la um ftK. Izdaja odbor za splošne zadeve 2elezarne Ravne Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Franc Fale, Alojz Janežič, Ivo Kohlen-brand, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 030, int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk Maribor Št. 6-7 M M E S E C N LASILO RAVENSKIH ZELEZARJEV Leto VIII. Ravne na Koroškem, junij—julij IZ VSEBINE Resolucija o aktualnih političnih nalogah — Bil sem delegat na II. kongresu samoupravljavcev — Občinske nagrade 1971 — O naši amortizaciji — Konec večtirnosti in ohlapnosti — Prehrana delavcev v železarni — Iz dela samoupravnih organov — Strokovna posvetovanja in raziskave — Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami — Povečano število štipendij — Kulturna kronika — Športne vesti — Za vroče in deževne dni Ko dan ugaša Foto: R. Vončina razvojne politike. Osnovne kreatorje povečevanja proizvodnje moramo toliko zavarovati, da razširjena reprodukcija, ki je gonilo napredka, ostaja sestavina podjetniške dejavnosti. Vemo, da so to bili in da bodo tudi v prihodnje strokovni delavci tovarn in podjetja, nujen pa bo večji neposredni vpliv samoupravljavcev pri končnem odločanju, v kateri smeri, v kakšni strukturi in v katere konkretne objekte bomo vlagali sredstva za modernizacijo in širjenje poslovne dejavnosti. Naše združeno podjetje že razpolaga s srednjeročnim razvojnim programom, ki pomeni specializacijo proizvodnje, delitev dela med tovarnami, modernizacijo sredstev za delo ter skladno s tržnimi potrebami postopno povečevanje in strukturalno spreminjanje proizvodnje. S tem pa je na razvojni poti napravljen šele prvi korak. Za vsako posamezno investicijsko odločitev, zlasti za tiste, ki presegajo višino Slovenske železarne v luči kongresa samoupravljalcev Naša prva pokongresna akcija Drugi kongres samoupravljavcev v Sarajevu je sklenil dvajsetletno dobo rojstva, rasti in krepitve naše samoupravne družbene ureditve. Manifestativno je bila na tem kongresu ugotovljena življenjska moč te trdna volja delovnih ljudi, da se še z večjo vnemo in smelostjo na humani in demokratični način podamo na širjenje sa-teoupravne poti v prihodnost. Ugotovljeno je bilo, da je naša samoupravna družba kljub spodrsljajem in polenom, ki so padala pod noge, krčila zastavljeno pot in trdna dosegla svojo polnoletnost. Družbeno gospodarska kriza, ki nas le zajela, ni taka, da je samoupravljavci °b večjem neposrednem vplivu ne bi moji premagati. Gospodarske težave, ki se kažejo v visoki stopnji inflacije, v velikem 2Unanj etrgovinskem deficitu in nelikvidnosti gospodarstva, niso odraz slabosti sa-teoupravnega sistema, temveč premajhnega neposrednega vpliva samoupravljavcev na gospodarske tokove zlasti na področju razširjene reprodukcije. Če je v mladostni dobi samoupravnega sistema nezaupanje bilo še opravičljivo, nas odslej, ko smo že ^topili v zrelostno samoupravno dobo, kongresna resolucija obvezuje, ustavne sPremembe pa nas bodo prisilile, da brez Privolitve samoupravljavcev ne bomo moji vršiti investicijske dejavnosti niti na konto drugega niti na račun neposrednih sarnoupravl j avcev. Grešili bi, če bi trdili, da tudi pri šir-tenju naše proizvodne tvornosti strukturalno in tehnološko nismo imeli spodrslja-tev. Res je, da nas objektivni vzroki v pr-vi vrsti opravičujejo, ne morejo pa zamejiti težav v našem ekonomskem položaju, ki niso posledica zunanjih vplivov niti vrzeli gospodarskega sistema, temveč izključno posledica subjektivnih slabosti nas samih, predvsem pa tistih, ki smo pri strukturi naložb v osnovna in obratna sredstva ter izbiri tehnologije in objektov neposredno odločali. To, da so delavski sveti odobravali načrte in najetje investicijskih kreditov, še ne pomeni, da je samoupravljavec resnično bil prisoten pri odločanju za širjenje poslovne dejavnosti, zato mu tudi ne moremo pripisati nobene krivde. Investicije so vedno tvegane, zato sta razsodnost in smelost pogoj vodenja Plodno sodelovanje 2 milijona din naložb v osnovna sredstva, je treba izdelati investicijski program, ki vsebuje vse sestavine širjenja podjetniške dejavnosti od analize tržišča, zagotovljene surovinske osnove do izbora tehnologije, obsega predvidene proizvodnje in predvidene donosnosti naložb. Ni dvoma, da morajo z investidfjskim programom biti seznanjeni v prvi vrsti tisti, ki bodo od takega širjenja poslovne dejavnosti dobili večje prejemke in bodo deležni povišanih skladov, ali pa si bodo nakopali dodatna bremena, katera jim bodo odnašala celo sredstva, pridobljena na dotedanji dejavnosti. Zlasti v železarstvu so redke investicijske naložbe, kjer ni potrebna kreditna pomoč zunanjih faktorjev, bank itd., zato je normalno, da združeno podjetje posreduje in podpira zahtevke organizacij združenega dela na njihovi razvojni poti. Pri tem pa se vodstvo podjetja nahaja v neugodnem položaju vse dotlej, dokler ni bilo ugotovljeno, da je predloženi investicijski program usklajen z razvojnim programom podjetja in dokler ni ugotovljeno, da investicijski program zagotavlja poslovni uspeh. Šele takrat vodstvo podjetja lahko podpira in z upravičenostjo zahteva odobritev kredita ali kreditnih olajšav za določeno investicijsko naložbo. Le takrat, ko bodo pri pregledu in ocenjevanju investicijskih programov prisotni predstavniki vseh organizacij združenega dela in po potrebi tudi zunanji strokovnjaki, bo možno pred oblastjo in bankami zagovarjati posamezne kreditne zahteve. Neučinkovite in finančno nepokrite investicije so glavni razlog gospodarske krize, ki jo preživljamo, zato ni nobenega dvoma, da bo rigorozen poseg na področju investicij prvi večji ukrep, ki bo sledil II. kongresu samoupravljavcev. To pa seveda ne pomeni, da se bo investicijska dejavnost pri nas ustavila, pomeni pa sigurno, da bo selektivnost večja. Tudi naše združeno podjetje ne bo moelo iti mimo tega. Dostikrat smo se že opekli, zato se zlasti v prihodnje z ognjem ne bomo smeli več igrati. Vsako zavarovanje pred opeklinami ie koristno zlasti za tiste, ki so ognju najbližji, zato v zvezi s kongresno resolucijo samoupravljavcev predlagamo: 1. Organizacije združenega dela so dolžne za investicijsko naložbo, ki je vezana na zadolževanje, izdelati investicijski program, ki zajema vse sestavine uredbe o investiranju, to je od tržne analize, pregleda zmogljivosti obstoječih proizvodnih naprav, zagotovila surovinske osnove, izbora opreme in tehnologije, obsega predvidene proizvodnje, do predvidenega ekonomskega učinka in finančne konstrukcije naložb v osnovna ter obratna sredstva in drugo dokumentacijo. 2. Investicijski program mora pred predložitvijo bankam ali zunanjim partnerjem biti posredovan poslovnemu odboru podjetja. Poslovni odbor bo za vsak investicijski projekt imenoval revizijsko komisijo, ki jo bodo obvezno sestavljali predstavniki vseh treh organizacij združenega dela in direkcije ter po potrebi tudi zunanji strokovnjaki. 1. Ob polni podpori ustavnih sprememb poudarja kongres potrebo, da se po končani javni diskusiji predlagani amandmaji sprejmejo in da ob angažiranju vseh družbenih sil dobi njihovo bistvo praktičen izraz v uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov. Izražajoč stremljenje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, poudarja kongres odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij, da odločno in dosledno izvajajo načela in vsebino ustavnih amandmajev pri razreševanju protislovij in problemov znotraj združenega dela, v mednacionalnih odnosih, v uveljavljanju prakse demokratičnega sporazumevanja ter samoupravnega in družbenega dogovarjanja, pri razvijanju integracije družbe na samoupravnih temeljih, pri nadaljnji krepitvi enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. 2. Kongres zahteva neodložljivo in vsestransko obdelavo in dosledno izvajanje tistih ustavnih amandmajev, ki se nanašajo na neodtujljivo pravico delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in rezultati dela, ki vodijo v krepitev odločilne vloge in vpliva združenega dela na celoto tokov ekonomske in družbene reprodukcije, v upravno povezovanje in integracijo družbenih sredstev, dela in ustvarjanja ter v dosledno izvajanje načel delitve po delu in rezultatih dela v vseh dejavnostih. Kongres hkrati odločno zahteva, da se preprečijo vse oblike pridobivanja in prilaščanja, ki niso v skladu z delitvijo po delu in rezultatih dela, ter neupravičene socialne diferenciacije, ki nastanejo na tej ali katerikoli drugi osnovi. To so ključna vprašanja nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. V socialističnem in samoupravnem reševanju teh vprašanj se izraža življenjski interes delavskega razreda ter delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti naše socialistične skupnosti. To je izpit za vsako 3. Poslovni odbor mora odrediti rok, do kdaj mora revizijska komisija zaključiti svoje delo, ter nato zadolžiti direkcijo, da se v realizacijo investicijskega programa aktivno vključi. Obvezen pregled investicijskih programov bo zagotovil skladnost širjenja proizvodne dejavnosti z razvojnim programom podjetja; zagotovil bo specializacijo proizvodnje in delitev dela, kar je glavni smoter integriranih železarn; povečana bo varnost naložb ter s tem zmanjšano tveganje za glavne oblikovalce investicijskega programa; olajšano bo delo pri dodatnem pregledu investicijskega programa v bankah ter razširjena tvarina za uspešnejše zagovarjanje kreditnega zahtevka od predlagatelja in vodstva podjetja; zato naj bi delavski svet ta predlog odobril, s tem da podroben predpis izda poslovni odbor. politiko, vsako opredelitev in vsako obnašanje v družbi. Pri uresničevanju tega kursa je nujn° premagati odnose in prakso, ki omogočajo odtujitev rezultatov dela v obliki državno lastniškega in tehnokratično-upraV' ljalnega monopola in ki vodijo v krepi' tev od proizvajalcev odtujenih centro^ ekonomske in politične moči. 3. Kongres je mnenja, da razredni, eko' nomski, kulturni in drugi interesi delavskega razreda terjajo, da se v mednacionalnih odnosih dosledno uresničujejo načela polne enakopravnosti, enake odgovornosti in udeležbe vseh republik in pokrajiP pri opravljanju skupnih poslov kot bistvene predpostavke za krepitev enotnosti i" koherentnosti naše večnacionalne skupnosti. Po drugi strani pa prav ti interesi z3' htevajo, da se v mednacionalne odnose vnese humanistična vsebina, zaupanja duh bratstva in enotnosti, vedno tesnejše' ga zbliževanja in solidarnosti. Naši delovni ljudje bodo zato tudi v bodoče odločn0 proti vsem tendencam rušenja načel enakopravnosti, samostojnosti, svobodnega razvoja vsakega posameznega naroda 111 narodnosti in proti vsem tendencam hegemonizma, vsiljevanja lastnih stalil drugim in omalovaževanja interesov drugih. Enako odločni bodo tudi v boju protl poskusom, da se iz šovinističnega nacionalizma ustvari platforma za politični boi proti socialističnim, samoupravnim in humanističnim dosežkom naše revolucije. 4. Kongres opozarja na pomen dosledne zgraditve političnega sistema s stališč3 krepitve vpliva neposrednih proizvajalce'’ in samoupravne družbene baze na vse kove, centre in ravni političnega odločanj3' V ta namen se kongres zavzema za da se ves politični, zlasti pa skupščinski sistem zgradi na samoupravni struktur' združenega dela in samoupravno organ1' ziranih interesnih skupnostih in postaU3 čim neposrednejši izraz svobodno izrečenih in samoupravno usklajenih interese'' II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije Resolucija o aktualnih političnih nalogah delovnih ljudi. Odločno se je treba postaviti po robu vsem tendencam, da bi v našem skupščinskem sistemu ostale oziroma se okrepile oblike, ki bi se oprle na osamosvojene politične grupacije, odtujene od delavskega razreda in združenega dela. Prizadevajoč si za podružbitev politike, kongres meni, da je nevzdržno vsako zapiranje politike v forume in ozke kroge in njeno spreminjanje v prakticistično igro trenutnih parcialnih interesov, ki politiko degradira v politikantstvo, skrb za človeka pa v skrb posameznika za pozicijo oblasti, namesto politizacije množic pa z njimi manipulira. Kongres obsoja sleherni Poskus, da bi se karierizem in boj med ljudmi za osebno pozicijo ustoličili v političnem življenju naše samoupravne družbe. Ob popolni podpori sklepov 17. seje Predsedstva ZKJ in izhajajoč iz lastnih opredelitev, zlasti tistih, ki jih vsebuje Uvodna in sklepna beseda tovariša Tita ter referat tovariša Kardelja, izraža kon-Sres upravičena pričakovanja in zahteve delovnih ljudi, da se ti sklepi učinkovito *n dosledno izpeljejo na vseh ravneh političnega in družbenega odločanja. Vsako oklevanje in omahovanje v praktični realizaciji teh stališč bodo delovni ljudje ocenili kot ogrožanje svojih vitalnih interesov. Kongres izhaja iz tega, da bi slabitev lastne revolucionarne in progresivne pobude ter enotnosti organiziranih socialističnih sil razširila prostor za delovanje tistih reakcionarnih in konservativnih sil v naši državi in v celoti, ki nasprotujejo socializmu, samoupravljanju in naši neodvisni 2Unanji politiki. Kongres se zavzema za takšno obnašanje vseh nosilcev javnih funkcij, pri katerem se razume svobodno izražanje stališč v političnih in družbenih organih in demokratičnih razpravah, pa tudi polna osebna odgovornost pred temi organi in tistimi, ki so jih delegirali za svoje javno delovanje in vse posledice svojih opredelitev, "takšno odgovorno demokratično obnašanje dobi poseben pomen v velikih družbenih preobrazbah, ki sedaj potekajo. No-va situacija in velike naloge, ki so pred nami, terjajo nov način postavljanja in dfinkovitega delovanja vseh zavestnih organiziranih sil delavskega razreda in de-Wnih ljudi z ZKJ na čelu. Veliko vlogo bri tem pa ima okrepljena in organizirala aktivnost Zveze sindikatov. 6. Kongres daje polno podporo vsem bnizade vanjem za vzpostavljanje večje labilnosti na trgu in za premagovanje 'nflacije. Potrebna je polna angažiranost Vseh družbenih sil pri uresničevanju sta-Hizacijskega programa. Nihče nima pralce, da bi trošil prek razpoložljivih sred-jjev, da bi jih investiral brez kritja, da 1 uvažal, ne misleč na realne možnosti Plačevanja, da bi razvijal splošno potrošijo mimo uresničenega dohodka. Nedopustno je kršenje zakonov in predpisov, ^izvajanje ukrepov ekonomske politike, sUrnostojno odstopanje od družbenih do-t>°Vorov in poslovnih sporazumov. Kongres Poziva vse organizacije združenega dela, 'Pteresne in družbenopolitične skupnosti Pp svoje delo, svoje obveznosti in poslov-P° politiko ter svojo koncepcijo razvoja Pblagodijo stabilizacijski politiki. 7. Interes celotnega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je v tem, da dosledno vzpostavljajo pogoje, ki garantirajo izgraditev in učinkovito funkcioniranje enotnega gospodarskega trga in svobodno povezovanje organizacij združenega dela ter ekonomskih in drugih zmogljivosti družbe. 8. Opozarjajoč na nerazdružljivo povezanost naše samostojne, samoupravne poti socialističnega razvoja in neuvrščene politike, za katero se zavzema socialistična Jugoslavija, poudarja kongres pomen vztrajnega in doslednega boja za nadaljnjo krepitev njene neodvisne pozicije, obrambnih sposobnosti in suverenosti, za razvoj enakopravnih odnosov in demokratičnega sodelovanja med narodi in državami, za razvoj solidarnosti in medsebojne podpore delavskih, osvobodilnih in drugih progresivnih gibanj v boju za mir, družbeni napredek in socializem. Tudi v bodoče se bomo zavzemali za popolno odprtost Jugoslavije do vseh progresivnih tokov in vplivov ukrepov, odločno pa se bomo uprli vsem pritiskom in poskusom delovanja s pozicij sile, neenakopravnosti, kršitve suverenosti in pravice do samostojnega razvoja. 9. Izražajoč polno priznanje velikemu revolucionarju in borcu za socialistično samoupravljanje, se II. kongres samoupravljavcev pridružuje zahtevi vseh delovnih ljudi naših narodov in narodnosti, naj bo Josip Broz Tito doživljenjski predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije. Delovni ljudje in socialistične sile naše države se nahajajo na prelomnici boja za veliko stvar — za nadaljnjo osvoboditev dela in človekove osebnosti, za bistveno enakopravnost naših narodov in narodnosti, za krepitev sil in stabilnosti naše samoupravne, socialistične, večnacionalne skupnosti. Na dnevnem redu so neposredne naloge pri uresničevanju te dolgoročne koncepcije našega celotnega družbenega razvoja, čigar temelji so jasno postavljeni na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije. Zato so vse družbene organizacije, vsi odgovorni družbeni dejavniki, dolžni, da se angažirajo za enotno družbeno akcijo pri izvajanju te politične koncepcije. Izhajajoč iz tega in upoštevajoč dolgoročne skupne interese delavskega razreda in delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, imajo vse družbene sile, organi samoupravljanja, skupščine občin, pokrajin, republik in federacije, zbornice, družbeno-politične skupnosti in druge obveznosti, da z visoko razvitim občutkom odgovornosti in discipline prispevajo, da se na demokratičen način, hitreje in uspešneje poiščejo rešitve za premagovanje obstoječih težav in razreševanje odprtih problemov, nesporazumov in sporov. Drugi kongres samoupravljavcev zahteva, da postanejo njegovi sklepi, usmerjeni v nadaljnjo afirmacijo dominantne vloge delavskega razreda v skupnosti, ki temelji na samoupravljanju in nacionalni enakopravnosti, temelj za delo in obnašanje vseh in vsakogar. ZAHVALA Vsem sodelavcem varnostne službe se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za poslovilno darilo. Jožef Wauče OBVESTILO UREDNIŠTVA Zaradi rednih letnih dopustov Informativni fužinar meseca julija ne bo izšel. Naslednja, to je 8. številka, izide 15. avgusta 1971. Uredništvo HUMOR Zloba Dve kolegici sta na večerni zabavi kritizirali tretjo. »Kako ti ugaja njena obleka?« je vprašala prva. »Kaže vse, razen dobrega okusa!« je pičila druga. Po teh kolesih bodo tekli žerjavi Bil sem delegat na II. kongresu samoupravi j alcev KONGRES Biti navzoč na velikih zborovanjih, prav posebno pa še na kongresih, pomeni doživeti nekaj, kjer se združujeta manifestacija moči in hotenja v samem vrhu. Se danes, ko razmišljam o delu II. kongresa samoupravljavcev v Sarajevu, občutim njegovo veličino. Število prisotnih delegatov iz cele Jugoslavije in interes zanj v drugih državah sveta, kar so potrjevale številne delegacije in posamezniki z vseh kontinentov, je potrjevalo pomembnost dogajanja. Prav posebno vzdušje na kongresu pa je poudarjalo hotenje, da prek delegatov spregovorijo samoupravljavci o težavah, v katerih se nahajamo, in take priložnosti za direktno izpoved do sedaj že dalj časa niso imeli. Zagon in želja delegatov, da se skupno pogovorimo o odpravljanju težav pri našem nadaljnjem delu in da se da poudarka delovnemu človeku kot edinemu, ki je upravičen razpolagati in odločati o svoji bodočnosti, je spremenil kongres v tribuno delovnih ljudi. Ze sam pričetek kongresa, ob navzočnosti naših naj višjih predstavnikov, maršala Tita, Kardelja in drugih iz zveznih organov kakor tudi vseh vidnejših nosilcev družbenega življenja iz posameznih republik in pokrajin, je poudaril pomen kongresa. Nepozaben pa je bil prizor in občutek predanosti, ko je vstopil v dvorano Maršal s spremstvom, ko ga je pozdravljala do zadnjega kotička napolnjena dvorana delegatov in opazovalcev: »Druže Tito, mi ti se kunemo ...« Pesem iz časa partizanstva in povojnega obdobja, pesem, ki govori o predanosti vodji, je preplavila in zajela vsakega posameznika. To je bila zakletev, neštetokrat že izrečena, a vsakokrat edinstvena in v človeka segajoča. Ni bilo malo delegatov, ki so ta občutek doživljali v vsej svoji globini in so njihove solze, drseče po licih, govorile več, kakor pa lahko pove katerakoli beseda. Vsebina dela kongresa in njegovih komisij nam je vsem delegatom bila znana že vnaprej. Kljub temu pa sta oba govora, Kardeljev in Titov ob začetku kongresa, dala impulz, da se poseže v globino ter širino in kar je bilo edinstveno, kjer koli sem poslušal razprave, bodisi v komisijah ali pa na plenarnih sejah, je bilo videti zagnanost in iskrenost. Kongres je bil izredno delaven in so se seje zavlekle tudi čez 10. uro zvečer. Nimam namena tolmačiti resolucij, ki so bile obdelane v štirih komisijah in sprejete na zadnji plenarni seji. Vseh je kar 28 in je o njih bilo in še bo mnogo napisanega. Vsaka zase je pomembna in daje stališča ter zahteve delovnega človeka Jugoslavije do našega nadaljnjega razvoja. Postavljena je bila zahteva, da se nikomur ne da pravica odtujevati samoupravne pravice delovnih ljudi ali si iz pravic delovnih ljudi ustvarjati dominantni ali monopolistični položaj v družbeno ekonomskih odnosih. V tem duhu je treba razvijati ne le materialno podlago samo- upravnih odnosov, temveč tudi oblike neposrednega odločanja, v katerih delovni ljudje sprejemajo odloke skupaj in enakopravno (iz resolucije »Samoupravno organiziranje združenega dela«). Kongres je delal med plenarnimi sejami v štirih komisijah po področjih naslednjih tem: 1. Komisija za probleme nadaljnje izgradnje, razvoja in pospeševanja učinkovitosti samoupravljanja v organizacijah združenega dela. Nosilec referata je bil Dušan Petrovič-Šane. Od 1200 prisotnih delegatov je v razpravi sodelovalo 85 dis-kutantov, a 54 delegatov je oddalo pismene razprave. Podanih je bilo 54 amandmajev. 2. Komisija za probleme razširjene reprodukcije in integracije na samoupravnih temeljih. Nosilec referata je bil dr. Vladimir Bakarič. Od 800 prisotnih delegatov jih je diskutiralo 210, a oddanih je bilo 110 pismenih razprav. Podanih je bilo 30 amandmajev na resolucije. 3. Komisija za probleme razvoja samoupravne družbe in življenjskega standarda ljudi. Nosilec referata je bil Kiro Gligorov. Od 600 prisotnih delegatov je razpravljalo 111 delegatov in je bilo predloženih 70 amandmajev na resolucije. 4. Komisija za probleme krepitve vloge družbenega proizvajalca — osnove razvoja samoupravnega družbenepolitičnega sistema. Nosilec referata je bil pokojni Mi-lentije Popovič. Od 400 prisotnih delegatov jih je razpravljalo 92, a 43 jih je oddalo pismene razprave. Omenim naj, da je bilo delo po komisijah zelo intenzivno, prijav za razpravo ogromno in zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče, da bi vsi delegati, ki so to želeli, tudi razpravljali. Razprave so bile časovno omejene na 10 minut, tretji dan kongresa po zadnjem odmoru pa celo le na 5 minut. Sam sem sodeloval v drugi komisiji s temo: »Problemi razširjene reprodukcije in integracija na samoupravnih temeljih.« Delegati, ki niso prišli na vrsto, da bi se udeležili razprave osebno, so imeli pravico, da pismeno razpravo oddajo na zapisnik pri predsedstvu komisije. Razprave so bile v pretežni večini na dokajšnji višini, razen nekaj izjem, ko so delegati bolj opisovali svoje težave ali iskali prednost pri njihovi obravnavi. V drugi komisiji, kjer sem bil vseskozi prisoten, so bile razprave živahne, prav posebno se je razvila živa in dokaj ostra debata po razpravi predsednika ZIS tov. Mitje Ribičiča. Največ se je razpravljalo o osebni in tudi kolektivni odgovornosti, prav posebno pa o vprašanju prisvajanja viška dela od velikih bančnih zavodov ter s tem vpliva na razširjeno reprodukcijo. Izredno močno je bila postavljena zahteva o prvenstveni vlogi gospodarstva, od katerega bi morala biti odvisna vsa druga družbena dejavnost. Enako zavzeto so delegati razpravljali o minulem delu, ko se delavci zavestno odpovedujejo delu osebnih dohodkov za vlaganje v sredstva svojega podjetja, a sadove tega, ko odhajajo v pokoj, uživajo nasledniki, sami pa z nizkimi penzijskimi osnovami prejemajo male pokojnine. Iz tega izhaja, naj bi tudi upokojenci del svoje pokojnine prejemali iz naslova minulega dela, vloženega v podjetje, iz katerega izhajajo. Zadnji dan kongresa se je za nas delegate, ki nismo sodelovali pri tehničnih delih, ponovno spremenil v svečano obliko. S sprejetjem resolucij, prav posebno pa resolucije o aktualnih političnih nalogalt ki je povzetek vseh resolucij, sprejetih na kongresu, smo si utrdili zavest, da je bil kongres uspešen. Uspešen toliko bolj, ker je temeljito obravnaval težave, v katerih se nahajamo, podprl akcijo, ki jo načrtuje brionska seja, in odločno zahteval uvelja' vitev ustavnih amandmajev. Dokončno je treba izvesti načelo odgovornosti posameznika in kolektivnega organa pred družbo- Vsekakor je bil govor maršala Tita ob znika in kolektivnega organa pred družbo, raženih želja in volje. Večkratno prekinjanje govora z aplavzom je potrjevalo, da je Tito govoril v imenu ljudi in za ljudi-Njegova ostra obsodba vsega negativnega in odločna volja za njegovo odpravo je vlivala vsem prisotnim upanje za odpravo vseh negativnih pojavov in njihovih posledic. Obsodba bogatenja posameznikov i« upanje do boljšega življenja množice lju' di z minimalnimi dohodki je žela splošno odobravanje. Poudarek na aktivno vključevanje pri odločanju in soodločanju delovnega človeka za delovnega človeka 0 njegovem nadaljnjem življenju v ožji i” širši skupnosti je obsodil politikantstvo i« ga izrinil na rob dogajanj. Istočasno je opozoril na budnost, ki jo je družba pri' siljena izvajati nad posamezniki. Enoten predlog, da maršal Josip BrOz Tito ostane dosmrtni predsednik republi' ke Jugoslavije, je prišel iz srca vseh na' vzočih. Kongres je dal vsakemu posameznika možnost osebnih razmišljanj o enotnost* stališč pri reševanju težav, v katerih sr«0 in nas hromijo. Nikjer ni bilo zasledit’ nacionalnih teženj ali vsaj nekaj, kar bi g°' vorilo o neenakopravnosti naših narodov-Možnost govora v lastnem jeziku je bila dana na vseh govorniških odrih. Izreče«a je bila ocena, da razprave o neenakopravnosti načenjajo samozvani narodnjaki, k’ 1 so jim vir dohodka sredstva gospodarstva' a jim je gospodarska problematika p°' stranska zadeva. Delavski razred je e«°' ten ter ga združujeta delo in razreševanj0 ‘ težav. Šovinizem mu je tuj, saj ga v to sij* ’ odprto lastno tržišče. Nastope takih pob' : tikantov je obsodil tudi Tito v svojem za' ključnem govoru. 1 Kongres je razpravljal in zavzel sta' \ lišča, ki so izražena v sprejetih resolud' ( jah. Poudarjeno pa je bilo, da je na n**5 ' vseh, kako bomo izšli iz težav. Naloge st«' * jijo pred nami vsemi, od ZIS, republik ! podjetij kakor tudi pred posamezniki *'’ c na nas vseh je, kako se bomo obnašali d° sprejetih stališč. J d VTISI S POTI ]< Za potovanje sem imel izbiro med 1°' ]l talom ali posebnim avtobusom. Odlo^’, 0 sem se za avtobus, ker sem si želel videt’ pokrajino. Z avtoceste smo krenili pri 21*' 0 Panji ob zori ter potovali po dokaj dobri cesti mimo Tuzle in Kladnja v Sarajevo (610 km). Pokrajina je zaradi gozdov in cvetočega drevja precej podobna našim krajem. Lične nove hišice, ki jih gradijo Prebivalci, so dokaj sodobne, le tu in tam Postavljen lesni obrat pa daje vtis industrijsko slabo razvite pokrajine. Opazil sem, da je tudi pri teh malih lesnih obratih zaposlenih sorazmerno večje število ljudi. Iz razgovora z nekim delegatom pa sem pozneje izvedel, da so to delavci z nizkimi osebnimi dohodki, vzrok zanje pa je Preveliko število zaposlenih (bolje vsakemu malo, kakor večini nič). Opaziti je bilo tudi, da odpadle žagovine ne izkoriščalo, temveč jo kot odpadek odlagajo v nasipe in zasipe. Tuzla, ki jo je bilo videti °b strani poti, daje videz močnejšega centra in je tudi tam individualna gradnja točneje razvita. Posebno veličastni so novo tgrajeni hladilniki za toplo vodo, ki jih jo kakor pri nas v Šoštanju videti že od •taleč. Ob pristopu k Sarajevu so se pričete pojavljati »vikendice«, večinoma skromne brunarice s tipičnimi strmimi strehami, ki pa se izredno vključujejo v okolje. Str-•he strehe so sploh značilne za pokrajino ob vznožju Maj e vice, Konj uh planine* in Ozrena. Starejše stavbe — brunarice — so Presenetljivo podobne našim v alpskih Predelih. Srečanje s Sarajevom je bilo zame posebnega pomena, saj imam na to mesto že ° železniških vagonih, nekatera še naseljena. Po 11-urni vožnji smo se ob 1. uri zjutraj pripeljali v Maribor, odkoder smo se vrnili na domove. Ivan Kugovnik Občinske nagrade 1971 Skupščina občine Ravne je na svečani seji 16. maja t.l. v počastitev občinskega praznika podelila pet občinskih nagrad, in sicer: Marjanu Ažmanu za uspešno delo na gospodarskem področju, Adolfu Černecu za družbenopolitično dejavnost, Milanu Čurinu za delo na športnem področju, Jožku Hermanu za delo na kulturnem področju in Erwinu Wlodygu za delo na področju sociale in zdravstva. Iz obširnih utemeljitev povzemamo o letošnjih nagrajencih naslednje: Marjan Ažman, rojen 1. 1925 na Jesenicah, je prišel v ravensko železarno 1. 1949 za asistenta obratovodje ter napredoval v obratovodjo in pomočnika glavnega analitika. L. 1959 je bil imenovan za prisilnega upravitelja takratne tovarne pil na Prevaljah, ker je bila tovarna v zelo težkem položaju. Pod Ažmanovim vodstvom se je stanje kmalu izboljšalo, zato je bil leto pozneje imenovan za direktorja tega podjetja. Iz leta v leto sta se večala realizacija in število zaposlenih. L. 1961 je znašala realizacija 1,670.000 SD, 1. 1970 150,000.000 SD, število zaposlenih pa je naraslo za 55,64 odst. Z rastjo in modernizacijo se je pilama tudi preimenovala v Tovarno rezalnega orodja ter spada danes med uspešna podjetja v naši občini. Adolf Černec, rojen 1. 1909 v Mariboru, je zaradi napredne miselnosti kot učitelj ostal tri leta brez zaposlitve, nakar je poučeval na Lešah do okupacije. Železna dolina Foto: F. Kamnik Pri kovačnici časa njen upravni vodja. Največje uspehe je dosegel s svojim pihalnim orkestrom, saj je bil na tekmovanjih redno uvrščen na vrhu takih slovenskih orkestrov. Je pa tovariš Herman ustvaril za ravensko kulturo še drugo pomembno pridobitev — ljudsko knjižnico. Od sindikalistov je 1. 1951 prevzel okoli 800 knjig. Vsa knjižničarska dela je opravljal, organiziral in navduševal druge, pridobil je mecene, prebrodil krize ter se sam strokovno izpopolnjeval. Na 13.000 knjig je narasel fond ravenske ljudske knjižnice, ki vse krožijo med bralci. Erwin Wlodyga, rojen 1. 1914 na Ravnah, že od 1. 1937 aktivno dela na področ- ju reševalne službe, ki se je pod njegoviia vodstvom razvila do take mere, da lahko služi za zgled drugim v Sloveniji. Tovariš Wlodyga je od 1. 1933 do 1952 prostovoljno brez denarne nagrade opravljal odgovorno nalogo reševalca, ko pa se je reševalna služba osamosvojila, je postal upravnik reševalne postaje. Po osvoboditvi je opravljal tudi vrsto odgovornih funkcij v družbenem samoupravljanju, v občinski skupščini in v kraju. Je aktiven športni delavec, vzoren šofer in športni dopisnik v slovenske dnevnike. n.r. O NAŠI AMORTIZACIJI Ali stojimo na trdnih tleh? Ze 1. 1941 se je povezal z OF in bil zato 1. 1942 interniran v Dachau. Po osvoboditvi je postal upravitelj osnovne šole na Prevaljah in sekretar OF. Postal je član partije, bil imenovan 1. 1948 za šolskega inšpektorja na območju Krškega in Ptuja, 1. 1952 pa izvoljen za predsednika LO Prevalje. Po združitvi občin Prevalje in Ravne je 1. 1955 postal predsednik občine Ravne, po združitvi vseh občin v Mežiški dolini 1. 1958 pa je postal podpredsednik občine. L. 1962 je bil imenovan za direktorja Tovarne lesovine in lepenke na Prevaljah. Danes je predsednik krajevne skupnosti Prevalje. Ves ta čas je bil aktiven tudi kot funkcionar SZDL in ZK ter poslanec republiškega zbora SRS. Milan Čurin, rojen 1. 1928 v Ormožu, je gozdarski tehnik in vodja gozdarskega obrata v Črni. Po prihodu na Ravne je bil 1. 1953 vaditelj mladincev pri TVD Partizan, 1. 1954 do 1958 je bil načelnik tega društva v Črni, nato pa štiri leta njegov predsednik. Od 1. 1962 do danes je predsednik smučarskega kluba v Črni. Prav njegovi spodbudi in dejavnosti je treba pripisati izgradnjo smučarskih prog, vlečnic in predvsem skakalnice. Pod njegovim vodstvom je zrasel v Črni močan vzgojni kader za zimske športe, ki je vzgojil vrsto odličnih tekmovalcev, med katerimi so se bratje Pudgarji uvrstili v jugoslovanski vrh. Tov. Čurin pa je bil aktiven tudi na družbenopolitičnem področju kot član ZK in občinski odbornik. Jožko Herman, rojen 1. 1903 v Ljubljani, je prišel na Ravne 1. 1945 kot strokovnjak s končano vojaško glasbeno šolo in postal kapelnik jeklarniške godbe. Začel je s 15 godbeniki, leto kasneje pa je na tekmovanju godb že zasedel prvo mesto. Sestav godbe je povečal v dveh letih na 30 godbenikov, kljub dirigentskemu in vzgojnemu delu pa je ves čas ustvarjal notni arhiv, da je danes tak, kot ga nima nobena druga godba. Na stotine skladb je priredil za pihalni orkester. Bil je ustanovitelj glasbene šole na Ravnah in nekaj Človek se je že ob svojem nastanku srečal s prvimi zakoni. Bili so to naravni in fizikalni zakoni. Pozneje si jih je začel postavljati sam, odkrival jih je v raznih panogah znanosti na eni strani, na drugi pa je z njimi urejeval družbene odnose. Po prvih se je vedno moral ravnati, lahko je sicer naravne zakonitosti vedno globlje spoznaval in se z njimi okoriščal, ni jih pa mogel spreminjati. Ob reki je npr. lahko zgradil hidrocentralo, doseči, da se voda ne bi ravnala po zakonu težnosti, pa mu ni uspelo. Druge zakonitosti niso bile nikdar tako spoštovane. Hote ali nehote jih kršimo, kar pa se v splošnem vedno maščuje. Tudi v ekonomiki so bile odkrite zakonitosti, ki veljajo za vse stopnje industrijskega razvoja in vse družbene ureditve. Nekatere so tako pomembne, da si družba zagotovi njihovo izvajanje s pravnimi sredstvi — zakoni. Taka zakonitost npr. zahteva, da mora podjetje zagotoviti obnovo svojih proizvodnih sredstev. Proizvodna sredstva se v proizvodnem postopku iztrošijo ali pa tehnološko zastarijo. Da jih lahko pravočasno zamenjamo z novimi, je potrebno del med tem časom ustvarjene vrednosti odvajati v ta namen, tj. v amortizacijski sklad. Amortizacijski znesek se mora vkalku-lirati v proizvodne stroške. Če se podjetje ne odloči za pravilno amortizacijsko stop- njo, prikazuje navidezno rentabilnost. Ko pa proizvodne naprave odpovejo, ni sredstev za nabavo novih. Amortizacija se mora obračunavati od nabavne vrednosti stroja. Ta zajema prodajno vrednost stroja, eventualno carino, transportne, montažne in zagonske stroške. Če podjetje kupi star stroj, bi moralo amortizacijo obračunavati od prvotne nabavne vrednosti) ne pa od tkim. sedanje vrednosti, ki je enaka prodajni ceni pri preprodaji. Kljub temu pa bo podjetje zbralo z amortizacijo praviloma le toliko sredstev, da bo lahko po izločitvi takega stroja kupilo spet le star stroj. Taka situacija je značilna za našo mehansko obdelovalnico. Proizvodnja je P° osvoboditvi stekla na maloštevilnih starih strojih. Za razširitev je bilo možno nabaviti le stare stroje, ki jih je bilo potrebn0 obnoviti in večinoma predelati. Seveda je bila nabavna vrednost na tak način pri' dobljenih strojev izredno nizka in se je taka vzela kot osnova za obračun amortizacije. Dejanska nabavna vrednost takih novih strojev niti ni bila znana. Kljub več' kratni revalorizaciji vrednosti osnovnih sredstev so sedaj velike razlike med tem1 knjižnimi in dejanskimi nabavnimi vrednostmi novih strojev. Razlike so vidne lZ navedenih podatkov za skupino težkih stružnic, ki je vzeta kot splošen primer za praktično ves obrat. Naziv stružnice Ev. št. Knjižna nabavna vrednost din Dejanska nabavna vrednost din Razmerje nabavnih vrednosti VDF 001-26 117.251 900.000 1 : 7,7 Hasse Wrede -28 122.011 518.000 1 : 4,25 Froriep -95 93.285 800.000 1 :10,2 Schiess -24 472.787 1,020.000 1 : 2,1 Hasse Wrede -31 110.601 600.000 1 : 5,5 Wohlenberg -25 187.450 650.000 1 : 3,6 Po sklepu DSP se amortizacija v letoš- Podobne proizvodne naprave pri seda' njem letu odpisuje v višini 12 odst. od nabavne vrednosti. Ker pa je poprečno razmerje med knjižno in dejansko nabavno vrednostjo 1:3 do 1:4, lahko trdimo, da odpisujemo 3—4 krat prenizke zneske. Odstotek amortizacije torej dejansko ni 12 temveč le 3—4 odst. S tem pa pravzaprav že kršimo zakon, ki predpisuje minimalno 7 odst. na amortizacijsko stopnjo. njem hitrem tehničnem napredku zastari' jo že po 6 do 8 letih, poleg tega pa z oh' rabo hitro naraščajo stroški vzdrževanj3; V našem primeru, ko je doba, v kater1 bomo zbrali sredstva za nove stroje, Če' trt stoletja, seveda težko pričakujemo koU' kurenčnost proizvodnega postopka. Nas delavec je že tako v bistveno slabšem p°' ložaju proti tistemu, ki npr. v bolje oprem' *tr, fjenem domačem ali tujem podjetju prodaja na modernejših strojih iste izdelke. Trg seveda ne upošteva dejstva, da je na zastarelih in iztrošenih strojih produktivnost nižja. Cena je enotna in tako osta«ne 'nanj produktivnemu proizvajalcu manjši dohodek in se mora zadovoljiti z nižjimi osebnimi dohodki. Težko je trditi, da je to izkoriščanje človeka po človeku, ne-enakost pogojev za uspešno uveljavljanje "a tržišču pa je vsekakor prisotna. Za izdelavo izdelka v zahtevanih tolerancah in kvaliteti površin ter predpisanem času je "a starem razmajanem stroju vsekakor posebno več znanja, spretnosti in učinkovitosti kot pa na modernem, npr. numerično krmiljenem stroju, kjer je treba samo vPeti izdelek, vstaviti orodje, ostalo pa sko-raj opravi stroj sam. Nizko obračunana amortizacija pa ima todi drugo stran medalje, pomeni namreč tanjše proizvodne stroške. S tem bi moral 'ti ustrezno večji dohodek, katerega bi 'ahko uporabili za nakup strojev. Vendar 1 se to uresničilo le v primeru, ko bi bili Cene oblikovali na podlagi konkurence. V Nejšnjih letih, delno pa tudi še danes pa ?too cene, predvsem v individualni proizvodnji, oblikovali na podlagi lastnih cen. ••aprav smo pri tem vkalkulirali določen "ohodek, so bile cene zaradi prenizke ^hortizacije vseeno prenizke. Preseneča-e so nas mnogo višje cene obdelovalne ljre na istih agregatih v drugih podjetjih, ^jbrž temu vsaj delno botrujeta različna ^čina obračunavanja amortizacije. Danes je težko nadoknaditi zamujeno, ""lortizacijska stopnja z zakonom na-v?gor sicer ni omejena in bi jo lahko po-Večali. S tem pa bi le skrajšali dobo odpiranja, zbrana sredstva pa ne bi bila nič jtošja. Poleg tega pa je v mehanski obde-°valnici že itak 76 odst. strojev amorti-2lranih in bi jih morali zaradi iztrošenosti ,? zastarelosti izločiti. Tudi po sedaj ve-.Nvnih predpisih o varnem delu ne bi sme-Več obratovati. Nizka amortizacija pa ne j"°re zagotoviti nadomestila in bi izločitev "ko povzročila padec obsega proizvodnje, izpolnitev danih obveznosti našim kup-tofti in znižanje osebnih dohodkov. . Problem prehoda na realno amortizaci-k Pa ni samo administrativne narave. , aikulacije so, kot rečeno, slonele na niz-stroških amortizacije. Pri takih popreč- 0 prenizkih cenah naših izdelkov nas je ,/tola zamrznitev cen in je sedaj vpraša- ali lahko pri teh cenah sploh prenese-večje stroške. Kljub tej dilemi mislim, 4 moramo stopiti na trdna tla, v stroške r^čunati realno amortizacijo, kar bo po-Pešilo prizadevanja za priznanje tržnih opuščanje nedonosne proizvodnje ter t c'onalizacijo proizvodnje, ki je na meji "labilnosti. Zanemariti tudi ne smemo °blematike vzdrževanja takega strojne- 1 parka. Stroški vzdrževanja iz leta v skokovito naraščajo in kmalu bodo i, "segli sedanjo amortizacijo. Poleg stro-°v je tudi vprašanje, ali bo možno za-o '°viti potreben kader, saj je razumljivo, J so takemu delu kos le izkušeni strokov-.'"ki. Z vedno večjim obsegom vzdrževati je pričelo škripati tudi pri organizaciji j. službe. Idealno bi bilo, če bi lahko po-^ "mali tista podjetja, ki po sorazmerno "tki amortizacijski dobi zamenjujejo °je z novimi in imajo zato le maloštevi- len kader za tekoče vzdrževanje. Če pa se le odločijo za generalna popravila, jih naročajo pri specializiranih firmah. Poleg kadrov so proizvajalna sredstva najvažnejši proizvodni element, zakon eko- nomike zahteva, da ga ne zanemarimo, lahko ga večkrat obidemo, izmaličimo, ignoriramo, na koncu je le izterjal svoje. Jože Potočnik Konec večtirnosti in ohlapnosti Družbeni dogovor o družbenem izobraževanju Ob spoznanju in upoštevanju, — da je znanje in še posebej družbeno znanje vse pomembnejše za udeležbo delovnih ljudi in občanov v samoupravljanju in za razvijanje njihovih sposobnosti, — da se mora človek usposabljati za delo, za upravljanje in za to, da bi lahko nenehno kulturno rastel, — da je treba zagotoviti možnosti za kvalitetno tovrstno izobraževalno dejavnost An v družbeno izobraževanje zajeti čimveč delavnih ljudi in občanov in — da je potrebna vsestranska usposobljenost in tesnejša povezanost organizacij za družbeno izobraževanje, sprejemajo centralni komite Zveze komunistov Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiška izobraževalna skupnost, Zveza delavskih univerz Slovenije, Center za družbenopolitično izobraževanje pri FSPN in Radio-televizija Ljubljana DRUŽBENI DOGOVOR o družbenem izobraževanju kot podlago za urejanje medsebojnih odnosov in obveznosti na ravni republike in kot izhodišče za družbenopolitično akcijo v republiki, občinah in v delovnih organizacijah. V ta namen se podpisniki tega dogovora sporazumejo in zavezujejo: 1. Podpisniki si bodo prizadevali, da bo družbeno izobraževanje pomembna sestavina izobraževalne dejavnosti na vseh stopnjah in da bo izobraževalni sistem zagotovil mladini in odraslim dovolj trdno in obsežno znanje na tem področju ter tako ustvaril podlago za nadaljnje izobraževanje. Družbeno izobraževanje mora vsebovati vsa tista znanja, ki so potrebna, da se bodo delovni ljudje lahko čim popolneje uveljavili kot družbeno samoupravni subjekt. V skladu s tem mora dejavnost na področju družbenega izobraževanja zagotavljati nepretrganost in stopnjevanost, prilagojenost posameznim stopnjam razgledanosti udeležencev, pestrost in ustreznost v izbiri vsebine, oblik in načinov izobraževanja itd. 2. Podpisniki se zavezujejo, da bodo v svojih delovnih programih predvideli aktivnost v zvezi z družbenim izobraževanjem delovnih ljudi oziroma članstva. Pri načrtovanju posameznih izobraževalnih akcij se bodo podpisniki sporazuma dogovorili o tistih zadevah s področja družbenega izobraževanja, ki so skupne vsem podpisnikom. Pri programiranju družbenega izobraževanja in izvajanju izobraževalnih načrtov morata biti vselej poglavitno vodilo kakovost in racionalnost. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo pobudniki raziskovalnega dela na tem področju. 3. Posebno pozornost bodo podpisniki posvetili izobraževanju aktivov in vodstev v družbenopolitičnih organizacijah, delovnih or« ganizacijah, v samoupravnih organih itd. Podpisniki si bodo prizadevali, da bodo družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in izvajalci družbenega izobraževanja spremljali udeležence v družbenem izobraževanju in v ta namen vodili ustrezno evidenco. 4. Za uspešno izobraževalno delo so potrebne ustrezne službe, ustanove in strokovnjaki, zato se podpisniki zavezujejo, da bodo skupno načrtovali in spodbujali potrebno organiziranost in usposobljenost vseh vrst ustanov za družbeno izobraževanje. Vse tiste ustanove, ki bodo v prihodnje uresničevale družbeno izobraževanje, morajo poskrbeti, da bodo programi prilagojeni strukturi udeležencev in njiho- Prodor v najzahtevnejšo strojegradnjo — »štancavtomati« Delovna gondola vemu znanju, da bo izobraževalna dejavnost ustrezala pedagoško-andragoškim načelom in da bo opravljena valorizacija znanja. Poleg tega se podpisniki dogovora zavezujejo, da bodo skrbeli za sistematično in permanentno usposabljanje predavateljev in organizatorjev tega izobraževanja ter drugih stro- kovnih kadrov. Posebni dogovori bodo določali neposredne nosilce tovrstnega usposabljanja, financiranje in način kadrovanja, organiziralo pa naj bi se zlasti na ravni republike, regij in po potrebi v večjih središčih. 5. Za kakovostno družbeno izobraževanje je potrebna večja izbira družboslovne in filozofske literature ter popularno pisane družbene publicistike. Podpisniki bodo skupno načrtovali potrebno literaturo in se med sabo in z založbami sproti dogovarjali za njeno usklajeno izdajanje. S posebnimi dogovori bodo določili način izdajanja, financiranje in distribucijo. Poleg tega se bodo podpisniki zavzeli v ustreznih organih za povečanje subvencij za to literaturo in za razne olajšave v bančno-kreditnem in davčnem sistemu. 6. V zvezi s financiranjem družbenega izobraževanja bodo zainteresirani podpisniki tega dogovora in drugi dejavniki sklepali posebne dogovore. Za sleherno izobraževalno akcijo, ki jo bodo zainteresirani podpisniki skupno organizirali, bodo določili udeležbo posameznih podpisnikov, njihove pravice in dolžnosti. Zainteresirani podpisniki se bodo dogovorili tudi za financiranje raziskovalnega dela na tem področju in za skupno udeležbo pri financiranju razvoja posameznih ustanov. 7. Podpisniki dogovora sprejemajo odgovornost za uresničevanje določil tega sporazuma, hkrati se tudi zavezujejo, da bodo spodbujali uresničevanje načel in ciljev družbenega dogovora v občinah in v okviru delovnih organizacij. Za uspešnejše uresničevanje sporazuma bodo podpisniki ustanovili posebno koordinacijsko telo, ki se bo redno sestajalo in poskrbelo za usklajeno delo. Podpisniki tega dogovora se obvezujejo, da bodo vsaj enkrat letno razpravljali o njegovem uresničevanju in o tem obveščali javnost. 8. Vsaka ustanova oziroma organizacija, ki sprejema določila tega dogovora, se dogovoru lahko pridruži in postane sopodpisnica. V Ljubljani, 14. maja 1971 Prehrana delavcev v železarni Najprej so delavci godrnjali zaradi hrane v naši jedilnici, vendar to ni nič pomagalo. Potem so se pismeno pritožili. To je zaleglo toliko, da je bila 14. aprila imenovana »komisija za ugotovitev kvalitete toplega obroka in pripravo predlogov za ureditev stanja.« Ta je skupaj s komisijo sindikata ugotavljala kvaliteto in 11. maja ugotovila med drugim naslednje (povzemamo iz njenega poročila): ».. .Kalorična vrednost toplih in hladnih obrokov je daleč pod poprečjem zahtevane vrednosti 700 kalorij in nihajo vrednosti v razponu od 77 do 661 kalorij ... Za primerjavo navajamo, da je kalorična vrednost toplih obrokov v železarni Štore 1200 do 1700, v TAM pa 1000—1100 kalorij ...« »... Komisija je ugotovila, da ni upoštevan 2. člen pogodbe med Železarno Ravne in Merxom, po katerem mora biti cena hladnih jedil v bifejih na območju Železarne Ravne usklajena s cenami v delikatesnih prodajalnah trgovskega podjetja Merx. Od 0,10 do največ 7,00 din so bile cene v naši jedilnici višje ...« »... Jedilnik za 14 dni vnaprej je bil z oznakami kalorične vrednosti obrokov napisan le enkrat, in to neposredno po pod-p;su pogodbe. Pozneje se je pisanje jedilnikov zanemarilo, hrano pa so pripravljali po občutkih kuharice ...« Železarna Ravne več ko leto dni ni poskrbela za učinkovito kontrolo nad stanjem stvari, pač pa je poskrbela za kontrolo po- neobičajno, če vemo, kako znamo pri naS klicati na odgovornost skoraj za vsak vi' jak, ki bi ga kdo odnesel domov. Tu pa g°e za denar, ki je bil neupravičeno odnese11 iz žepov delavcev, pa ne enkrat, ampak le' to dni. Ni to prvič, da tehtnice v naših bifejih narobe kažejo. Ze Tone Polanc je pred le*1 kontroliral to tehtanje, pa je bil deležen prej posmeha kot odobravanja. Pa poglej' mo, ali gre res samo za nerganje in pik°' lovstvo ali pa je stvar dosti bolj resna. Vsak osnovnošolec ve, da potrebujem0 ljudje za normalno življenje toliko kalobJ na dan, kakršen poklic opravljamo. Tako* le rastejo potrebe: 22 00—2400 uradniki laboranti mizarji, kovinarji zidarji, kovači 30 0 0—3200 34 00—3600 4000—4500 Res je, da jemo tudi doma, toda kaj se pravi, dajati kovačem, topilcem in valja0' jem (da naštejem samo te) pri malici 71 stavljanja delavcev v vrste pri delitvi toplega obroka. Toda prihranimo si kritične misli za zaključek in poglejmo prej predloge, ki jih je sestavila komisija: 1. Dosledno je treba izvesti pogodbene obveznosti od Doma železarjev. 2. Zagotoviti je treba stalno kontrolo priprave in razdeljevanja hrane po kakovosti in količini od odgovorne službe v Železarni Ravne. 3. Urediti je treba dosledno normative in jedilnike ter jih upoštevati pri pripravi hrane. 4. Urediti je treba stalno kontrolo vzorcev jedil iz jedilnice in jih pošiljati na kontrolne preglede količinskih vrednosti. 5. V skladu s potrebami glede na delovne pogoje in težo dela je treba povečati kalorično vrednost toplega in hladnih obrokov do 1000 kalorij ... 6. Stalno je treba zagotoviti, da se s seznama jedil, ki se prodajajo v bifeju, odstranijo tista, ki jim je potekel rok uporabnosti. 7. Ceno osvežilnih pijač je treba prilagoditi glede na nabavno ceno, ker je dosedanja maloprodajna cena previsoka. Komisija bo delala in poročala naprej, predlaga pa še, »da se pri osebah, ki so odgovorne po pogodbi za jedilnico, ukrepa v smislu izboljšanja sedanjega stanja«. To je v glavnem vse. Zaman iščemo kako strožjo besedo kje, zaman zahtevo, da je treba vprašati, kdo je bil za kaj zadolžen — pri nas v železarni in pri Merxu. To je do 661 kalorij, in to leto dni, preden s® kdo zmiga? Saj je malo verjetno, da delavci zahtevali kdove kakšne kazni z® male lopove, zelo verjetno pa je in tud1 zelo prav, da zahtevajo odločno in neseU' timentalno ureditev stvari, ne pa da se k°' maj teden dni po kontroli komisije z* spet pojavijo črvi v slanini. Ze tako je pri nas mnogo tako težkih del da je treba občudovati ljudi, ki jih oprav' ljajo. To so dela, ki jih nobena resolucij* ne more olajšati. Zato pa se da in mot1 se urediti že enkrat vse tisto, da se del3-vec pri delu dobro počuti in da ga spl0*1 more opravljati. Čudno mehki in usmiljeni smo bili že neK' daj, ko so naši bifeji spadali pod Dom že' lezarjev, čudno mehki smo zdaj do Mer*a; pa nam doslej še nobeden ničesar 1,1 podaril, vse je bilo treba (in je treba) P°' šteno plačati in tudi preplačati. Pri pa nihče noče nič drugega kot to, da treba izpolnjevati vsa določila pogodbe & da mora vsak svoje delo opravljati v & du — delavec v obratu in osebje v Mer*0' vi jedilnici. To pa je treba doseči po krajšem postopku in brez pardona. ^ končno tu res ne gre za mednarodne proh' leme, ampak za osnovni red pri hiši. M. K- HUMOR Razen »Jožek,« je rekla mama, »pojdi tiho dnevno sobo in poglej, če očka spi!« Čez nekaj časa se je Jožek vrnil in z* šepetal: »Ja, ves spi, razen nosa!« Telesna kultura »Glej, očka,« je rekla lepotička, »telesi3 kultura je nekaj božanskega. Da bi si okf^ pila mišice na rokah, vzamem tole palzC in jo počasi — takole — premikam od le na desno!« »Čudovito,« je rekel oče, »kako je naprej dovala znanost! Če bi bila na drugi str0’’ palice metla, bi ti morda zares še očist° sobo!« la Iz dela samoupravnih organov Osnovni točki sej odbora za splošne zadeve v prejšnjem mesecu sta bili predlog razdelitve sredstev, namenjenih za kreditiranje individualne gradnje stanovanj, in razpis štipendij v šolskem letu 1971-72. Odbor pa je obravnaval tudi druge zadeve. ki spadajo v njegovo pristojnost. Predlog za razdelitev sredstev, namenjenih za kreditiranje gradnje lastnih stanovanjskih hiš, je pripravila posebej za ti> določena komisija. Za dodelitev kredita je letos brez upoštevanja zaposlenih, ki gradijo lastne stanovanjske hiše izven id km gradbenega okoliša, zaprosilo 196 2aPoslenih. Zaradi velikega števila prosil-cev komisija ni mogla upoštevati že lansko leto sprejetega zaključka, da je v večji meri treba upoštevati tiste prosilce, ki tiodo svoje hiše s pomočjo kredita letos ati najmanj naslednje leto lahko dogradili in izpraznili stanovanje, do katerega razpolagalno pravico naša tovarna, ugotovitvah komisije je bilo to letos toliko manj možno, ker nobeden od Prosilcev ni pristal na vročitev in vezavo Sredstev. Z banko smo namreč bili dogovorjeni, da nam bo na naša sredstva, če Ph bomo vročili, po 10 mesecih dodala 75 °dst. svojih sredstev, kar pomeni, da bi Varnesto z 950.000 din razpolagali s pribli-“•Oo 1,650.000 din. Ker to ni bilo storjeno, komisija tudi ni mogla upoštevati vseh Prosilcev. Po predlogu komisije naj bi se razpoložljiva sredstva razdelila med 134 Prosilcev, medtem ko naj bi se druge prošnjo odklonile. Čeprav se odbor v celoti ni tn°gel strinjati z mnenjem komisije, pa je °ti ugotovitvi, da so s predlogom v precejšni meri seznanjeni že tudi sami prosilci, Prišel do zaključka, da se sredstva letos jtizdelijo, kot je predlagano. Po predlogu, kr je potrjen, se bo letos 950 tisoč din, kolikor je bilo namenjenih za kreditiranje 'tidividualne gradnje, razdelilo med 134 Prosilcev. Ker ni bilo mogoče upoštevati Zelja vseh prosilcev, ki gradijo v gradbenem okolišu, ki je določen, odbor ni mogel upoštevati prošenj za dodelitev kredita še drugim prosilcem, ki gradijo na drugih Področjih. Razprava pa je razen individualne gradnje stanovanj načela tudi problematiko Nadenj stanovanj v družbeni lasti. Prebadalo je mnenje, da samo s sredstvi to-Varne ne bomo uspeli pokrivati vseh po-reb po stanovanjih. Iskati bo zato treba tidi druge možnosti in oblike. Verjetno 1 v okviru tega v tovarni kazalo pričeti | akcijo za uvedbo varčevanja za gradnjo astnih stanovanjskih hiš. Ena od oblik akega varčevanja — verjetno pa jih je ahko še več — bi bila v tem, da bi se zaposleni, ki nameravajo pričeti z gradnjo astne stanovanjske hiše, odločili za namensko varčevanje. Istočasno pa bi verjetno bilo prav, da bi tudi tovarna prevzela bveznost, da bo kandidatu, ko bo pričel * gradnjo, v obliki kredita dodelila zne-s®k v višini privarčevanega zneska posameznika. Skupni znesek bi se nato vročil Pfi banki. Ker tudi banka na namensko bočena sredstva doda svoj del sredstev, 1 tako zbrana sredstva lahko služila za ®°bdno osnovo pri pričetku in dograditvi astne stanovanjske hiše. Taki obliki zbi- ranja sredstev do sedaj v tovarni nismo posvetili dovolj pozornosti. Problematika, ki vlada na področju stanovanj, pa nas sili k nadaljnjemu razmišljanju in iskanju različnih možnosti in oblik. Verjetno bi bilo prav, če bi o osnovnem predlogu, ki je bil oblikovan na seji odbora, pa tudi o drugih možnostih in oblikah pričeli razpravljati. Z drugih področij poslovanja je odbor sprejel naslednje zaključke: V času od 14. do 25. junija se je 28 dijakom gimnazije odobrilo proizvodno delo v posameznih obratih naše tovarne. Obvezna počitniška praksa v mesecu juniju je bila odobrena tudi 35 dijakom ekonomske srednje šole. Razpored dijakov po obratih in oddelkih bo v obeh primerih opravil kadrovski oddelek tovarne. Odbor se je tudi strinjal, da na Ravnah nadaljujemo z organizacijo slikarske kolonije. V okviru kolonije bo letos delalo na Ravnah predvidoma osem likovnih umetnikov — slikarjev. V zvezi z organizacijo kolonije je naša tovarna prevzela obveznost, da bomo od vsakega slikarja odkupili eno umetniško sliko in krili stroške njihovega bivanja na Ravnah. Po končani koloniji bodo slikarji v likovnem salonu na gradu razstavili svoja dela. Dela, ki jih naša tovarna ne bo odkupila, bodo na razpolago za odkup tudi drugim interesentom. Letos poteče mandat našim predstavnikom v skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ravne na Koroškem. Za predstavnike, ki nas bodo zastopali v njihovih organih v naslednji mandatni dobi, so bili izvoljeni: — v skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja Franc Černe, dipl. inž. metalurgije, Adolf Cigler, dipl. pravnik, in Milojko Milinkovič; Reprezentančni izdelek — v svet zavarovancev Franc Čegov-nik, Oto Leš, Tone Rutar, Frančiška Korošec in Ivan Pungartnik; — v skupščino elektro gospodarstva Maribor je odbor imenoval obratovodjo elektro remonta jaki tok Janeza Bratino, dipl. inženirja. Odbor je razpravljal še o nekaterih drugih zadevah in prošnjah, ki so jih posamezniki in organizacije naslovili na njegov naslov. O odločitvah, ki so bile sprejete, so bili prosilci pismeno osebno obveščeni. Poslovni odbor je na sejah prejšnji mesec razpravljal o izvajanju akcijskega programa, predlogu za ocenitev delovnih mest za novo osnovani oddelek za avtomatično obdelavo podatkov in o OD pripravnikov, obravnaval in odločal pa tudi o nekaterih drugih zadevah iz dela in poslovanja tovarne. Podatki o doseganju proizvodnje, stroških in realizaciji so bili na razpolago le za prvo četrtletje letošnjega leta. Podatki kažejo, da se tako proizvodnja kot tudi stroški gibljejo v mejah, začrtanih z letnim gospodarskim načrtom in akcijskim programom tovarne. Tudi zaloge, računano količinsko, so ostale približno nespremenjene. Če za prodajo na domačem trgu dosegamo načrtovani obseg skupne in blagovne proizvodnje, pa tako po količini kakor tudi vrednosti zaostajamo pri izvozu. Problem deviznih sredstev predvsem v sedanji situaciji je znan. Četudi bi obseg izvoza dosegali, ne bi ustvarjali toliko deviznih sredstev, kolikor jih potrebujemo za uvoz ferolegur in reprodukcijskega materiala. Ker pa to ni primer, se situacija, brez upoštevanja, da dobimo material iz uvoza takoj plačan, še zaostruje. Odbor zato meni, da je v smeri povečanja izvoza storiti v tovarni potrebne ukrepe. Odbor pa je bil tudi seznanjen z vsebino dosedanjih razgovorov in priprav za nadaljnjo finalizacijo naše proizvodnje, predvsem pa razširitve proizvodnje 117. panoge. Ugotov- za firmo Achenbach ljeno je bilo, da predlog našega nadaljnjega razvojnega programa v tej smeri še ni končno izoblikovan. Zaključeno je bilo, da bodo za to odgovorne strokovne službe pripravile svoje predloge in problematiko s tega področja, nakar bi o tem problemu razpravljal in sprejel ustrezne zaključke poslovni odbor. Pri predlogu za oceno delovnih mest v oddelku za avtomatično obdelavo podatkov je bilo povedano, da je delavski svet na zadnjem zasedanju za izvršitev te naloge pooblastil poslovni odbor. Predlog, ki je bil posredovan, je usklajen z enakimi ali vsaj podobnimi delovnimi mesti v železarni Jesenice, kjer imajo ta oddelek že vrsto let. Ocena delovnih mest in napredovanje delavcev v tem oddelku pa je vezana tudi z nekaterimi dopolnitvami sedanjega člena 39 pravilnika o delitvi OD. Odbor je ob upoštevanju, da je organizacijsko shemo novega oddelka za avtomatično obdelavo podatkov delavski svet že sprejel in da so ocene delovnih mest usklajene z enakimi delovnimi mesti v drugih podjetjih, predlog ocen v celoti, kot je bil predložen, potrdil. Glede na to, da so ocene vezane na dopolnitev pravilnika o delitvi OD, je odbor sklenil, da se predlagane dopolnitve začasno uporabljajo vse do časa, da jih bo potrdil tudi delavski svet tovarne, kateremu bodo v razpravo in odobritev posredovane na naslednjem zasedanju. Čeprav je odbor za letos, kot določa pravilnik o delitvi OD, potrdil višino OD za pripravnike, je ob dejstvu, da pri tem ni upoštevano povečevanje OD drugih zaposlenih in da so se življenjski stroški letos občutno povečali, sklenil, da je med letom treba izvršiti korekturo njihovih OD. Zato je sklenil, da se za pripravnike za čas pripravniške dobe z veljavnostjo od 1. junija 1971 dalje določijo osebni dohodki v višini: — za visoko strokovne delavce 1.650,00 din, — za višje strokovne delavce 1.320,00 din in — za srednje strokovne delavce 967,00 din. Povišanje OD med posameznimi skupinami je v enakem razmerju, kot so bili prej določeni OD za pripravnike. Na predlog uprave podjetja in posameznih sektorjev so bila odobrena službena potovanja v inozemstvo, in sicer: — Jožetu Maticu 3-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo z nalogo, da pri tvrdki MAN uredi problem reklamacij ulitkov, ki jih dobavljamo temu podjetju. — Za rešitev reklamacij pri tvrdki Schmidt je bilo inž. Mitji Šipku in Francu Kočniku odobreno 4-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo. — Inž. Janezu Permanu je bilo odobreno 1-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, kjer se bo udeležil posvetovanja o vplivu industrije na okolico in onesnaženje ozračja. — Za udeležbo na strokovnem posvetovanju s področja izdelave in uporabnosti jekla je bilo inž. Milanu Dobovišku in inž. Jožetu Rodiču odobreno 1-dnevno službeno potovanje v Avstrijo. — Inž. Antonu Letonji je bilo odobreno 10-dnevno službeno potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer se bo udeležil kongresa, ki ga pod naslovom »kvaliteta-standard-kvalimetrija« organizira evropska organizacija za kvalitetno kontrolo v industriji. — Na predlog vodstva jeklarne je bil v smislu člena 24 pravilnika o delitvi OD z veljavnostjo od 1. junija 1971 dalje inž Petru Delaku odobren deljeni delovni čas. Deljeni delovni čas je bil odobren tudi tovarišu Filipu Rožancu, ki je bil postavljen za vodjo oddelka za oblikovanje OD. V smislu člena 39 pravilnika o delitvi OD se je Angeli Juraja bonificirala delovna doba, potrebna za prehod iz 2. v 3. skupino. Delovna doba se ji bo bonificirala, potem ko bo, kot določa pravilnik, izdelala in predložila strokovni elaborat. Z uvedbo direct-costing sistema in prehodom na že delno avtomatično obdelavo podatkov so predhodno potrebne kalkulacije za naše proizvode in storitve. Ker je delo s predkalkulacijami zelo obširno Železarske Svetovna proizvodnja surovega jekla še vedno narašča, največji porast izkazujeta Japonska in Sovjetska zveza. V spodnji razpredelnici je prikazana proizvodnja v zadnjih dveh letih za 5 največjih proizvajalcev v milijonih ton. 1969 1970 1. ZDA 131,2 122,6 2. Sovjetska zveza 110,3 115,0 3. Japonska 82,2 93,3 4. Zahodna Nemčija 45,3 45,0 5. Velika Britanija 26,8 27,9 V letu 1969 je svetovna proizvodnja surovega jekla znašala 573 milijonov ton, predvidevajo, da je v letu 1970 doseženih 585 milijonov ton jekla. Jugoslavija je proizvedla leta 1969 2,1 milijona ton in leta 1970 ca 2,4 milijona ton ali 0,4%. Belgija. Znano belgijsko podjetje za zbiranje starega železa je patentiralo nov postopek priprave vložka za topilnice. Staro železo, predvsem pa pakete vložijo v posebno komoro, kjer ga ohladijo na —100° C. Tako nizko temperaturo dosežejo s tekočim dušikom (N-i), ki kroži po stenah tega ogromnega hladilnika. Zmrznjeno staro železo z lahkoto zdrobijo na male koščke, največji je velik le 50 mm. Ker so barvaste kovine (Cu, Pb, Zn, Al, itd.) različno krhke, jih ločijo najprej na tem principu, nato pa še z močnim magnetom. Tako pridobljeno in očiščeno staro železo ima naslednje prednosti: — nima barvastih kovin, ki so velik škodljivec v jeklu, — nima ali pa ima zelo malo nekovinskih primesi (les, barve, plastične mase itd.), — ima zelo visoko nasipno težo, saj se je zalagalna teža košar povečala za trikrat, — peči so povečale produktivnost za 25 %, porabo energije pa zmanjšale za 20 %, — problem visokega Cu je popolnoma odpadel, enako tudi slabe kovnosti zaradi oligoelementov. Prednosti so tako velike, da se naprava izplača že v dveh letih. Trenutno je to naj- in ga v rednem delovnem času do roka, ki je določen, ni možno opraviti, je odbor za izvršitev tega dela za zaposlene v nekaterih obratih odobril plačilo dela prek polnega delovnega časa. S podražitvijo PTT storitev se je povečal tudi prispevek za telefonske priključke. Obvezni prispevek za večino priključkov za zaposlene v železarni krije tovarna. Upoštevajoč povišanje prispevka je odbor odobril, da tovarna zaposlenim na račun povišanja storitev krije povišani del stroškov oziroma se vsem namesto dosedanjih 20 din odobri plačilo pristojbine v višini 30 din. Odbor je razpravljal še o nekaterih ža-devah, ki so se nanašale na razna področja dela in poslovanja. O zaključkih in sklepih so bile za to odgovorne strokovne službe posebej obveščene z nalogom, da zadeve v smislu sklepov uredijo. —et zanimivosti cenejši postopek čiščenja starega železa i*1 je trikrat cenejši od ogromnih drobilcev, rezalcev in separatorjev v ZDA, ki so do sedaj predstavljali najboljšo rešitev. Zahodna Nemčija je zgradila in dala v redno obratovanje največjo vakuumsko napravo za vakuumiranje tekočega jekla svetu. Do sedaj so ta rekord imele ZDA, od januarja 1971 pa obratuje vakuumska naprava za 420 ton tekočega jekla v železarn* Bruckhausen v Zahodni Nemčiji. Va' kuumirajo predvsem nizko legirana jeki3 ter jekla za dinamo in trafo pločevino. Japonska je porušila zadnje SM peči 2 obrazložitvijo, da so nerentabilne. To )e prva država, ki se je odločila za ta korak čeprav SM peči po celem svetu ugašaj0’ vendar bolj počasi. Odločili so se, da bodo gradili le kisikov0 konvertorje in elektro obločne peči. Sana0 letos bodo postavili 23 novih elektro obločnih peči, ki bodo imele zmogljivost 20—^ ton. Pri tem planu je zanimivo dvoje: večina elektro peči bo proizvajala le navadn® jekla in nizko legirana jekla, in drugo, d® smatrajo težje el. peči (nad 70 ton) za pte' malo elastične. Rado Jelerčič, dipl. inž. ZNANI MOŽJE O ŽENSKAH Biti ženska je tako čudno, tako konfu2' no, tako komplicirano, tako protislovno, d® se v tem lahko znajde samo — ženska. Kierkegaard l) Anatomija je usoda. Kaj bi rada žensk®’ Ljubi bog, kaj bi rada ženska? Freud Moja misel o ženski! Ali lahko padeU*5 v njeno naročje, ne da bi padli v nje°e roke? Bierce Roka, ki ziblje zibelko, je roka, ki upr®v lja svet. Wallace STROKOVNA POSVETOVANJA IN RAZISKAVE ZAČETKI AVTOMATIČNE obdelave PODATKOV V ŽELEZARNI Zavest, da bo za sodobno in uspešno poslovanje prej ali slej potreben elektronski računalnik, se hitro širi tudi v naši železarni. Veliko podjetij nas je na tem. področju že prehitelo, vendar zadnji dve leti tudi mi skušamo ujeti korak z njimi. Pričeli smo z organizacijskimi pripravami in z obdelavo podatkov na malem računalniku KIENZLE 6000. Med dolgotrajne in zelo potrebne priprave, ki smo jih več ali manj že uspešno izvršili, uvrščamo šifriranje izdelkov in materiala. Zaradi obširnega asortimenta je bila to za nas zahtevna in tudi najobsežnejša naloga. Šifre, ki nam nadomeščajo različno poimenovanje izdelkov in materiala ter jih hkrati točno označujejo, danes že lahko uporabljamo pri obdelavi nekaterih podatkov (npr. pri statistiki prodanih izdelkov, fakturiranju, kalkulacijah). Med nujne in potrebne priprave spada tudi urejanje različne tehnološke in tehnične dokumentacije v pripravah dela, izpopolnjevanje časovnih in količinskih normativov v kalkulacijah, določanje optimalnih poti za lansiranje dokumentacije itd. Računalnik je stroj, ki sicer hitro izračuna še tako velika števila, ne more pa popraviti napačnih podatkov, ki jih vanj vstavljamo, zato morajo biti ti pravilni in dobro pripravljeni. Z malim računalnikom KIENZLE 6000, ki smo ga dobili v podjetje ob koncu lanskega leta, že uspešno izpisujemo fakture. Pripravljene pa so tudi nove naloge, ki jih bomo še v letošnjem letu pričeli redno obdelovati z malim računalnikom. To bodo v prvi vrsti naloge, ki smo jih do sedaj opravljali z računskimi stroji ASCOTA. Prenašanje teh nalog na mali računalnik razbremenjuje sedanje zastarele stroje (ASCOTE in fakturne stroje), omogoča kvalitetnejšo obdelavo in istočasno opravljanje več različnih nalog, ne da bi bilo treba vedno znova prepisovati podatke. Z delom na malem računalniku pa istočasno preusmerjamo miselnost in dejavnost ljudi ter organizacijo. To je nujno potrebno za prehod na avtomatično obdelavo podatkov z velikim računalnikom. Dosedanje priprave sta vodila in uvajala v delo organizacijski oddelek (ekonomsko komercialne naloge) in OTKR. Korak naprej v razvoju organizacije obdelave podatkov je železarna napravila letos, ko je bila imenovana komisija za avtomatično obdelavo podatkov z nalogo, da izdela koncept obdelave podatkov v celem podjetju, postavi prioriteto za obdelavo posameznih nalog in kontrolira postavljene cilje. Na predlog komisije za avtomatično obdelavo podatkov je bil v analitsko planskem sektorju organiziran poseben oddelek, ki se bo odslej ukvarjal izključno s Pripravami za obdelavo podatkov. Od prizadevnosti in znanja ter delovnega počutja strokovnjakov, ki bodo delali v tem oddelku, bo odvisno, kako hitro in kako kvalitetno bomo v prihodnje napredovali na tem področju. Janez 2nidar MOŽNOSTI VODENJA MATERIALNEGA POSLOVANJA IN NAPREDOVANJA POTREB Z RAČUNALNIKOM V vsakem proizvodnem podjetju je posvečena največja skrb upravljalcev problemom, kot so pravočasna oskrba materiala, prevelike ali premajhne zaloge, ne-kurantne zaloge, prepočasno obračanje zalog in z vsem tem povezani veliki stroški. Zato, da bi lahko učinkovito vplivali na znižanje stroškov, pa moramo imeti čim natančnejšo evidenco in analizo o stanju in gibanju materiala. Teh analiz in evidence zaradi velikega števila materialov in polizdelkov ter njihovega neprestanega gibanja skozi proizvodni proces in skladišča ni mogoče izdelati ročno. Ob primerni pripravi podatkov nam takšne preglede lahko izdela v zelo kratkem času elektronski računalnik, ki je ustrezno programiran. Poslovne odločitve so na podlagi kvalitetnih in pravočasnih podatkov lahko učinkovite in to je cilj, ki ga želimo doseči. Na željo našega podjetja so imeli pri nas v mesecu maju strokovnjaki centra IBM prav o tej temi zanimivo predavanje. V njem so nakazali rešitev za vodenje materialnega poslovanja in napovedovanje potreb materiala z IBM računalnikom 360/135 v Ljubljani. V treh mesecih lahko skupina naših sodelavcev ob pomoči strokovnjakov iz centra IBM organizira zbiranje potrebnih podatkov, zbrane podatke pa pošlje v ljubljanski center v obliki luknjanih kartic. S standardnim programom, ki je prirejen prav za tovrstno obdelavo, izdelajo v centru IBM enkrat ali dvakrat mesečno različne evidence in preglede. Naročnik lahko izbira med naslednjimi možnimi pregledi: Dnevnik materiala. To je pregled vseh sprememb, ki so nastale pri materialih v določenem časovnem obdobju. Po želji so to lahko posamezne postavke ali vsota postavk. Poprečna poraba. Računalnik si po štirih mesecih obračunavanja materiala sam zapomni porabo in nam izračuna za vsak material ločeno po skladiščih in vrstah materiala poprečno porabo. Izračun rokov in potreb za dopolnjevanje zalog. Za vse materiale, ki imajo določen minimalen čas nabave (ki ga moramo določiti sami), lahko računalnik izračuna ob vsaki obdelavi novo minimalno zalogo in količino, ki jo moramo naročiti glede na novo poprečno porabo. Obračun zalog. Ta obračun lahko dela računalnik vsakih 14 dni ali mesečno. Po želji se tiska dnevnik materiala in lista zalog samo za materiale s prometom ali samo za materiale brez prometa ali pa za vse materiale. Pregledi so izdelani za vsako skladišče posebej, tudi za obratna skladišča. Iz teh pregledov je razviden tudi nekuranten material. Promet in zaloge so lahko ovrednotene s plansko ali poprečno nabavno ceno, ki jo računalnik sam izračuna. Izpis opozoril. Na željo lahko računalnik napiše opozorilo, da je zaloga nekega materiala pod minimalno in izdela predlog za nova naročila. Izpis kataloga materiala. Po želji lahko računalnik izpiše katalog materiala, urejen po abecednem redu materialov in po tekočih številkah (šifrah). Tak katalog je zelo potreben konstrukterjem, nabavni službi, tehnologom itd. Izstavljanje inventurnih kartic. Računalnik lahko sam izstavi inventurne kartice za ves material, ki je na skladiščih. Na karticah so napisani že vsi podatki o materialu. Skladiščnik ali posebna komisija na vsako kartico napiše dejansko zalogo, ki je v skladišču in kartico vrne v center. Računalnik nato izpiše in ovrednoti nove zaloge in upošteva te količine pri novih izračunih. Vodenje materialnega poslovanja in napovedovanje potreb z računalnikom izpelje podjetje lahko postopoma, tako da za začetek obračunava samo zaloge, kasneje pa preide še na napovedovanje potreb. Uvedba avtomatične obdelave podatkov omogoča znižanje stroškov skladiščenja, . $&&&«■ J' k* Tretja košnja ker je čas ležanja materiala na skladišču krajši. Zaradi boljše oskrbe s potrebnim materialom je mogoče doseči tudi krajše dobavne termine. Povsem odpade ročno knjiženje v skladiščih, pripravah dela in materialnem knjigovodstvu. Ljudje, ki so do tedaj knjižili, imajo več časa za analiziranje stanja, ugotavljanje raznih odstopanj itd. Na zahtevo računalnik lahko izdela statistiko porabe materiala po stroškovnih mestih in stroškovnih vrstah. Ti podatki so uporabni za knjiženje stroškov, za različna statistična poročila, sestavljanje planov itd. Za nas je bila informacija zelo koristna, obenem pa nam je nakazala možnost hitrejšega reševanja nekaterih nalog s pomočjo domačih strokovnjakov. Na predavanju so nas strokovnjaki IBM obvestili, da je njihova firma začela prodajati nov računalnik IBM 370/135. Informacija je bila namenjena predvsem tistim, ki poznajo delovanje in zgradbo računalnika IBM 360/30. V primerjavi z dosedanjimi računalniki serije 360 je novi računalnik serije 370 veliko hitrejši pri obdelavi podatkov in zaradi nove tehnike enostaven za vzdrževanje. Za primerjavo je bilo rečeno, da lahko napiše računalnik serije 370/135 do 2500 vrstic (35 cm dolgega teksta) v 1 minuti. Računalniki serije 360 so bili trikrat bolj počasni. Novi računalnik ima tudi trikrat večji spomin od računalnika, ki ga imajo sedaj na Jesenicah. Poleg tega ima še vrsto drugih prednosti, ki ga uvrščajo med najsodobnejše računalnike v svetu. Za nas je izredno zanimivo, da je cena novega računalnika IBM 370/135 enaka ceni računalnika IBM 360/30. To je mogoče predvsem zato, ker po novih pogojih prodaje v ceni ni vključena pomoč, ki jo IBM nudi pri izobrazbi kadrov, literaturi itd. Pomoč bo potrebno odslej posebej plačati. Ker pa te pomoči ne potrebuje nobeno podjetje naenkrat, so zato tudi stroški razdeljeni na daljše obdobje. Informacije, ki smo jih dobili na predavanjih, bodo koristile komisiji za avtomatično obdelavo podatkov, ko se bo odločala o nadaljnjem delu na tem področju. Janez Žnidar VII. JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O PROIZVODNEM STROJNIŠTVU V NOVEM SADU V Novem Sadu je bilo 5. in 6. maja 1971 v organizaciji inštituta strojne fakultete Novi Sad in pod pokroviteljstvom pokrajinske gospodarske zbornice Novi Sad VII. posvetovanje proizvodnega strojništva. Dvodnevno posvetovanje je bilo razdeljeno na tri področja: —■ računalniki v proizvodnem strojništvu — 12 referatov, — materiali v strojništvu — 37 referatov, — obdelava z rezanjem — 28 referatov. Zaradi velikega števila referatov ni bilo mogoče, da bi podajal vsak avtor svoj referat na posvetovanju, zato se je organizator poslužil načina, ki je dobro uspel. Za vsako področje je glavni referent podal ne- kak uvodni referat s pregledom celotnega področja in obenem podal tudi glavne značilnosti, medsebojne primerjave in kritiko k posameznim referatom. To je bil obenem tudi uvod v diskusijo. Na ta način je bil celoten pregled referatov podan v eni uri, ves ostali čas pa je bil na razpolago za diskusijo, ki je bila na prvem področju zelo borna, pri materialih bolj interesantna, posebno pa se je razvila na tretjem področju. Vsi udeleženci so materiale dobili že precej prej v treh ločenih knjigah, naknadno pa bodo v četrti knjigi zbrani diskusija in referati glavnih referentov. Železarna Ravne je skupaj z Industrijo alata Trebinje in Tvornico vijaka Knin nastopila z referatom: Osvajanje novega orodnega jekla Č. 4850 (OCR 12 VM) v okviru skupnih raziskav za izboljšanje iz-držljivosti orodij za valjanje vijakov. Težišče referata ni bilo toliko na samem jeklu, ampak na prikazu rezultatov organiziranega medsebojnega sodelovanja med proizvajalcem jekla, proizvajalcem orodja in uporabnikom orodja v redni proizvodnji. To sodelovanje, planirano po programu PERT, je dalo zelo dobre rezultate in tudi na posvetovanju je bil ta referat pohvaljen kot primer širšega organiziranega teamskega dela. Tudi nekaj drugih referatov na področju materialov v strojništvu je obravnavalo naša jekla. Ponovno smo videli, da je nujno prisostvovati takim posvetovanjem, ker bi brez našega prispevka v diskusiji lahko prišlo do nekaterih pomanjkljivih ali pa napačnih informacij o lastnostih in pogojih toplotne obdelave naših jekel. Zbornik referatov posvetovanja je na razpolago v strokovni knjižnici. V treh knjigah — četrto z uvodnimi referati in diskusijo bomo še prejeli — je mnogo zanimivih tem tudi za našo železarno, predvsem za področje mehanske obdelave. Jože Rodič, dipl. ing. SEMINAR ZA METODO MREŽNEGA PLANIRANJA PERT-TIME V četrti številki Informativnega fuži-narja smo v tej rubriki objavili obvestilo z urnikom seminarjev za metodo PERT. Danes lahko poročamo, da je seminar uspel in se ga je udeležilo mnogo večje število udeležencev, kakor smo pričakovali. Iz velikega zanimanja za temo lahko sklepamo, da mnogi sodelavci čutijo potrebo po modernih metodah planiranja oz. razporejanja časa pri svojem delu predvsem na tistih področjih, kjer so potrebne medsebojne uskladitve. Metoda PERT je zelo široko uporabna tako pri posameznih nalogah kakor tudi pri kompleksnih naročilih, pri katerih so vključeni različni obrati in oddelki, posebno pa še, če so vključeni zunanji kooperanti. V takih primerih je treba dejavnosti uskladiti, čas primerno razdeliti in dobiti informacije za pravočasne rezervacije kapacitet. O metodi PERT je bil pripravljen priročnik, ki vsebuje vsa potrebna navodila ter nekaj člankov z opisom uporabe te metode. Ta material je bil v železarni razdeljen v ca. 100 primerkih, kar je poleg seminarja pomembna informacija, ki že omogoča individualno vključevanje uporabe te metode v vsakodnevno delo. Sledila bo še serija člankov v Železarskem zborniku in morda tudi opis kakega našega primera v Koroškem fužinarju. Na seminarju smo namreč v poenostavljeni obliki obdelali primer naročila. Pri tem gre za sestavljeni proizvod iz odkovka in ulitka, oba pa sta mehansko in toplotno obdelana. Zelja udeležencev seminarja je bila, da to naročilo kot šolski primer natančno obdelamo s potrebnim opisom in komentarjem. To je že v delu in ko bo opis gotov, ga bomo posredovali na primeren način vsem prizadetim kot vzorec. Pri izdelavi tega primera bodo sodelovali predstavniki CPD, vseh priprav dela, TKR in prodajnega oddelka. Seminarja se je udeležilo skupno 75 sodelavcev. Nekateri sodelavci se opravljenih dveh seminarjev niso mogli udeležiti in so se že zanimali za možnost-ponovitve. Že v prvem obvestilu je bilo rečeno, da bo po potrebi prirejen še tretji seminar, zaradi časa dopustov pa bo to po vsej verjetnosti šele v jesenskem času. Vsi, ki bi želeli biti o tem seminarju obveščeni, naj se javijo vodstvu metalurškega oddelka, da jih bomo pravočasno o seminarju obvestili in da bomo v potrebnem številu dodatno razmnožili skripta. Jpže Rodič, dipl. ing. Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno varic. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Kot smo povedali, mednje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem ima vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva daljšo stojo, možnosti in je potencialni kandidat, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to možnost in ukrepati čimprej, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo, in tudi pri tistih, katerih starši bolujejo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej, bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v mečah, čeprav ni nobenih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo. V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomembni vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost krčnih žil. Zato je ravno v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje. Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno, da se delajo razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tkim. »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto. . V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža ustreza številu centimetrov telesne višine nad 100: npr. če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), potrebno je ukreniti vse, da bi shujšali. Uživati je treba čim več sadja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam. Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in se posvetovati z ortopedom. Vsaka oseba nad 25. letom starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončinah, mora vsaj enkrat letno na pregled k zdravniku. Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Taka zdravila (katera nam predpiše zdravnik) so potrebna posebej osebam, ki imajo začetne težave, kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli zaželenega efekta. Ce gre za razvito bolezensko sliko vari-koznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr.), je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo, ne zavedajoč se zelo hudih posledic, ki se lahko razvijejo. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompre-sijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kompresijski elastični povoj povijemo zjutraj, še predno vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne, in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti, tako da dosežemo celo nasproten efekt od zaželenega. In še nekaj napotkov glede ukrepov pri Zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika idr.) za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako popolnoma zgrešeno pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni nadledvične žleze) in imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila, kot so hydrocylin, hydro-cortison, synalar, locacorten, ultralan idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji Sladkorna bolezen spada v skupino najvažnejših obolenj sodobnega človeka in njen pomen je čedalje večji. Sladkorna bolezen je razširjena po vsem svetu med vsemi rasami in njena pogostnost je velika. V ZDA je za sladkorno boleznijo bolnih okoli 2 odst. prebivalcev. Zadnja leta je pogostnost sladkorne bolezni dosegla tudi v razvitih evropskih deželah višino 2 odst. Z veliko verjetnostjo lahko domnevamo, da je pogostnost diabetesa v naši državi okoli 1 odst., kar bi pomenilo, da imamo ca. 200.000 diabetikov. Če na to število diabetikov gledamo s stališča, da nezdravljena sladkorna bolezen kaj hitro privede do težkih komplikacij in invalidnosti, medtem ko uspešno in dobro zdravljena sladkorna bolezen omogoča praktično normalno delovno sposobnost in skorajda normalno življenjsko dobo, potem je važno poudariti, kolikega pomena je zgodnje odkrivanje in pravilno zdravljenje sladkorne bolezni. Kot je bilo že omenjeno, je sladkorna bolezen dedno obolenje in ima ca. 25 odst. ljudi dedno osnovo za diabetes. Bolezen se pojavi pri določenem številu teh oseb zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, cirkulacijske motnje ostanejo in možnost ponovitve razjede tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem je vedno prisotna. Dr. Ljubo Dorem (v 5 do 8 odst). Na pojav manifestacije vpliva niz faktorjev iz zunanjega okolja, kot so: hiperkalorična hrana z obilo sladkorja in maščob, debelost, nehigienski način življenja s premalo fizičnega udjestvo-vanja, kronična psihična obremenjenost, razna obolenja, poškodbe, nosečnost itd. Možnosti za profilakso sladkorne bolezni so omejene, saj vemo, da nikakor ne moremo vplivati na dedno osnovo. Osnovna profilaksa je usmerjena na zunanje diabetogene faktorje. Prvi korak v boju proti diabetesu je odkrivanje diabetikov oziroma oseb, ki se nagibajo k diabetesu, tako imenovanih bodočih diabetikov. Veliko število oseb, ki nimajo trenutno nobenih kliničnih ali bioloških znakov diabetesa, je podvrženih bolezni in se pri njih prej ali slej lahko razvije bolezen. Sladkorna bolezen je že leta dolgo v organizmu, preden se pojavi z vsemi kliničnimi in biološkimi znaki. Med pojavom teh in začetnim obdobjem obstaja dolga, tako imenovana latentna doba. Važno je odkrivati bodoče diabetike že v latentnem obdobju. Izkušnja je pokazala, da moramo iskati diabetike med debeluhi, med Drava Preprečevanje in pomen zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni Povečano število štipendij Pri prizadevanju, da v tovarni nadaljujemo z začrtano kadrovsko politiko in prizadevanju za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, je bil letos tudi pripravljen predlog števila štipendij, ki naj bi jih na raznih šolah in fakultetah razpisali v šolskem letu 1971/72. Predlog razen števila že zaposlenih strokovnih delavcev in števila naših sedanjih štipendistov upošteva našo dolgoročno kadrovsko politiko in potrebe, da si s štipendiranjem zagotovimo strokovne delavce, iki jih bomo potrebovali. Ob upoštevanju takih zasnov in načel je odbor za splošne zadeve odobril, da naša tovarna v šolskem letu 1971/72 razpiše naslednje število štipendij: A. NA VISOKIH ŠOLAH Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za metalurgijo 15 — oddelek za tehnično matematiko 2 — oddelek za tehnično fiziko 2 — oddelek tehnične kemije 2 Strojna fakulteta 15 Elektro fakulteta: — oddelek za šibki tok 4 — oddelek za jaki tok 2 Ekonomska fakulteta 10 Pravna fakulteta 2 Filozofska fakulteta: — oddelek psihologije 1 Visoka komercialna šola v Mariboru 6 B. NA VIŠJIH ŠOLAH Višja ekonomska komercialna šola: — oddelek splošne komerciale 5 — oddelek za knjigovodstvo in finance 3 — oddelek za zunanjo trgovino 3 C. NA SREDNJIH ŠOLAH Tehniška srednja šola: — metalurški oddelek 30 — strojni oddelek 5 člani diabetičnih družin, med ženami s spontanimi splavi, med materami, ki so rodile otroke, težke nad 4,5 kg, med osebami, ki so se zdravile s hormonskimi preparati — steroidi (kortizon), med osebami, ki so ob kakršnemkoli obolenju ali psihičnem stresu imele prehodno povišan krvni sladkor v urinu oziroma tožile na prehodno pojačeno žejo, utrujenost, srbenje spolovila, kožno infekcijo (furunkuloza). Odkrivanje diabetikov in bodočih diabetikov (prediabetikov) je naloga detekcij-skih akcij, diabetičnih ambulant v sodelovanju z drugo zdravstveno službo in posebnih posvetovalnic. Da bi preprečevali sladkorno bolezen, odsvetujemo poroke med diabetiki, med partnerji iz družin, kjer ima več članov sladkorno bolezen. Starša, ki sta oba diabetika, naj ne bi imela otrok. Žene, ki so imele več spontanih splavov ali so rodile nad 4,5 kg težke otroke, naj ostanejo skozi desetletja pod kontrolo dispanzerja za diabetike. Med profilaktične ukrepe sodi iz zgoraj navedenih dejstev še boj proti debelosti, pravilna prehrana z omejevanjem maščob in močnatih jedi ter sladkarij, higienski način življenja z zmernim fizičnim udejstvovanjem, boj proti infekcijam in izogibanje psihičnih stresov. S temi ukrepi dosežemo včasih, da se diabetes sploh ne manifestira, že manifestni diabetes se lahko povrne v latentno stanje, ko pacient nima več nobenih težav, ne izloča sladkorja s sečem in tudi krvni sladkor ostane v normalnih mejah. M. Kržič — lesni oddelek 1 — gradbeni oddelek 1 — elektro oddelek jaki tok 2 — elektro oddelek šibki tok 3 — upravna administrativna šola , 4 Pri razpisu štipendij za metalurški oddelek TSŠ je mišljeno število dijakov, ki naj bi jih letos sprejeli v oddelek, ki bo organiziran na Ravnah. To pa pomeni, da štipendij za šolanje na metalurškem oddelku TSŠ v Ljubljani ne bi podeljevali. Razen potreb, ki so v tovarni, je odbor pri številu štipendij upošteval, da je treba računati z določenim osipom. Na vse, ki so jim štipendije dodeljene, iz raznih vzrokov ne moremo računati, da se bodo zaposlili pri nas. Spomenik NOB na Prevaljah Za občinski praznik 16. maja je bil na Prevaljah odkrit spomenik NOB, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Kip je posrečena sinteza modernega in tradicionalnega, reliefne podobe, ki rastejo iz ozkega nastavka v razširjeni vrh, pa simbolizirajo rast in širjenje narodnoosvobodilnega gibanja. Čeprav v naši občini ni malo spominskih obeležij tej dobi, imamo doslej večinoma dokaj skromne kamne in nas je prav ta skromnost obvarovala šablonskih bronastih figur, kakor jih imajo marsikje in ki nikakor niso v čast veliki dobi, na katero opominjajo. Tem večje priznanje zato zasluži Batičev spomenik na Prevaljah, ki je istočasno originalen ter daje slutiti tragiko in herojstvo NOB. Prevaljčani so lahko ponosni nanj. Precej manj srečna je lokacija, čeprav je kipar sam izbral osrednjo točko Prevalj, teraso nad avtobusno postajo. Kakor je namreč spomenik visok, vendarle dominirajo nad njim višje hiše, ki so tudi tako blizu, da skulptura ne pride dovolj do izraza. Ob glavni cesti razpotegnjene Prevalje resda nimajo dosti prostora za skulpture in je izbira majhna, vendar bi morda »tajh« ali nasip žlindre lahko dala spomeniku več zraka in večji poudarek njegovemu pietetnemu pomenu. Curk, Grošelj in šolarji Od 6. do 13. maja sta v ravenskem likovnem salonu razstavljala študenta ljubljanske akademije za likovno umetnost Ljubljančan Franc Curk in Andrej Grošelj — domačin s Prevalj; prvi akrile in plastike, drugi malo plastiko in grafiko. Medtem ko je Curk pokazal izrazito težnjo po dekorativnosti (podobe ali skulpture naj bodo okras — grozd belih kroglic na črni plošči, plošče dvobarvnih krogov itn.), ki jo pa najbrž že poprečen umetnostni teoretik lahko razlaga tudi učeno, je Grošelj (letos je za svoje delo prejel študentsko Prešernovo nagrado) kljub nagibom v moderno smer ohranil še veliko realnega življenja tako v grafikah kot v glinastih kipcih. Curk je bolj hladen konstruktor, Grošelj toplo človeški in tudi bolj vsestranski. Predvsem pa je lepo od našega likovnega salona, da je odprl vrata tudi mladim — z razstavo otroških slik ob dnevu mla- Nekateri namreč s študijem ne končajo, drugi pa se iz raznih vzrokov zaposlijo tudi drugod. Tako kot v proizvodnji je tudi pri številu štipendij in štipendistov potreben določen riziko. Čeprav naša tovarna zadnja leta razpisuje precejšnje število štipendij, pa moramo žal ugotavljati, da je kandidatov z ravenske gimnazije odločno premalo. Da bi pri dijakih vzbudili interes za študij strok in poklicev, interesantnih za našo tovarno, je odbor zadolžil odgovorno strokovno službo tovarne, da z letošnjimi maturanti gimnazije organizira sestanek in skuša čim več gimnazijcev pridobiti za študij poklicev, za katere letos razpisujemo štipendije. Prijave za štipendije bo zbiral do 15. julija letos naš kadrovski oddelek. Razpis bo sicer objavljen tudi v drugih dnevnih časopisih, vendar je želeno, da bi se za dodelitev štipendij prijavilo čim več otrok članov naše delovne skupnosti. . dosti celo najmlajšim, ki na vsaki razstavi znova navdušujejo z domiselnostjo, svežino in slikovitostjo. Prav presenetljivo je, koliko resničnih talentov odkrije sistematična likovna vzgoja v osnovni šoli in kako se potem večina nekam izgubi. Ne samo da se nikoli več resneje ne lotijo slikanja, tudi kot ljubitelji so pasivni in utonejo v prevladujočem (slabem) okusu okolice. Škoda, da torej ostaja to slikanje zvečine na ravni igre, seveda pa plemenite, lepe igre. Slikarska kolonija Ravne 1971 kulturne sezone prevladala likovna umetnost, saj se v drugi polovici junija obeta še ena razstava, in sicer skupna razstava slovenskih slikarskih kolonij, ki so jo prvič odprli v Zagorju ob Savi, jo prenesli v Ptuj odkoder bo prišla na Ravne, nakar naj bi nadaljevala pot v Idrijo, Škofjo Loko in Trebnje. Komaj pa si jo bomo v redu ogledali (morda pa že prej), pričakujemo na Rav- Žrtvam v spomin KULTURNA KRONIKA nah prvega udeleženca letošnje slikarske kolonije, akad. slikarja Lojzeta Perka, ki smo ga bolj kot po imenitni razstavi v Slovenj Gradcu spoznali po reprodukcijah v lanskem stenskem koledarju. On naj bi torej letos zaoral ledino, drugi slikarji pa se bodo zbrali na Ravnah 11. avgusta in bodo ostali naši gostje do 21. avgusta. Njihova dela bomo razstavili v sredini oktobra in upamo, da bodo večinoma tudi ostala pri nas. Razen Lojzeta Perka računamo letos še na naslednje slikarje: Ljubo Ravnikar iz Kranja in Oton Polak iz Maribora, ki sta bila pri nas že lani, Janez Vidic iz Maribora, prof. Zoran Didek in Ive Seljak — Čopič iz Ljubljane, Lajči Pandur iz Maribora ter naš Franc Boštjan, ki se bo predtem udeležil mednarodne slikarske kolonije v Šmohorju v Ziljski dolini. To je vsekakor elitna družba in upamo lahko samo, da ne bo prišlo do odpovedi zaradi kakšnih višjih sil. n. r. Praznik pesmi Poznamo več vrst praznikov, predvsem V maju, in res ne bo narobe, če letošnji 1. maj imenujemo praznik narodne in Umetne pesmi. Kulturni dom je tega dne imel na svojem odru 700 mladih pevcev, ko so v sedmih otroških in petih mladinskih zborih pokazali in dokazali, da je pesem še med njimi in da ji tudi obdobje »kulturne krize« ni moglo do živega. Razumljivo. Pesem je tolažnica v najhujših časih (včasih bi bilo dobro, če bi tako tolažila tudi sama sebe), omahljivim daje poguma, veselju še večji poudarek. Vsi radi pojemo pač razpoloženju primerne pesmi, toda žal v večini znamo besedila le za prvo kitico in druge pol. Pozabljamo na našo lepo koroško pesem, po drugi strani pa poudarjamo, kakšni Korošci smo in kako lepe pesmi imamo. Kaj kmalu bomo na to lepoto povsem pozabili (maličimo jo že danes), če bo odnos do pesmi, pevca in kulture nasploh ostal tak, kot je bil. Ali se bomo zadovoljili s tem, da bomo od časa do časa poslušali kakšen Profesionalen zbor? Ali bomo ob tem rekli, da je toliko kulture in pesmi za nas dovolj? Najbrž ne bi smelo biti tako. Amater daje merilo kulture nekega naroda in hjegovo duhovno stopnjo, pa nihče drugi. Letos je bila že 6. revija šolskih zborov. Šesto leto se mladi pevci srečujejo, vedno več jih je in pesem iz njihovih ust dobiva vedno lepšo podobo. Otroku je treba že v vrtcu vcepiti smisel za lepoto pesmi. To mu bo pomagalo pri duševnem razvoju in kristaliziralo čut pripadnosti darodu. Če imaš rad svojo pesem, moraš 1 Uieti rad tudi skupnost, iz katere se je rodila in rojevala stoletja nazaj. Prvič je letos nastopil otroški zbor na-posebne osnovne šole pod vodstvom Nevenke Šteharnik. Ti otroci so peli prav tako dobro kot oni iz osnovne šole, kar le ponoven dokaz, da je pesem blizu vsakomur, ki vsaj malo čuti. Pri otroških so še peli iz osnovnih šol Lokovica, Kotlje, Mežica, Prevalje, Črna 'd Ravne. Mladinskih zborov je bilo pet: dekliški °ktet glasbene šole Ravne, zbor osnovnih Franc Boštjan pri delu Foto: M. Dolinšek šol Ravne, Črna, Prevalje in zbor gimnazije. Ne pozabimo: 700 mladih pevcev je preplavilo Ravne in praznovalo svoj praznik, pesem iz njihovih ust je domovina. Glasbeni odbor pri OZKPO je zabeležil še eno veliko delo iz svojega delovnega programa. ^ NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 4986 Vlajko Purič, Priručnik za normiranje — merenje rada 1970. 4938/a Tehnika moderna, Rečnik moder- ne elektronike, englesko—srpsko-hrvatski 1971. 4979 . Claus Raven, Hier darf gelacht werden 1967. 4987 Wilhelm Simon, Die numerische Steuerung von Werkzeugmaschi-nen 1971. 4988 Marijan Brezinščak, Mjerenje i računanje u tehnici i znanosti 1966. 4989 John Kenneth — Balbraith, Nova industrijska država 1970. 3587/205 Vpliv vodenja rafinacije in dez-oksidacije elektro jekla z aluminijem na vrednosti prostega kisika .. . 1971. 4-990 Neven Srb, Asinhroni motori, priručnik 1971. 4991 Friedrich Bendix, Fang an mit Metali 1963. 4992 Johannes Weinberg, Deutsch fiir Deutsche. Sprache im Alltag 1971. 4993 Programirani uvod v PERT program 1971. 4994 France Bučar, Vprašanja sodobne organizacije 1971. 4995 Herman B. Henderson, Albert E. Haas, Industrial organization and Management Fundamentals 1961. 4996 S. Summersbee, Computer čase histories 1970. 4997 Can you manage Statistics 1968. 4998 Cost Control for Production Management 1970. 4999 Životije Topolac, Priručnik o mernim jedinicama i merilima 1971. 4938/la Rečnik moderne elektronike. Ne- mačko—srpskohrvatski 1970. 4938/2 Rečnik modeme elektronike. Francusko—srpskohrvatski 1971. 5001 Hemijsko tehnološki rečnik. Englesko—srpskohrvatski 1970. 5002 Zgodovina revolucij XX. stoletja I., II., III., IV. knjiga 1970. 5003 S. Radič, Stankovič, Novi alati i mašine za metalce 1971. 5004 Inozemni tehnički noviteti 1964. 5005 Th. Kristen, Haftungsprobleme der Haager Regeln im Container Seeverkehr 1970. Strokovni elaborati 5000 109 Štruc Marija, Izboljšanje sistema blagovne evidence v PDJ 1970. 5000/110 Radovič Olga, Obdelava kriterijev za nabavo uvozne opreme v okviru srednjeročnega plana ŽR 1970. 5000/111 Kokol Marijan, Sistem šifriranja nabavljenega materiala 1970. 5000/112 Bavče Jožica, Devizno knjigovodstvo in poslovanje 1971. 5000/113 Jamer Stanko, Ureditev notranjega transporta in razporeditev ad-justažnih strojev 1971. 5000/114 Dornik Milka, Obračun proizvodnje valjarne od ingota do realizacije 1971. 5000/115 Fišer Anica, Knjigovodstvo stroškov v stroškovnem računovodstvu 1971. 5000/116 Kamenik Anton, Plan in analiza stroškov jeklovleka po metodi direct costing 1971. 5000/117 Gorenšek Emilija, Inventura sredstev in njihovih virov 1971. 5000/118 Hrome Stanko, Nabavno poslovanje v gospodarski organizaciji 1970. ŠPORTNE VESTI NAŠ REKORDER (15-krat ob žici okupirane Ljubljane) V naši železarni imamo sodelavca, ki se lahko pohvali s svojevrstnim rekordom. Je namreč edini Slovenec in tudi Jugoslovan, ki je od vsega začetka in vse do danes sodeloval v najtežji disciplini, v tekmovanju ob žici okupirane Ljubljane — v partizanskem maršu. 15-krat je že nastopil, petnajst let se je pripravljal in petnajstkrat se je v tem najbolj množičnem tekmovanju v naši republiki potil in boril s časom, soncem in deževjem, z makadamom in asfaltom, v začetku oprtan z nahrbtnikom in puško, pozneje samo v dresu. Petnajstkrat je premagoval in tudi premagal vse težave na dolgi in zahtevni progi, petnajstkrat je zastopal barve naših Raven s sotovariši v ekipi in seveda samega sebe. Kljub temu da je to izreden uspeh, ki bi ga marsikateri drugi športnik obesil na veliki zvon, je ostal ta naš sodelavec tih in skromen in verjetno so ga po že napisanem spoznali le redki sodelavci, zato je naša dolžnost, da ga predstavimo širši javnosti, vsem našim bralcem, da bodo vedeli, kdo živi z nami v kolektivu. To mu dolgujemo, to naj bodo naše čestitke za njegov res veliki dosežek. Ta naš rekorder in dober sodelavec je Alojz Gologranc, ki je odgovoril na nekaj vprašanj in njegovi odgovori ga bodo bralcem bolj podrobno predstavili. Povej nam, prosim, nekaj svojih osebnih podatkov! Rodil sem se 21. januarja 1932 v Dravogradu. V metalurško industrijsko šolo na Ravnah sem hodil v letih 1946-49, se izučil za strugarja in se redno zaposlil v naši železarni, kjer delam še danes. Odslužil sem kadrovski rok, hodil v šolo za VK in uspešno opravil izpit, sedaj sem zaposlen v oddelku za organizacijo in študij dela kot tehnolog-analitik. Sem poročen in oče dveh otrok. Kdaj si se začel ukvarjati s športom, v katerih panogah si aktivno tekmoval kot mladinec oz. povej nam nekaj iz svojega dosedanjega športnega življenja. S športom sem se začel ukvarjati takoj po zadnji vojni. Zmagal sem na nekaj krosih in tako dobil veselje do teka. Po zgledu starejših pa sem začel igrati odbojko in predvsem nogomet, seveda pa smo si takrat v Dravogradu sami zgradili odbojkarsko in tudi nogometno igrišče. V ekipi TVD Partizan Dravograd smo zlasti zelo dobro igrali v letih 1950—52. Pozimi pa sem tudi smučal. Tekmoval sem za KS Dravograd in pozneje tudi za SK Fužinar vse tja do leta 1960. Po preselitvi na Ravne pa sem se s športom ukvarjal le bolj rekreativno. Kdaj si prvič nastopil »ob žici«, s kom in kakšni so tvoji spomini na to prvo tekmovanje? Za ekipo v tekmovanju »ob žici okupirane Ljubljane« smo se pač domenili tekači SK Fužinar j a, trenirali več ali manj vsak zase in se tako pripravili za tekmovanje v partizanskem maršu, ki je bil prvič na sporedu leta 1957. Takrat Alojz Gologranc v partizanskem maršu. En nastop manj ima Janez Pavčič, trener naših smučarskih tekačev, ki ima zaradi te svoje funkcije seveda veliko večje možnosti za resnejše in bolj skrbne priprave kot jaz. Povej nam, koliko tovarišev se je v teh letih že izmenjalo v ekipi in ali ni sedaj proga nekoliko krajša? Mislim, da so bili še trije pohodi na 35 km dolgi progi, vmes je bil eden še kot hitra hoja. Kasneje pa so organizatorji progo skrajšali na 25 km in odstranili tudi puške in nahrbtnike. Tudi v ekipi so iz leta v leto tekmovali drugi. Do letos se jih je izmenjalo okrog 20, med njimi: Drago in Karel Fanedl, Pavič, Jože in Tone Kolmančič, Urbanci, Kokal, Škegro, Vrabič, Waltl, Oblak, Bauče, Dretnik, Kar-pač, Kranjčan in drugi. Kdaj ste dosegli največji uspeh, kdaj ste bili najbolj razočarani in katerih trenutkov se najraje spominjaš? Naj večji uspeh smo dosegli leta 1959, ko smo dosegli v skupni konkurenci 3. mesto. Leto pozneje pa je sledilo največje razočaranje, ko nam je sotekmovalec odpovedal nekje na 17. km in smo ga nekaj časa morali nositi, dokler ga ni prevzela zdravstvena ekipa. Razočaranje je bilo toliko večje, ker smo veliko trenirali in pričakovali velik uspeh: Zato pa sem bil vesel smo v ekipi nastopili Robač, Urnaut, Ose-njak, Ginter in jaz, tekmovali pa smo s puško na ramenu in z nahrbtnikom na hrbtu na 35 km dolgi progi, na kateri smo morali premagati še razne ovire, kot so minska polja, žične ovire itd. Seveda smo bili takrat kondicijsko dobro pripravljeni, saj smo se aktivno ukvarjali z enim najtežjih športov in smo se kljub hudi vročini kar dobro odrezali. Letos si že petnajstič nastopil v tem tekmovanju. Ali imaš po številu nastopov sploh kakega konkurenta? Do sedaj imam 15 nastopov in sem edini z vsemi nastopi v najtežji disciplini, tj. uspeha leta 1969, ko smo le za 7 sekund zaostali za najboljšim časom. In še podatek, ki nam je precej zagrenil veselje. Bilo je na prvem maršu, ko nam je za 5 sekund (na 35 km dolgi progi!) ušlo 3. mesto. Še bi lahko našteval svetle in temne trenutke, a že teh nekaj podatkov dovolj zgovorno priča o tem, kaj je pri športu vse mogoče. Treba je pač vzdržati, ne kloniti, pa gre. Ali se vsako leto enako skrbno pripravljaš na tekmovanje? Vse je odvisno od drugih članov v ekipi in seveda od vremenskih pogojev. Bolj resno ko vzamejo drugi člani pohod, toliko več treniramo in toliko bolj zanesljiv je nastop. So pa seveda še možne razne krize med tekmovanjem tudi s solidno pripravljeno ekipo. Popolnoma razumljivo pa je, da moram zadnja leta veliko bolj resno trenirati in vendar so rezultati slabši kot v prejšnjih letih. In kaj misliš v bodoče? Mislim, da bom s tekmovanjem ob žici končal, seveda pa je vse odvisno od tega, koliko bom čez leto tekal naokrog, skratka, odvisno bo od tega, kako se bom počutil spomladi in seveda od pripravljenosti drugih tekmovalcev. Ko sem ga vprašal, če ima še kaj povedati, je samo skomignil z rameni. Zamolčal je, da vsako zimo uči najmlajše smučati. Tak je pač, skromen po obnašanju, a velik po dejanjih. PLAVANJE Na otvoritvenem mitingu nove sezone je nastopilo okoli sto plavalcev iz osmih klubov. Največ uspeha so imeli plavalci Mladosti iz Zagreba in Fužinar j a. Res je, da nekateri plavalci Mladosti niso nastopili v svojih disciplinah, ampak so plavab druge tehnike. Doseženi časi večine plavalcev Fužinar j a so dobri, k temu lahko dodamo dva republiška rekorda. Darko Zavrl je postavil republiški rekord za mlajše in starejše mladince ter izenačil pet let star članski rekord v disciplini 100 m prsno s časom 1 : 16,2. Mlajši mladinci Bevc, Zavec, Zavrl in Rodošek so v štafeti 4 X 100 m mešano prav tako postavili nov republiški rekord za mlajše mladince s časom 4 :48,4, kar je za sedem sekund boljše od prejšnjega rekorda. V dopoldanskem delu so plavali pionir-ji, popoldne pa člani. Pionirji Fužinarja in Mladosti niso dovolili, da bi še kakšen drug klub prišel na prva tri mesta. Slabše je bilo pri pionirkah, kjer je samo Lidija Ferlin prišla med prve tri, in sicer je zmagala na 100 m prsno, bila tretja na 100 m delfin in pripomogla k 2. mestu mešani štafeti. Pionirji so bili uspešni na 100 m hrbtno; prvi Balant, tretji Rapnik, 50 m delfih 2. Golob, 3. Balant. Golob je zmagal na 100 m kravl, drugi pa je bil Valcl ml. Mešana štafeta je bila prav tako druga. V popoldanskem delu je poleg Zavrla zmagal dvakrat Valcl st., in to na 100 ih hrbtno in 200 m mešano. Erženičnik je bit drugi na 100 m prsno, Bevc tretji na 100 ih hrbtno, Zavec drugi 100 m delfin. Mladinska štafeta 4 X 100 m mešano je bila druga, zaostala je za Mladostjo za slabih pet Vroči dnevi Foto: R. Vončina sekund, tretja je bila prav tako štafeta Fužinarja, zaostala je sedem sekund za Prvo. Ti rezultati kažejo, da je Fužinar dobro pripravljen za letošnjo sezono. t. p. MED GIMNAZIJSKIMI ŠPORTNIKI Namen tega sestavka je opisati vzdušje in delo na enem izmed atletskih treningov ŠŠD Gimnazije, ki so trikrat tedensko pod vodstvom našega mentorja profesorja Janka Kotnika. Sicer smo vsi dijaki gimnazije člani športnega društva, toda izrecno s športom in predvsem z atletiko se ukvarjajo le nekateri posamezniki — tisti, ki se zavedajo, da lahko z malo volje in dobrega dela Ponesejo ugled naše gimnazije tudi izven nteja Koroške. Gotovo niso neznana imena gimnazijcev — atletov tistim, ki se zani-niajo za šport in preverjajo podatke z raznih tekmovanj. Res pa je, da tekmujejo V večini primerov kot ekipa gimnazije in nianj kot posamezniki, pa vendar tudi tu dobri rezultati ne izostajajo. Trening se začne takoj po šesti uri pouka. Na športnem stadionu postane kmalu vse živo. Ko nekateri atleti še čakajo svoje tovariše, se malce pogovorijo in poveselijo; marsikdo od njih zna povedati dobro šalo, to pa pripomore k še večjemu Veselju in zagrizenosti do dela na športnem področju. Sprva vsi atleti po vrsti začnejo s tekom okoli stadiona. Ko imajo za sabo že določeno pot, se postavijo vsak na svoj Prostor, kjer se razgibavajo. Kljub temu da obiskujejo atletski krožek redno, se zgodi, da ob razgibalnih vajah slišimo še kakšen Pok v sklepih kosti ali vzdih, kar kaže le na premajhno razgibanost. Pa vendarle gre. Počasi se dijaki primerno razgibajo in te-nau sledi »pravi trening«, ki naj pripomore k zdravemu duhu v zdravem telesu, predvsem pa k izboljšanju kvalitete in vzdržljivosti posameznikov v določenih disciplinah kraljice športov. Prav gotovo pa bi ne bilo dobrih rezultatov, če ne bi imeli atleti za vzgojo v svojem učenju in delu tudi pravega vodje, Noveka, ki pozna najrazličnejše tehnike (teh v atletiki ni malo), in ki vzpodbuja dijake, da ne kapitulirajo takoj po morebitnem neuspehu, marveč da še naprej Vztrajno in marljivo vadijo in se tolažijo s tem, da bo drugič bolje. Predvsem pa se Zavedajo starega in še precej aktualnega reka, ki pravi: vaja naredi mojstra. Mentor je vedno, povsod in na pravem Uiestu z dobrodošlimi nasveti. Zelo rad pokaže vsakemu mlademu atletu pravilno tehniko, pa naj gre za met krogle ali sa-*Uo za tek. Pravilne tehnike je vsak nuj-fto potreben, saj ta občutno pripomore k Zboljšanju morda že dobrega rezultata. Vsak atlet mora trenirati določen čas in Po napornem delu odidejo vsi v garderobo brez občutka utrujenosti ali naveličanosti, Vsak nosi na ustih prijeten nasmešek in besede, ki govore — o športu. Tako se dan za dnem ponavlja učenje, delo in ne nazadnje izpopolnitev kvalitete tega dela. In prav je povedano: dobro de-t° rodi tudi dober sad! Milan Gregorc RAVENSKI TABORNIKI SO TUDI LETOS ZELO AKTIVNI Kmalu po začetku letošnjega leta so pripravili ravenski taborniki pester program dela in akcij za tekoče leto. K tej delovni vnemi jih je vzpodbudil naziv »taborniški partizanski odred«, katerega jim je podelila Zveza tabornikov Slovenije za njihovo uspešno delo v preteklem letu. V januarju so priredili nekaj pohodov v naravo in na enem od njih obiskali tudi kočo na Naravskih ledinah. Meseca februarja so priredili odredovo sankaško tekmovanje. Proga je potekala od Ošvenove ride do Savinca. Kljub temu da je bila težavna, je tekmovanje potekalo v športnem vzdušju. Po tekmovanju pa so taborniki priredili tekmovalcem zakusko in podelili nagrade. V marcu so ravenski taborniki priredili ob dnevu žena v sejni sobi SZDL družabni večer s kulturnim programom, na katerega so povabili svoje matere ter se jim s to prireditvijo zahvalili za njihovo vsakdanjo skrb in delo v družinah. V naslednjih dneh so priredili še krajše izlete v naravo. V marcu so taborniki II. grupe odredov iz Celja na svojem izletu obiskali Ravne, kjer je bilo prirejeno zanje kopanje v zimskem bazenu. Na tem izletu so se predstavniki celjskih tabornikov seznanili s predstavniki ravenskih tabornikov. Razvil se je prijateljski pogovor. Celjani so se zelo zanimali, kakšne uspehe dosegajo ravenski taborniki in v kakšnih okoliščinah dela njihov odred. Ravenčani so bili tudi seznanjeni z uspehi celjskih tabornikov. Poudarjeno je bilo obojestransko mnenje, da se družbenopolitične organizacije ne zanimajo dovolj za to človekoljubno organizacijo, ki se mnogokrat z zadnjimi močmi bori za svoj obstoj. Na koncu prijateljskega pogovora pa so Celjani izrazili željo, da bi v tem letu ponovno obiskali ravenske tabornike in si takrat ogledali znamenitosti Raven, hkrati pa so povabili Ravenčane v Celje. V aprilu so se ravenski taborniki posvetili pripravam na taborniški mnogoboj, ki bo maja v Dravogradu. Sodelovali so tudi pri sprejemu kurirčkove torbice in prenosu štafete mladosti. Na predvečer dneva tabornikov 22. aprila so zakurili na poseki nad gimnazijo kres in priredili tudi kulturni program. 24. aprila pa so se udeležili svečane parade v Dravogradu, ki jo je priredila taborniška četa koroških partizanov Dravograd ob slovesnosti 30. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda. Ob prvomajskih praznikih so se taborniki množično udeležili tridnevnega partizanskega pohoda po poteh savinjskih in koroških partizanov _po zgornji Savinjski dolini. S to manifestativno akcijo so pokazali našemu delovnemu ljudstvu, kdo so, kaj znajo in kaj je namen vsakega tabornika. Karlo Krevh koroSki Saii Tekmovanje za pokal maršala Tita Četrtfinale: KOŠK Dravograd — Gimnazija I 4:0, ŠK Slovenj Gradec — ŠC Ravne 4:0, ŠK Fužinar I — Gimnazija II 4:0, ŠK Mežica — ŠK Fužinar II 2:2. V nadaljnje tekmovanje se je uvrstila ekipa Fužinar j a II. zaradi zmage na 1. in 3. deski. Polfinale: ŠK Fužinar I — ŠK Slovenj Gradec 3:1, KOŠK Dravograd — ŠK Fužinar II 3,5:0,5. Finale: KOŠK Dravograd — ŠK Fužinar I 2:2. Zaradi boljšega rezultata na prvih treh deskah je postal zmagovalec KOŠK Dravograd. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Poberžnik Rajko, Mauhler Edo, Grobelnik Mirko in Poberžnik Janez. Pionirsko prvenstvo Koroške Na koroškem pionirskem prvenstvu posameznikov, ki je bilo dne 28. marca 1971 v Dravogradu, je v skupini starejših pionirjev zmagal Vidmar Drago (Mežica) z 11 točkami, 2. Javornik Janez (Sl. Gradec) 11, 3. Zupančič Darko (Sl. Gradec) 9,5, 4. Grobelnik Albin (Dravograd) 8, 5. Svetina Bojan (Ravne) 7,5 itd. Mlajši pionirji: 1. Leskovar Dušan (Slovenj Gradec) 12, 2. Pušnik Marjan (Dravograd) 10, 3. Vaukman Jože (Dravograd) 9, 4. Paradiž Tone (Radlje) 8 itd. Starejše pionirke: 1. Bagari Jožica (Slovenj Gradec) 9, 2. Anželak Jožica (Mežica) 8, 3. Zdovc Irena (Slovenj Gradec) 7 itd. Mlajše pionirke: 1. Zdovc Maja (Slovenj Gradec) 9, 2. Pšeničnik Lučka (Dravograd) 7,5, 3. Knez Erika (Dravograd) 7 itd. Na koroškem pionirskem ekipnem prvenstvu, ki je bilo 4. aprila 1971 prav tako v Dravogradu, so imeli največ uspeha pionirji osnovne šole Slovenj Gradec. Njihov uspeh je plod požrtvovalnega dela vodje šahovskega krožka tov. Šumečnika. Rezultati — starejši pionirji: 1. OŠ Slovenj Gradec, 2. OŠ Mežica, 3. OŠ Dravograd itd. Mlajši pionirji: 1. OŠ Slovenj Gradec, 2. OŠ Prevalje, 3. OŠ Muta itd. Starejše pionirke: 1. OŠ Slovenj Gradec, 2. OŠ Ojstrica 3. OŠ Mežica itd. Mlajše pionirke: 1. OŠ Slovenj Gradec, 2. OŠ Muta, 3. OŠ Mežica itd. Oba turnirja za koroško pionirsko prvenstvo je vodil Grobelnik Mirko. Republiško mladinsko brzopotezno prvenstvo Dne 18. aprila 1971 je bilo na Ravnah slovensko mladinsko brzopotezno prvenstvo v organizaciji šahovske podzveze Ravne na Koroškem. Sodnik turnirja je bil Jože Zunec. Prvenstvo je bilo dobro organizirano z udeležbo 34 mladincev iz raznih klubov. Škoda je, da se prvenstva niso udeležili mladinci iz Ljubljane. Poleg nagrad, ki jih je dala Šahovska zveza Slovenije, je tudi Koroška podzveza podelila nagrade (pokal za prvaka ter knjižne nagrade). Končni vrstni red: 1. Kajnik Danilo (ŽŠD Maribor) 29 točk, 2. Stane Podkorit-nik (ŠK Kočevje) 28,5, 3. Darko Zupančič (ZŠD Maribor) 27,5 ... 7. Drago Vidmar (ŠK Fužinar — Ravne) 23 ... 9.—10. Jože Maklin (ŠK Mežica) 21, 11,—13. Vili Kveder (ŠK Fužinar — Ravne) 20,5 itn. Jože Zunec AVTO-MOTO ŠPORT Kot smo v prejšnji številki napovedali, smo imeli 23. maja na Ravnah priložnost videti zaključni del rallyja Eisenerz—Ravne. V Eisenerzu je startal 101 tekmovalec, od tega 80 Avstrijcev, 15 Jugoslovanov, 4 Zahodni Nemci, 1 Italijan in 1 Švicar. Na cilj je prispelo 87 tekmovacev, 14 jih je med potjo odstopilo, delno pa so bili diskvalificirani. Vozila so bila razdeljena v tri razrede: razred A vozila do 1000 ccm, B od 1001 do 1300 cmm in C prek 1300 ccm. Vožnja je potekala v štirih etapah. Po vsaki etapi je bila kratka vaja, na koncu zadnje etape na Ravnah pa je bila spretnostna vožnja. Pri vožnji v etapah je bila predpisana poprečna hitrost, ki se je gibala od 40 do 50 km/uro. Na podlagi predpisane hitrosti in dolžine etape je imel vsak tekmovalec izračunan čas vožnje do cilja etape. Ta čas pa je imel vpisan na startnem kartonu. Kljub temu, da so bile poprečne hitrosti zelo nizko določene in časa dovolj, so nekateri tekmovalci zaradi netočnega prihoda na etapne cilje »zaslužili« kazenske točke. Na spretnostni vožnji pred ravensko gimnazijo, posebno pa pri izpitu zaviranja in streljanju z zračno puško, so kazenske točke kar deževale. Rezultati Razred A 1. Pfeffer Herman, ARBO Friedberg, simca — 39 kazenskih točk, 2. Strohmayer Helmut, RRC Knittelfeld, austin — 40, 3. Bele Franz, ARBČ Neunkirchen, austin — 45. Razred B 1. Kaliwoda Alfred, ARBO Neunkirchen, ford — 38 kazenskih točk, 2. Dobrovc Srečko, ZŠAM Celje — fiat 45, 3. Koloini Robert, RT Agip, moriš — 50. Razred C 1. Tuchler Franz, AMC Leoben, peugeot — 45 kazenskih točk, 2. Steiger Heimo, RT Hengstpass, VW — 50, 3. Jung Leopold, ARBO Gloggnitz, ford — 50. Skupni zmagovalec Kaliwoda Alfred, ARBO Neunkirchen, ford — 38 kazenskih točk. Najboljša tekmovalka Eichholzer lise, ARBO Judenburg, mazda — 79 kazenskih točk. Najboljša ekipa MSC ARBO Neunkirchen. Najbolje plasirani Jugoslovan Dobrovc Srečko, ZŠAM Celje, drugi v razredu B. Tekmovalci AMD Ravne so se sorazmerno dobro plasirali, če upoštevamo dejstvo, da jim je to bilo prvo tekmovanje večjega obsega. Uvrščeni vsi v razred A so dosegli naslednje rezultate: 8. Rek Drago 65 kazenskih točk, 15. Kralj Niko 78, 19. Lesjak Marjan 88. Razglasitev rezultatov je bila v kavarni Doma Zelezarjev ob prisotnosti predsednika občinske skupščine Ravne, podžupana mesta Eisenerz, predsednika ARBO Eisenerz, predsednika AMD Ravne, predsednika AMD Dravograd in športnih funkcionarjev obeh društev. Predsednik občine Ravne kakor tudi predstavnik Eisenerza sta v svojih pozdravnih govorih izrazila željo po sodelovanju tudi na drugih področjih športa, predvsem v zimskih športih (smučanje) in pa na področju kulture. Zaključni del tega tekmovanja je bil P° zaslugi nesebičnega prizadevanja športnih funkcionarjev AMD Ravne ob pomoči smučarskih sodnikov odlično izpeljan. Gledalci so imeli priložnost videti, da turistični rally ni nobena dirka, ampak preizkušnja točnosti in spretnosti vsakega voznika avtomobila. Prihodnje leto pa bo AMD Ravne pri' redilo povratni rally s startom na Ravnah in ciljem v Eisenerzu. Razdeljen bo v 2 etapi, proga pa bo potekala po najlepših predelih avstrijske Koroške in Štajerske. Splošno mnenje je, da bo na tem rallyju udeležba Ravenčanov množična, saj bi se jih za rally Eisenerz—Ravne tudi mnoge več prijavilo, če bi bili pravočasno obveščeni. . „ „ mz. Franc Lončar Začetek neke revolucije Večji del človeštva v razvitejših deželah sveta bo moral kmalu doživeti revolucijo življenjsko pomembnih aktivnosti. Ena pot je ta, da bodo ljudje začeli resneje jemati in pojmovati bistvo samega sebe. To lahko storijo tako, da bodo osebno plansko urejali vse tisto, kar jim je prepustil v odgovornost sedanji razviti družbeni in gospodarski sistem. Druga pot je temnejša stran tako imenovane naravne selekcije. Mehkužni, nezmerni, vdani udobnosti in sprejemanju namesto pripravljeni dajati, bodo ljudje v industrijsko naprednih deželah zapadli v nemoralo, postajali bodo žrtve živčnosti in duhovne neurejenosti. Izgubili bodo moč in bogastvo, ki j*ih odlikujeta v sedanjem svetu, kajti niso računalniki tisti, ki prinesejo vodilnost, temveč Človek sam. Kadarkoli slišimo o planskem vodenju države in družbe, bi se morali spomniti tudi na plansko delo v vsem našem privatnem življenju. Gotovo nam ni nemogoče lotiti se te majhne in vendar pomembne revolucije svojega bitja in žitja. Kdor gradi hišo, ve, da mora premisliti in planirati vsako opeko in kvadratni meter posebej. Kaj pa je človek: ne navadna hiša, temveč tempelj in ne zgradi se na hitro, kot se lahko poruši. Če hočemo razumeti veliki pomen novega pogleda na samega sebe, na svojo družbeno in naravno okolico, moramo najprej jasno videti enostranskost in omejitve, ki jih vsiljuje sedanji način življenja. Razvoj tehnike je omogočil veliko udobnejše življenje, kot so si ga zamišljali pred stoletji celo pravljičarji. Voda priteče na rahel znak sama v kuhinjo. Namesto da bi nosili dnevno premog navzgor po strmih stopnicah, se sama priplazi v sobne radiatorje topla para prav iz kleti. V službo ni treba nikoli s hitrim korakom, ker nas skoraj od hišnega praga odpelje avtobus ali pa se zapeljemo s svojim osebnim avtom. Ker se človek navadi udobja lažje kot težkega dela, si najde v prostem času, ki mu ga priskrbi moderna tehnika, še dodatno delo ali pa zabavo, ki mu jo nudijo televizor, gramofon, magnetofon, kamera itd. Tako spet ni več nezasedenega prostega časa, ko bi se člo- vek lahko v miru usedel in brez naglice poglobljeno razmišljal o sebi. Kdo se še resnično zaveda dejstva, da sta človeški duh in človeško telo tako nedeljivo prepletena, da ljudje ne moremo postaviti odločne meje med obema in da ločitev enega od drugega pomeni smrt in konec vsaj za telesni del bitja? Kdor razmišlja, sprevidi, da se izpostavlja nepotrebnemu trpljenju tisti, ki ne zna ali ne more vsaj za silo uskladiti svojega telesnega in duhovnega življenja. Živali ni treba skrbeti za dvojno bistvo, človek pa se premalo zaveda, da je dvojnost njegova prednost, ki je vredna pozorne ljubezni: vsak del dvojnosti posebej-Čeprav ni med njima enostavne meje in se ne smeta dve osnovni sestavini človeškega bistva ločiti, je vendar v naši moči razlikovati »skrb za telesni« in »skrb za duševni blagor«. Človek, ki teži po izpopolnjevanju samega sebe in za boljše medčloveške odnose, velikokrat trpi v svojih napakah in tudi v težavah’ ki mu jih drugi po krivici naložijo. Zavedati se mora, da takšnih težav in napak v prihodnosti ne bo manj, če bo on in če bodo vsi okoli njega iskali ob času stiske in trpljenja pozabo v orgijah, pijanosti, in umetni neobčutljivosti. Star pregovor pove, da naj se v težavah ne išče rešitve v omami pijače. Treznost in premišljeno delo odlikujeta gospodarja nad zemljo, zato najde v pravi aktivnosti, ne pa' sivnosti, rešitve iz nerodnih situacij in stanj- Več duševnega dela mora opraviti današnj1 državljan kot njegov prednik pred sto leti’ zato pride tudi pogosteje v duševne stiske. Samo en način je, kako se izogniti škodljivih1 posledicam takih stisk: preventivna utrditev-Nikakor ni mogoče zmanjšati nevarnosti trpljenja tako, da bi se samo učili izogibati se vsem mogočim nadlogam in pritiskom na vest-Ker pa sta duhovni in telesni del človeka tak0 tesno povezana, ni pretežko najti način krepitev človeške osebnosti, značaja. Psihični napori vsakdanjega življenja, utrujajoča enoličnost, ubijajoča monotonost mar-sikakega rednega službenega dela in premajhna fizična aktivnost so vzroki prezgodnje skleroze, potem bolezni, ki nastajajo zaradi neuravnovešenega živčevja aili pojavov duševnega neuravnovešanja ali številnih nesoglasij nied sosedi. Zdaj je čas, ko večina bolezni pride od preobilne jedače ali pijače in od pomanjkljive telesne aktivnosti ob pretiranih živčnih vzburjenjih. Torej ravno obratno kot še pred petdesetimi leti, ko so celotno človeštvo strašile slabe letine. Življenjska izkušnja prepričuje, da je edina Prava pot, po kateri hodi zdrav razum krepak človek. To je pot, na kateri se ne izčrpava po nepotrebnem in ne lenari, temveč po kateri se utrjuje, krepi. Zahvaljujoč spet tesni prepletenosti osnov duhovnega in telesnega bitja, je mogoče to pot enostavno opisati: nujen pogoj krepitve osebnosti je skrb za krepitev telesnega zdravja. To še ni zadosten, temveč nujno potreben pogoj, že kar velelnik življenja. Iz tega 'zhaja zahteva po novi vlogi in novi vsebini Pojmovanj, ki jih imamo o športu. S tem ko sprevidimo, kakšna naj bo nova, sveža vsebina tistega, kar imenujemo športna aktivnost, smo hkrati že tudi začeli zdravo dopolnjevati in spreminjati bistvo doživljanja športa kot eno °d človeških aktivnosti. Ne sme se dopustiti nadaljevanje tradicije, ki daje vse boljše in boljše vrhunske športnike da eni maloštevilni strani, medtem ko se večina civiliziranega človeštva veliko manj Ukvarja s fizičnim delom, kot se je še pred dekaj leti in desetletji. Dobro je, da smo povečini rešeni težaškega dela, slabo pa je, da hočemo vedeti, kako je neka neusmiljeno določena mera gibanja na prostem zraku nujna za ohranitev zmožnosti in zdravja. Tisto, kar je bil šport ob svojem rojstvu, je lahko še naprej, toda pomeniti mora še več. Nima več samo zabavne ali funkcionarne lunkcije, temveč mora za številne postati, zaradi spremenjenega človekovega življenja, sestavni del premišljenega osebnega in družbenega planiranja. Šport naj bi dajal sodobnemu •hdustrijcu, pedagogu, uradniku, zdravniku v.se tisto, za kar ga preveč prikrajšajo pretirane ugodnosti in prijetnosti. Odvaditi se je Jreba mehkužnosti. To lahko stori le fizično čelo, kajti ima dve dobri lastnosti: krepi telo *U enostavno se kontrolira. Ker gre za to, da Uuj vsak sam skrbi zase, da ne bo preveč mehkužen, je možnost dobre kontrole zares zaželena. Pri sebi človek pač vse prerad zamiži, če hi izredno dosleden in vztrajen in če se mu ^ojni napori in boji količkaj upirajo. Na srečo nas organizirana družba, država, kljub vsem svoboščinam in udobnostim, ki dam jih je priskrbela, ni zapustila samotne, Urez podpore. Vsi imamo možnost združevati ^ po interesih v društva, ustanavljati nova društva, sodelovati s svojimi idejami, vpeljevati dobre ideje drugih. Tudi za športno za-davo, za rekreacijski šport, planinstvo, šport-d® igre imamo organizacije, ki varujejo zdrav-le in celovitost človeka. Imamo naprave, “Portna igrišča, plavalne bazene, kegljišča, ^■relišča, smučišča. Imamo v razdalji dveh ur čist planinski višinski zrak! Jezera vabijo na Veslanje in sončenje na odprti gladini! Kole-?drj en j e v gozdnati pokrajini je pravi užitek zaradi izredne cenenosti glede na stroške v°žnje z osebnim avtom! Možnost za »planiranje« humanega vsebinskega človeka ima pri nas vsakdo. Zato ne bi smelo manjkati zavesti, da je naj-'Čšji cilj človeka: izpopolniti samega sebe. O vsem tem zbrano razmišljajo občinski in republiški športni forumi, kar pa ne pomeni, da ni treba vsakemu občanu posebej posvetiti Problematiki telesne kulture kot enemu delu kulture. Vsaka kultura uspeva le ob razviti ^dvesti vsakogar. Nekultivirano polje ne sprejme pšeničnega zrna, podobno tudi družba lUdi s šibkeje razvito zavestjo ne uspe oživiti ■dti takšne znanstvene resnice, ki ni bila nujno Potrebna in podarjena. Sodelujmo zatorej radovoljno in zavestno s pizadevnimi športnimi društvi, predvsem pa dkreacijskimi, ki imajo vsestransko sprejemih', zabaven in tekmovalen program. Navno to društvo oziroma odbor, ki skrbi a razširitev športa v naši dolini, ima v per-dPektivi začetke vsaj dveh novih športnih ^ornbinacijskih aktivnosti. Od teh ima ena že daj, čeprav nova in mlada, mednaroden čdpeh in priteguje milijone Švicarjev, Nem-Jpv> Holandcev, Norvežanov in morda v zadnjem času že tudi drugih Evropejcev. Prav bi storili, ko bi posnemali dobre navade tujih narodov, enako dobro in dosledno kot znamo, na primer, lahkotno dajati denar za kakršnokoli uvoženo blago. Ena kulturna navada več in ena vez med ljudstvi več naj bodo tudi naš ponos. Vsaka ustvarjalna nadaljnja beseda o tem bistvenem vprašanju bo gotovo zaželena in na mestu. Franc Uranc, dipl. inž. PAVEL FERK Pomlad je prišla v deželo s hitrimi koraki, kot da je zamudila v času. Sonce je neusmiljeno sijalo in skoraj prisilno izvabljalo zelenje v naravi. Cvetoča drevesa so se postopoma osipala in pod cvetovi so se nezadržno pričeli razvijati plodovi. Tako nas narava vsako leto obdari s svojo neprecenljivo lepoto in življenjsko silo. Ob vsej lepoti narave pa obsta- jajo tudi temni in neizbežni trenutki vsakdanjosti, ko človek ostrmi in se zamisli, kako se usoda lahko kruto poigra z njegovimi vrstniki. Tako je tudi nepričakovano, nenadno in boleče odjeknila med nami žalostna vest, da nas je za vedno zapustil naš sodelavec Pavel Ferk. Kadar se človek poslavlja zadnjikrat, je tako krhek in plah, ker se boji krute resnice, resnice, da je umrlo v njem sleherno upanje. Bojim se lastnih besed, ko se v imenu kolektiva Železarne Ravne in v imenu strojnega remonta ter še posebej v imenu sodelavcev poslavljam od tebe, dragi Pavel. Rodil si se 1935. leta v Pamečah pri Slovenj Gradcu, v družini, ki je štela 18 otrok. Gmotno stanje in pa tudi takratne življenjske razmere ti niso omogočale, da bi se v tako številni družini izšolal ali izučil poklica iir se tako lažje ter varneje prebijal skozi življenje. Tako kot je usoda mnogih mladih fantov iz številnih družin zahtevala čimprejšnjo zaposlitev, je tudi tebe želja po boljšem jutrišnjem dnevu in vsakdanjem kosu kruha pripeljala leta 1953 v železarno Ravne. Dobil si zaposlitev v livarni. Hitro si se vključil v delovni proces in vživel v delovno skupnost. Toda delo v industriji in posebni pogoji livarskega dela so postopoma načenjali tvoje zdravje. Začel si bolehati. Sreča ti ni bila naklonjena, saj te je prepustila nemilemu toku proizvodnega postopka, kjer je trenutna nezbranost lahko usodna. Bil si žrtev delovne nezgode, najprej s poškodbo na nogi, nato pa še na roki. V želji, da sc ti ohrani zdravje in delazmožnost, si bil premeščen v strojni remont k mazalni službi. S svojo vestnostjo in marljivostjo si v zelo kratkem času obvladal zapletene mehanizme strojev, jih negoval z veliko prizadevnostjo in željo, da bi trajno in nemoteno obratovali — proizvajali in ustvarjali prepotrebne dobrine v korist podjetja in vseh zaposlenih. Tvoja delovna vnema je bila tako močna, da si v želji po opravljanju svojih zadolžitev prezrl trenutno nevarnost, in zopet te je doletela nesreča, ko si izgubil oko. Kruta usoda ti še naprej ni prizanesla. Bolezen je postopoma toda neusmiljeno načenjala tvoj organizem. Ko si se v lanskem letu vrnil po operaciji med svoje delovne tovariše na delo, si bil prepričan, da si premagal bolezen. Z novimi močmi si se lotil zastavljenega dela, zakaj delo je bilo tvoj osnovni smoter in cilj življenja. Precenjujoč svoje moči si nevede dopustil, da se je bolezen spet vrnila in te odtrgala od dela. Po končani drugi operaciji nisi mogel dočakati vrnitve na delo. Življenjska sila in želja po čimprejšnjem okrevanju je bila pri tebi večja, kot se je vračalo zdravje. Vajen dela in neprestanega prizadevanja ustvarjati več od že doseženega si prišel do meje, kjer si se zmedel. Obupal si na življenjski poti, na kateri ob svoji bolezni nisi videl izhoda. Odšel si mlad, premlad in poln načrtov, ki jih nisi uspel izpeljati do kraja. Zapuščaš užaloščeno ženo in tri otroke, sorodnike ter svoje dolgoletne sodelavce. V imenu Železarne Ravne, v imenu sodelavcev strojnega remonta ter v imenu sindikalne podružnice izrekam iskreno sožalje družini in sorodnikom ob tej bridki uri slovesa od dragega pokojnika. Naj mu bo lahko domača zemlja — spomin nanj bo večno živel v naših srcih in mislih! H. L. OBRATNE NEZGODE V MAJU Ivan Mlačnik, valjarna — pri žigosanju številk na valjane gredice se je udaril s kladivom po palcu leve roke. Franc Božič, čistilnica — pri brušenju ulitkov mu je izza očal padel tujek v oko. Luka Šardi, čistilnica — pri ravnanju jeklenih ulitkov mu je eden padel z delovne mize stiskalnice na desno nogo in mu poškodoval palec za jekleno kapico zaščitnih čevljev. Jože Možgan, čistilnica — pri sestopu z lestve si je izvinil levo nogo v gležnju. Stefan Kresnik, termoenergetski obrat — pri nakladanju jeklenk na avtomobil mu je stisnilo sredinec leve roke. Tomo Busija, TKR — pri kontroli kovane robe se mu je kovana palica skotalila na palec desne roke. Matevž Petrič, čistilnica — pri nakladanju porezanih ulitkov v zaboj si je poškodoval sredinec desne roke. Jože Lah, kovačnica — zaradi nenadne slabosti na delovnem mestu je padel in si pri padcu poškodoval glavo. Hinko Fužir, strojni remont — pri centriranju podstavka pri krožni žagi si je ob vrtečem se disku prerezal kazalec desne roke. Franjo Marošek, topilnica — na poti iz kabine k 5-tonski elektro peči se je spotaknil in si pri padcu poškodoval mezinec leve roke. Ivan Franc, meh. obdelovalnica — pri dvigovanju furnirskega noža s pomočjo žerjava se je ta zataknil ob pritrdilni vijak, kar je povzročilo, da so klešče spustile in mu je nož padel na sredinec in prstanec desne roke. Jože Horvat, meh. obdelovalnica — nepravilno zložene prirobnice so se podrle in mu poškodovale prste na desni roki. Rudi Lesjak, strojni remont — pri zategovanju matice na ventilu 1600-tonske črpalke s kladivom in prebijačem mu je ta zdrsnil iz matice ter mu priletel na desno oko pod arkado. Vlado Jehart, čistilnica — pri obračanju ulitkov na peskalni komori mu je stisnilo sredinec na desni roki. Ivan Vaserfal, strojni remont — pri struženju osi z uporabo linete je hotel na Imeti pritrditi vijak, pri tem pa se je z rokavom desne roke preveč približal vrteči se osi, ki ga je zgrabila in pričela navijati rokav. Dobil je odrgnine po desni roki in udarec na prsnem košu. Adolf Čebulj, meh. obdelovalnica — pri vstavljanju osi v stružnico je dobil levo roko med os in vpenjalno glavo in mu je pri tem stisnilo roko Dragica Novak, livarna, pri brušenju ulitkov ji je padel tujek v oko. Franc Prošt, modelna mizarna — na vrteči se plošči, zračnega brusilnega stroja se je urezal v zapestju desne roke. Franc Pšeničnik, topilnica I. — pri čiščenju praga elektro peči si je poškodoval sredinec na desni roki. Jože Potočnik, kovačnica — pri odsekovanju odkovka s kovaško sekiro je odletel drobec železa in se mu zapičil v dimlje. Jože Dren, topilnica II. — pri nakladanju odpadnega železa si je poškodoval kazalec in sredinec na desni roki. Ignac Trojner, kovačnica — pri kovanju gredice na kladivu VII se je zlomil zagozdni obroč in mu padel na nart noge. Drago Volšak, valjarna — pri avtogenem rezanju izmečka na valjarski progi ga je prerezani kos valjanca udaril po glavi. MAJA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE Jože Gostenčnik — KV, Leopold Ozimic — PK, Ivan Stornik — KV, Marjan Planšak — PK, Vinko Miklavc — PK, Ivan Pšeničnik — KV, Franc Repnik — PK, Stanislav Lipovnik — KV, Ferdinand Navodnik — NK, Jože Seri elšak — SS, Franc Jelen II. — NK, Leon Petrič — KV, Jakob Petrič — NK, Rudolf Mlinar — PK, Franc Jauk — NK, Stanislav Potočnik — VSS, Bojan Lesjak — KV, Jožef Potočnik, inž. el. — VSS, Zdravka Lasnik — NS, Adolf Cigler, dipl. pravnik — VS, Ivan Kotnik — NK, Stanko Škratek — NK, Ana Tacol — SS, Vincenc Ošlak — SS, Alfonz Zancan — NK, Janko Havle — NK, Peter Potočnik — NK, Srečko Gracelj — NK, Peter Breg — KV, Jožef Posrpnjak — NK, Branimir Poderžam — KV, Ivan Čarf — KV, Adolf Jan-drišič — NS, Stefan Kozlar — NK, Zvonko Gros — NK, Anton Rožič — NK, Milan Kuhar — NK, Milan Kolar — PK, Danilo Vauh — KV, Janko Zirgoi — NK, Branko Sekavčnik — NK, Ludvik Sekavčnik — NK, Janez Ko-rat — NK, Stanislav Repas — NK, Alojz Gradišek — NK. ODŠLI so iz podjetja Marko Bartulovič — NK, Ivan Pečoler — NK, Ivan Kotnik X. — PK, Jožef Gracej — NK, Ferdo Rožen — PK, Ivan Svetina — PK, Franc Krivec — KV, Karel Kušej — NS, Blagaj Stamenkavski — NK, Avgust Svetec — NK, Pavel Travar — NK, Miroslav Schuller — KV, Boris Kešelj — VK, Drago Mumel — KV, Hinko Pečnik — KV, Anton Detečnik — KV, Slavko Kladnik — KV, Marjan Gmajnar — PK, Stanislav Cigler — PK, Benjamin Oblak — KV, Oto Grebenc — KV, Edvard Vinki — PK, Mihael Gradišnik — KV, Peter Herman — PK, Ivan Jereb — NK, Rudolf Hodnik — NK, Bine Care — SS, Regina Paradiž — NK, Rudolf Lesičnik — NK, Vinko Pačnik — NK, Jožef Matija — SS, Friderik Krajnc — NK, Milan Vrabl — NK, Edvard Bur jak — KV, Vinko Prednik — NK, Vladimir Tamše — KV, Milorad Savič — KV, Ivan Lagoja — NK, Branko Kališnik — PK, Silvester Gračnar — PK, Peter Metulj — PK, Marjan Lesjak — KV, Jožef Sušek — XV, Jakob Pisar — NK, Roman Vališer — NK, Vladimir Štuk — NK. LETOVANJE IN NAS POČITNIŠKI DOM V prejšnji številki Informativnega fužinarja je bilo zastavljeno vprašanje, kako je z ureditvijo našega počitniškega doma v Portorožu ali bolje, če in v kaki meri so bile odpravljene posamezne pomanjkljivosti. Verjetno bi na vprašanje težko odgovorili pritrdilno. Vzrokov za to je več. Problem našega počitniškega doma se pojavlja že več let, razlika je samo v tem, da se včasih problemi zaostrujejo v večji, včasih pa v manjši meri. Pripombe se v glavnem vseskozi nanašajo na premajhno urejenost notranjosti doma, neurejenosti okolice, ležalne deske, pomanjkanje ključev, nepravilen odnos do domačih gostov in podobno. Treba je povedati, da smo na opozorila v tovarni reagirali, res pa je, da smo pri naših zahtevah za njihovo odpravo bili premalo vztrajni. Precej več, kot je to sicer, bi za ureditev doma in njegove okolice, predvsem pa za odpravo nekaterih malenkosti, ki sicer motijo tiste, ki v domu letujejo in so pogosto vir nezadovoljstva, storil upravnik doma, kar pa ni primer. Mnogo stvari bi se dalo urediti pred sezono in po njej, medtem ko je v času sezone, ko je dom polno zaseden in dodatno obremenjen še z drugimi gosti, to skoraj nemogoče. Nesporno je, da bomo, kar zadeva večjo notranjo ureditev doma in okolice, v bodoče morali zahtevati več discipline in doslednosti od upravnika doma, bomo se pa morali kar zadeva drugi del poslovanja, najprej o tem, kaj želimo in hočemo, pogovoriti v tovarni sami. Precej pripomb je slišati tudi na račun tega, da je naš dom odprtega tipa in da v njem tudi v času sezone nudimo gostinske usluge drugim gostom. Gre torej za to, da se moramo v tovarni odločiti, ali naj bo naš dom odprtega ali zaprtega tipa. Zadeva pa seveda ni povsem enostavna, ker je to vezano s finančnimi sredstvi. Znano je, da naš dom zaposleni za letovanje uporabljajo največ dva meseca in pol v letu, da pa v domu v drugih mesecih nastajajo določeni stroški (amortizacija, osebni dohodki upravnika doma, prispevek za elektriko in vodarino), ki jih je treba pokriti. Samo z dohodki, ki bi jih ustvarili v dveh mesecih in pol, to ni mogoče, kar pomeni, da bi razliko stroškov morali kriti iz sredstev tovarne. Drug problem, ki s tem v zvezi nastaja, so kapacitete doma. Po podatkih zadnjih let v našem domu lahko letuje do največ 10 °/o aktivno zaposlenih v tovarni, 90“/» pa si mora način letovanja v času dopusta urejati po svoje. Če bi se v tovarni odločili, da lahko usluge doma uporabljajo samo v tovarni zaposleni, bi morali menjati tudi dosedanji način zbiranja prijav. Tudi v tem primeru podatki kažejo, da določeno število zaposlenih vsako leto letuje v našem domu. Sedaj uveljavljeni način bi v takem primeru morali pač menjati, kajti sicer bi v tovarni verjetno težko zagovarjali pokritje ugotovljene izgube. Prav z namenom, da dz sredstev doma ne bi bilo treba pokrivati morebitne izgube, je bilo tudi odločeno, da dom posluje kot dom odprtega tipa. S tem smo na eni strani sicer omogočili, da dom iz dodatne gostinske dejavnosti ustvari potrebna sredstva in krije razliko v ceni, na drugi strani pa to pri zaposlenih, ki letujejo v domu, povzroča razna negodovanja, kritike, očitke in podobno. Verjetno smo vsi zainteresirani, da bi problem počitniškega doma spravili z dnevnega reda ter poslovanje uredili tako, da bomo z njim zadovoljni. Upamo, da nam bo zdaj to, ko imamo v tovarni določeno službo, ki ima ragen drugega na skrbi in odgovornosti tudi poslovanje doma, uspelo. Na koncu še nekaj o preureditvi doma, o čemer je bil že tudi govor. Po urbanističnem načrtu Portoroža je predvideno, da bo naš dom ostal, treba pa ga bo delno adaptirati in preurediti, tako da se bo lahko vključil v novo grajeno turistično naselje in okolico, ki bo nastalo na prostoru bivše ladjedelnice. Z arhitektom Mihevcem, ki je odgovoren za urbanizacijo Portoroža, je bil o tem že govor, govor pa tudi z arhitektom, ki bo ob upoštevanju druge urbanistične ureditve pripravil načrt ureditve in dograditve našega doma. Morebitna drugačna predčasna preureditev doma bi verjetno bila nesmotrna. Zato bo z njegovo preureditvijo treba počakati do takrat, ko bodo pripravljeni načrti. Pa tudi potem, ko bomo z načrti že razpolagali, bo pričetek preureditve seveda odvisen od naših finančnih sredstev in zmogljivosti. * Za vroče in deževne dni VRSTNI RED Moja hčerka je morala napisati nalogo: »Kako si predstavljam svoje življenje.« V njej je napisala: »Najprej bom končala šolo, potem bom dobila fantka, potem punčko in nato se bom poročila.« Ko je dobila nalogo nazaj, je bilo na robu napisano z rdečilom: »Vrstni red!« »Aha,« je pomislila, »učiteljici ni prav, da je najprej fantek,« in popravila: »Najprej bom končala šolo, potem bom dobila punčko, potem fantka in nato se bom poročila.« »Vrstni red!!« — zdaj z dvema klicajema. Nato je popravila: »Najprej bom dobila punčko, potem bom končala šolo ...« Toda učiteljica ji je vrgla zvezek nazaj ih rekla, da je to neverjetno. Lizika je zdaj postavila fantka pred šolo, učiteljica pa, da je to storila iz trme. Torej se je Lizika odločila, da bo vrinila poroko pred šolo, učiteljica pa jo je oklofutala z zvezkom. Lizika je začela tuliti kako je sploh prav? To mora človeku povedati notranji čut za spodobnost! Objokana je prišla domov. Nemo je pokazala rdeče žarečo opombo na robu: šola bi pričakovala, da dajejo osnovne smernice o morali starši. »Oče, ali ima morala kaj opraviti s p°' roko?« »Včasih.« »Aha, zdaj pa vem: poroko bom spl°^ črtala!« Nato sem dobil od učiteljice pismo. Na podlagi tega pisma sem poiskal svoj0 staro aritmetiko in odpisal: »Spoštovana gospodična! Pri tej sestavljenki imamo opravka s štirimi gibljivimi elementi. Ti dopuščaj0 po pravilih kombinatorike štiriindvajset različnih vrstnih redov: 1. 2. 3. 4. fantek poroka deklica šola poroka deklica šola fantek deklica šola fantek poroka šola fantek poroka deklica in tako naprej in tako dalje. Vseh štiriindvajset vrstnih redov se p°' javlja tudi v vsakdanjem življenju. Kater' vrstni red je najbolj moralen, je odvisno o° starosti, župnika, zračnega pritiska in °^se' ga bokov, torej od dodatnih štirih gibljiv'*’ elementov, s čimer naraste število možn°' sti na 327.844. Izbiro najboljše možnosti bom prepust0 svoji hčerki, ko bo prišel čas. In morebiti*1 popravek z rdečilom, ki teče po vaših ŽJ' Vaš vdani Fritz Miiller IZREKI Sicer ne sežigamo več čarovnic, zato Pa vsako pismo, v katerem je krepka resnic8' Konjički (hobbyji) slabo orjejo. Naš upokojenec Mihael Gradišnik, rojen 6. septembra 1913, v železarni od G. aprila 1929 v presledkih, nazadnje v termoenergetskem obratu kot strojnik kompresorjev. Star. upok. 14. maja 1971