašil Dolfe, da ne bo nič z delom.
»Drugače je pa priden in prime za vsako delo,« ga je
pohvalil Janez. »Ce ti Janez tako praviš, potem se bo že kaj
našlo zanj,« se je odločil Valentin. Povedal je Dolfetu, kam
naj se javi, da si bo uredil dokumente, potrebne ob nastopu
službe.
»Lahko greste,« je dejal Valentin Dolfetu, ko se je še kar
obiral po pisarni. »Saj sam ne vem kam, bom kar Janeza
počakal, da mi pokaže kam moram.« »Suzana, pelji ti tova-
riša na personalni oddelek,« je naročil tajnici. »Ti Janez pa
še malo počakaj, da se še midva nekaj pogovoriva,« je rekel,
ko seje tudi Janez dvignil in hotel oditi. Tajnica in Dolfe sta
odšla iz pisarne, Valentin pa se je udobno zleknil v naslo-
njač in namignil Janezu, naj sede bliže. »Kot naročen si
prišel danes k meni, saj sem že v garažah naročil, naj te
takoj pošljejo sem na razgovor,« je pričel govoriti Valentin
in znova ponudil Janezu pijačo. »Le srkniva vsak enega, saj
danes tako ne boš šel na vožnjo, saj boš moral temu Dolfetu
malo razkazati, saj kar vidim, da se sam ne znajde najbolje.
Za pranje tovornjakov bo pa kot naročen.« » Samo, da ne bo
prišel preblizu pijače, pa bo kar v redu delavec,« je potrdil
Janez in spil iz kozarca. »Bom že naročil delovodji v gara-
žah naj malo pazi nanj. Uredili bomo tudi, da bo dobil
sobico v samskem domu, pozneje si bo pa že moral sam
pomagati,« je zadevo zaključil Valentin, in še enkrat nalil
pijačo v kozarca.
Janez je malo srknil močno pijačo in z zanimanjem gledal
Valentina, zakaj neki bi njega vabil na razgovor. Valentin je
videl vprašujoč Janezov pogled, zato je prišel z besedo na
dan.
»Vidim, da te zanima, zakaj sem želel govoriti s tabo,« je
pričel Valentin zvito napeljevati razgovor. »Mislim, da bi
tudi ti želel malo spremeniti svoje delo?« »Saj sem kar
zadovoljen s svojim poslom,« je odvrnil, čeprav ga je zani-
malo, kaj ima »za bregom« šef. »No zadnjič sem videl, da
imaš še kar precej za postoriti pri hiši, pa sem mislil, da bi
te zanimalo, kako bi lahko več zaslužil,« je pritisnil na
pravo struno Valentin. »To, pa to! denar mi vedno prej
skopni, preden lahko kupim, kar mi še manjka. Kaj bi pa
lahko delal jaz takšnega, da bi več zaslužil?« je začelo živo
zanimati Janeza. »No, nič posebnega. Vozil boš kakor
doslej. Dobili smo ob praznikih dela dva nova, težka tovor-
njaka. V podjetju >Naši prevozi<, smo sklenili razširiti našo
dejavnost prevozništva tudi preko meja domovine. Z odlič-
nim, novim tovornjakom, boš vozil tovor v daljne, tuje
dežele, vse tja do Poljske in Sovjetske zveze!« je navduševal
za novo delo Janeza Valetin. Janez ga je poslušal z odprtimi
usti, tako čudna se mu je zdela nenadna novica.
»To je pa strašno daleč!« je končno odgovoril. »Bi moral
biti več na poti, kot pa doma,« so se začeli pri Janezu
porajati negotovi pomisleki. »No, saj bosta dva vozila, da
bo krajši čas. Zaslužil boš v enem mesecu toliko, kot bi
tukaj v treh mesecih!« je Valentin znova zaigral na pravo
karto. »No ženo bi le moral prej vprašati za mnenje,« se je
Janez izmikal takojšnjemu pritrdilnemu odgovoru. »Kakor
veš,« mu je navidez ravnodušno odgovoril šef. »Samo vedi,
da se zelo zanimajo za to delo tudi drugi šoferji, in da sem
preko dobrih >zvez< lahko zagotovil mesto tebi, ker te ven-
dar bolj poznam in sva prijatelja!«
Z ničemer ne bi mogel Valentin bolj pritegniti Janeza, ki
je vedno dal veliko na prijateljsko pomoč in zaupanje. »No,
če je tako, bom za nekaj časa sprejel to delo, saj lahko še
vedno pustim, če mi ne bi ustrezalo,« se je Janez končno
odločil. »Saj sem vedel, da si pameten fant,« seje hinavsko
nasmejal Valentin in še enkrat natočil. »Spijva zdaj na nove
uspehe!« Trčila sta narahlo s kozarci in hitro izpila. Janez
je postajal že rdeč v obraz in vedno boljše volje.
Tedaj se je vrnila tajnica, jezno je rekla: »Tale, ki je
z vami, je pa res zabit kot tnalo - koliko ga porineš, toliko
prestopi! Vse sem morala sama urediti namesto njega!« »Ja,
kje ste ga pa pustili sedaj?« je vprašal Janez. »Zunaj pri
stopnicah vas čaka in se ves čas drži za ograjo!« se je
porogala Suzana. »Kaj se ve, mogoče je pa zaradi tebe dobil
takšno tremo?!« je šaljivo vprašal Valentin. »Pih, pa takšen
Kozjanec!« se je namrdnila tajnica in začela brskati med
papirji.
Tudi Janez je že hotel oditi, ko je bil že pri vratih, mu je
Valentin dejal: »Vzemi si sedaj dva dni dopusta, da si urediš
potni list, pa tudi onemu sosedu malo pomagaj, da se bo
lažje znašel v mestu. Mislim, da bo danes teden že vse
urejeno in boš lahko začel voziti na novem tovornjaku,
v širni svet.« »Se bom potrudil, da te ne bom razočaral in da
bo tale tovarišica videla, da nismo vsi Kozjanci tnala!« si
Janez ni mogel kaj, da bi ne zabrusil domišljavi tajnici, saj
ga je prejšnja opazka o Dolfetu zabolela.
Cmo ga je pogledala Suzana iznad pisalnega stroja,
Valentin se je pa samo nasmehnil in rekel: »Dobro Janez,
hitro opravi vse potrebno s potnim listom, potem se pa
zopet oglasi pri meni.«
Pozdravila sta se nato samo z zamahi rok in hitro je
zapustil Janez pisarno, saj ga je Dolfe ob stopnicah že težko
čakal. »Dolgo si moral čakati name, zdaj pa le pojdiva nekaj
pojest za zajtrk, potem ti pa pokažem, kje boš delal in kje
stanoval« Dolfetu je že pošteno krulilo po trebuhu, zato se
ni dal veliko prositi takšnemu povabilu. »Zares ne vem
Janez, če ti bom lahko kdaj poravnal za vse dobrote, najraje
bi bil kar vedno s tabo!« se Dolfe ni mogel dovolj zahvaliti
Janezu, ta pa je odvrnil: »Siromaki si moramo pomagati
med sabo, le glej, da me ne bo kdaj sram zaradi tebe!«
XI.
Miri ni bilo vseeno, ko ji je Janez zvečer doma povedal,
kako dobro delo, ki bo prineslo veliko več denarja, mu je
dodelil Valentin. Kljub vsemu je imela Janeza še vedno
rada, sama pa je dobro vedela, zakaj se Valentin tako trudi,
da bi ga poslal tako daleč proč od nje!
Pozabljene so bile tega večera zamere iz prejšnjih dni in
imela sta se lepo, kot v prejšnjih, srečnih časih. »Poslušaj
Janez,« je dejala Mira, ko je on že ves mačkast dremuckal.',
»Saj nama ni več takšne potrebe kot prej za denarjem. Veš,
meni bo pa dolgčas, ko te ne bo, takole zvečer.« »Obljubil
sem Valentinu, ti ne veš kako je to, tudi Dolfeta je kar vzel
v službo, ker sem ga jaz pripeljal. Takega prijatelja res ne ^
morem razočarati.«
Imelo je Miro v tem trenutku, da bi Janezu povedala,
zakaj je Valentin tako uslužen z njim! Gotovo bi se vse
zasukalo drugače, pa naj bi bila resnica še tako hudo
boleča!
Vendar je Miri zmanjkalo poguma in je na odločilnem
križpotju v življenju zgrešila pravo smer. Tiho je gledala
v noč, ko je Janez že spokojno sanjal in zaprla je svojo
skrivnost v najtemnejši kotiček srca. Vanjo se je zopet
priplazil njen drugi »jaz« in jo neusmiljeno gnal v željo,
znova občutiti Valentinove nežnosti! Bolj ko se je otepala
takšnih misli in želja, bolj so pritiskale iz podzavesti.
Nemirno se je obračala v postelji in v morečih sanjah
duhala zamolkli vonj Valentinovega parfuma.
Prebudila se je, ko je bil že dan in se je Janez že oblačil,
saj je moral zgodaj na občino, zaradi potnega lista. _
$t. 3. -19. iaiHNv 199S
INFORMACIJE
32
št. 3. -19. Ianuar 1995
33
ZA RAZVEDRILO
$t. 3. -19. iaiHNv 199S
NASVETI
34
v MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Januar je modno precej za-
span mesec. Utrujeni od obla-
čilnih skrbi v prednovoletnem
času, smo si zdaj malce oddah-
nili. Je pa tudi res, da nas po-
malem že žgečka tista moda,
ki nas bo dohitela potem, ko
bomo odložili težka zimska
oblačila in si zaželeli skočiti
v nekaj lahkega.
Sicer pa je ta čas bolj v zna-
menju razprodaj oziroma po-
pustov, ki so ponekod kar
smešno nizki, od 10 do 15 od-
stotkov pri sicer kar precej za-
soljenih cenah cunjic ter obu-
val. Trgovci v ostalih delih Za-
hodne in Srednje Evrope so že
davno spoznah, da je čas raz-
prodaj pravzaprav njihova
priložnost in ne nekakšen se-
zonski poklon kupcu. V tujini
je kupovati na razprodajah
nekaj povsem običajnega, pri
nas pa imajo razprodaje še
vedno slabšalni pomen, bržko-
ne zaradi klavrnega in ozkega
izbora blaga, ki ga trgovci po-
nudijo pod razprodajno ozna-
ko, in pa cen, ki se bojijo sko-
čiti pregloboko. Izjeme na tem
področju so nekatere evropske
modne in trgovske hiše, kot
npr. Stefanel, Benneton in še
katera. Pač poslujejo po zgle-
du Evrope, in bilo bi lepo in
prav, če bi se njihovih navad
navzeli tudi naši domači tr-
govci.
Bhža se konec meseca, in tu
je še ena priložnost za sodelo-
vanje v januarski nagradni an-
keti. Nagiade, ki jih za vas
pripravlja naša modna sode-
lavka Vlasta, pa so, kot vedno,
modno mikavne in praktične.
Uredništvo
Svileno-čipkasta
nečimrnost
Ja, svet je res prekucnjen na
glavo... še spodnje perilo ni
več tisto,, kar je bilo za časa
naših babic; intimna zadeva
sleherne posameznice, spo-
dobno skrita pred nepovablje-
nimi gosti. Sodobna moda ga
je, skupaj s poplavo transpa-
rentnih bluz, visoko preklanih
kril in drznih izrezov, ponosno
razstavila na ogled. Spodnje
perilo je vključila ne le kot del
celostne podobe, temveč kot
samostojno oblačilo z domi-
nantnim modnim akcentom,
čipkasto-svileno nečimrnost-
jo. Le katera ženska bi se ji
lahko uprla? Izključno mladim
so namenjene thigh-high«, svi-
lene nogavice s čipkasto bor-
duro, ki se oprime noge in na
ta način močno spominja na
slavne podvezice, le da so bile
nekoč skrite, danes pa... kar
poglejte skico! Vsem tistim, ki
si želijo povečati in »dvigniti«
svoje prsno okrasje, pa je le-
tošnja sezona prinesla senza-
cionalno novost - nedrček
»push-up« ali »sculpture«
imenovan. Že imeni povesta,
kakšno nalogo ima ta izzival-
no obli kroj in opornice. Nova
blagovna  znamka  nedrčkov
Wonderbra, ki prihaja iz Ame-
rike, je tudi v evropskih trgo-
vinah povzročila pravi mah
potres. Tisti ultra-modni ima-
jo podaljšan životec, sešiti so
iz najkvalitetnejše .svile cre-
pe-satin, izdelava je strogi
perf ekcionizem, cena pa...
ojoj 1 Modni oblikovalci meni-
jo, da bi bil greh tako izjemno
stvar skrivati pod obleko. Če
ga ženski svet (za večerne pri-
ložnosti) ne bo nosil kar samo-
stojno, pa naj bi vsaj delček
čipke pod razpetim blazerjem
razkrival dober okus in modno
poučenost. Vaša volja pa je, ali
se boste tej modni muhi le pri-
zanesljivo nasmehnile, ali pa
se ogrele zanjo.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje
meseca januarja:
KATERO ZIMSKO OBLAČI-
LO LETOS NAJPOGOSTEJE
NOSITE?
a) klasičen plašč
b) parko s kapuco
c) krzneno jopo
ZDRAVILNE RASTLINE
Konopila
Boris Jagodic
Konoplja (Cannabis sativa
L.) spada med tako imenovane
»mehke« droge in o njeni lega-
lizaciji potekajo v zahodni
Evropi številne razprave.
Konoplja je doma v Mali
Aziji, od koder so jo uvedli
v zahodno Evropo že v rimskih
časih. Odtod se je razširila po
vsej Evropi. Raziskave arhe-
ologov so pokazale, da gojijo
konopljo v sredozemskem ba-
zenu in Srednji Aziji že več kot
3000 let, po simnerskih najd-
bah pa je bila znana že mnogo
prej.
Rastlina spada v družino
konopljevk, ki jo sestavljajo
ovijalke in zehšča, ki ne vse-
bujejo mlečka. Konopljevke so
maloštevilne, a gospodarsko
pomembne, saj mednje spada
tudi hmelj.
Konoplja je več kot 2 metra
visoka grmičasta zelnata eno-
letnica. Njeno okroglo, včasih
robato steblo stoji na koželja-
sti korenini. Proti vrhu je vej-
nato in nosi recljaste liste. Ti
so dlanasti s suličastimi, napi-
Ijenimi listki, ki so zgoraj krh-
ki kakor steblo. Je dvodomna
rastlina, zato poznamo moške
in ženske rastline. Moške ima-
jo močna in odporna vlakna,
ki se razvijejo pod povrhnjico
in jih pridobivajo s trenjem
- podobno kot pri lanu. Vlakna
uporabljajo za vrvi, ki so zara-
di svoje kakovosti najboljše na
svetu. Ženska oblika konoplje
pa daje plodove, ki so dobra
ptičja krma in jih zaradi obili-
ce olj uporabljajo pri izdelavi
barv. Suha mlada socvetja pa
uporabljajo kot marihuano.
Cvetni listi in steblo izločajo
smolnat izloček, ki ga po po-
sebnem postopku skoncentri-
rajo - in to je hašiš. Ta prihaja
na ilegalen trg v raznih
oblikah.
Konoplja vsebuje čez 400
različnih snovi, približno 60
izmed njih jih ima kanabtno-
idno strukturo. Glavna snov je
kanabinol, ki je brez učinka,
njegova karbonska kislina pa
že deluje pomirjevalno. Naj-
bolj nevarna snov pa je tetra-
hidrokanabinol (THC), ki na-
stopa v več izomerah. Glede na
okolje, kjer konoplja raste,
ima marihuana razUčno kon-
centracijo THC, niha od 0,5 do
11 odstotkov. S predelavo do-
bimo hašiš, ki vsebuje do 22
odstotkov THC. Hašiševo olje
je še močnejše. Posušena mari-
huana se običajno meša s to-
bakom, s kajenjem oziroma
s »puhanjem« se inhalira in ta-
ko se mladi ljudje zastrupljajo
ter si uničujejo zdravje.
THC deluje preko pred krat-
kim odkritega THC receptorja,
posebno v območju malih
možganov, hipokampusa in
skorje velikih možganov.
S stalnim »puhanjem« se ti
THC receptorji nepovratno za-
sitijo, potrebna je stalna in vse
bolj pogosta uporaba mari-
huane.
Po vdihavanju začnejo hlapi
THC učinkovati. Pojavi se du-
šenje centralnih funkcij mož-.
ganov, pride do pomirjevalnih
učinkov, zmanjšajo se sposob-
nost za reagiranje, zmožnost
za učenje in sposobnost za od-
ločanje. Čez nekaj časa, ko je
v telesu več THC, se pojavijo
motnje v vidnem, slušnem in
telesnem zaznavsmju, izgine
vsaka želja po telesni in du-
ševni aktivnosti. Nastopijo
prividi, kjer se lepo križa s hu-
dim, to je z zmedenostjo, tes-
nobnim nemirom in agresivno
razdraženostjo. Velike doze
povzročajo panični preplah in
blodnje. THC povzroča tudi
mišično slabost in negotovost
pri hoji in stanju. Učinek THC
pri kajenju traja lahko le ne-
kaj minut, lahko pa tudi štiri
ure ali celo več, kar je odvisno
od doze, ki jo vnašamo v telo.
50 do 120 mikrogramov na kg
teže povzroči mehko pomirje-
nje in evforijo; doze do 240
mikrogramov vodijo do mo-
tenj v zaznavanju in občutku
za čas; še večje doze do 480
mikrogramov pa povzročajo
halucinacije in zmedo misli.
Doze do 600 mikrogramov pa
povzročajo disforično stanje:
slabost, bruhanje, vrtoglavico,
pekoče občutke v grlu, dražlji-
vo kašljanje, suhost v ustih,
hud glavobol in razbijanje sr-
ca. Pri uživanju marihuane se
pojavijo tudi pordečitve očes-
nih veznic, občutek neizmerne
lakote in žeje. Pri majhnih do-
zah se že pojavijo spominske
motnje pri reševanju enostav-
nih testov, kot je gibanje na-
prej in nazaj ali levo in desno
in tudi pri ponavljanju npr.
abedece omamljenec ne ve več
pravega reda. Z velikimi doza-
mi izgine občutek za čas. Iz
minut nastanejo dnevi, iz mili-
metrov metri in prilagajanje
na temo iz svetlobe traja ne-
skončno dolgo.
Po kajenju marihuane pride
THC v pljuča in od tod kmalu
v jetra, žolč, v ledvica in v na-
dobist. THC se veže na telesne
maščobe, od koder se zelo po-
časi izloča. Dnevno kajenje
droge povzroči po 27 dneh ko-
pičenje na faktor 10. Prav to
vodi v občutek, imenovan
»Flash back« (odmevni obču-
tek) in spremlja zasvojenca tu-
di tedaj, ko ne kadi. Tisti, ki
kadijo marihuano leta in leta,
dobijo bronhialne težave.
Zmanjša se jim volumen pljuč
(emfizem), sapnik in bronhiji
se zožijo in lahko računajo na
večjo pogostost raka na plju-
čih. Pojavi se okvara jeter. Po
poročilih ameriških izveden-
cev se pojavijo tudi hormonske
motnje, kar se kaže pri žen-
skah v motnji menstrualnega
ciklusa, pri moških pa upade
koncentracija testosterona,
zato se zmanjša število spre-
mijev. Pri nosečnicah pride do
zastrupitve plodu, posledice so
spontcini splav, prezgodnji po-
rod ali rojstvo mrtvega otroka.
Živorojeni otroci odvisnic od
marihuane imajo motnje cen-
tralnega živčnega sistema, ka-
žejo se kot nenormalni odziv
na svetlobo, vidne motnje in
huda tresavica okončin. Po-
rodna teža je manjša, pri teh
otrocih je pogosta tudi levke-
mija. THC se izloča tudi z ma-
terinim mlekom. Pri kadilcih
marihuane se zmanjša tudi te-
lesna odpornost, kar .se kaže
tudi v povečanem izbruhu
vnetij, ki jih povzroča virus
herpesa. Kadilci marihuane
zelo pogosto zbolijo za shizo-
frenijo, kronični kadilci imajo
šestkrat večjo možnost kot ti-
sti, ki ne kadijo. Tudi ostale
psihoze so pogostejše pri za-
svojencih kot pri abstinentih.
THC zmanjša sposobnost
vožnje avtomobila za kar 24 ur
po »puhanju«. Zmanjšajo se
vsi refleksi, poslabšano je zaz-
navanje sprememb na vozišču,
čas reagiranja in tudi mišlje-
nja se podaljša. Istočasno pitje
alkohola in vdihavanje THC
povzroči močnejše delovanje
droge. Podobno se zgodi tudi
pri uživanju nekaterih analge-
tikov. Tako pridejo kadilci
marihuane in hašiša v odvis-
nost, posledica so duševne
motnje tudi po prenehanju de-
lovanja THC. Njihovi prividi
postajajo motni, podobni spa-
nju, končno opojno stanje pre-
ide v globok spanec. Pri buje-
nju se pojavijo depresija, ne-
mir, razdražljivost, strah, kar
zahteva ponovno uživanje
droge. Tako na žalost eno
opojno stanje prehaja v drugo,
podaljšuje se lahko kar nekaj
dni. Takšna stanja spominjajo
na,pravo psihozo. Pri tepa se
zmanjša tudi libido, čeprav
začetniki začno »puhati« zara-
di večjega spolnega užitka. In
gredo na limanice... Kadilci
so posebej sprejemljivi za be-
sede tistih, ki jih navajajo na
uživanje, izgubljajo pozitivna
čustva in zato kmalu postane-
jo motene osebe.
Kronično uživanje pripelje
do hašišizma, kroničnega za-
strupljenja. Takšni reveži ima-
jo občutek preganjavice, so
razdražljivi, nenehno so utru-
jeni, zajame jih lena tndife-
rentnost, ne ljubi se jim delati,
ne morejo se več učiti, ker
imajo motnje v spominu in te-
žave s koncentracijo. Večkrat
se pojavi vzburjenje, ki ga
spremljajo napadi besnila ter
nevarna agresivnost. Končni
rezultat je totalna bebavost,
splošna slabost, občutek neiz-
mernih bolečin, krči in smrt
zaradi zastoja dihanja.
Na žalost pa privede večino
»puhačev« do skušnjave, da
posežejo po trdih drogah. Te-
daj pa je že prepozno. Name-
sto da bi bili mladi ljudje v po-
nos svoji družini in narodu,
postanejo veliki reveži in du-
ševne ter telesne razvaline.
Nekatere evropske države
razmišljajo o legalizaciji mari-
huane, vendar Svetovna
zdravstvena organizacija za-
radi teh hudih stranskih poja-
vov ne da in ne da privoljenja.
In ima zelo prav, saj vidimo
tudi pri nas vse več ljudi, ki so
odvisni od mamil.
FRANCOSKA
KUHINJA
Usnjarska juha
Potrebujemo: 1 kg razseka-
nega volovskega repa, 300
g kure, tri korenčke, malo pe-
teršiljevih korenin, malo ste-
belne zelene, eno čebulo, glavo
česna, klinček, muškatni oreš-
ček, lovorov list, cel poper in
sol.
Volovski rep in kurje meso
zalijemo s 4 litri mrzle vode,
dodamo jušno zelenjavo, v če-
bulo zataknemo klinček, do-
damo začimbe in solimo po
okusu. Kuhamo toliko časa, da
je meso mehko (2 do 3 ure). Ko
je jed kuhana, juho precedimo.
V primerni lonec damo malo
surovega masla in na njem
prepražimo goveje in kurje
meso ter zalijemo z juho. Naj
še vse nekoliko rahlo prevre.
V pogret jušnik damo na ko-
lesce zrezano korenje, meso in
juho. Takoj še vroče postre-
žemo.
Cvetačna julia
Potrebujemo: 500 g beUh
cvetačnih cvetov, VA skodeli-
ce belih delov pora, 4 skodeli-
ce kurje ali goveje juhe, 5 žlic
sesekljanega peteršilja, pol
kozarčka smetane in eno veli-
ko žlico surovega masla.
Cvetačo in por narežemo na
drobne koščke. V loncu razpu-
stimo polovico surovega masla
in na njem prepražimo por, ta-
ko da se zmehča. Zalijemo
z juho in dodamo cvetačo. Ku-
hamo 35 minut, vmes tu in tam
premešamo. Ko je kuhano,
odvzamemo pol skodelice
juhe.
Preostalo juho zmešamo
z električnim mešalnikom in
dodamo smetano ter preostalo
surovo maslo.
Sesekljani peteršilj strese-
mo v pol skodelice juhe in vse
skupaj zmiksamo v enakomer-
no zmes.
V pogrete jušne skodeUce
nalijemo vročo cvetačno juho
in jo po vrhu okrasimo s peter-
šiljevo omako. Zraven ponudi-
mo še popečene kruhke, nama-^
zane s česnovim maslom,
kozarec črnega vina.
Sejie, presaiajie, sadite,
zalivajie, negujie rastline;
rahljaite in prezračujte tla,
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posamezne
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
it. 3. -19. ianuar 199S
it.3.-19.i«noar1995
INFORMACIJE • MALI OGLASI
36
i%» 3« ~ 19» lomNV 1995
37
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
it. 3. -19. iaiMMr 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
38
il. 3.-». ianuarl995
39
INFORMACIJE - MALI OGLASI

RUMENA STRAN
40
Zlati Aritas
Na Kozjanskem se pri-
pravljajo na veliki pomla-
danski vseslovenski trienale
satire. Najboljši satiriki bo-
do nagrajeni z Zlatim Arita-
som iz čistega zlata. Kaj če
bi poskusili zlato srečo? Re-
cimo, da bi na tekmovanje
poslali temeljiti zapisnik
o dogajanju s kakšne zgodo-
vinske občinske seje...
Tolar na tolar...
Znani prehrambeni po-
djetnik iz Celja je pred bo-
žično novoletnimi prazniki
zaposlil še aro. Revše malo je
moralo garati od jutra do ve-
čera in pri tem na svoj račun
požreti še marsikatero pikro.
Pred dnevi je lastnik ukinil
»Zdravo, jaz sem Ara!« in jo
poslal na dopust. Zdaj se bo-
jimo, da bo tolarčke pred
Rimljanko služila živa podo-
ba iz njegovega zaščitnega
znaka.
Zdravila še ni!
Skrajno neresnost velenj-
skih svetnikov je zakrivila
huda bolezen. To je tako
imenovani »odklonilni di-
skutis«, ki ima za posledico
kronično nepripravljenost za
sklepanje kompromisov. Te-
mu silno izrazitemu in mote-
čemu sindromu so nekateri
svetniki že prav bolestno
podvrženi.
»Draga, v Novem tedniku sem bral zanimiv članek o spolno-
sti, o orgazmu. Kako je s tem pri tebi? Daj prosim napravi
kaj, da bom vedel kdaj ga ti doživiš. Zakriči, uščipni me,
udari ali kaj podobnega...«
»Dragec saj bi te. Pa kaj, ko te takrat nikoli ni doma...«
Politiki na igrišču
Za spremembo so se konji-
ški in zreški politiki spopad-
li na nogometnem igrišču
v Slovenskih Konjicah. To-
krat so si podajali namesto
vročega kostanja žogo, ki je
bila seveda okrogla, zato so
zmagali Konjičani. Kakšna
škoda, da niso tako pričeli
svoje politične kariere nek-
danji župani in poslanci, ni
pa prepozno, da se po jih
zgledujejo še v drugih obči-
nah. Da se naučijo, da so fa-
vli kaznivi, da je dobro, če
vsaj ekipa igra skupaj (vsi za
enega, eden za vse), pa da se
naučijo preigravanja po pra-
vilih igre, da...
Brki za funkcijo
Radeškega svetnika Fran-
ca Debelaka je bilo na ne-
davni seji občinskega sveta
komajda prepoznati. Misleč,
da so bili za njegovo neizvo-
litevza predsednika sveta na
prvem zasedanju krivi brki,
si je namreč na predvečer
drugega (po vzoru Janka So-
par ja) svoj veličastni okras
lastnoročno odstranil. Glede
na to, da so ga vendarle izvo-
lili, res da le za podpredsed-
nika, bi bilo dovolj, če bi si
odstrigel le polovico br-
kov ja.
Kaj nam mar v trgovinah popust,
če za nakupe si je treba trgati od ust.
Trgovine dajejo res lepo priložnost,
a kaj, ko premajhna plačilna je zmožnost.
»Kupujmo poceni«, to je naš slogan,
trgovci za pulti naj ne čakajo zaman.
Čoln policijski bil bi kupčija,
le kupna pogodba je žal polomija.
Nekomu v žep je šla provizija,
vrednost visoka - za nas fantazija.
In kdo nas odslej varoval bo na morju,
ko kaže se nova afera na obzorju.
Kako dolg naj bo porodniški dopust,
da več bilo bi otrok in manj lačnih ust?
Res ni treba metati nam peska v oči,
kruta vsakdanjost brž spregovori.
A če že dopust zares se podaljša,
komu tedaj se življenje olajša?
FRANCI ČEČ
Bogaboleči
Na Šentjurskem je več bogaboječih strank, ki pa očitno
prisegajo v smislu rekla, da je kovačeva kobila bosa. Tudi
starinske kapele niso izjema. Priloženo tihožitje smo še^
uspeli ovekovečiti v turistični Gorici pri Slivnici.
Stane Šumej iz Šentjurja je naš »najpro-
duktivnejši« sodelavec in pred kratkim se je
vrnil s podiplomskega študija šaljivcev
v Ameriki. Vas zanima kako je bilo? Poglej-
te v najnovejšo Tednikovo petico, ki je po
letudni znova v prodaji.
Bojan Kokol iz Griž pa je s prvoaprilsko
šalo šaljivec tedna. Predlog za foto vic je
prispevala Štefka Krajnc iz Kozjega, med
kuponi pa je žreb prisodil nagrado tudi Vi-
tomiru Jermanu iz Žič 7.
Šala tetina
1. april
Janezek pribiti ves raz-\
burjen iz kleti, kamor ga je
poslala   mama   po   solato.
»Mami, mami, oči se je obesil
v kleti!«
Mama se zelo prestraši in odhiti za Janez-
kom v klet. Tam išče očeta, toda nikjer ga ne
najde, zato reče: »Janezek, saj tu ni očeta?«
Janezek pa ji odgovori: »1. april, obesil se
je na podstrešju!«
Pozabljivost
Ko sta se Klari napovedali na obisk bivši
sodelavki, sedaj že v pokoju, si je Klara
v skrbi, da ne bi kaj pozabila, napravila
seznam. »Skuhaj kavo! Postrezi s pecivom!
Natoči vina!«
Ko sta kolegici prišli, pogleda na seznam
in takoj skuha kavo. Po klepetu in praznih
skodelicah zopet pogleda na listek in spet
skuha kavo. Ko so tudi to popile, je zopet
pogledala na seznam in je skuhala še tretjo
kavo.
Po tretji kavi so se kolegice razšle, za
prvim vogalom pa pravi Zofka Nežiki: »A
veš, da si ne bi nikoli mislila, da bo Klara
tako ohrna ratala, da nama še kofeta ni
skuhala.«
Raje kaj drugega!
Ko je Miha zjutraj vstajal iz postelje, seje
zmeraj uprl ob steno, tako da j^^astal grd
madež na zidu. Žena je imela tega dovolj in
je poklicala pleskarja.
»Pojdite najprej z menoj v spalnico, da
vam pokažem, kam mož vedno polaga
roko.«
»Oh!« je rekel pleskar, »sem že v letih in
odkrito povem, kakšen šnopček bi mi bolj
pašah«
Med kolegoma
» ^onzek, ali si res doma tako visoko v hri-
bih, da ti vsake toliko časa letalo povozi
kuro?«
»Ja, Luka res. Pa še vrečke morajo nositi,
da se znesena jajca ne odkotalijo v dolino.«
Prepozno
Micka je odšla na zdravljenje v zdraviliš-
če. Čez nekaj dni je dobila moževo pismo.
»Prosim, ne pozabi, da si poročena!«
Takoj je poslala brzojavko in sporočila:
»Pismo prepozno sprejela!«
Šale so prispevali: Marjan FERLIČ iz Lesične-
ga, Jožica RATEJ z Ponikve, Alojz OBLAK iz
Šentjurja, Marjan BLAGOTINSEK iz Bra-
slovč in Franc TURNŠEK z Gomilskega.
Želel je sina
Ivan Pačnik z Resnika pod Roglo si je zelo
želel sina, ki bi tudi šel po njegovih stopi-
njah pridnega kmetovalca in muzikanta. Ko
mu je žena rojevala, je hitro pograbil kolo,
in ob njem tekel po babico.
»Ivan, kam pa kam tako hitro? Zakaj se
pa na bicikl ne vsedeš?« je zanimalo soseda.
»Veš nimam časa. Hitim po babico...«
In Ivan je res dobil sina, s katerim večkrat
skupaj raztegneta meh, ter gostom, doma
imajo namreč kmečki turizem, večkrat pri-
pravita prijetno popoldne.
Ena iz Ivanovega rokava
Ivana je zanimalo, zakaj je njegov prija'
tel j tako zaskrbljen.
»Veš, hčera meje poklicala iz porodnišni'
ce in mi javila, da je rodila. Nič pa ni pove-
dala kaj ima, hčer ali sina, tako da sedaj m
vem ali sem dedek ali babica.«
it. 3. -19. {anum 1995
6627