Štev. 215. Posamezna številka stane 1 Din. ¥ urnim. v nedeljo nos 23. seplemtra 1923. Leto U; es Naročnina ■■■ ■ ■ sa državo SHSi do preklica: l) po poŠt! mesečno Oln 11 dostavljeno na dom mesečno...... „ U za inozemstvo! mesečno Oin 23 5 Sobotna izdaja: s v Jagoda v 1)1 ..... Din 30 t iaosaautvn ..... „40 nOoM ImmtaBi« Enostoipa« petitaa vrsta oglasi po Ots 1*90 Is Ola. f—> vaitkl oglasi nad O ma n-Sine po Oln. 2 SO, poslan 1MU po Ola. 4'—. Prt večjem naročila popturt. Izhaja vsak dan IrvremM ponedeljka tn dneve po pn» nlkn ob 5. ari ijntnj. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici itev. 6/IIL Rokopisi se ae vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Oredn. teleL štv. 50. npravn. štv. 328. Političen list za Oprava |e v Kopitarjevi ol. 6. — Bačaa poštne bran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ta St. 349 sa oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7583, praške ln donaj. 24.797. BeigraisRo pismo. Dne 21. septembra 1923. Narodna skupščina je zopet začela de-ovati. Delo je še v odsekih, in seje skupščine imajo samo namen, da radikali lažje iržijo svoje ljudi skupaj, ker vsaka številnejša odsotnost radikalov v odsekih pomeni njihovo manjšino. Sicer pa jim tudi demokrati in zemljoradniki gredo precej nit roko, ker pri vsakem glasovanju manjka peč članov iz teh strank. »Jutro« in »Kmetijski list« seveda ne povesta slovenski javnosti, kako njih poslanci zlorabljajo v Bel-rradu svojo »politično moč«. V ospredju političnega zanimanja stoji seveda reško vprašanje. Toda demokrati, ;i imajo kot najmočnejša opozicijonalna itranka največ odgovornosti, so nezmožni jdružiti opozicijo v eno črto. Dočim Davi-iovič hoče pri celem vprašanju ščititi Pašiča, a zadeti dr. Ninčiča, nastopa na drugi strani Pribičevič s svojo prečansko skupino iako histerično, da je sami opoziciji, ki ho-:e varovati interese in ugled države v re-ikem vprašanju, a ne rožljati s sabljo in mjskati na vojsko, težko se identificirati : vsemi njegovimi izpadi. Vlada odlaga lebate o reškem vprašanju, ker Pašič noče :agovarjati registriranja rapallske pogod->e, katero je dr. Ninčič izvršil na svojo odgovornost, a dr. Ninčič se še iz Ženeve ni rrnil. Ko pride, se bo interpelacija zaradi leke slavila na dnevni red in se v tem slučaju ne bo čakalo na četrtek, ki je sicer do-,t?en za interpelacije. Ker v vladi sami ne rtada enotnost naziranja, ker $e Pašič že od nekdaj drži pasivno v reškem vprašanju, cer ne podpira dr. Ninčiča, niti ga, ako ni i njim zadovoljen, ne odstavi, pač ne moremo upati na uspehe. Kake načrte zasleduje Pašič s svojo sabotažo o reški zadevi, je do danes nerazrešeno, tudi med radikali. Za Radičevo akcijo v inozemstvu ne obstoji v srbskih političnih krogih nobeno zanimanje, celo ona poročila se ne disku-tirajo, ki jih sicer belgrajski dnevniki do-našajo o Radičevem potovanju. Radikali zatrjujejo, ua imajo od londonskee vlade Eagotovilo, da Radičeva navzočnost v Lon-ouu ne bo imela v odnosu obeh vlad no->enih posledic. V radikalni reviji »Novi Život« je Mi-voje M. Savič objavil članek o »industriji anenega in bučnega olja v Sloveniji.« Zanimivo je iudi, da je vodja komunistov, ki ie še v ječi, dr. Sima Markovič izdal knjigo pod naslovom »Nacionalno pitanje u svetlosti marksizma«. Izšla je v »Marksistični biblioteki«. Dr. Markovič je gotovo najboljša, mogoče edina glava v komunistični stranki, zato njegova najnovejša publikacija v politčnih krogih ne bo ostala neopažena. Srbske tiskarne kar sipljejo novih fojig in knjižic na književni trg. Večinoma manjvredni francoski, nemški in r-iski prevodi, a kajpada vmes tudi marsikatero dobro zrno. Socialna literatura tudi polagoma narašča, akoprav skoro izključno v prevodih. Biblioteka »Savremene knjige« je priobčila: Sombart: Socializam i socialni pokret; lord Makole, Halam, ustanovna povest Engleske; Kjelen: Država kao životni oblik; Bebel: Žena i socializam. V tisku jo knjiga Gumploviča: Načrt socialne filozofe. Italija Izpraznuje Krf. Atene, 22 septembra. (Izv.) Italijani začeli izpraznjevati Krf, ITALIJANSKO-GRSKI KONFLIKT. Pariz, 22. septembra. (Izv-) Kakor po-fočajo iz Preveze, je danes medzavezniška komisija za preiskavo o umoru v Janini rfdala svoje poročilo. Poročilo smatra, da jPŠka vlada ni direktno kriva umora, da pa ie zanemarila skrb za varnost delegatov, tadzavezniški delegati so mnenja, da ne toliko za politično, ampak za osebno Basčevanje. jire m Srbijo, ODLOČEN NASTOP POSLANCEV JUGOSL, KLUBA PROTI VELESRBSKEMU REŽIMU. — RADIKALI ŽUGAJO SLOVENCEM. — DVANAJSTINE SPREJETE S POMOČJO NEMCEV. Belgrad, 22. sept. (Izv.) Danes se je vršila seja finančnega odbora dopoldan in popoldan. Razpravljali so o postavkah ministrstva za javna deh v dvanajstinah. Pri razpravi o paragrafih, ki se tičejo kuluka, je prišlo do burnih prizorov, kakršnih finančni odbor doslej še ni doživel. Poslanci Žebot, dr. Kulovec in Pušenjak so najprej ostro kritizirali način razdelitve kreditov ministrstva za javna dela, Od 74 miljonov dinarjev odpade na Slovenijo samo 2,800.000 za ceste in mostove, na Hrvatsko 3 milijone, na Bosno 2 milijona, preostanek pa na Srbijo. Poslanec Žebot je dokazal s številkami, da plačajo Slovenci samo na dodatnih davkih mnogo več kakor znašajo stroški za ceste in mostove v Sloveniji, vse drugo pa pobere srbski centralizem. On predlaga za popravo cest v Sloveniji 4 milijone dinarjev, za mostove pa šest miljonov, — Poslanec dr. Kulovec kritizira postopanje vlade napram prečanom in predlaga, da se čimprej izvedejo volitve v okrajne cestne odbore in nato ostro protestira proti kuluku.. Našteva veliko število slučajev, iz katerih je razvidno, da Slovenci kuluka ne bodo sprejli. Proti kulku so govorili tudi poslanci Spaho in Šečerov. Posl. Žebot je stavil konkreten predlog naj kuluk za Slovenijo ne velja. Naglasil je: »če Se dolžnost kuluka razširi tudi na Slovenijo, se je bati revolucije in anarhije.« Te besede so izzvale veliko razburjenost. Vladni poslanci so grozili slovenskim poslancem z zakonom o zaščiti države. Poslanec Žebot pa ,ie kljub vsem grožnjam neprestano kričal: »Mi Slovenci nočemo kuluka! Vrnite nam naš denar, ki ga odnašate iz Slovenije, pa si bomo sami gradili in vzdrževali ceste in mostove v Sloveniji. Mi zahtevamo finančno avtonomijo za Slovenijo, in kadar nam beste dali to, pa začnite s kulukom!« — Poslanec Pušenjak je rekel, da bodo poslanci Jugosl. liluba šli med ljudstvo in mu povedali, kako naj nastopa proti kuluku. — Te besede so izzvale nov vihar ogorčenja v vladnih krogih. Poslanec Jankovič jc n vzdignjeno pestjo zagrozil slovenskim poslancem: »Mi vas bomo postavili pod zakon o zaščiti države!« Jankovič je kričal: »Vse davke, ki jih plačujejo Slo-vcnci smo mi drago plačali s svojo krvjo!« Poslanec Grgin vpije: »Mi smo že vse drugačne ljudi prestrašili pa bomo tudi Vas!« — V splošnem nemiru zaključi predsednik sejo ob 12 uri 30 minut. Ob pol šesti uri popoldan se je seja nadaljevala. Najprvo je govoril posl. Grgin, ki je silovito napadal slovenske poslance, posebno Pušenjaka in Žebota. Zahteval jo, da se veleizdajalske besede obeh poslancev zabeležijo v zapisnik in ie zahteval, da se opravičita za svoje izpade proti kuluku in proti radikalom. Oba slovenska poslanca sta izjavila, da ostaneta pri svojih besedah in ponovila, da pojdejo slov. poslanci med ljudstvo in mu povedo, kdo ie zakrivil kuluk. Posl. Žebot pa je dostavil: »Pod zakon. o zaščiti države spadajo poslanci vladne večine, ki uvajajo med nas starokopitno in nesocialno ustanovo. Delo vladnih poslancev je protidržavnok — Nato je pozval p-v.i.aucs Grgina naj 'zjairL kaj j? mislil s tem, da bo Slovence »zastrašik. Posl. Grgin jc na ta poziv odgovoril, »da ni nič ta-cega rekek. Pri glasovanju o tem poglavju je bila vlada na tem, da pade, toda predsednik nemškega kluba dr. K r a f f t se je odstranil in s tem pomogel vladi do večine, ki je znašala 15 glasov proti 14. Če bi bil posl. dr. Krafft glasoval proti, bi bil sprejet predlog posl. Žebota, iz česar je razvidno, da nemški poslanci podpirajo radikale, ker iim ne gre toliko za državne in narodne, kakor za rsebne interese. Seja je bila zaključena ob pol 8. Vladna večina je seveda dvanajstine sprejela po predlogu vlade. London, 22. septembra. (Izv.) Italijan- j skt. vlada j z predložila jugoslovarski vladi ; načrt, da Reka postane italijanska, Baroš in Delta pa prideta pod jugoslovansko su-vereniteto. Poleg tsga je ponudila Ilalija Jugoslaviji vojaško zvezo. Rim, 22. septembra. (Izv.) »Corriere della Sera« javlja iz Belgrada, da predlaga Pašič v svojem pismu na Mussolinija sestanek z Mussolinijem za prve dni oktobra, kjer bi se uredilo tudi vprašanje medsebojnega obiska vladarjev. Belgrad, 22. sept, (Izv.) «Pravda« javlja, da smatrajo reško vprašanje v vladnih krogih za rešeno. Poravnajte naročnino! Belgrad, 22. sept. (Izv.) Danes dopoldne sta se razgovarjala dr. Korošec in Ljuba Davidovič v prostorih demokratskega kluba. Oba izjavljala, da sta se pogovarjala o skupni parlamentarni akciji zaradi reškega vprašanja, vendar pa mislijo mnogi, da znaeijo ti pogovori začetek skupno borbe opozicije proti režimu. Takoj po končanem razgovoru je dr. Korošec obvestil muslimana o rezultatu. RAZCEP 3IED DEMOKRATSKO MLADINO Belgrad, 22. sept. (Izv.) Demokratska mladina se je razcepila na Davidovičevo in Pribičevičevo skupino. Jutri bi imela biti dva kongresa: Kongres pristašev Fribitevi-ča v Paračinu, kongres pristašev Davidovi-ča pa v Belgradu. Glavni odbor demokratske stranke je oba shoda odpovedal, da dobi čas za izmirjenje obeh skupin. OBSODBA RAJIČA. Belgrad, 22 .septembra. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne se je vršila razprava proti atentatorju Rajiču, ki je dne 30. junija oddal nekaj strelov na Pašičev avtomobil. Rajič je bil obsojen na 20 let težke ječe, Revolucija v Bolgariji? Sofija, 22 .sept. (Izv.) Poročila o uporu zemljoradnikov in komunistov vedo povedati, da nastopajo uporniki v severni in južni Bolgariji z velikimi uspehi. Nad več okraji je proglasila bolgarska vlada obsedno stanje. Sofija, 22. septembra. (Izv.) Kljub uradnim bolgarskim dementijem se še vedno širijo iz Belgrada lansirane vesti v uporih v Bolgariji. Belgrajska poročila vedo povedati, da je \ nekih mestih prišlo do proglasitve nove vlade. Bolgarska brzojavna agencija označuje vse te vesti za izmišljene. Nemiri, ki so tu in tam izbruhnili, so bili v kali zadušeni. Vlada jo sklenila nad nekaterimi okrožji proglasiti obsedno stanje. FRANCOSKO-ANGLEŠKO R A ZMERJE. London, 72. septembra. (Izv.) Kakor poročajo »Times«, v angleških krogih ne vlada splošno zadovoljstvo nad rezultati Batdvvinovega obiska v Parizu. PRED OPUSTITVIJO PASIVNEGA ODPORA. Berlin. 22. septembra. (Izv.) Prve dni prihodnjega tedna sc bo vršila konfcrenca med vlado in zastopniki Porenja in Porur-ja zaradi opustitve pasivnega odpora. — Nemška vlada bo pozvala na lo konfe- renco tudi zastopnike posameznih po*. krajin. REPRESALIJE V PORUHRJU. Essen, 22. septembra. (Izv.) Zaradi ne* kega sabotažnega akta je francoska oblast odredila nad mestom Essen osemdnevno prometno zaporo. FRANCOSKI DEMENTI. Pariz, 22, septembra. (Izv.) Zadn|T članek «Tempsa« označuje domneve, da hoče francoska vlada odcepiti Porenje in Porurje od Nemčije, kot bedaste. S separatističnimi stremljenji v Nemčiji nima francoska vlada nobene zveze, ker se ne vmešava v notranje nemške zadeve. ZVIŠANJE PRISTOJBIN V NEMČIJI. Berlin, 22. septembra. (Izv.) 25. sep' ternbra bodo zopet zvišali železniške pristojbine. Ključ za zvišanje pristojbin za tovorni tarif bo znašal 36 miljonov, mark, za osebne tarife pa 20 miljonov mark. 1. oktobra bodo zvišali tudi poštne pristojbine. Za inozemstvo bo znašalo pristojbina 2 miljona mark. Vodne sile v Sloveniji. V naših rekab zlasti v njihovih slapo vih posedujemo veliko energijo, ki se jo da uporabiti za luč, kurjavo iu pogon industrijskih obratov. Premoga, ki ga uporabljamo sedaj za proizvajanje toplote*, ovM.lnh* nrf^iH. Vja zmanjkalo v zemlji,' Pri vodnih silah je drugače, ker jih vedno lahko izrabljamo. Poleg tega pa tudi težav® s premogom večkrat pospešujejo razvoj vodnoelektrične Industrije. Slovenija nikakor ne more prehranitf sama. iz svojega pridelka celega prebivalst-, va, ki je v primeri z naravnimi bogastvi slovenske zemlje zelo gosto. Zato preostaja le dvoje: ali da se ljudje izselijo kot se je dogajalo v veliki meri pred vojno ali pa da nastane in se razvije na domačih tleh industrija, ki bo zaposljevala naše iz kmetor prihajajoče delavstvo. Čisto gotovo bomo rajo strmeli da uresničimo drugo možnost, da ne bo treba našim ljudem hoditi v tujino, kjer ponavadi izgubijo vse, kar jim je dala domovina dobrega. Da se pa razvije industrija, so potrebna surovine in premog, oziroma nadomestila zanj, ki so pa istovredua. Surovin sicer nimamo dovolj doma, pač pa imamo premoga in kar je še več vodnih sil. Lansko leto so nakopali v vseh slovenskih rudnikih 1,552.000 ton premoga, ki pa ni bil prvovrstne kvalitete. Ocl to množine smo porabili doma okoli 1,200.000 ton, kar kaže, da je Industrija še zelo slabo razvita. Za industrijo bo treba mnogo več in boljšega premoga. Naša industrija bo morala gledati na to, da v čim večji meri izrabi naše reke za proizvajanje energije, ki bo hranila industrijo. Slovenija; poseduje 331.000 konjskih sil v svojih vodah. (X, teh izrablja 71.000 konjskih sil, kar je r primeri z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami zelo veliko. Že sedaj nam teh 71.000 konjskih sil nadomešča uporabo okroglo 200.000 ton premoga. Ce bi izrabljali vse obstoječe vodne sile, bi lahko letno prihranili čez 900.000 ion premoga. Kolikih stroškov za nakup premoga v tujini in njegov prevoz k nam bi si odvzela če bi izrabljali v polni meri od naravo dane zaklade. Z elektrifikacijo Slovenijo bi pridobili novih virov za dohodek prebivalstva iu li z razvojem imlur' strice preprečili izseljevanje, ki je v vseh' ozirih škodljivo. Poleg tega je treba omeniti, da je našim izseljencem sedaj zaprta pot v Ameriko in sicer v Združene države, ker jo v veljavi zakon, lil natančno določa šlevilo priseljencev, kateri se morejo priseliti. Izseljevanje iz naših krajev je veliko večje kakor pa določa ta zakon. Tako bo morala uaša gospodarska poli« tika predvsem podpirali elektrifikacijo Slo-veuije, ki jo možna. Dokler dolgo ne bo odločeval o gospodarskih svojih potrebah pre-bi valeč Slovenijo sam, je to samo nelzpol-njiva želja ljudi, ki streme po gospodar- skoni napredku. V celi naši državi imamo na razpolag« n,508.000 konjskih sil vodno energije, od katere ie uporabljanih samo 166.000 koujeklh sil. V slučaju izrabljanju vseli vodnih sil bi si prihranili vsako 3 kratno letno sedan jo produkcijo. Kakor je razvidno, znaša odstotek iz-rabljauih sil od vseh obstoječih komaj 4. V Sloveniji pa se sedaj izrablja že 22 odstotkov od vseh na razpolago bivajočih. Se večji odstotni delež (52 odstotkov) izkazuje Dalmacija, kjer je polovica že izrab-Ijanih. Dalmacija iina le malo vodnih sil še Iia razpolago za izrabljanje. Povsod drugod v državi je vodno električno gospodarstvo K« v povojih in ni prišlo čez prve začetke. Politične vesti. r-f-' »Orjuna« je, ako je njenemu uvodničarju verjeti, krenila zadnji čas v nekem oziru na boljša pota. Njen uvodničar namreč z neko simpatično odkritostjo pledira za stanovsko zastopstvo. On priznava, da je ta ideja tudi na programu SLS, trdi pa, da ima v tem oziru Orjuna prvenstvo in da je njen zamisel stanovskega demokratičnega reda pristnejši nego naš, ker da SLS hoče stanovski parlament pod svojo, to je strankarsko patronanco. Toda člankar >0rjunec se glede obojega temeljito moti. Stanovski demokratični red je na programu SLS že takrat, ko Orjuna sploh še ni bila ustanovljena in ko o njej ni bilo ne duha ne sluha, tvo je takoj po prevratu. Tudi je zamisel stanovskega zastopstva, kakor ga terja in do najmanjše podrobnosti predlaga SLS v svojem ustavnem načrtu pristnejši od onega, ki ga v cisto splošnih izrazih zagovarja danes Orjuna. Lahko Orjuni povemo, da sploh nobena ljudska stranka v Evropi, niti nemški centrum niti partito popolare nima tako podrobno izdelanega tozadevnega programa kakor ravno SLS, ki ga je dala izdelati svojim najboljšim sociologom. Orjuna ga najde točno iormuliranega in obrazloženega v tozadevnem članku dr. Gobarja v »Socialni Misli« 1923. Tam tudi lahko razvidi, da je trditev njenega člankar-ja, da hoče SLS stanovski parlament pod svojo patronanco, goli nesmisel. V stanovskem demokratičnem redu je strankarska majorizacija sploh izključena. Nasprotno pa je res, da je ideja stanovskega demokratičnega reda v diametralnem nasprotju z or junaški m konceptom terorja in revolucije, ki ga člankar »Orjune« izrecno zopet proglaša kot program orjunaštva. Veseli nas pa, da »Orjuna« izjavlja, da obsoja velesrbski nedemokratični centralizem, ker da je »velesrbski nedemokratični centralizem za našo državo in naš narod večje zlo kakor Radičev ali Koroščev separatizem.« Če je to odkritosrčno, potem moramo kon-statirati, da se Orjuna res izpreobrača k našim nazorom, vendar pa je v zmoti, če Radiču ali Korošcu pripisuje po Žerjavovi terminologiji separatistično ideologijo. Mi smo avtonomisti, Radie pa federalist, federalizem pa je nujno zvezan s stanovskim demokratičnim redom in sicer zato, ker le-ta ne postulira samo popolne avtonomije stanovskih, ampak tudi narodnih, verskih in kulturnih organizmov. »Skrajna možnost decentralizacije«, za katero pledira »Orjuna«, je pa zgolj maskirani centralizem. Nadalje pa se s stanovskim demokratičnim redom često nič ne sklada orjunaški libe-i-alni nacionalizem, tako da bo Orjuna mo-rana dementirati precejšen del svojega programa, če hoče res sodelovati pri izgradit-tvi stanovskega demokratičnega reda. Predvsem pa se mora emancipirati patro-nance gnjile, lažidemokratične, svobodnja-karske JDS, sploh liberalizma, ki doživlja pravkar v celi Evropi svoj popolni končni bankerot. -f Politični in gospodarsko-socialni program gradiščanskih Hrvatov. Gradi-ščanski (burgenlandski) Hrvati so si ustanovili svojo lastno »Hrvatsko stranko« in bodo ob bodočih volitvah nastopili s svojimi lastnimi kandidati. Volivni proglas obsega v glavnem naslednji program: Nerazdeljena Gradiščanska; Gradiščanska Gra-diščanom; zakoni, ki nas varujejo proti pohlepnosti velikega kapitala; zakoni, ki naj pospešijo razcvit malih gospodarstev in izboljšanje gmotnega položaja; enostavna državna uprava; v hrvatske vasi, na okrajne oblasti in pokrajinsko vlado hrvatske uradnike; v hrvatska sela hx*vatske šole in hrvatske učitelje, pouk hrvaščine tudi na srednjih šolah; Hrvati smo, kristjani sino: stojimo na hrvatskem, krščanskem temelju. — Neumno izgovarja »Jutro« g. Gre- gorja Žerjava v zadevi slovenskih častni- kov. Žerjav sam pa do današnjega dne ne dementira, s čimer je njegova krivda dokazana in on v očeh vse slovenske javnosti odpravljen. »Jutro« ga pa s svojimi otročjimi izgovori le še bolj kompromituje. Pravi namreč, da je »Slovenec< objavil izmišljene citate iz Žerjavovih aktov, takoj nato pa pravi, da ti citati odgovarjajo v bistvu resnicil Za take vrste zagovor zasluži »Jutro« patent. Naši citati pa niso izmišljeni, ampak doslovna navedba Žerjavovih dopisov na Dravsko divizijo in na vojnega ministra ter ne odgovarjajo resnici samo po bistvu, ampak od besede do besede. »Jutro« misli, da jim more odvzeti veljavo, če konštatira. da smo en citat oo- zneje popravili. Mi nismo nič popravili, marveč je iz prvotnega citata izpadla skrajno važna beseda vsi, ki Žerjava še hujše obremenjuje. Mož je vse slovenske častnike vojnemu ministru ovadil kot ne-pouzdane. »Jutro« trdi tudi kar na svojo roko, da se je z Žerjavom strinjala celokupna deželna vlada. Še enkrat konštati-ramo: ni res! Žerjav ie častnike cenzuriral sam, na lastno odgovornost iu v sporazumu zgolj z generalom Smiljanicem. Tudi okol-nost, da na prošnji orožniških častnikov ni bilo g. Svetliča, na stvari nič ne izpremi-nja. So bili pa drugi, ki smo jih tudi deloma navedli, in ki jih je Žerjav brez motivacije vse črtal, daso so bili narodno korektni Slovenci. »Jutro« pravi, nc da bi o stvari kaj vedelo, samo da Žerjava izmaže, Žerjav sam pa molči. S tem jo stvar končana. »Jutro« pa naj odgovori še na očitke »Straže«, ki v svoji 107. številki razkriva, kako je Žerjav preganjal posamezne slovenske častnike in zlasti odkriva zadevo g. polkovnika Ž u n k o v i č a, ki so ga demokrati tudi v Belgradu denuncirali. Tako sčasoma prihaja na dan, kako so čemokrati krivi preganjanja in izbacnjenja vseh slovenskih častnikov iz armade. — Vojni minister je izdal naredbo, s katero se zapoveduje častnikom, kateri imajo šoloobvezne otroke, da se imajo pokoriti šolskim zakonom in naredbam šolskih oblasti dotične pokrajine, na katere teritoriju obiskujejo njihovi otroci šolo. Obenem se častnikom prepoveduje vračati slovenske dopise šolskih oblasti z ižgovorom, da ne razumejo slovenskega jezika. Tako vojni minister, ki govori o slovenskem jeziku. Komandant IV. armijske oblasti v Zagrebu pa, ki daje ministrovo naredbo častnikom na znanje, pa no govori več o slovenskem jeziku, temveč o slovenskem narečju. Kaj bi rekel ta človek, ako bi kakšen Slovenec degradiral njegov srbski materni jezik za narečje? Sploh je pa že to, da mora vojni minister svoje častnike poučevati o takih stvareh, zelo žalosten pojav, obenem pa značilen za razmero v naši armadi. — Malo viteško je obnašanje nekaterih častnikov ob sedanjem iztrebljenju bivših av-stro-ogrskih častnikov iz armade. Veseliti se nad nesrečo onih, ki so od prevrata sem vršili svoje službene dolžnosti najmanje s toliko natančnostjo in vestnostjo, kakor oni, ki bodo ostali v armadi, je znak jako majhne srčne kulture. — Eklatanten dokaz socialne krivičnosti v naši državi. Prejeli smo: V času, ko trpi sto-tisočev vojnih žrtev največje pomanjkanje, ko vojni invalidi, vdove in sirote v obupu prosijo pomoči, se odlaša z invalidskim zakonom in se je vpeljal novi sistem redukcije. Prvo je bilo reducirano uradništvo, med njimi so bili prvi prizadeti invalidi, druga je bila redukcija invalidov samih. Tretje je redukcija dohodka tobačnih prodaj sedaj, ko pridejo v posest invalidov. Nadalje je napovedana redukcija invalidskih domov, zdravilišč itd. To je nova epoha v zgodovini štiriletnega trpljenja vojnih žrtev. Ko se vrše in so napovedane nove redukcija, se pa na drugi strani podpira preko 100.000 članov Wranglove armade, za katere izdaja vlada iz državne blagajne okrog 3 milijone dinarjev redne podpore, nevštevši iz-vanredno podporo in razne druge ugodnosti, ki jih prejemajo. Podpore teh so deljene sledeče: samec prejema .,40 Din, oženjeni z enim otrokom 400 Din, z dvema otrokoma 700 Din, s tremi otroci 850 Din, s štirimi otroci 1000 D itd. redne mesečne podpore. Če primerjamo podpore ali pokojnine invalidov, vdov in sirot, vidimo veliko razliko. Invalid do 50 odst. delo-nezmožen prejema 7 Din 50 p pokojnine brez vseh draginjskih dodatkov, do 70 odst. prejema 15 Din pokojnine in 23 Din 50 p dodatkov, do 100 odst. prejema 22 Din 50 p pokojnine in 52 Din 50 p draginjskih dodatkov, vdova s štirimi otroci prejema pokojnine za sebe in vzgojevalnino za svoje otroke 50 D skupno. To je jasna slika krivice, ki se nam prizadeva. Če nimamo nič proti temu, ako se iz ozirov človečnosti podpirajo begunci iz slovanske države, pa moramo biti zoper io, da se sinovom domače zemlje, ki so dali svoje zdravje v svetovni vojski in so za delo nesposobni, deli s tako pičlo mero zapostavlja za emigranti. Značilno pa je, da »Središni odbor udruženja vojnih invalidov« v Belgradu k tem socialnim krivicam molči ko grob. — Resnost slovenskih demokratov. Koliko je slovenskim demokratom ležeče na sedanji redukciji slovenskih častnikov, katero so oni s svojimi denuncijacijami zakrivili, se vidi iz njihovih dejanj. Pred krni ki m je povodom upokojitve zelo bogatega višjega častnika, zbralo neko demokratsko omizje 10.000 K. Nabranih tisočakov pa dotično omizje ni poklonilo morda družinam ubogih častnikov, katero so 7. redukcijo pognane v bedo in pomanjkanje, ampak jc zbrano vsoto poklonilo oni sokol ski organizaciji, katera je s svojo zadnjo resolucijo napovedala boj na nož vsakomur, kdor bi sc ne pokoril današnjemu centralističnemu, to jc srbskemu režimu, ki meče ravno sedi j slovensko častnike in državne uradnike na cesto. Kdor slovenskih demokratov še vedno dc pozna, naj jih sodi po njihovih dejanjih. — Razmere na sodišču v Velikem Beč-kereku. Glede te zadeve, o kat:ri smo pisali v št. 205 našega lista, smo dobili od dobro informirane strani sledeče pojasnilo: Imamo okrožno in okrajno (sresko) sodišče. Na okrožnem je šest sodnikov in predsednik, na okrajnem sodišču šef in dva sodnika. Sodne počitnice trajajo od 1. julija do 15. avgusta. Sodnij-ski dopusti šest tednov od 1. maja do 1. oktobra! Na okrajno sodišče smo se že vsi vrnili. Pri okrožnem sodišču so sedaj trije sodniki na dopustu, ki sc vrnejo koncem meseca ln gre samo eden 1. oktobra na dopust vsled tega, ker je bil na mestu čez vse poletje, da je bilo mogoče v nujnih zadevah držati senatske seje. V mesecu oktobru se tukajšnje sodišče ne bo zaprlo, ampak res začelo zopet s polno paro delati. Sodnikov bi bilo po številu dovolj, pa tiči mizerija v tem, da ali nc znajo službenega jezika ali pa ne tukaj veljavnih zakonov, ksr sodniki nc znajo madžarski uiti nemški, v kateri jezik so prevedeni skoro vsi starejši zakoni. Na srbohrvatsko so prevedeni in tiskani le civilni in kazenski proces. Sedaj se tiska izvršilni zakon. Pojedini sodniki so si napravili svoje prevode. Druga mizerija je s sodnim uradništvom. Kvalifikacija je postranska stvar. Tako izgleda istina. — Na Dobrovo pobite danes popoldne člani Stolne prosvete. Zbirališče ob 1. popoldne prod uršulinsko cerkvijo. Prijatelji in somišljeniki dobrodošli! — Iskrene pozdrave pošilja iz Clovelfinda v Ameriki svojim znancem in prijateljem v Sloveniji g. Anton Grdina ter jim kliče: Na svidenje v Je»'i 1925, ' o preko Rima zopet obišče svoj staro domovino. Pozdravlja jih tudi podpisani Matej Holmar, bivši organist iu pevovodja v Clevelandu. — P. n. zalogo pohištva, zavode, mizarje, trgovce, nabavne zadruge in vse opozarjamo na današnji inserat res domače tvornice za posteljne vložke in mreče za ograje Josipa Bernard v Jesenice-Fužine 144. — Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za leto 1924 ofertalno licitacijo za prevoz mo-nopolskih predmetov na dan 26. oktobra 1928. Natančni pogoji so na razpolago v ekomisiji tobačne tovarno v Ljubljani. 6024 — Christoiovo oblastveno dovoljeno, najstarejše in znano najbolje obiskovano učilišče za stenografijo in strojepisje v Ljubljani vpisuje le še 8 dni na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 75 Din, v večernem tečaju 100 Din. Začetek šolskega leta 1. oktobra. 5925 — Natečaj aa barvotisk. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS središujl odbor v Beogradu razpisuje pod št. 5501 od 15. septembra t;, l. natečaj za tiskanje svojih diplom po že izdelanem načrtu pod sledečimi pogoji: 1. Izdelava diplom mora biti hromo-litografska, to jc, da se mora original reproduciratt v osmih barvah tako, da iste popolnoma odgovarjajo originalu. Načrt sc sme detaljno izpopolniti. :?. Potreben tekat bo treba postaviti v cirilici in latinici in do-tični stavek predložiti na vpogled in odo-bronje za reprodukcijo. 3. Format papirja mora biti v velikosti 45/63 cm, tisk pa se mora izvesti, tako da bo okoli roba papirja 4 cm praznega prostora. 4. Papir mora biti brez celuloze in ne sme biti lažji od 45 g pri komadu. 5. Prvi odtis (korektura) mora biti odobren za tiskanje od strani Udruženja vojnih invalidov, katero si pridržuje pravico, da v slučaju nesolidne izdelave odkloni sprejem. 6. Diploma se bo tiskala v 15.000 izvodih. Natančnejše podatke daje Udruženje vojnih invalidov, Središnji odbor v Beogradu, kjer se more pogledati tudi načrt. Ponudbe z vzorci papirja se pošiljajo na Udruženje vojnih invalidov v Beograd do 15. oktobra t. 1. h ljubljanske komunalne Reorganiracija magistrata. Poleg tekočih poslov bo skušal pozimi občinski svet izpeljali reorganizacijo uradovanja mestnega magistrata, ki je nujno potrebna. Vodilne smernice so žc določene, potreben bo seveda še študij in temeljito podrobno delo, da bo ogromen upravni ustroj magistrata najtočnejše in kolikor mogoče preprosto funkcioniral. Reorganizacija se bo izvajala stopnjo za stopnjo. Klubi proučujejo že izdelani načrt o reorganizaciji socialnega oddelka. Načrt je splošno dober in ga bo temeljito proučevanje še izboljšalo, da bo popolnoma odgovarjal razmeram Ljubljane, upoštevajoč finančni položaj mesta. V zvezi z reorganizacijo magistrata se bodo spremenila zastarela določila raznih predpisov, ki sc tičejo službenega razmerja mestnih uslužbencev raznih kategorij. Ni izključeno, da bo občinski svet v svoji redni seji meseca oktobra sklepal o reorganizaciji socialnega oddelka. Ia seje magistralnega gremij«. Magistrat-ni gremij je imel pod predsedstvom župana dr. Perica 21. septembra sejo, iz katere poročamo o sklepih, ki zanimajo širše občinstvo. O plačanih računih je poročal rač ravnatelj Vole. Od plačanih računov odpade na mestne dobave 419.714.02 Din (206 računov), na mestne vožnje 40.941.25 Din (12 računov), ua blagotvorne zadeve 1.619.50 Din (S računi), na vodovod in elektrarno 11C.271.7B Din (49 računov); skupaj 270 računov per 578.546.50 dinarjev. Stavbne zadeve. Magistralni gremij je izdal uporabna dovoljenja sledečim stranicam: Pokojninski zavod: 4 nove vile; Hrlbernik, Pollak, dr. Adlešič, Ileršič, Kregar, Može, Orel, Toinažič, Pogačnik, Milhleisen, Bolaffio in ivemec, nove vile; Fujan in Draga, novi hi ši; Pogačnik, Muhleisen, Katoliško tiskovno društvo, Piocoli, Gnričar, Tčnnies in Adamič: ppezidavo poslopij. Stavbna dovoljenja so sc podelila: ■> zgradbo novih vil »Feniksu« na Zrinjskeg cesti in gospej Koželj v Linhartovi ulici; Irt pa za novo hišo v Koritkovi ulici. Gradili b< do dalje: Kalan šupo, Bizovičar verando, p vovarna Union rezervoar, Mihelčič skladišč, Konsumno društvo za Slovenijo drvarnico, J; dranska zavarovalna družba dve stanovanj Zabukovec dozidek sobe, Kreditna banka ti stanovanja v V. nadstropju, Štupica izložbr Kržan izložbo, Ivane podstrešni atelje, Prt metni zavod avtogaražo in tri stanovanja, Ka fež točilnico, Černicev hlev, Vrtačnik krušn peč ln Bizovičar izložbo. Gospodarske zadeve (referat nadsvetni ka Jančigaja). Gremij je oddal prostore ko stanjarjem za pečenje kostanja in se teme ljito pečal z reklamnimi deskami in s kioski s katerimi nameravajo spremeniti podjetn lastniki reklamnih tvrdk Ljubljano v ameri ško mesto, očividno pod vtisom zgleda, ki gi je dal velesejm. Ce se tu in tam nahajajo & grde »planke«, se olepšajo z ličnimi reklam nimi deskami, kar moramo pozdraviti; etier gični gospod nadsvetnik Jančigaj bo že ski bel za to, da bodo reklamne deske in kioski ostali lični. Olepšan]je LattermannoTega drevoreda Vrtnarski nadzornik Hajnic je poročal, da ko stanji v Lattermannovem drevoredu hirajo. Ni njegov predlog je sklenil gremij, da se bodi kostanji ostrigli, vsled česar bo drevored i< bolj senčen, kakor jc zdaj Član gremija obi 6vetovaleo Moškerc je stavil v gremijudvi samostojna predloga: 1. Glede bajarja v Trnovem med Sokll čevo hišo in Steinerjevo žago, ki povzročuji na gmajni tifus in je vsem prebivalcem p< svojem smradu v nadlego. To gnezdišče bolez ni naj se kako odstrani. Potem naj se na Brc gu postavijo zopet po drevoredu klopi. — G Moškerc interpelira tudi radi slabega stanji Opekarsko ccste, ki se mora nasuti, vrhtegi se zvečer prepozno razsvetljuje. ^ na ftorist spspfo. Hipjfs tablics! «8BBB»MH»BaaaHBffifflB!6>KSB8»BBBHRH lj Koncert poljskega akademičuegt pevskega zbora. V torek, dne 25. t. m. do spe v Ljubljano Akademski pevski zbor i; Krekovega ter priredi še isti dan ob 8. ur zvečer koncert v veliki dvorani hotela Uniona. Zborovodja akademikov je eden najslavnejših živečih poljskih komponistov profesor krakovskega konservatorija Mihaj. Io Swierzynski. Kjerkoli je zbor nastopil, povsod je imel zelo lepe uspehe. Sedeži za ta koncert so v pred^rodaji v pondeljek in torek v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. —- Spored koncerta obsega sledeče moške zbore: Gorczvcld: Gaude Mater Po-lonia. Želen3ki: Pesem veslarjev, Monins-zko-Gall: Kozak. Nowowiejski: Domovini. Želenski: Naša Hanka. Gall: Čari. Swier-zynski: Uspavanka, Maszynski: Dve usodi. Moniuszko-Gall: Večerna pesem. Narodno pesmi: Prof. Swierzynski: Zbirka pesmi. Lachmann: Pjesne guralske. Raczvnski: Sjedaj več Marisko. Havviczka: Pjesma slo-ska. Gall: Krekovjak. Gall: Potkovice dajo ognja. Wallek-Walewski: Serenada. Si-werzynsld: V gorah. — Poloneza iz XVIII. stoletja. Moniuszko: Viteška pesem. lj Za kulisami. Čuje se, da bosta v novi palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti nastanjeni kar dve lekarni, ena uradna ,druga privatna. Ta pa se je menda oddala kar tako pod reko ter se je tako izročil monopol za nad sto tisoč zavarovancev kar eni sami osebi. Menimo, da bi sc lekarna, če že morata biti v isti hiši kar dve lekarni, morala oddati konkurznim potom. Razpisa o oddaji lekarne v najem pa nismo nikjer čitali ter o tem, kolikor nam je znano, ni bila obveščena nobena lekarna. Je tudi dosti magistrov, ki bi se prav radi osamosvojili ter reflektirali na lak lokal in v taki hiši, kjer bo sigurno velik obisk. Ali je tu morda knj vmes? Upamo, cla je nad tem uradom še kaka druga oblast, katera bi se za stvar zanimala in bi imela pogum razčistiti Io temno zadevo. lj Seja pripravljalnega odbora »a šentpo torsko društveno 15 letnico so vrši v pondeljek ob 8. zvečer v Prosveti. ZastopniJd Orlov, Orlic in društva so vabljeni. — Tajnik. lj Podružnica Slovenske Straže Frančiškanska prosveta ima sojo v sredo 26. t. m-na frančiškanski porti točno ob 8. Pridite vsi odborniki 1 — Predsednica. lj Čevljarska obrtna zadruga za Ljubljane in okolico vabi svoje člane na sestanek, ki sc vrši v sredo 26. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni pri t}. Mraku, Rimska cesta. Dnevni red: Mezdno gibanje pomočnikov. Pridite točno m vsi. — Načelstvo. lj Seja društva Dr. J. E. Krek se vrši " ponedeljek 24. septembra ob šestih zvečer v Akademskem domu. Na dnevnem redu je važna nujna zadeva. lj Tombola bivših salezijanskih gojencev. Kvatern priglašenih 28. Činkc žrebajo v ponedeljek 24. t. m. ob petih popoldne in se na dvorišču Mladinskega doma na Kodeljevem •akoi objavijo. Odbor obvešča časopise vseh Irank o izidu žrebanja; ako pa dotični ne ob-ivijo, ni krivda odbora. Tablice so na raz-ago v pisarni Mladinskega doma do tik ed žrebanjem tombole. lj Kino Vodmat. Samo še danes, nedeljo, stopa priljubljeni »Šef kot reporter« in naj-ciljši amerikanski komiki v veseloigri »Bo-sanje« in »Filmski junak«. V ponedeljek hi-lorična drama v šestih dejanjih »Napoleon v chonbrunnu«. Originalen posnetek bivšega esarskega gradu. Začetek ob četrt na devet ečer. fsi za i (51 Leta 1908 v septemberskih dnevih smo imeli nacionalno misel in za njo žrtvovali danes smo omagali. Če temu ni tako, kako ej vendar mogoče, je naša narodna obramba danes slabotnej-ko leta 1908, čeprav ima danes neprimerno ečje zahteve, čeprav je danes z njo zvezano prašanej našega obstoja. Nad dvesto tisoč zlatih kron smo zbrali eta 1909 samo za našo narodno obrambo, kje mogoče, da bi danes zbrali samo približno oliko. In vendar je bil Trst tedaj naša svetla [očka in vendar smo tedaj vstaj"'' v vsem 'rimorju in vendar se nam ni bilo treba bati zgube Koroške. Pa pogljte danes naš položaj! V Trstu iu stri je z ognjem in mečem zatrto naše nacio-islno življenje in nekdanje naše nacionalne Irdnjave ko Postojna, Tolmin, Ajdovščina itd. postajajo italijanske postojanke. Toda ne samo to! Ravno te dni nam je lokazalo reško vprašanje, kako silni boji nas čakajo in da vzdržimo le, če smo vsak hip pripravljeni. Vsi vemo, da nas usoda in zla volja sosedov tirata v težke in odločilne trenotke, naša volja pa popušča, naša nacionalna misel po-ema. Ali se zavedate, da drvimo v propad, da nas objame katastrofa, če se v zadnji uri ne spametujemo, če nas ne objame ropet ona vo-ja, ona požrtvovalnost, ko leta 1908? Proslavljamo spomin septemberskih žrtev in poveličujemo zmago leta 1908. Toda vsa naša proslava je brez ccne, če ne slede za petami tudi dejanja. Predvsem začetek vseh dejanj, da je vsak Jugoslovan član Jugoslovanske Matice. Jugoslovanska Matica je največja pripra-ra odločilnih trenotkov. Jugoslovanska Matica je poveličanje vseh žrtev! Jugoslovanska Matica je stopnjevanje in icgično izpopolnilo septemberskih dogodkov. Jugoslovanski Matici je zapopadena. naša JoJžnost po petnajstih letih. V š Celje. Danes 2. t. m. ob pol 9. zvečer bo v tajništvu SLS v Celju, važno Ln zanimivo predavanje dr. A. G o s a r j a , na katero vabimo posebno našo inteligenco, kakor tudi vse druge somišljenike krščansko socialne misli. V nedeljo 23. t. m. pa je ob 10. uri dop. vrtni dvorani »Belega vola« shod in ustanovni občni zbor »Okrajne delavske zveze« ta celjski okraj. Govori preds. Delavske zveze za Slovenijo, dr. A. Gosar in drugi. Vabljeni duševni in ročni delavci! š Ukinitev sejmov. Do nadaljnega so ukinjeni vsi živinski in svinjski sejmi v Mariboru radi slinovke. š Nesreča. Hišnica Alojzija Kmetič, stanujoča v Orožnovi ulici 7. v Mariboru je sna žila okna v prvem nadstropju, ter pri tem padla na tlak. Pri tej priliki je dobila več notranjih ter zunanjih poškodb. Zlomila si je ludi desno roko. š Konj in voz ukraden. Posestnik Franjo Resni k v Rad van ju je poslal minolo nedeljo svojega hlapca z vozom v Maribor, da bi pripeljal hčerko. Hlapec Jurij Petrovič se od te ?a dne s konjem iu vozom ni več vrnil. Obstoja sum, da je konja in voz prodal in potegnil. Konj — 6 letna, bela kobila — in voz - kaleš črno pleskan, sedeži tapecirani s svinjskim usnjem, je vreden krog 70.000 kron Kdor izsledi ukradeni voz in konja, dobi 2000 nagrade. š Tvrdka P. Hochnegger in drugovi v Mariboru se je razšla. Ista je imela tvornico pohištva in stavbeno mizarstvo v najemu od ^Mariborske lesne industrije«. Sedaj je lastnik zadnje imenovanega podjetja g. Alojz Do-toicelj prevzel vse v lastno režijo, ter bo vse skupaj vodil pod imenom »Mariborska lesna industrija«. Podjetje je prenovljeno in urejeno ter razpolaga s prvovrstnimi delavskimi možmi, tako da je v stanu izvrševati vsa v stroko spadajoča dela. k Volivni proglas koroške slovenske ^anke. Dne 21. oktobra t. 1. se v Avstriji ^še volitve v deželne zbore in narodno skupščino. Narodne manjšine bodo napele J?® sv"oje sile, da se uveljavijo. Najtežje sta-iŠče bodo pač imeli Slovenci na Koroškem, kjer so se združile vse nemške stranke za enoten nastop pri volitvah, to se pravi za enotno volivno listo. Slovenci poidejo v volivnj boj samostojno kot »Koroško slovenska stranka«. Strankino vodstvo je že "Klalo volivni proglas, ki nujno poziva vse Slovence, naj 21. oktobra razodeneio svojo neupogljivo voljo, da hočejo ostati na svoji zemlji svoji gospodarji in da se ne dajo izpodriniti od tujcev. Kot program KSS navaja proglas: varstvo koristi delavnih slojev domačega slovenskega ljudstva: kmetov, delavcev in obrtnikov, trgovcev in na-stavljencev; uradniki, učitelji in duhovniki, ki delujejo med slovenskim ljudstvom, morajo biti vešči narodovega jezika; nobene zveze s tiFtimi, ki ne stoje na verskem stališču, vselej in povsod za verske pravice. Proglas omenja dalje strašna davčna in druga dajatvena bremena v svrho sanacije, ki se posebno trdo in samovoljno nalagajo Slovencem, ne da bi se jim potem vračala v obliki šol in drugih občekoristnih naprav. Koroška dežela izda letno za šole nad 30 milijard kron, katerih velik del prispevajo Slovenci, a nimajo pa niti ene lastne slovenske šole niti slovenskih učiteljev. Naj bi bil 21. oktober res dan manifestacije koroških Slovencev za narodne rraviče! Smrt ma irke. Rekli smo včeraj, kakšna sredstva nameravajo ob smrti marke uporabiti za ozdravljenje bolnega nemškega državnega gospodarstva in da bomo danes govorili o njih. Vedeti moramo predvsem, da se nemški proračun ! vedno bolj oddaljuje od izenačenja med dohodki in stroški in da je zato treba najprvo to izenačenje doseči. Oddaljuje se pa zato, ker so prihajali davki v tisti izmeri, ki je bila določena že Bog ve kdaj prej, država je pa potrebovala tedaj že vse drugačne ogromne svote. To je bilo glavno zlo in tu je moral zdravnik začeti. Načrt vlade gre za tem, da vpošteva vse predloge, ki jih je v zadnjem času dobila in da vzame iz \ sakega lo, kar se ji z6i najboljše in najbolj koristno. Prišli bi na tri različna piačilna sredstva, ki naj bodo v rabi vsa naenkrat, čeprav začasno. Najprvo bodo vpeljali denar stvarne vrednosti, ki bo edino zakonito plačilno sredstvo; izdajala ga bo posebna vrednotna banka, temeljil bo pa na zlati obveznosti ali, z drugo besedo, na oddaji premoženja gospodarskih pridobitnih krogov — poljedelstva, industrije, trgovine in bank —. Ime mu bo najbrž zemeljska marka — Boden-mark —. Drugi denar bo dosedanja papirna m a r k a, a ne več kot zakonito plačilno sredstvo, temveč samo kot drobiž. Tretji denar bo zlati denar, ki ga bo izdajala v čisto zlatomarčno banko spremenjena državna banka, in sicer proti vrečitvi zlatih menic; krit bo z efektivnim zlatom in z devizami. Ta zlati denar je nameravan samo za plačilno sredstvo v gospodarskem veleprometu in torej tudi ne bo zakonito plačilno sredstvo. To bo le oni omenjeni denar stvarne vrednosti, ki ga bodo uporabljali torej v prvi vrsti široki sloji v malem prometu, ki bo služil za plače uradnikov in deiavcev itd.. Pri stvaritvi tega denarja je vpoštevala vlada dejstvo, da se bodo izdatki in dohodki krili šele pozneje enkrat, da pa je treba vedno bolj zevajočo vrzel zakriti do takrat in sicer brez dosedaj uporabljenega sredstva čimdalje večje inflacije. Zato naj dajo označeni pridobitni krogi z oddajo premoženja potrebni kapital. To hipoteko da država v obliki obrestujo-čih se zlatih obligacij v novo banko in ta da državi potrebne bankovce za financiranje. Oddaja premoženja bo šla do 5 odstotkov, a to le v skrajnem slučaju. Sicer pa samo lako visoko, da se doseže izenačenje med dohodki in izdatki. Da ne pride do morebitne inflacije tudi s tem denarjem, bodo izdajo omejili kvantitativno in časovno. Oddajo premoženja bodo določili po zadnji cenitvi, ko je šlo za denar v brainbo države — Welirbeitrag —•; vrhu tega bodo pa na koncu leta še enkrat cenili in tako zagrabili tudi tiste, ki so ai pridobili premoženje šele v najzadnjem času. Pri papirni marki nameravajo udejslviti takozvano d en o m i n a c i j o, kakor so to napravili v velikem obsegu že Rusi. Kaj mi pomaga, če je zapisano milijon, če je pa la milijon v življenju samo jednica. Zato bom črtal kolikor mogoče veliko ničel kot nepotreben milijonski balast in bom napravil vse skupaj na ta način dosti bolj enostavno. Kurz papirne marke bo navezan na stvarni denar in sicer tako, da jo vsak čas lahko zamenjamo. Sedaj gro samo za to, kakšno naj bo razmerje obeh mark, seveda šele po izvršeni deno-minaciji papirne marke. Računijo tudi s to možnostjo, da bo novi denar papirno marko kar izrinil.. Vidimo, da gre ves načrt vlade za tem, da se problem reši vsaj začasno. Upajo, da bo ta začasnost trajala samo tri ali štiri mesece, da bodo tedaj novo vrednotno banko že lahko likvidirali, da bo torej proračunsko izenačenje takrat že doseženo. Stvarni denar bi potem prevzela stara državna banka, sedaj spremenjena v čisto zlatomarčno banko. Tako bi pre-šia v doglednem času Nemčija nazaj k čisti zlati vrednoti. Če bo nemško gospodarsko vprašanje rešeno, se bo to pri sedanji, rekli bi, enotnosti svetovnega gospodarstva poznalo povsodi. Razmah industrije v Jugoslaviji. Leta 1922. se je v Jugoslaviji razširilo ali na novo ustanovilo 920 podjetij, od tega največ živežno indurtrMe, posebno mlini g Prevažanje jesenskega blaga. Po obvestilu direkcije državnih železnic v Zagrebu se bo v najkrajšem času pričelo s prevažanjem sezonskih pošiiiatev. ki se ima izvršiti po sledečem redu^ 1. Nujne vojaške in železniške režijske pošiljatve (reiiiiski premog in prazni vagoni); 2. pošiljatve živega blaga fživine in svežega sadjal; 3. suhe češplje in pekmez; 4. sladkorna repa; 5. drugo kvarljivo blago; 6. prehranjevalni predmeti fžito, koruza itd ); 7. premog; 8. gradbeni material, voiaške in režijske pošiljatve; 9. drva itd. Trgovska zbornica opozarja vse industrijske in trgovske kroge na ta razpored prevoza transportov. Izvoz svežega sadia, suhih češoelj in pekmezs se ima po obvestilu železniške direkcije zaključiti s 1. decembrom t. 1. g Cene goveji živini ln prešičem na domačem trgu so bile sledeče: voli I. 13—14 Din, If 11—12 Din, krave 12—13 Din, junčki 13— 13.50 Din, teleta I. 22.50—23.25 Din, II. 21.50 do 22 Din; prešiči I. 26—27 Din, II. 22.50 do 23.25 Din, III. 21—22 Din. g ŽPni trg. V Vojvodini so cene žitu sledeče: pšenica 355—360 Din, pšenična moka št. 00 585—620, št. 0 570—590, koruza 275 Din, oves 230—235 Din. Tendenca čvrsta. g Zlata pariteta v Avstriji je določena do i 23. septembra s 14.400 papirnatimi n. a. kronami. g Povišanje železniških tarif v Italiji. Na zadnji seji je ministrski svet sklenil povišali železniške tarife. In sicer bo znašalo povišanje na podlagi predvojnih cen za osebni promet 220% za I. in II. razred in 200% za III. razred. Na podlagi sedanjih železniških tarif znaša povišanje 150% za III. razred in 6.60% za II, razred, za I. razred ostanejo cene nespremenjene. BORZA. Curih, 22. sept. 'Izv.) Berlin 0.0000034, Holanaija 2.22, Newyork 563, London 25.61, Pariz 33.65, Milan 25.32, Bruselj 28.60, Kodanj 102, Stockholm 149.75, Praga 16.90, Pešta 0.03, Bukarešt 2.55, Belgrad 6.10, Sofija 5.37, Varšava .0018, Dunaj 0.007925. Slavijo 50 letnice obstoja »Kmetijske šole« na Grmu uri ftoem mestu. H 20. t. m. je praznovala državna kmetijska šola na Grmu slavlje 501etnice svojega obstoja. Tem povodom se je darovala ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi v Šmihelu svečana sveta maša, kateri so prisostvovali vsi zavodui učitelji. uslužbenci in učenci. Nato se je zavod poklonil prvemu svojemu ravnatelju pokojnemu g. Rihardu Dolencu, ki počiva na pokopališču v Novem mestu, kjer je prošt dr. S. El-bert blagoslovil krasno ovenčan grob in so se držali nagrobni nagovori v njegov spomin, ki je vse svoje življenje posvetil ustanovitvi in razvoju zavoda. Ob 11. uri dopoldne je bil pozdrav gostov in nagovor od strani ravnatelja v veliki učilnici, temu je sledil ogled zavoda in skupen obed povabljenih gostov, učiteljev, uslužbencev zavoda ter učencev. Slav-lju so prisostvovali g. veliki župan dr. Lukan, šef kmetijskega oddelka pokrajinske uprave I. Sancin, referent kmetijskega šol. V. Rohr-man, vladni svetnik novomeški dr. I. Vončina, prošt dr. S. Elbert, novomeški gerent dr. I. Gregorič, ravnatelja kmetijskih šol v Mariboru Lu Št, Juriju in drugi. V obsežnem govoru je pozdravil ravnatelj zavoda g. kmetijski svetnik B. Skalicky došle dostojanstvenike in vs2 navzoče ter je v glavnih potezah podal zgodovino ustanovitve, delovanja in razvoja zavoda, kako je polagoma dosegel sedanje vzorno stanje, poudarjal zlasti veselo dejstvo, da je v času od ustanovitve do danes dovršilo zavod 508 učencev, od katerih se je 35 odstotkov posvetilo kmetijskemu poklicu in ki zavzemajo danes odlična mesta v človeški družbi sebi v korist in okolici v posne-mo. Povedal je, kako je šola delovala v vseh panogah kmetijstva; pri povzdigi poljedelstva, živinoreji, pri regeneraciji vinogradništva, gojitvi sadjarstva, kako je širila kmetijsko vedo z uvedbo mnogih učiteljskih in drugih strokovnih tečajev, s popotnim poukom po deželi, z literarno delavnostjo, s prirejanjem kmetijskih razstav ter z lastnim zgledom na šolskem posestvu. Hvaležno se je spominjal podpore državne pokrajinske uprave, ki je zavod po prevratu z možno požrtvovalnostjo do današnje spopolnitve podpirala. — Veliki župan dr. Lukan je v svojem govoru orisal pomen , kmetijskega stanu za človeško družbo. — Referent za kmetijsko šolstvo V. Rohrman, ki j je na tem zavodu deloval cclih 35 let, in sic^r | 23 let kot pristav in 12 let kot ravnatelj, ie temeljito popisal delovanje zavoda v tem času. Sledila je temu pesem »Bože pravde« od pevskega zbora in zaorili so po dvorani trikratni slava-klici kralju Aleksandru kot vrhovnemu zaščitniku in pospešit elju našega kmetijskega življa. Za tem so si udeležniki slavlja ogledali vzorno uredbo zavoda, njega razne kulture, kleti in zaloge, ki kažejo strokovno in uspešno delovanje, ki naj služi svojemu namenu. — Skupni obed, ki so se ga udeležili navzoči dostojanstveniki, povabljeni gostje, učiteljstvo zavoda, njega uslužbenci in učenci, je pouai lepo harmonijo, ki vlada v tem zavodu in ki sa je zrcalila v ubranem petju učencev in v dovršenem govoru učenca na velikega župana dr. I. Lukana ter na učiteljski zbor. V več-urnem pogovoru in napitnicah se je zaključilo to slavlje, ki je podalo sliko, da zavod hodi pravo označeno pot svojega prvega ravnatelja v prid in posnemo našega kmetijskega; stanu. Državni kmetijski šoli na Grmu želimo v bodočnosti najboljše uspehe in enako plo-! donosno delovanje tako, da so bo mogla vedn no enako s ponosom ozirati na svojo pretek* lest in v to v blagoslov našega kmetijskega stanu. Cerkven! vestnik. c Cerkev sv. Jožefa. Kongregacija za učiteljice in kongregacija za gospodične imata v pondeljek 24. t. m. ob četet na 7. zvečer svoj prvi letošnji shod. c Križanska Moška in mladeniška Marijina družba ima v sredo, dne 26. t. m. ob pol 8. zvečer svoj prvi izveucerkveni sestanek v druž-bini dvorani. Ker bomo razpravljali o zelo važnih družbenih zadevah, je udeležba obvezna za vse člane. Orlovski vestnik. Orlovski odsek Krakovo-Trnovo. Danes, 23. i. m. ob 10. dopoldne se vrši v dvorani Ko-lezijska ulica št. 1 redni občni zbor. Vsi redni člani so po poslovniku obvezani, da se udeleže občnega zbora. Vabim tudi vse br. starejšine in podporne člane, da se občnega zbora po možnosti udeleže. — Novi člani dobrodošli! — Bog živi! — Predsednik. Tuiistika In šport. Lahkoatletsko tekme za prvenstvo Slove« nije so se pričele včeraj popoldne na prostoru SK Ilirije. Izvršili so se predteki na 100, 200 in 500 m. Pri metanju kroglje ima prv« meslo Primorje (10.33 m). Skok v višino brez zaleta je pokazal zelo lepe rezultate in je g. Lojk (Jadran) postavil nov jugoslovanski rekord (139 cm). Preskočil je sicer višino 142 cm, ki pa se vsled lahnega dotika deščice ne more klasificirati za rekord. Skok v višino in tek na 1500 m ne dosegata lanskih uspehov. Istotako ni pokazala povoljnih rezultatov olimpijska štafeta, ker se je vršila že skoraj v temi. — Danes se tekme nadaljujejo. Fina palica s koščeno kljuko, v kateri je vrezan naslov, se ^e pozabila nekje v mestu. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi: Kolodvorska ul. 34. D. Bovšek. Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 306 m a. m. viš. Cas opazovan ia tfaro« moto j v mm 1'ornio-meter v O 1'aitirum diferenc« v C Nebo, vetrov Padavino v mm 21. 9. 21 h 733 9 15-2 0-8 obl. j. z. 22./9 7 h 736-4 12-9 09 megla 22., 9. 14 h 737-3 18-1 1-2 jasno z. svojega hišnega zdravnika in tudi on Vam bo odgovoril, da v nobenem gospodinjstvu ne sme manjkati dobrega in preizkušenega desinfekcijskega sredstva. Za izpiranje ran, desinficiranjo bolniških postelj, razkuževanje itd. jo NAJBOLJŠE SREDSTVO ki se porablja kot 1—2 odstotna raztopina. »LYSOFORM< je najbolj poznano, več desetletij priznano in preizkušeno desinfekcijsko sredstvo. — Dobiva se v vsaki lekarni in drožerijt v izvirni opremi. Pridejano mu je navodilo o uporabi. Glavno zastopstvo in ?aloga n Jugi s le »Jucjopharmacija« d. d ZAGREB, PRILAZ L* Javna zalivala. Zahvaljujem se najiskreneiše jugoslov. Tavarovalni banki »SLAVIJA« v Ljubljani, katera mi je zavarovani znesek glaseč ae na moje pogorelo gospodarsko poslopje najkulantneje in brez odbitka takoj izplačala in jo vsem kar najbolj priporočam. 6027 St Vid nad LJubljano, 15. sept 1923. CIRMAN FRA NJA, poaestnica. Pisarniški vodja » najboljšimi izpričevali, večletno bogato prakso, v vodstvu denarnih i. dr. gospod, zavodov strok, temeljito izurjen, star 40 let, povsem zanesljiv in vesten, ŽELJ premeniti dosedanje mesto, kjer službuje 17 let. Sprejel bi vodstvo večje obč. hranilnice ali posojilnice v mestu ali na deželi. Zmožen je položiti kavcijo. Reflek-tira le na stailno mesto. — Ponudbe je poslati pod «J. B.« na upravo lista. 6013 Sprejmejo dijakinjo fjg1: ni na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 5993, Kovaškega pomočnika in enega IHT" UČENCA "•C takoj sprejme LEOPOLD ŠTREMPFEL, kovač, STIČNA. Dolenjsko 6005 Kot gospodinjo 5V?^ posestvom POŠTENO DEKLE. - Naslov: »ViSnJa gora 38«. 5084 za prodajalno s čevlji v Celju se takoj sprejme. Obvladati mora slovensko in nemško v govoru in pisavi. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. — Ponudbe je nasloviti pod: «UČENKA CELJE — ČEVLJI« na Aloma Company. Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 5978 "Preprosto gospodično dijakinjo ali dijaka nižjih razr. sprejmem na hrano in stanovanje po nizki ceni. • Naslov pove uprava lista pod Stev. 6036. častna izjava. Podpisani obžalujem, VORNA VOZA poceni naprodaj. — Po. jasnlla daje uprava ista pod štev. 5877. Prostovoljna prodaja. V nedeljo 30. sept. 1923 ob 15. uri (3.) bo prodaja HIŠE št. 6 v Levcu ob ljublj. cesti, 20 min. od žel., pošta Pefrovče pri Celju. Hiša obstoji iz 5 sob, prodajalne z opravo, kleti, vinotoča čez ulico, 3 hlevov za živino in praiiče; dalje 4 orali zemljišča itd. Cena 180.000 Din, 5912 PRVOVRSTNE strune, vijoiine b vse glasbene potrebščine kupite najceneje pri MINKI MODIC, Kopitarjeva ulica 1 (trafika nasproti Jugosl. tiskar.). Dražba premičnin. Dne 1. oktobra ob 8. uri se bo na dražbi v Vel. MengSu St. 89 prodajala razna premičnina in tovarniški stroft za izdelovanje klohn« kov, slamnikov, sušilni kotel, modeli itd, 5980 Siamnikarskl šiv, stroj spodnji šiv, sistem »Aleraania«, nova iz tovarne, z vsemi nadomestnimi deli, naprodaj. Naslov v upravi pod Stev. 5987, Veliko In lepo posestvo JE NAPRODAJ, obstoječe iz 102 orala — hiša in gospodarska poslopja, dobro obdelano, I A orala obsegajoč vinograd in sadonosniki, rodovitne njive in travniki, redi se lahko 12 glav živine, raz-sežnl gozdovi z vsakovrstnim lesom in pašniki, oddaljeno pol ure od glavne ceste v nekoliko hribovitem, pa mirnem kraju. - Vodovod v kuhinji in hlevu! Naprodaj tudi vsake vrste LES in posamezne parcele brez posestva. Poizvedbe na licu mesta: RaStanJ St. 3, Koprivnica pri Rajhenbnrgu (postaja). 5985 rs i Specialne zaloge tapet, izdslkov ŽIMA vseh vrst — morska trava — vsi v stroko spadajoči predmeti. — Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever (prej BRATA SEVER), tapetnšk in deko. rater, Ljubljana, Gosposvctska cesta 6. Vsakovrstne PILE in RAŠPE izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah IVAN FjGAR, pilarski moster, Ljubljana, HRENOVA ulica 19. PRODA SE VEČ motorčkov Za montirati na navadna kolesa ter tudi kompletni mali MOTORČKI raznih tova-ren po nizki ceni. — Ljubljana, KARLOVSKA cesta štev. 4. MODISTARIJA in preoblikovalnica -Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in modist. potrebščin. Preoblikujejo se klobuki za DAME in gospode po najnovejših vzorcih. 5355 Aieilkanci pozor! Radi preselitve se proda HIŠA v sredini Ljubljane za 2500 dolarjev. Stanovanje in lepa suha klet takoj na razpolago. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro -»AMER1KANEC». 5801 Jelika! DR. PEČNIK ordinira za pljučne bolezni vsak petek, tudi v četrtek, v Sv. Juri" ob Južni žel. — Č1TAJTE NJEGOVE 3 KNJIGE O JETIKII 337« OBJAVA! Ulju dno javljamo, da smo prevzeli po tvrdki P. HOCHNEGGER i drugovf ki se je razšla, »TVORNICO POHIŠTVA in STAVBENO MIZARSTVO« M ari bor, Koroika cesta štev. 46 v lastno režijo, ter da bodemo vodili isto pod firm "MARIBORSKA LESNA INDUSTRIJA«. Prevzamemo vsa v stroko spadajoča dela, zagotavljajoč v vsakem oziI sajcenejie in najvestnejSe postrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker razp l&gamo s prvovrstnimi močmi Sc priporočamo z odličnim spoštovanjem Mariborska lesna industrija« partri ..at ' - rica lesnih izdelkov — stavbeno pohištvo. TEL. 1NT, 160, BRZOJAV: $ul3>£fana Cradišde 10. iS? Dne 7. oktobra 1923 sc vrSi v Mengšu prostovoljna javna dražba nastopnih, v katastralni občini Mengeš se nahajajočih zemljišč: pare. št. 141 HIŠA št. 92 (z elektr. razsvetljavo), pare. št. 140 VRT, pare. št. 1833 GOZD, pare. št. 120/1 NJIVA, pare. št. 121/1 HIŠA št, 130 (z elektr. razsvetljavo), pare. št. 121/2 VRT, pare. št. 1385, 964, 965, 966, 967, 1185, 1223, 1323, 1046 in 1464 NJIVE ter pare. št. 2634 GOZD,— Dražba sc vrši v MENGŠU v hiši h. št. 85 tn se prične ob 1. uri popoldne, Dražbeni pogoji se naznanijo pred dražbo. 6003 JOSIP & MAJMO TURK špedicijsko podjetje v LJUBLJANI, Vidovdanska cesta 3. prevzema ocarinjenje ter prevažanje vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah. Ittotam se prodaja prvovrstno prešano ceno na drobno in debelo. Prodaja se tudi velik brsk-voz in dva manjša, dobro ohranjena vozova na vzmetih ter 500 jutastih in 100 papirnatih vreč. Zajamčeno popravljene Lokomobiie točno iz skladišč Zagreb in Ljubljana Wolf-I>anz vsake velikosti. Stabilne in vozeče lokomobiie Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno popravljene Popolnoma preizkušene Kurljivc z vsakim gorivom Brata Fischer ZAGREB Pantovčnk 5 I Ig i mešanim blagom in del. pridelki v najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev Zvonsrna in livarna St. Vid nad Ljubljano Ista mora imeti vsaj 75.000 Din mesečnega prometa, kateri sc mora dati dokazati. - Če mogoče, naj bo s stanovanjem skupaj v eni hiši. « ■ 5955 Ponudbe do 28. septembra pod »TAKOJŠNJI PREVZEM« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev, 3. P. n. Šivilje gospodinje opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji A. K I."L fouarna Mož m teijSRo iS. d., prodajalna Ljubljana. POLJANSKA CESTA ŠT. 13, Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO! 3480 NIZKE CENE! /fr , Oir- Kr. Angleška Poštna Parobrodna Linija. Redni potniški in tovorni promet iz Hamburga-Gherbourga-Soutiiampiona v N«w York 5rc Kanado Gherbourga-Liverpoola-Soulhamptona v Južno Ameriko. Prevoz potnikov v I„ II. in III. razredu KABINA III. razreda z 2 in 4 POSTELJAMI, Vse potrebne informacije daje v vseh jezikih radevoljno gornji naslov. — Glavno zasiopstvo za Jugoslavijo: Zagreb, TRG L, štev. 17. Brzojavni naslov: HOVMAILPAC. Podzastopr.ik v Ljubljani: Ante SUGJIČ, Dunajska cesta 31 „ v Beogradu: Mihael TONIČ,Karagjorgjevaul. 91 v vseh opremah. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri: m petesinc , Sv. Petra nasip. tu za takoj ali pozneje v Ljubljani, na prometnem kraju, v sredini mesta, za že 13 let dobro obstoječo obrt in trgovino r. urami, zlatnino itd. Event. hišni posestnik ali trgovec, ki ima prevelik lokal in obstoji manjši prostor, lahko pristopi kot družabnik. — Pismene ponudbe «2ELIM VEČJI PROMET« na upravo »Slovenca«. Enkrat | ta vselej se Vam priporoča SAMO veletrgovina R. STERMECKI v j Celju, ako hočete res DOBRO in POCENI KUPITI ročno, domače delo, kaksr tudi fine tvorniške, obleke za žensTte, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in modno robo za dame in gospode. Trgovci cngros-cene. Zadružna Gospodarska h Ljubljana, Miklošičeva ccsta štev. 10 (v lastni palaCl vis k vis hotela „Union"). Telefon St. 57 ln 470. Račun poštno-Čekovnega urada za Sloveniju štev, 11,045, v Zagrebu štev. ii'J.080. Podružnico: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, S0M30R, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura; SLti). Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in reaerve skupno nati »in '95,000.000*-. d. d. Daje trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambo za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valuto in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložite knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. ah ledni LJubljana, Židovska JUlUlIllllItlllllini^^ll-.-fitUJflUlillUiliillllllHIlMifMItmHUlIMIUIIHilIlUlIlJttlMMClE^rJirUMItUlIlirt: IIII1HMIU štev. 8 salon damskih klobukov ajveija Izbera! HOLLAND Rotterdam~New~York Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev | Hrvatska Mnka za promet s nekretoinama d. d. Zagreb, Zrinjski trg S. | Odprava potnikov I , H. HI. raz- | reda za Severno Ameriko in 1 ..A___ IMllll St1-?—i =4=4: ---------"^---^^IHBBti Kanado z ogromnimi, naima- I dernejimi brzovozniml paro- | sfj brodi. Potovanje po odprtem 1 morju 6 do 7 dni. ,Haiugodneja | sigurna in brza vožnja. 1 Izvrstna kuhinja. Vsak teden | Jeden parobrod. Potniki tret- | jega razreda Imajo posebne 1 kabine z uzorno čistostjo. 1 5 • z | Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: | | Holland-flmerika Linija S | Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 21, 1 milil nimiiiiiHiiiii iii iiiintm hiiii ..................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiuiiniiiJ. I1 M Telefon 70, 349. FROSCH BISSING ^ POCENI NAPRODAJ, nc AVTO FLORJANČIC, Ljubljana. STROJE za surovo maslo znamke „LAKT6R" v velikosti od 2-50 litrov dobavlja po najntžlih cenah v fo»arna gospodarskih strojev »BBBaBBBBBaHBnBSBBBISBBBtgliKBBBilBglBBBBBBBEBBgBBBBBBBBBB ™ » I« »VI lifln-"y parno ali bencin za najmanj 25 HP kupim ia ali izposodim za kratek čas. Ponudbe pod | šifro „LOKOMOBILAw na Aloma | Company, Ljubljana. | fipBBBHBBB6BBBBBBBBBBBBBBBBBBS-fiBBHffiBSB®8!HSlŠi!i0BBSIB8BBBB§ in Hi: Jesenice, Ercegnovi, iz Soutbamptona - Cherbourga Levlaftiiem 0. in 30. oktobra, 20. novembra, 11. dec. Iz Bremena čez Southampton m Cherbourg v New-York George Washington 24. oktobra. 28. novembra, 29. decembra 1». oktobra America 3. okt. 7. nov. Pres. Fillmore Pres. Harding 10. okt. ti. nov, Odhod iz Soutbamptona in Cherbourga 1 dan pozneje. Vse podrobnosti pri naslednjih naslovih: Pres. Arthur Pre«. Boosevelt 2«. sept. 31. okt.. i. oktobra Zastopstva: Beograd: Palata Beogradsko Zadruge, Preko Hotel Bristofa, Zagreb, Srcdlšnje Savez Hrvatskih Seljnčkih Zadruga, Mihanovičeva nlica 2, Preko puta kolodvora, LJubljana, Brodnratvo Zjedinjenih AmeriSbih Držav, Bn> najska cesta 20. Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljnčklh zadruga za Bosna i Hcrcepovlnn, Aleksandrova ulica 32. Sušak, Banka za Poraorstv. Maslov asa fc&rssojavlte: JAI5RAIVSKA. Afllfranf sbovocIS: JADRANSKA BANKA: Trs S, Opatija, Wien. Zadar. FRANK SAKSBR STATE BANK, Cortland Slreet 82, New-York CIty. mm VIIOOBLPVO m (ME, Valparaiso, flntofogasta, Punta Srenas, Fuepto tiatales, PopvbdIp. Prevalje, Sarajevo, Split, Sibeniit, Zagreb. Tvornice: Komlža, Makarska, PosSSre, Trparaf, Veiafiuka, Siget, Togir s makreie, slame srdele ¥ ollm ^a$c?IIeme Brsejavli Impcr, v VSeN ObllkaBl tfSSikOSŠŽh. Tal. Int. 4-1», »-«8. Dcbavljae kraSj. cfrora M?. VeSSC. — Za Rair©€Ila se Se obrniti na gi. zastopstvo za Krv. I Slavoniju. F.xpsrtno s smp&rtno d. d. u Zagrebu. Zastopstvo in laiop R. Btiiic in dr. Ljublj. Maribor Celje zdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihtel Moškerc v Ljubljani, Higoslovanska tiskarna v Ljubljani,,