Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
rr — —^
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
. J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
*
I Nefrankirana ali pre-I malo frankirana pisma I se ne sprejemajo.
LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 19. septembra (September) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 38.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Položaj v michiganskem bakrenem. okrožju je nespremenjen. Rudarji so. složni in solidarni in polni upanja na zmago. Skelbov je malo, pravzaprav le toliko, da povzročajo bakrenim kraljem velike troske,. Obratovanje— pošiljanje skebov v rudnike, stane denar. 0 ipravem obratovanju rudnikov se ne more govoriti, ker skeb še ni nikdar delal in tudi delal ne bo. Mogoče še sedaj M'c N ought ona že radi skrbi belijo lasje na glavi. Mislil si je pač, ako. bo najel par stotin delomrznih barab, in jih pošiljal od rudnika do rudnika, da bi "preslepil Štrajkujoče rudarje, da se dela v njih, da bodo štrajiknjoči rudarji kar hiteli prosit za delo. Ako bi McNoughton imel kaj soli v glavi, bi moral že prvi teden spoznati, da taki nerodni manevri ne vlečejo in že prvi teden bi ponudil spravo. McNoughton je pa ostal trmoglav, misleč, da s svojo trmoglavostjo razdre solidarnost štrajkujoeih rudarjev. Domišljal1 si je, da je neomejen paša v michiganskem bakrenem o-krožlju, da mn je le treba migniti z mezincem in njegove želje se že smatra za povelje. Da bi se želje tem preje uresničile, se je michiganski naša obdal s krdelom izurjenih mlorillcev in pretepačev, ki imajo nalog stražiti po noči z električnimi bločnicami razsvetljene hiše, v katerih prebivajo skebje; spremljati skeb e na sprehod v rudnike in iz rudnike*»7* ; pro,..p .	,u otroku
s količi in če je treba tudi moriti v interesu kraljev bakra. Taki 'karnevalski sprevodi stanejo denar. Plačati je treba električno silo, oborožene barabe nočejo delati sprehodov zastonj, delavski judeži — skebje pa tudi ne store nič, ako se jih ne plača dobro. Vsak skeb stane kralje biakra vsaki dan najmanj deset dolarjev, ne producira pa nič. Abo bi bili skebje — večinoma nabrane delomrzne barabe iz velikih mest — res dobri delavci, od katerih bi kralji bakra imeli dobiček, bi jih v velikih 'ameriških mestih lahko nabrali trikrat toliko, kakor je stavkujočih rudarjev. Kralji bakra in njih zaupnik “Jimmy” dobro vedo, da je skeb lenuh — delomrzen človek, zato jih najamejo le toliko, da lahko farbaj-o javnost, da, se dela v rudnikih, računajoč s tem, da bodo-nadomestili izgubo, ki so jo povzročili skebi, z > brezmejnim izkoriščanjem, »str a j kujočih delavcev, ako se dajo zvoditi na led in se vrnejo brezpogojno na delo,.
Ta. načrt kraljev bakra in njih najvišje,ga priganjača “Jimmy-ja” ¡se do danes ni posrečil. Rudarji so solidarni, med njimi so le tisti skebje, ki so pred štraj-kom bili vohuni in si z lizunstvom in ovaduštvom služili kruh.. Pred štraj.ko.m rudarji niso vedeli, kdo, je med njimi izda jiea, danes te Judeže poiznajo, ki hoda morali bo končanem štrajku navezati culico in iti s trebuhom, za kruhom. Štrajk bo dovršil tudi to dobro delo, da bo, ■očistil michigansko bakreno o>-krožje delavskih Judežev!
------ (•
Slovenski skebje.
Brat urednik! — V “Proletarcu” sem čitail imena slovenskih skebov. Prav je tako, da so jih v javnosti Dribili na steno! Ali veste, kakšni ljudje so to bili v domovini? Pri volitvah so' bili vedno na tisti strani, ki jim je plačala,, več glažkov jernša najsla-hejše vrste. Volili niso nikdar s .socialisti. Glasovali so za liberalice ali klerikalce. Svoje prepričanje so menjavali kakor človek srajco. Kdor jim je obljubil in plačal večji glaž jeruša, za tistega so glasovali. Kot vojaki so
bili pripravljeni streljati na svoje matere, očete, sestre in brate. To, je tista sodrga, ki je iskala leblajtarske in policajske službe, da bi jii ne bilo treba delati. To je tista banda, ki je šla takoj vsakega človeka denuncirat, če je zinil v oštariji kakšno besedo, zoper cesarja ali vero. To, so tisti lopoVi, ki so v domovini de-nuncirali svoje tovariše delavce delodajalcem, ako so delavci izražali svoje nezadovoljstvo nad ■slabimi plačami in govorili o potrebi strokovne organizacije. To so tisti malopridneži, ki so bili vedno pripravljeni svojemu bliž-njiku ukrasti belo iz njegovega očesa. To> so tisti ničvredneži, ki So ¡bili vedno pripravljeni pri narodnih demonstracijah z gnojnimi vilami in cepci napasti Slovence, ako so jih nemški buržoa-zijei plačali za tako delo. To je sodrga ¡vseli sodrg, izmeček vseh izmečkov.
Y Ameriki so večinoma vsi pri kat. podpornih organizacijah, nekateri imajo celo vplivna mesta, le malo jih je med njimi, 'ki pripadajo drugim organizacijam. Prav je, da so njih imena prišla v javnost, da se jih bomo lahko, ogibali po končanem štrajku tudi v drugih naselbinah.
Lojze Podveznik.
Klici za pomoč!
Jednotina seja je sklenila na seji dne 16. t. m., da se naj ves nabrani, denar za pomoč štrajku-jočim rudarjem v Michiganu pošilja br. glavnemu tajnik^ Johnu Vederbarju- Brat glavni tajnik ho vsaki teden ali po potrebi izkazal nabrane d orje?,' (V “G’"-' šilu”, potem jih pa percentuelno po- članstvu razdelil in odposlal vsled! štrajka prizadetim društvom. Prostovoljni doneski naj se s. pripombo “donesek za štraj-karje”, za katerega naj se napravi posebeji ček ali bančno ali poštno nakaznico, .pošiljajo, direktno gl. tajniku. Na ta način boi podpora enako in (pravično razdeljena na vsa društva S. N. P. J., ki so prizadeta vsled štraj-ba.
Društvo “Bratstvo _ Naprej”, štev. 9. v Yale, Kans., priredi še ta mesec veselico v korist štrajku j o čim rudarjem. Bratje in sestre druizih krajevnih ¡društev posnemajte brate in sestre v državi Kansas. Kjer je nemogoče prirediti veselico, naj se med elani in nečlani pobirajo, prostovoljni prisipevM. Ako- bomo složno delali, ne bomO' vsled štrajka izgubili niti enega brata in sestre v Michiganu.
Zato pa vsi složno na delo!
Ponesrečeni oficielni mir.
Rožljanje s sabljo napram sosedu na jugu je potihnilo. Iz predsednikove poslanice na kongres je razvidno, da smo z najnovejšo, politiko v Mehiki ravnota-ko pogoreli, kakor avstrijski gr. Berchtold s svojo na Balkanu. “Osebni zastopnik” predsednika ni opravil nič in kakor zgleda, je naša uprava s svojim znanjem pri krajni. Velikanske vspehe so obetali pred odhodom g. Linda v Mehiko. Zdaj je pa o njegovih vspehih vse tiho, kakor da bi g-Lind ne šel nikdar v Mehiko. Z našo zunanjo politiko v Mehiki smo napravili bankrot. Ali naj mogoče drugače tolmačimo zdaj-•šno izjav:o,: “Razvoj v Mehiki bomo opazovali nepristransko.” Mesece in mesece se je grozilo Huerti in njegovim pripadnikom. Grožnje so bile javne in skrite, bila so, prijateljska nami-gavanja, iz katerih je včasi gledala železnia pest. Zdaj naj pa enkrat postanemo, nepristranski. Tako, vsaj pravi naš predsednik. Ali ni to bankrot naše o-■ficielne politike v Mehiki.
Ne povdarjamo tega, ker mogoče želimo, da naj bi bil predsednik zahteval napoved vojne z Mehiko. Nasprotniki smo vsakega organiziranega in neorganiziranega. klanja, torej tudi napovedi vojne z Mehiko. Ali zakaj so se igrali toliko časa z ognjem, za-koj grozili, ko so vedeli, da je to nevarno? Vsak pameten človek razume, da se varujejo, koristi a-meriškeiga ljudstva najboljše, a-ko se naša vlada ne vtika v ho-matije drugih držav. Ako na jugu pri sosedu drug druzemu režejo vratove* .se vbadajo z bajoneti -in streljajo, ker še jim tako barbarsko stanje dopade, to prav nič ne briga nobenega Američana. V Mehiki bi vladal že zdav-nej: mir, da niso ameriški velekapitalisti in finančniki bujskali narod in vprizarjali revolučice. V Mehiki je star običaj, kdor plača, mastno, plača, dobi tudi koncesije za obratovanje, raznih podjetij. Monopoli so tam na prodaj, kakor živina na semnju. Našim velekapitalistom taka manipulacija. ni bila le takrat všeč, a-ko so- pri kupčiji ali delitvi plena bili prepozni. In proti-imperiali-stični Wilson je nehote pomagal tem plenaželjnimi velekapitalistom, ker se je zanimal preživo za mir v Mehiki, s tem, da je odposlal ¡posebnega poslanca g. Linda v Mehiko. V kapitalističnih krogih so splošno sodili, da. ho odklonitvi ameriških nasvetov sledila. takoj napoved vojne.
Poziv na Američane v Mehiki ni mogel imeti druzega namena, kakor o,strašiti Huerto in njegove okrvavljene pristaše. Bilo, je navadno strašilo, s katerim naj bi se prepričalo Huerto, da bodo po odhodu Američanov s podvojeno, silo, pričeli v Mehiki drug druzemu rezati vratove. V takem slučaju bi se namignilo mehikan-skemu predsedniku, ki se je s pomočjo- umorov dvignil na predsedniški prestol, s kolom, da ne bodo v Washingtonu storili nič, da bi pomaggali njemu ali da bodo, celo zabranili uvažati zanj orožje in strelivo.
Ali tudi pri dovažanju streliva in orožja v Mehiko se kaže očitno polovičarstvo naše uprave. Mesto da bi uprava obe stranki — Huerto in njegove privržence in ustaše (sedanje upornike)— priznala, za enakopravni vojni stranki, pa v-živa Huertova vlada vse prednosti oficielne vojne stranke. Naša uprava je torej o-jačila vprav tisto stranko, katero je hotela in katero, bi morala oslabiti, ako je hotela doseči svoj namen v Mehiki.
Vsekakor se je sedaj položaj poostril in velekapitalistom ho sedaj mnogo ložje pritiskati na vlado in zahtevati, da se Intei venira v Mehiki v obrambo njih interesov. Hearst in konzorti se lahko sklicujuje nato, da je Wil-sonova poslanica sovražna akcija, ravnotako se bodo pa tudi pri svojih hujskarijah sklicevali n'a provokatorična. dejanja Huerte, ki je podoben človeku, ki se lovi za zadnjo bilko in stavi vse na e-no' karto. Ako- bo predsednik odločno zahteval, da okrvavljeni Huerta takoj odloži predsedniš-tvo in prizna ameriške zahteve, bo taka zahteva skoraj gotovo povzročila neljube posledice v Mehiki.
Vsaka provokacija, tudi najmanjša, lahko zaneti požar, povzroči vojno. Predsednik dovelj jasno povdarja v svoji poslanici, da je treba pomnožiti obmejno stražo ob Mehiki. Majhen obmejni spor — nrekoračenje meje po regularnih ali neregularnih me-hikanskih četah — lahko povzroči intervencijo.
Vsaka intervencija pa pomeni
težje j‘e pa vojno ustaviti, kadar so enkrat ra,z)p.aljene strasti.
Wood, najvišji zapovednik zvezne armade, je nekoč sam priznal, da se v voditeljskih krogih zavedajo težkoč, ki jih čakajo v slučaju ¡vojne z Mehiko. Nekemu zastopniku lista “Colliers Weekly” se je Wood izrazil tako le:
“Naše čete bi čakala težka naloga, ako bi morale zasesti to gorato, necivilizirano in njim nepoznano deželo-; pri tem se razume samoposebi, da tudi število (vojakov v zvezni armadi) niti približno ne zadostuje.” Iz izjave Wooda .lahko spoznamo-, da bo prvič stopil v veljavo Dickov vojaški zakon, ako pride do vojne z Mehiko. Zvezna armada in milica ne bodeta zadostovali, in poklicali bodo pod orožje državljane, ako ne bo zadostovalo priglašeno, število prostovoljcev.
V tem nevarnem položaju je pa treba, da delavstvo ne trobi v rog vojnih hujskačev, marveč da se postavi po robu proti Hearst-ovim kužkom, ki bi radi strmoglavili deželo v nesrečno nešte-vilne žrtve zahtevajočo vojno z Mehiko. Ako bodo delavci obdržali mirno kri in storili svojo dolžnost, potem se bodo načrti hujskačev za vojno izjalovili!
Inozemstvo.
— Mesarji v Argentiniji so poslali 5000 govejih četrtink. v New York. Meso je zdaj na potu. Argentinski mesarski kralji so- se radi tega odločili za konkurenčni be j ¡z ameriškimi mesarskimi, knezi, ker jim delajo konkurenco na Angleškem. Ameriški mesarski knezi so pošiljali meso v London in so- ga prodajali ceneje kot v Ameriki in ¡pod ceno, ki je dolpčena za uvoženo meso iz Argentini j e.
Konkurenčni boj ameriških mesarskih knezov z argentinskimi nam prikaževa oderuštvo z mesom v dovelj žarki luči. V Ameriki moramo, plačevati oderuške cene za meso, mejtem ko se prodaja po zelo nizki ceni ameriško meso v Angliji.* Seveda ne stori vlada prav nič v obrambo konsu-mentov, marveč mirno- gleda kako. odira pest organiziranih oderuhov ameriško ljudstvo.
— V Koburgu, Nemčija, je plinska razstrelba razdejala stanovanjsko, kasarno. 8 oseh je mrtvih, sedem pa ranjenih. Učinek eksplozije jie bil tako silen, da so se hiše na obeh ¡straneh ulice zazibale in se -je bila bati, da se se^ suje jo v podrtine. Najbolj p riža deto hišo je razstrelba dvignila direktno v zrak za nekaj čevljev.
Hamburška roparja z avtomobilom,/ ki sta oropala občinsko hranilnico' v Wilhelmsibur,gu in ustrelila blagajnika, sta se v vasi Osterode spopadla s policijo in orožniki.
V Brauplagu sta oropala in u-morila nekega hotelirja. Od tukaj, »ta ležala v Osterode, kjer sta si kupila novo obleko. Pri nakupovanju ju je zasačila polici ja. Bandita sta bežala v neko, hišo, ker sta se dobro zavarovala. Policaji in orožniki so streljali v hišo in metali vanjo z gorečim živ epi o m napolnjeno- posodo. Po kratkem boju je bil en bandit u-streljen, drugi pa ranjen, Neke ga orožnika je ranila krogi ja opasno- na glavi.
—- V Parizu nahajajoči zastopniki mehikanskih vistašev trdijo, da jle vlada Huerte izdala 300.000 dolarjev na Francoskem za pro tiagiitacijo- proti Zdr. državam.
Huerta hoče s svojo- protiagitaei-vojno, dolgotrajno vojno, ki bo 1.1° doseči, da bi francoska vlada zahtevala mnogo žrtev, in o k.a>) vplivala na ameriško v toliki me
teri se ne bo moglo izreči, kedaj bo nehala, ko bo pričela. Lahko je strmoglaviti deželo v vojno,
ri, da bi Zd. drž. priznale njegovo-vlado.Mehi,kanski diplomatieni za: stopniki vlade so s stotaki in ti-
sočaki iv žepih obiskali uredništva vplivnih francoskih listov.
__ Francosko časo-pisje napada Bryana, ameriškega državnega tajnika in se.norčuje iz. njega kot apostola miru, ki ima za oljkinoi vejico- skrite topove in puške.
— Profesor Maldaro se je v
družbi dveh svojih tovai*išev podal. v žreloi Vezuva. Prodrli so do-‘1200 čevljev globočine. Prebili so uro ob robu glavnega žrela. Izgubili so svoje toplomere, vendar se jim je po posrečilo- dognati, da je kakih 200 čevljev nad tekočo lavo 625 stopinj F. vročine.
Podobar Lorenzo Cozza je odkril luko mesta Pompejia.^ki sta ga zasula lava iu pepel iz Vezuva. Luk-a se je raztezala 1250 jardov v zalivu proti mestu in je bila od mestnih vrat oddaljena le 700 jardov.
—	Iz Dublina na Irskem poročajo, da je iz solidarnosti do> transportnih delavcev .ustavilo delo deset tisoč delavcev raznih strok. V kratkem se strajkujočim delavcem pridružijo še stavbin-slki delavci, katerih je 6000.
V	Liverpoolu je zastavkalo 3000 pristaniščnih in skladiščnih delavcev. Delavci nočejo nakladati in razkladati blaga, ki prihaja z Irskega, ali pa odhaja tje.
—	Na Ogrskem in v Bosni razsaja kolera. Neki list trdi, da je v Budimpešti obolelo, 1677 oseb za to nevarno in nalezljivo boleznijo.
V	Budimpešti grade z mrzlično hitrico barake za bolnike, ki so oboleli za kolero. Ljudstvo, je silno vznemirjeno vsled množečih se slučajev kolere in ker se je uradno priznalo, da je Ogrsko okuženo po koleri.
— Blizo Ceute v severni Afriki-so dčmačini popolnoma uničili močno špansko vojaško četo. Drugo čet-o, ki je prihitela prvi na pomoč, so po kratkem boju pognali v beg.
Ameriške vesti.
— V Jolietu so zaprli nekega
O.	Connorja, ki je bil pravi steber rimsko kat. cerkve in zemljiščni trgovec. Dasiravno je bil le zem-ljišeni trgovec in ne bankir, mu je cerkev zaupala $30,000' cerkvenega premoženja. “Poštenjak” je prekratek za $250,000. Denar so mu zaupali tudi delavci, ki so si prihranke p-ritrgovali od ust.
O.	Connor je sedaj vesel, da ga jetniški zidovi branijo pred njegovimi razburjenimi vlagatelji.
— V New Lexingtonu, O. so
agitatorji v službi rimsko kat. cerkve nahujskali množico, da je Obmetovala pridigarja J. F. Crowley ja in njegove prijatelje z jajci, ker je hotel obdržavati predava-
nje proti rimsko kat. cerkvi. Župan je poklical vojaško asistenco za vzdržavanje reda miru. Crowley je bil preje kat. duhoven.
— Strašna eksplozija. Iz Buffa-la poročajo, da se je dogodila v talilnici ¡za svinec grozna eksplozija, ki je zahtevala šest delavskih življenj. Po razstrelbi je nastal požar. Ob času nezgode je delalo v talnici 30 do 40 oseb.
— Boj s tihotapci. Iz Austina, Tex., poročajo', da so se- ob mehh Iranski meji spopadli pomožni šerifi in1 tihotapci. Bitka se je vršila v bližini Carrizo Springs in je končala s porazom šerifov. Tihotapci so ujeli dva šerifa, in ju odvedli s seboj.
— Modrokrven “hohštapler”.
V Davenportu1, la., so izročili grofa Edvina S. Brunswieka pl. Go-rompa zveznim veleporotnikom, ker je kršil Mannov zaklon. Postavili so ga pod $5000 varščine, katerih pa grof ni imel. Začasno se je moral nastaniti za omreženimi okni.
— Čedni patriotje. Kontrakt za turbinske plašče nove ameriške bojne ladje štev. 39 so oddali neki angleški tvrdki, ker je bila njena ponudba za eno tretjino cenejša kot ponudbe domačih industrialcev.
Naši industrialci iso silno par triotieni ljudje. Seveda tolmačijo-patriotizem na ta način, da jim mora ameriška republika plačati' vsaj tretjino več kakor inozemskim industrialcem, delavci |pa garati po ceni.
— Strašna statistika. W. Lee, zastopnik organizacije- železniških zaviračev, je izpovedal pred meddržavno trgovsko komisijo, da je vsakih 7 ur in 15 minut en železniški. -zavirač vbit, vsakih' 9 ur pa eden ranjen. Ko je temu ugovarjal advokat, ki zastopa 42 vzhodnih železnic, je Lee svojoi izpoved podprl s statističnimi dokazi. Učeni advokat je seveda nato umolknil.
— Deček na vešalih. Hays, go-verner države Arkansas, ni pomilostil IBletnega farmarskega fanta, Owen Davisa, ki je umoril N. MonevhainovA hčer nekega pastorja. Mati Davisa je prehodila peš ves severozapadni del države Arkansas, da je nabrala več tisoč podpisov za pomiloščenje. Te podpise ji je nekdo ukradel tri tedne pred izvršitvijo smrtne kazni.
— Parnik “Northern Queen”,
lastnina “Buffalo, Transit Line,” se je potopil na klečeh na, južni obali Isle Roy ale. Brezžična brzojavka, ki jo je sprejela brezžična, brzojavna postaja v Dnluthu., Minn. ne poroča o podrobnostih nezgode.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC.,
>f Glasilo Slovenske Narodne Podpome \lednote, published weekly at Chicago, 111., required by the Act of August 24, 1912.
Note.—This statement is to be made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classification), Washington, D. C., and retain the other in the files of the post office.
Name of^-	Post-Office Adress.
Editor: Joseph Zavertnik, 2821 So. 40. Ave.
Managing Editor: Joseph Zavertnik, 2821 So. 40. Ave.
Business Manager: Philip Godina, 2821 So. 40. Ave.
Publisher: Slovenska Narodna Podporna Jednota, 2821 So. 4'0. Ave. Owners: (If corporation, give names and adresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock.) Slovenska Narodna Podporna Jednota, Fraternal Organization, about 10.500 members, 2708 So. Lawdale Ave.
Known bondholders, mortgagees, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: None.
PHILIP GODINA.
Sworn to and subscribed before ( me this 16th day of Sept. 1913,.
Michael J. O’Malley, Notary Public.
(My commission expires March 8th, 1916.)
DOPISI.
a
Red Lodge, Mont.
Kot je večini čitateljev znano, spada Montana v vrsto ‘ ‘ suhih, držav ’ ’; seveda se mora to razumeti v prvotnem pomenu besede, ne po temperenčnem besednjaku! Na dež1 farmarji ne morejo dosti računati, ker pada le redkokedaj, pa v krajih, kjer si ne morejo pomagati z 'umetnim namakanjem zemlje, pridelujejo po največ pšenico in lan, ktera dva pridelka prestojita tudi precej suše. Seveda si pa irigacija ali umetno namakanje prisvaja vedno več tal in tako je tudi med Billingsom in Red Lodge videti najlepše farme ktere namaka voda bistrega Rock, Fork Creeka. Tam raste poleg raznovrstnega žita tuldi zelo mnogo alfalfe in sladkorne pese, ponekod pa tudi prav lepo sadje. — V sorodstvu z umetnim namakanjem zemlje so tudi reservoarji, ki so znani v prozi pod imenom sa-looni ali gostilne. Kakor imajo prebivalci Montane smisel za namakanje zemlje, tako ga imajo za .namakanje grl; saloonov radi tega nikjer ne manjka, odprti so vse nedelje in ponekod tudi cele noči. Vkljub temu pa je ravno v Montani videti desetkrat manj pijancev, kot po državah, kjer vladajo temperenčni bogovi z e-vangelije.m prisiljene suše. Daši ima mnogo saloonov, je tudi Red Lodge prav mirno ■ in spodobniol mestece, kjer bi ¡brez izpod lik'e lahko bivali bodisi letoviščniki ali pa zapriseženi varuhi morale in treznosti. Kdor se ne mara kropiti z ječmenovcem in podobnimi medicinami, gre se lahko sprehajat po topolovi senci naravnega mestnega parka in tam oh šume ■čem gorskem potoku lahko do mile volje “trita” sebe in svoje brat ce, pa magari nima niklar v žepu.
Vidite, tako je v Red Lodge za vse preskrbljeno in zato ni čudno, če se vsak lahko in hitro privadi tam. Tudi jaz nisem tozadevno delal nikake izjeme in še le, ko so me vsi taimka jšn i Slovenci spraševali, kdaj pojdem (nobeden ni vprašal, koliko časa bom še ostal!) sem se s kislim Obrazom odločil za odhod. Slovencev je tam približno sto; razen par ilzjem, za posljeni so vsi v tamkajšnjih premogovih rovih, ki so po več mesecev ‘obratovali le po tri do štiri dni v tednu, šele zadnji čas obrnilo se je nekoliko na boljše.
Labor Day ali delavski praznik (1. sept.) proslavili so tamkajšnji delavci, ki so združeni v uniji (U. M. W. of A.) zelo lepo. Blizu do tisoč organiziranih delavcev, godbo in ameriško zastavo na čelu, korakalo je v lepem redu po mestnih ulicah. Videl si tu mlade fante, može najlepše starosti in osivele starčke; videl si Ameri kance, Slovence, Hrvate, Fince, Italijane, Nemce in kdo zna kake narodnosti še, a vse je družila zavest, da vsi delavci so bratje im da delavci so tisti, ki vzdržujejo ves svet, pa so stopali vzdignjenih glav, ponosno in samozavestno, kot bi hoteli zaklicati vsalkemu v obraz: glejte nas, mi smo vojaki dela, ki si bomo — ne z morilnim orožjem v roki, ampak s* koristnim delom — pridobili ves svet! — Slovenci v Red Lodge imajo poleg pevskega tudi troje podpornih društev med temi društvo “Solnce”, spadajoče k S. N. P. J., ima torej vsak rojak dovolj prilike, da se zavaruje proti nezgodi.
Divje vrtnice, ki so pred dobrim mesecem še duh tele po prijaznih senčnih lokah cib bisernem potoku, osule so se in na njih mestu je ostal rožni popek, ali vkljub temu ljubeznjivo mestece Red Lodge ne pogreša še ljuhez-njiveysega cvetja, ki ga “slanca ne pomori”, pa naj je tudi po več čevljev debela, kar ni za Montano! nič nenavadnega. Žal le, da se med tem čarobnim cvetjem nahaja samo ena slovenska šmarnica, pač pa je tam zelo mnogo italijanskih solnčnic in belih finskih lilij; odlično mesto zavzema jnemški Edehveis, še lepši pa je ameriški “sweet peas”, kjer je toliko cvetja, ne manjka seveda tudi metuljčkov, kot pravi pesnik: “Metuljčki sladki med pij6 na gostoljubnem cvet ji ...” Yečna škoda, da Tone ni mogel priti v vrsto teh metuljčkov, ampak je “skoz padel”, z odliko! Dolgo mi je bila uganka, tako nerazvozljiva, kot vsebina s sedmerimi pečati zapečatene knjige, kaj je vzrok, da imam tako kilav uspeh pri zalih
redloških cvetkah. Rešitev te u-ganke povedala mi je končno neka, iz Colorado d osla rojakinja, v laskavem priznanju, da izgledam, kot tisti Čiči, ki jesih prodajajo. Pri vseli egiptovskih krokodilih, sem rekel, to je pa res primera brez primere: sin zelene Štajerske, z zlato “bakso”, pa zagorel Čič, z osličkom in mehom jesiha! Res je sicer, da so učni matematiki našteli že tri ničle, od časa, ko so me Rojenice zgubile v vznožju vinorodnih štajerskih gričev, ali da imam že tako kisel, jesihov o-braz, tega pa vendarle še nisem mislil. Talca kisla resnica pa seveda oči kolje in zato sem se zarotil pri vseh kocinah Mohamedove brade, pri huriskah vseli sedmerih nebes, pri vrlinah Brahma in Višnu, pri pagodah Budhe in pri vseh kitajskih zmajih, pri vseli indijanskih wigwamili, pri vseh mehikanskih revolucijah, pri vseli duhovih, princih in. princezinjah od Balsore do Bagdada, pri vseh skrivnostih sultanovega harema, pri vseh kran j sko-slo v e*nsko-k ato -liških, goren jsko-dolcnjsko-spod-, nještajerskih in goriško-gradi-ščanskih žgancih, polenti in kislem zelju, pri vseh aktivnih in penzijoniranih (rimskih bogovih in boginjah in pri vseh tistih čarobnih, nebeških zvezdah, ki sijejo izpod temnih ali zlatih las zalili naših slovenskih cvetk od Atlantika do Pacifica — pri vsem tem sem se zaklel in zarotil, da ne pre stopim praga hiše, kjer omenjena resnicoljubna rojakinja stanuje, najmanj pol leta! Sedel sem v senci košatih vrb in jelš, pa sem se zaklinjal in zarotoval cele pol ure, ter kazal pesti v biserne valove šumeega Rocky Fork Creeka. Nele Finec, ki je prišel iskat zgub ljeno kravo, zrl me je nekaj časa ves začuden misleč, da hudiča izganjam, potem je pa plašno od-bczl.jal po kravjem sledu.
A. J. Terbovce.
Moran, Wyo.
Iz Cany ona, kjer je vojaška postaja, pri kateri se oglašajo potniki, ki hočejo poiovati po Natio nal parku, smo odšli d tostopnjic. Grozen, strašen prepad zija pred nami, v katerega vodi 368 stopil jie. Voda pada po strmini v globočino, in se prši na vse strani, stvarjajoč v sol ličnih žarkih mav rične barve. Na dnu je krasna ravnina, po kateri šetajo medvedje, srne in skače druga zverjad Po lepi ravnmi pridemo do bistrega potoka (Trout Creek), v bate rem plavajo lepo pikaste postrvi, katere je lahko loviti, ako se ima pripravo zato. Moderno opremljen Lake hotel vabi turista pod svojo streho. Pot do hotela vodi skozi iglast gost, poln vitkih smrek in temnih jelk, po katerih se plazijo medvedi. Človek obsta ne kalcor začaran in misli pohitijo daleč v domovino na Rožnik pri Ljubljani. Medvedi in druga krot ka zverjad, ki se igra krog človeka, pokliče turista ¡zopet v realnost, da se spomina, da biva v Ameriki in sicer v najčudovitejšem naravnem parku vsega sveta
Vozovi hitijo po cesti, ki vozijo turiste v Čannvon Norris in Mammoth Springs. Tudi mi odpotujemo in prenočimo dve 'milji od hotela. Drugo jutro smo zgodaj na nogah. Po zajtrku odpotujemo proti jezeru Louis Lake, ki je oddaljeno 16 milj od hotela. Jezero je precej veliko ali revno ¡na ribali. Od tu potujemo do vojaške 'postaje na 'Phernbu, katero, odda ja krasen gozd. Tu se lahko kupi tobak in druge malenkosti. Dob se tudi prigrizek. Od tukaj nas vodi pot do vojaške postaje ob Snake Riverju, ki leži v ravnini. Reka je dobila to čudno ime, ker se zvija v svojem toku kalcar kača Tu vidimo zopet medvede, srne in drugo zverjad. Od postaje Snake River odpotujemo enajst milj. Tu sedaj delamo in med delavci smo le trije Slovenci. Okolica je div-na. Sama ravnina, v kateri je krasno jezero Jackson Lake. V gozdu rastejo borovnice, rdeče in črne maline. Ob vznožju jezera se dviga visok hrib, imenom Teton, svojih 14 tisoč čevljev nad) morsko gladino. 16 milj od jezera je poštna postaja Moran, Wyo.
■ Krasen je naš National park, pravi biser narave.
G. Zobec.
Solnce je pripekalo z neba z vso svojo silo, ko so se začeli člani vseh slov. društev zbirati v svojih dvoranah, da korporativno odkorakajo na slavnost. Ob eni uri popoldne je društvo “Triglav” v spremstvu društva ' ‘ Edinost ’ ’ odkorakalo iz dvorane po druga slov. društva, nakar so se vsa društva skupno vrnila nazaj na slavnosten prostor. Ko smo si z hladim ječmenovcem malo ohladili naša grla, začela se je vsestranska zabava. Delitainski pevski klub je zapel par narodnih pesmi, in sledil je kratek nagovor. Pionirji društva so se zbrali skupaj, nakar jim je društvo poklonilo trakove, za spominek na začetek delavanja društva. Sploh je vsa stvar šla tako povoljno, da nismo tega pričakovali. V imenu društva se y prvi vrsti zahvaljujem cenjenem slov. društvom iza korporativno udeležbo. Uverjeni bodite, da vam bode naše društvo uslugo ob priliki rado vrnilo. Hvala del. pevskemu klubu za lepo petje in vsem posameznikom, ki so darovali po svojih močeh razna darila, posebno pa slov. gostilničarjem. Hvala slov. unijski godbi, oziroma nje članom kateri so od svoje plače darovali vsak en par dolarjev društveni blagajni. Hvala društvu “Edinost” za tako lep dar. Hvala tudi članom društva, kateri so bili odločeni za delo na slavnosti, ker je vsak svojo dolžnost tako vestno in natančno izpolnil. Vsem, ki so pripomogli našemu društvu, oziroma slavnosti, do tako velikega uspeha, naj bode zagotovljeno, da jih bo društvo ohranilo v hvaležnem, spominu. Živeli!
Za društvo “Triglav”, štev. 2 S. N. P. J.
Lavo Zevnik, tajnik.
Livingston, 111.
Tem potom se naznanja vsem članom društva “Bratje V si za-enega”, štev. 96. sklep zadnje red ne seje z dne 7. septembra. Društvo je na omenjeni seji naložilo vsem članom 10 centov posebnega društvenega prispevka od oktobra t. 1. pa da prvega januarja 19-14; vsota bo mesto $1.50 znašala $1.60. Omeniti moram, da v bodoče se asesment za tekoči mesec po seji ne bo več sprejemal jz razlogov, katerih tukaj ni treba navajati.
Anton "VVoučko, tajnik.
John Muvrin, blagajnik.
Cleveland, O.
Obveščani člane in članice društva “Vodnikov Venec”, št. 147, da sem bil na redni seji dne sedmega septembra izvoljen vsled odsotnosti našega tajnika 'začasnim društvenim tajnikom.
V bodoče naj se vse tajniškega posla tikajoče reči pošiljajo pravočasno na naslednji naslov: Frank Česen, 1020 E. 64. St., Cleveland, O.
Naznanila in vabila.
Yale, Kans.
Društvo “Bratstvo Naprej”, štev. 9 je sklenile, da priredi dne sedem in dvajsetega septembra veselico v korist štrajkujočim rudarjem i- michiganskem bakrenem okrožju, ki se borijo za svoje pravice.
Na veselico vabimo vse tukaj-š;ue zavedne 'Slovence in Slovenke, da pomagajo našim bratom na severu zlomiti silo kapitalistov, ki so skozi leta in leta brezmejno in nemoteno izkoriščali rudarje. Živ-ljenski položaj naših bratov na severu je postal tak, da so bili pri siljeni zaštrajkati, ako niso hoteli počasi nireti vsled nezadostne pre hranitve.
Boj rudarjev ,v Michiganu je naš boj, je boj delavcev vsega sveta. Vsled tega pričakujem naj-obilnejšo udeležbo s trani tukaj-šnega slovenskega občinstva. Dne 27. septembra vsi na krov!
Za vse potrebno' bo skrbel posebni društveni odbor.
Ivan Jenčič, tajnik.
Lowell, Ar iz.
Pri novustanovljenem društvu “Arizona”, štev. 112. so bili izvoljeni naslednji društveni uradniki: Josip Petrušič, predsednikom,- Anton' Krall, tajnikom, Jakob Snpancieh, blagajnikom. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
A. K. tajnik.
Wilburton, Okla.
Naznanjam vsem članom društva “Litija”,' štev. 58, da sem bil izvoljen sedanjim tajnikom, ker je bivši tajnik Fr. Laufar že nad štiri mesce iv bolnišnici. Prosim, da pošiljate vbodoče Vse po-šiljatve glede tajništva na spodaj označeni naslov
Joseph Kestner,
B. 477	Wilburton, Okla.
La Salle, 111.
Društvo “Sokol”, štev. 98, je zaključilo na zadnji redni seji, da priredi povodom petletnice društvenega obstanka veliko veselica v prid društva. Veselica se vrši dne 31. decembra (Silvestrov večer.' Prosimo druga tukajšnja društva, da vpoštevajo naše naznanilo in ne prirede svojih veselic omenjenega dne.
ODBOR.
La Salle, HI.
Slavnost desetletnice društva “Triglav”, štev. 2, je za nami, in bode vsakemu, kateri se je udeležil, ostala v dobrem spominu.
Brereton, 111.
Pozor člani društva “'Svoboda ' ’. štev. 80!
Na redni seji je naše društvo zaključilo, da priredi svojo veselico dne četrtega oktobra v korist društvu. Začetek veselice ob sedmih zvečer. Vstopnina je en dolar. Vsak član plača vstopnico, ako se veselice udeleži ali ne. Izvzeti so le tisti člani, ki so bolni. Da se ne bo nihče jezil, zakaj mora plačati dolar, ako ne bo prišel na yeselico. je najboljše, da pride vsakdo na veselica. V zalogi bomo imeli svež ječmenovec in dober prigrizek.
Vsakdo naj prigovarja svojim prijateljem, da naj posetijo veselico, ker se tako pomaga društvu.
Radi veselice ne moremo obdr-žavati redne seje dne 5. oktobra, zato se vrši seja dne dvanajstega oktobra v ravnoistem 'zboroval-neni prostoru, katere naj se člani udeleže v polnem številu.
Končno še enkrat apeliram na vse člane, da vpoštevajo sklep seje: Sloga jači, nesloga tlači!
Thom Felz, tajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Nesreča pri delu. Steklarju tvrdke Aghola v Ljubljani Pavlu Mazetiču se je. udrla med delom na stekleni strehi dvoriščne ga trakta “Narodne tiskarne’ velika strešna šipa. Mazetič je padel na koridor 7 do 8 metrov globoko. Med padcem je zadel tudi v rob koridora v prvem nadstropju, Poškodoval ise je teško na glavi, po rokah in na levi nogi. Odpeljali so ga z rešilnim vozom V deželno bolnišnico.
-— Detomorilka, (Izpred ljub ljanskega sodišča.) Frančiška Erjavec, 25 let stara, vdova in gostija na Vojskem je znala svoje stanje tako prikriti, da o tem sploh nihče ni vedel. Dne 7. julija t. 1. je čutila, da se bliža porod. Zaklenila se je v ¡sobo,in na svet je prišlo živo dete ženskega spola. Obdolženka pravi, da je sklenila, vsled sramu in strahu, iznebiti se otroka. Povila je otro ka tako močno v cunje, da se( je otrok zadušil ter ga je v eunie zavitega zaklenila v skrinjo, dru gi dan je prašila Frančiško Gro šelj, da je truplo zakopala v gozdu. Ko so ljudje prišli temu na sled, je prinesla Grošelj otrokovo truplo k obdolženki, ki ga je zopet zaklenila v skrinjo, kjer so ga tudi našli. To dejanje obdolženka odkrito priznava in pristavi, da je to storila za to, ker se je sramovala ljudi. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede detomora, nasprotno' pa so pritrdili vprašanju glede opustitve porodniške pomoči, ter je ob sojena Frančiška Erjavec po par. 339. kaz. zakona na dva meseca strogega zapora.
— Požigalec. (Izpred ljubljanskega porotniškega sodišča.) France Friškovec, posestnikov sin v Mengšu, že večkrat kazno van zaradi raznih deliktov in že večkrat v preiskovalnem zaporu kot osumljen požigalec, je tako nevaren človek, da se ga vse boji. V Mengšu je v začetku letošnjega leta že večkrat gorelo. Čudno se je zdelo ljudem, da je gorelo vedno takrat, ko je bil on doma, mir pa je bil v soseščini, če je bil on pod ključem. Dnfe 22. aprila ponoči je v Mengšu zonet gorelo Ogenj je izbruhnil pri posestniku Žnidarju, po domače pri Ocvirku. Takoj, ko je izbruhnil ogenj, so sumili obtoženca. Orožnik je šel nato na obtožencev dom, aretiral
ga v postelji, kjer je hlinil Friš-kovee napol oblečen spanje in obenem zaslišal mater in brata obtoženca,- ki sta oba izpovedala vpričo, dveh prič, da je sin, odnosno brat požigalec, ki je že večkrat zanetil ogenj in to celo doma. Nadaljna preiskava je dognala — to izpovedo tudi priče, da je obtoženec dan preje grozil s požigom, 'samo tega ni povedal, kje se bo posvetilo. Obtoženec nastopa nesramno predrzno in taji vse ter stavi na laž dosledno vse zaprisežene priče. Mati in brat sta se odpovedala pričevanju, toda njihovo- usodno pričevanje v kritični noči so pdtrdile druge priče. Ostale priče so v bistvu izpovedale v zmiislu obtožnice. Vsi so potrdili, da je Friškovec nevaren, nasilen iu hinavski človek, katerega se boji vsa soseska in katerega bi se sosedje radi iznebili, ker se neprestano boje njegove hudobne roke. Obtoženec je zanikal vse njihove trditve in poudarjal, da ga vsi sovražijo in da ga hočejo uničiti. Tudi svojih groženj, da bo požgal, katere je izrekel opetovano in v pričo več prič, ni priznal. ‘Po daljšem posvetovanju so porotniki krivdo glede požiga zanikali s sedmimi glasovi, potrdili pa so krivdo glede par. 312. Sodišče je obsodilo Friškovca na tri tedne zapora. Vštevši preiskovalni zapor so Friškovca izpustili.
— Nezgoda v šentjanškem rudniku. Rudar Janko Gorenjec je dopoldne zažgal v jami dve mini, od katerih je pa dobil le malo materiala. Hotel je nabasati zato še dve drugi že izvrtani mini na vrhu navpičnega rova. Naenkrat zasliši rudar Borštnar, da kliče Gorenjec z vsega grla na pomoč. Pogledal je kviško in videl, kako se drži Gorenjec z obema rokama z.a klin lestve, život pa mu visi nad neizmernim prepadom. V tem tirenotku je padel na dno rova Gorenjcev klobuk in trije kakor srednje buče veliki kosi premoga. Borštnar se je komaj umaknil v stranski roy, da ni bil zadet Ker ni več padalo, je šel pogledat, kaj je z Gorenjcem. Videl je, da visi še vedno nad prepadom in da z nogami nikakor ne more na lestev. Gorenjec -ga je tudi prosil, naj mu gre za božjo voljo hitro d j ati noge na lestvo, ker jih sam ne more in ga moči v rokah zapuščajo. Borštnar je splezal po lestvi navzgor in mu potegnil noge na klin lestve, toda Gorenjcu so noge popolnoma odpovedale: nič se ni mogel upreti nanje. Borštnar ga je moral po lestvi dol do dna rova skoraj nesti. Od tam so 'odpeljali Gorenjca na dom in poklicali zdravnika, ki je kon-štatiral, da ima Gorenjec zlomljen križ (vretinico) in da je ves spodnji život od pasu navzdol popolnoma mrtev in neobčuten. Oddali ¡so Gorenjca v bolnišnico. Ce Gorenjec okreva, tedaj bo o-stal spodnji del života najbrže popolnoma mrtev in ne bo mogel nikdar več hoditi.
—	Ponarejalec denarja obsojen. Pred novomeškim porotnim sodiščem je bil obsojen cigan Ivan Brajdič na štiri leta težke ječe. Brajdič je bil že pred šestimi leti zaradi goljufije obsojen na, pet let težke ječe. Takrat je sleparil kmete; jemal je od njih pristne stokronske bankovce z zagotovilom, da jim prinese za to za. 1000 kron izvrstno ponarejenega denarja.
—	Oproščena detomorilka. Pri
novomeškem porotnem sodišču so oprostili z 8 proti 4' glasovi 421etuo detomorilko Marijo Grosovo iz Višnje gore. Grosova je popolnoma priznala svoj zločin. Otroka je umorila iz strahu pred materjo, še bolj pa iz strahu pred župnikom, ker je bila članica Marijine družbe. Otroka je umorila na ta način, da mu je ovila nos, usta in ušesa prav tvrdo z ruto. Ko ni bilo nobenega življenskega znaka več, je zagrebla otroka v kleti.
—	Mistificirana zavarovalnica.
Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je vršila zanimiva obravnava. Obtoženi so bili zakonska Frančiška in Jože Možek, sedaj v Kamniku in bivši učitelj, sedaj zavarovalni agent nemške zavarovalne družbe “Alianca” Martinjak. Zadeva je sledeča: V začetku letošnjega leta se je vrnil z Nemškega k svoji teti Franči-
ški Možekovi mlad fant Janez Berlec. Vrnil se je domu zaradi bolezni. Imel je jetiko in je bil popolnoma neozdravljiv. Pri Može-kovih se je zglasil v mesecu a-prilu zavarovalni agent Martinjak, s katerim je napravil Jože Možek zavarovalno kupčijo. Zavaroval je njegovega triletnega otroka. Pri tem je opazil Martinjak tudi jetičnega sorodnika in takoj se mu je pojavila misel, da bi se dalo s tem človekom kaj zaslužiti. Sporazumno z zakonskima. Možek in z vednostjo mladega bolnika so napravili naj preje zavarovalno ponudbo za. 2000 kron, in sicer brez zdravniške preiskave zavarovanca. Te ponudbe pa zavarovalnica ni sprejela. Stavili so novo ponudbo in sicer za 5000 kron in z pogojno zdravniško preiskavo. K zaupnemu zdravniku dr. Mahru pa ni šel Janez Berlec, marveč današnji obtoženec Jože Možek. Mistificiral je s pomočjo Martinjaka zdravnika in dobil povoljno izpričevalo. Bilo je to dne 9. majnika. To ponudbo je zavarovalnica sprejela in že dne 15. majnika je dobil po poštnem povzetju Janez Berlec zavarovalno polico za 5000 kron in sicer v prid in korist svoji teti Frančiški Možekovi in že dne 23. majnika je umrl. Možekova je zahtevala zavarovalnino, toda zavarovalnica se je hotela prej prepričati o vzroku smrti in sploh
0	raznih podrobnostih. Zavarovanec je umrl prehitro. Uvedli so preiskavo, ki je razkrila vso sleparijo. Pri obravnavi zvračajo krivdo obtoženci drug na druze-ga. Možek pravi, da je načrt zasnoval in izvršil prebrisani Martinjak, “oberinšpektor”. Žena pravi, da o tem nič ne ve. Martinjak pa trdi, da ni vedel, da gre za jetičnega sorodnika, marveč za nekega drugega, ki je dober delavec in lesni agent ter zasluži na dan do 10 kron. Za tega dozdevnega zavarovanca je dal tudi priporočilo in obrazec za zdravnika, kar pa je Možek zlorabil, dal preiskati sebe in zavaroval svojega jetičnega sorodnika. Izpovedbe obtožencev si torej popolnoma nasprotujejo. Priča dr. Mahr potrjuje, da je bil Možek tisti. ki se je dal preiskati za Berle-fta. Graški V'£frni<t«lj “Aliance” pravi, da so pri družbi takoj, ko so izvedeli za Berlecovo naglo smrt, slutili, da gre za tabo sleparstvo. Druge priče izpovedujejo o raznih manjših Martinjako-vih slepkrijah. Državni pravdnik Neulperger predlaga za Možeka in Martinjaka krivorek, za Može-kCivo pa prepušča porotni bo m sodbo, če jo smatrajo za duševno manjvredno. Potem so govorili zagovorniki dr. Zupanc, dr. Novah in dr. Kokalj, ki so predlagali oprostitev svojih klientov. Po
j repliki in dupliki so se porotniki j posvetovali in so za Možeka in ! ženo zanikali, za Martinjaka pa potrdili krivdo. Nato je sodišče oprostilo Možeka in njegovo že-
1	n'o, Martinjaka pa z ozirom na olajševalne okolnosti obsodilo na trinajst mesecev težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. Trimesečni preiskovalni zapor se mu všteje v kazen.
ŠTAJERSKO.
—	Požar. Vžgal se je kozolec trgovca I. Meketa ter je pogorel do tal. Kozolec je bil obložen s poljskimi pridelki in je bil zavarovan. Sreča je pač bila, da ni bilo vetra. Požarna bramba iz Hrastnika je bila takoj na licu mesta, tudi sosedne požarne hrambe kakor iz Dol ter požarna hramba iz kemične tovarne so takoj prihitele s svojimi brizgalkami. Le požrtvovalnemu delu ognje-gascev in prebivalstva se je zahvaliti, da se je ogenj' omejil samo na ta objekt. Sumijo, da je zažgali iz neprevidnosti kdo, ki je šel mimo kozolca in zagnal tlečo cigareto ali kaj podobnega proč.
—	Šovinizem. V Mariboru so otvorili novi državni most čez Dravo. Graški socialistični list “Arbeitenville” piše 'o tem-. O-tvoritey državnega mosta v Mariboru so porabili nemški nacional-ci za to, da so pokazali izredna patriotiena čustva. Mariboriča-nom je prinesla otvoritev tudi malo obsedno stanje iu sicer le za za to, ker so se bali nemški nacio-nalci v patriotizmu. Za to je bilo pripravljeno v Mariboru vse za krvavo kopel. Nad 100 orožnikov iz vseh delov Štajerske je bilo
pripravljenih v domobranski vojašnici in v neki gostilni. Šele v nedeljo zjutraj so odšli orožniki iz Maribora na svoja mesta. — iz Maribora pa ima “Arbeitervville” naslednji dopis:	“Otvoritev dr-
žavnega mosta 23. avgusta je bila. za n e m.š konacionalne fanatike prilika, da so prevračali kozolce. Ob treh popoldne je bil otvorjen most za splošni promet in na tisoče ljudi je šlo čez most. Naenkrat smo zaslišali divje vpitje: “Znake proč! Ali niste brali prepovedi?” In fino oblečeni gospodje so prijeli mladega moža, ga vlekli semintje in ga psovali. E-den teh pilherjev je prijel mladeniča za vršit, mu strgal kravato in poteptal tkravatno iglo. ki je bila baje slovenski znak. Razjarjena ženska v elegantni obleki se je pa zlasti 'odlikovala v tem, da je hujskala proti napadenemu mladeniču. In ti naj bodo pripadniki “nemškega Edelvolka”? Fej!
— Oče umoril svojega otroka.
Iz Celja poročajo : Zakonska Mihael in Marija Peperko v Bogirn-ski gori sta imela Sletno hčerko Marijo, ki je neozdravljivo bolna in mutasta. 11. avgusta je umrl otrok. Naknadno so dognali, da je oče, ki je dne 8. avgusta zblaznel, umoril svojega otroka. 11. avgusta je Mihael Peperko zadavil hčerko. Prihodnji dan so odpeljali zblaznelega moža na opazovalni zavod v Gradec.
— Vlak ga je povozil. Iz Celja poročajo. Tovorni vlak, štev. 980 je povozil telegrafičnega delavca Mihaela Vabiča iz Maribora na progi med Laškim in Rimskimi toplicami. Levi cilinder stroja ga je butnil v glavo in mu jo zdrobil. Iz Celja došli železniški zdravnik dr. Premseliek je konstatiral le še smrt.
KOROŠKO. ,
— Ponesrečen planinec. — K
nesreči prof. Rudolfa Mitterman-na iz Beljaka poročajo: Profesor Mitterman je nameraval v spremstvu treh drugih planincev prekoračiti Pbsnekerjevo sedlo in priti v Bambergerjevo kočo. Pot je sicer zavarovana, vendar pa zelo nevarna in le za dobre planince. Ko je hotel profesor Mit-termann splezati po lestvi čez neko steno, je opešal in se vrnil z lestve, da si nekoliko odpočije. Nosil je zelo težak nahrbtnik. Ko si je zbral nove moči, je poskusil zopet plezati. V višini kakih 150 metrov se je nenadoma izpustil z obema rokama in padel v prepad. Pri padcu je zadel enega tovarišev v nahrbtnik in malo je manjkalo, da ga ni potegnil za sabo. Tovariši so ga našli v globokem jarku v grmovju. Ležal je na obrazu in ni imel nobene Kane. S početka so mislili, da je v globoki omedlevici, toda kma-lun so se prepričali, da je mrtev. Zdravnik jc konstatiral, da je umrl visled pretresa možgan. Truplo so prepeljali najprej v Wol-kendorf in odtod v Pottendorf na N iž j e - A vvs t r i jsk em.
— Nesreča na manevru. •— V
Beljak je dospelo več vojakov, ki so se ponesrečili na vojaški vaji po Zg. Koroškem. En Bošnjak in en topničar sta padla baje raz neko pečino in sta obležala mrtva, kot invalid se je vrnil poročnik lovskega bataljona 8. Iz Mol-brocka je prispel enoletni prostovoljec medicine. Trčil je v njega vojak-kolesar in ga s puško težko ranil na desnim očesu. Prostovoljec se je odpeljal na kliniko v Gradec. Kasneje pa so pripeljali v Beljak nekega kmeta. Vozil je vojaško prtljago. Med potjo ga je sunil vojaški konj v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. •
— Zastrupila se je v Celovcu 201etna dekla Urša Košutnikova. Pila je lizol. Odpeljali so jo v brezupnom stanju v bolnišnico. Vzrok samomora ni znan.
— Samomor železniške ofician-tinje. Iz Beljaka poročajo, da se je ustrelila 331 etn a železniška o-ficiantinja Ana Wurian. Bila je takoj mrtva. Vzrok samomora ni znan.
— Tovarna je pogorela. V Beljaku je pogorela papirnica. Goreti je začelo ob dveh zjutraj. Ogenj
je uničil popolnoma vse, ostalo je zidovje. Papirnica je last belja-ške občine, v najemu jo je imel Raditsehnik. Škoda je ogromna, a krita z zavarovalnino.
— Velik požar, Iz Beljaka poročajo, da je pogorelo popolnoma lesno skladišče tvrdke H. L. Mo-ritseh. Škode je okolo 200.000 K, ki je pokrita z zavarovalnino. Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
— Električna železnica v Celov-cu in okolici. Mesto Celovec je dobilo koncesijo za gradnjo in obratovanje ozkotirne male električne železnice za Celovec in okolico. Železnica mora biti najmanj tekom enega leta gotova in izročena prometu.
— Železniška nesreča. V Celovcu je bilo na glavnem kolodvoru pri premikanju osebnega , vlaka južne železnice štev. 417 ranjenih 12 oseb.
— Nesreča v gorah. Ponesrečil ,se je v gorah inženir in strokovni učitelj Mittermann iz Beljaka, navdušen in previden turist, in sicer na Seli. Bil je takoj mrtev.
— Samomor vojaka. Na vojaških vaj ali v okolici celovški se je ustrelil z vojaško puško neki pešec 14. kompanije 17. pešpolka. Bil je na mestu mrtev. Ime samomorilca še ni znano in tudi ni še znan vzrok samomora.
Vojaške oblasti rade oboje za-molče.
—- Vsa vas je pogorela. Iz Celovca poročajo, da je nakrat oib 8. uri zjutraj začelo v Selih pri Celovcu goreti. Ogenj se je hitro širil. V kratkem času je gorelo 22 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Ker jo 'zmanjkalo vode, ni molglo gasilno društvo pomagati. Ko so okoliška društva prišla na pomoč, ni bilo ničesar več, kar bi mogla rešiti. Vse je bilo uničeno. Sedem glav goVeje živine je tudi zgorelo. Najbrže je kdo zažgal.
— Neznano utopljenko so pote.
gnili iz Drave pri Zapor ¿ah, občina Migarje na Koroškem. Neznan ka je bila stara kakih 30 let, dobro oblečena, in sicer v žalni obleki. Pokopali so jo v Zaperjah.
— Ustrelil se je v Krivi Vrbi ob Vrbskem jezeru hotelir Frank Šchutzenauer. Vzrok so najbrže denarne stiske vsled neugodne le-tovišene sezone.
TRST.
— Zopet nesreča v škedenjskih plavžih. — Škedensjki plavži si polagoma pridobivajo ime človeške klavnice. Ne preteče 24 ur, da ne bi moralo časopisje registrirati kakšne večje ali manjše nesreče. Zdaj je Marka Perhavca iz Cakutarja, povozil voziček, s katerim so delavci po tračnicah peljali goreči premog, in ga je pi’erezal naravnost na dva enaka dela. Kako je prišlo do nesreče, ni znano, ker se še ne ve; kako je mogel delavec priti pod voziček. Morda je tudi zaspal na tračnicah vsled utrujenosti, morda vsled bede. Značilno je pa, da sc nesreče ponavljajo in ponavljajo, kakor da bi bil plavž v A-meriki. •
GORIŠKO.
— Smrtna nezgoda. — Iz Nabrežine poročajo: Dne 26. p. m. je bil povožen 22 mesecev stari fantič Filip Čermelj. Otrok je bil na cesti, po kateri je pripeljal od žgalniee apna težko obložen voz z apnom. Voz je šel otroku čez trebuh. Otrok je bil na mestu mrtev.
— Nezgoda pri zidarskem delu.
Zidar Fr. Kapelan v Gorici je padel pri delu z višine 5 m, zlomil si je roko ter dobil še druge poškodbe po telesu. Nesrečnika so prenesli v bolnišnico.
— Tat s Kranjskega v Gradežu.
261etni Jakob Peklenk iz Polhovega gradea je služil v Gradežu v nekem hotelu. Obtožen je bil, da je ukradel Heleni Hoffman-Eekerl 400 K, g. A. Ulrichu pa 1001 K. Tudi nekega drugega je opeharil za 8 K. Peklenk je obsojen zaradi tatvine na 10 mesecev težke ječe s posti.
Zakonodajalski navihanci”.
Menda niso nikjer na svetu kapitalistični zastopniki v postavo-dajnih zborih tako prebrisani in navihani kakor v Ameriki. Vsako priliko izrabijo dosledno, da opeharijo delavce a zakoni, ki nimajo nobene zakonite sile.
Že leta 1847 je sprejela legislatura države New Ilampshire deseturni delavnik. Tej državi je sledila država Maryland, ker je bilo delavsko gibanje v Baltimoru živo, z deseturnim delavnikom. Skozi šest desetletij so kapitalistični postav o dajalci vlekli delavce za nos in se očitno brili norce iz njih.
Taki zakoni so bili navidezni ¡jakoni, to se pravi, da niso imeli nobene zakonite moči. Pri zakonih so'1 “pozabili” pravzaprav nalašč izpustili, .kakšna kazen zadene podjetnika, ki krši zakon. Tovarnarjem je bilo prepovedano zakonitim potom, da ne smejo delavcev dalj izkoriščati kakor osem ali deset ur na dan. Ker ni bile zapisano in določeno kakšna kazen jih zadene, ako grešijo proti zakonu, je bilo nemogoče kaznovati tovarnarje. Vsled tega se tovarnarji niso brigali za zakon in so ga kršili kolikokrat so ga le mo gli. Zakon je bil za delavce brez pomena.
Pri drugih zakonih so “pozabili” povedati, kako se naj zakon izvede. Bili so zakoni za uravnan-je delavnika, pri katerih niso povedali, katere osebe imajo paziti na to, da se zakon izvede. Sploh je bilo kapitalističnim političar-jem vsako sredstvo dobro, da so| onemogočili postavno določitev delavnika. Ko so delavci spoznali, da jih meščanski političarji z dozdevnimi zakoni farbajo in so odločno zahtevali prave zakone, so se kapitalisti zanesli na sodišča, ki so do novejše dobe zabra-nila uvedbo postavno uravnanega delavnika.
Moderni industrijski obrat zahteva dandanes povsem širše de-avsko varstvo. Katastrofe v tovarnah (požar v Triangle tovarni), rudnikih in na železnicah odločno zahtevajo, da se delavsko varstvo razširi. Petdeset tisoč delavcev umrje vsako leto v interesu industrijskih baronov, premogovniških in rudniških grofov, železniških magnatov in drugih o-deruhov, nad pol miljona jih pa dobi poškodbe. Nobena država na svetu nima tako strašnih številk, nikjer na svetu se ne igra tako frivolno z zdravjem in življenjem delavcev kakor v Ameriki. Torej ni čudo. ako dandanes delavstvo povsod 'zahteva zakone v varstvo delavcev in da ta klic poi varstvenih zakonih tudi učinkuje na meščanske političarje, da so pripravljeni zopet enkrat igrati vlogo delavskih prijateljev.
Ameriško delavstvo bi se bilo la hko tekom zadnjih desetletij naučilo. da ima delavstvo le eno sredstvo, s katerim se lahko, vspeš-no bori za varstvo delavstva. To sredstvo je neodvisna politična akcija, ali z drugimi besedami: delavski razred mora osvojiti zakonodajo, da se bodo delali zakoni v prid delavstva.
Delavstvo se danes politično kot razred organizira v socialistični stranki. Socialistična stranka, je po svojem sestavu in programu iz ključno delavska. Zato je tudi dolžnost vsakega delavca, da se politično organizira v tej stranki. Odvisno je torej od delavstva samega. kedaj se bodo legislature naših držav pričele pečati resno z zakonodajstvom za varstvo delavstva. Ako bo delavstvo še vpri-hodnje poslušalo meščanske političarje in volilo v kongres in legislature demokrate, republikance in progresiste, bo lahko še dolgo, dolgo čakalo na zakone v varstvo delavcev. Meščanski politizar ji bodo igrali' svojo staro igro na druge karte in socialna zakonodaja bo ostala tam, kjer je da-danes. Meščanski političarji bodo delavstvo vlekli s svojim dozdevnim soc. zakomodajstvom za ntois. Ako pa delavstvo krene na drugo stran in se organizira politično kot razred v socialistični stranki, edini delavski stranki, se pa meščanski politikarji ne bodo mogli upirati socialnemu zakonodajst-vu, ker jih bodo zastopniki delavstva v legislaturah prisilili, da bodo morali priti z barvo na dan.
Zakonodajalskemu navihan,st vui bo konec!
Odvisnost in svoboda.
Modrovanje naših nasprotnikov, črnih in belih, nam sili porogljiv smeh v oči in vliva pomilovanje v naša srca. Izvrševalci srednjeveške «poroke, Rimljani 1— ki imajo svojo domovinsko pravico v papeškem Rimu — pridigajo zoper nas, češ da oznanjamo popolno anarhijo in da hočenio porušiti vso človeško družbo: njeno državo, njeno familijo in njeno lastnino, ter proglašajo vsak sklep v družabni verigi za “ odvisnost po božji volji.” Z druge strani nas napadajo meščanski političarji, demokratjc, republikanci in progresisti, s krščenim judom Goldsteinom na čelu kot nos sitelji liberalizma, tistega liberalizma, kjer se sploh povzpne od oštarijskega zabavljanja do, resne kritike; kot sin meščanske dražbe, njene blagovne produkcije in proste konkurence, povzdi guje načelo svobode in očita socialistom, da vodijo človeško družbo v popolno snžnost.
Jasno je, da v vsaki človeški skupini, ki sloni na vzajemnem sodelovanju, posameznik ne vži-va absolutne svobode. V vsaki človeški organizaciji je tako in ne more biti drugače! Absolutna' svoboda, kakor jo zahtevajo anar histi, ki so do skrajnosti izpeljali liberalno formulo, je mogoča le v izoliranem gospodarstvu, kjer po-edinec proizvaja vse svoje potreb' ščine sam. Sedanji kapitalistični, proizvajalski način pa spaja vse. ljudi in po vsem svetu v orga.nič-no družbo: vsi so med seboj zvezani, drug od drugega odvisni. Vsa svoboda je le pena, le oblika, v kateri se pojavlja medsebojna odvisnost. Zakaj odvisnost v meščanski družbi ne opredeljuje predpis in ne postava, določa jo gospodarski zakon.
Vrednostni zakon, ki je osnovni steber Marsovega nauka, sc glasi: Vrednost blaga, ki se uveljavlja v izmenjavanju, je izraz v njem nakopičenega družabnega dela. Naši protivniki, zastopniki buržvazije, ki proizvaja in baranta in ki vidi v vsem gospodarstvu le sredstvo osebnega pridobivanja, vprašujejo le po ceni blaga; za nje je ekonomija nauk. ki proučuje cene blaga in Marsov vrednostni zakon je zanje le pravilo, kako nastajajo cene. V njem očitajo, da se blago izmenjava, po množini dela. ki je v njem nakopičeno. Z zgovornimi besedami pobijajo Marsovo teorijo in pri tem donkišotstvu, jih prav- nič no, ženira izrecna Marsova, pripomba, da se blago dandanašnji ne izmenjava po svoji vrednosti in da vplivajo na njegove cene še druge iz vrednosti porojene oblike, kakor kapital in zemljiška renta.
Ampak vrednostni zakon, kakor ga je z nepresežno bistroumnostjo formuliral Mars, ni le osnovni zakon narodnega gospodarstva, temveč je tudi ključ za. razumevanje vse človeške družbe in v tem je njegov glavni na.uk za delavstvo, kateremu ne gre toliko za. spoznanje barantoviskih cen kakor za vpogled v bistvo in razvitek človeške družbe.
Vsa sedanja produkcija je produkcija za trg: nihče s svojim gospodarskem delom ne ustvarja do brine za domače potrebe ;in za domačo porabo, vsakdo proizvaja, blago, ki ga prodaja. Ob tej blagovni produkciji dela vsak proizvajalec v svoji delavnici samostojno in po svoji volji in človeku, ki le površno opazuje, se zdi, da je vse človeško gospodarstvo razbito in razdrobljeno na nošte-vilne atome, neodvisne druge od drugih. Medsebojna, zvezanost in odvisnost se pokaže stoprav pri izmen javanju blaga: ljudje stopajo v stike in v tem hipu se razodene, da so vsi člani ene celote, udje velikega gospodarskega organizma. In zakon, ki opredeljuje medsebojno izmenjavanje blaga je vrednostni zakon. Ampak blago se ne izmenjava samo, izmenjavajo ga ljudje, ki so njegovi lastniki in ki ga po svoji volji kupujejo in prodajajo. Če sta kup ali prodaja, ki ju človek sklene po svoji volji, opredeljena hkrati po vrednostnem zakonu, je v tem izraženo, da stoji vrednostni zakon nad človeško voljo in si jo upokorava. Prosta volja ne odločuje, po kakšni ceni človek prodaja: vrednost je družabno določena reč, nezapisana postava in vrednostni zakon je “višja sila”, ki obrača človeka, in vodi njegovo
usodo. Delavec, ki je prisiljen prodajati „svojo delovno moč kakor stfadežnik na cesti, podjetnik, ki se more svojega blaga znebiti le z izgubo, občutita vso težo tega zakona. Kogar na zadene milostni žarek nevidnega družabnega zakona, ga povzdigne do oblasti.
V svoji aharhistični svobodi je Robinzcin svoje delo lahko nemoteno prilagajal lastnim potrebam in željam; kjerkoli pa žive in delajo ljudje v velikih skupinah, so drug od druegga odvisni in je njih svoboda omejena. Oblike te odvisnosti se menjajo s j^roizvajial-nim načinom. V fevdalnem srednjem veku je bil vsakdo odvisen: trdni osebni odnošaji, avtoriteta in vera, zvestoba in obramba so z vzajemnimi dolžnostmi spajali tlačana in viteza, kneza in vazala, grajščaka. in kmeta, duhovnika in posvel njaka. Nasprotno pa je. v meščanski družbi, ob blagovni produkciji, vsakdo prost in samostojen: fevdalna organizacija je razbita, človeška družba kakor na atome razdrobljena, brez vezi in brez vidnih obročev. Ne veže jih človeška postava, ampak nadčloveški, gospodarski zakon, ki deluje kakor prirodna sila. Ravno zato je bilo v meščanski družbi treba odpraviti vse vezi in vse predpise, da gospodarski zakon sam in nemoteno ureja vse odno-šaje. V tern je jedro liberalne svobode: nobena vnanja sila ne brani ljudem, da se v svojem dejanju in nehanju pokoravajo zgolj ukazu vrednostnega zakona, gospodarski nujnosti.
Socializem ne napravlja gospodarskih enot kot delov celote odvisne drugo od drage, zakaj odvisne so že sedaj. Ampak medsebojno odvisnost hoče preustrojiti iz nezavedne v zavedno, namesto slepega gospodarskega zakona, ki se uveljavlja kot skrivnostna višja sila, hoče postaviti umno in smotrno regulacijo družabne produkcije. Liberalne svobode, neomejene oblasti slepega gospodarskega zakona, bo konec tisti hip, ko proletarska ljudska masa, ki je zanjo liberalna svoboda neomejena svoboda stradanja, spozna ta zakon, ko odgrne skrivnostni njegov značaj in poruši njegovo uničujočo oblast z organizacijo delavskega človeštva .
Iz strahu pred polomom posega postarna meščanska družba po srednjeveških oblikah in okovih, ne da bi zavarovala delavstvo pred pogibeljo modernega, življenja ; vedno bolj se otresa liberalizma, da upokori uporne množice. Brezuspešno nehanje! Njenim dejanjem velja naš brezobziren boj, njenim naukom naš zasmeh!
Pokopališča prihodnosti.
Pokopališko vprašanje je za moderne mestne uprave eno izmed najaktutlnejših. Za velika mesta, ki se širijo; na vse strani, je to vprašanje velikega gospodarskega pomena. Pred kratkim je profesor Gloister iz Glasgowa pokazal, kako velikega pomena so pokopališča za gospodarski razvoj velikih mest. V Glasgotvvu se pokoplje vsako leto 18.000 mrličev. Mesto, (ki ima en miljon prebivalcev, pokoplje v tridesetih letih 1 miljon mrličev. Da se vsi ti ljudje spravijo pod zemljo, je treba dva milijona kvadratnih metrov prot-stora, ako je izkopan tesno grob ob grobu. Ako se prišteje poleg tega še prostor za pota in rezervni teren, je treba miljonskemu mestu pokopališče, ki meri pet kvadratnih kilometrov. Takega velikanskega prostora ni nikjer dobiti v mestu, ali vsaj v bližini mesta. Vrednost takega ozemlja bi znašala nad 50 milijonov mark. Naravno je, da se zato pokopališča pomikajo vedno bolj iz mesta, in v nekaterih velikih mestih so že oddaljena po več milj.
Problem bi se za enkrat najbolje rešil s sežiganjem; mrličev. Albrecht Hap.pt je izdelal po naročilu hanoveranskega društva z sežiganjem mrličev načrt, kaJko bi se najbolj umestno; gradila pokopališča. Ako potrebuje sedaj mi-ljonsko mesto 500 hektarov ozemlja za svoje pokopališče, bi v slučaju sežiganja potrebovalo le pet hektarov. Tako pokopališče bi bilo lahko tudi v sredini mesta. Pri pokopavanju mrličev pa mora biti zaradi higijenienih zahtev neka varnostna zona med mestom in pokopališčem. Haupt imenuje po-
kopališče pribodnjosti, nekropolo, in je dokazal v svojem deln, kako bi še pokopališko vprašanje bodočnosti rešilo tudi v umetniškem oziru. Nastala bi velikanska poslopja, širne nekropole, ki bi bile v okras vsakemu mestu.Na kolikor mogoče majhnem prostoru bi se postavila nekropola za en miljon žar, v katerih bi bil shranjen pepel pokojnih. Najprikladnejša oblika bi bila piramida s stopnji-caini. Osnovna ploskev bi merila kakih 200 metrov, visoka bi bila do 100 metrov. Deset nadstropij, s prostranimi dvoranami, dolgimi hodniki, lepimi stenami in stebri bi bilo pripravljeno za postavljanje žar. Spodnji prostor, pa hi bil visok pet metrov, bi imel
13.000	metrov širine. Ako bi se u-porabljali trije metri višine, bi obsegal ta prostor 39.000 kvadratnih metrov. V vsak kvadratni meter bi se postavilo 10 žar. Torej že v spodnjem prostoru bi stala tretjina miljonk žar. Cim višje bi se vzdigovalo poslopje, tem manjši bi bili seveda prostori, ali prejemali bi vendar še enkrat toliko žar kakor spodnji, temeljni prostor. (Svetloba bi prihajala za celo poslopje odzgor. Seveda bi morala biti napeljana v celi stavbi tudi e-lektrična Razsvetljava. Velika stopnjišča bi vodila od spodnjega prostora do najvišje terase, kjer bi bil mogočen tempel za pope} slavnih ljudi. V poslopju bi bili štirje veliki vzdigalniki za one, ki ne bi hotel prehoditi vseh stopnic. Na spodnjih štirih oglih bi stali štirje okrogli krematorji, ki bi se vzdigovali čez dve nadstropji in bi imeli tudi dve kapeli. V kre-matorjilh bi neprenehoma gorele štiri velike peči za sežiganj« mrličev. V nekropoli bi imele prostor cerkve za vsa mnogoštevilna vero-izpovedanja, dalje 'hodniki z visokimi stebri, svetišča, balustrade, da bi se lahko postavljali umetniški izdelki. Nekropolo bi obdajali tihi logi, mirne vode in najlepše cvetlice. Haupt je napravil tudi proračun: 42,800.000 mark bi veljala nekropola. Vsota bi bila poravnana. z obrestmi vred, kadar bi sežgali en miljon mrličev.
Ne sejejo, pa vendar žanjejo.
Delavsko ljudstvo vzdržuje s svojim delom, redi s svojo krvjor zalego trotov: visoke in najviše gospode, fevdalne agraree, cerkvene kneze, finančne barone in kapitalistične lenuhe vseh vrst in redov. Vsi ti nimajo dragih skrbi, kakor razmišljati, kako bi dobili še več denarja in kako bi ga najlažje razmetali. Iz nadvredno-sti, ki jim jo prigarajo delavei v potu svojega obraza, vlečejo mastne dividende.
Na primer akcionarji rudniških obratov in plavžev v Avstriji so dobili leta 1905 čistega dobička1
24.768.000	K; leta 1906 že 30.491 -000 K in leto pozneje celo 34.157.-000 K. To so prav čedlne “drobtine”! Ak0 nastavimo povprečni letni zaslužek enega delavca s 1500 K, tedaj je čisti dobiček peščice podjetnikov tako velik, kakor letni zaslužek 23.000 delavcev! Število akeionarjev je neznatno večje od števila podjetij, saj je sam op o sebi umevno, da ima en akcionar po sto in sto akcij.
Seveda tožijo akcijske družbe, da morajo plačevati visoke davke im da pravzaprav njihovi dobički niso tako ogromni. Ali če natančneje pogledamo razmerje med čistim dobičkom in davki, vidimo, da davki, ki jih plačujejo akcijske družbe, od leta do leta padajo, česar o davkih, ki jih plačuje delavsko ljudstvo, ravno ne moremo trditi. Oni obrati, ki smo jih že skoraj navedli, so plačali zaporedno v letu 1905 —6 —- 7 davkov: 5.347.000, 5.558.000 in 5.507-000 K. To je res veliko, ali v razmerju z naraščanjem dobička je padalo daven« breme v teh treh: letih. Davki so znašali namreč od čistega dobička leta 1905 21,66. 1906 18,22 in 1907 16.18 procentov. Vsakdo izmed nas pa ve tudi, da delavčeva mezda v treh letih ni naraščala sorazmerno z dobičkom, le njega so izkoriščali od leta do leta tako, da so iz njegovih žuljev iztiskali vedno večji dobiček.
— Želeeniška nezgoda. prj
Cratesvillu, 38 mil zapadno o Philadelphije so trije spalni vozovi ekspresnega vlaka skočili raz tir in se prevrnili. Ranjene so tri osebe.
u
------GLASILO---------
j Slovence Narodne j Podporne Jednote
læbaja tedensko.
lastn-na slovenske narodne
PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upravniitvo: 8821 SOUTH 40th A VU,
Chicago, Ul.
Vetja na vae loto $1.00.
o w o A N
•V TH1
SLOYENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
8821 SOUTH 40th AVH,
Cliioag'', 111.
Suhseriptlen, 81.00 per year.
Najeti ponarejalci.
Med kapitalisti je malo ljudi, ki znajo sukati pero. Zato najamejo ljudi, da pišejo zgodovino tako, kakor je njim všeč, če tudi se postavlja pri tem resnica na glavo. Tudi najemnikom ne dela prav nobenih skrbi, ako falsifici-rajo zgodovino. Najemnikom gre v prvi vrsti za denar iu zaslužek. Z mirno vestjo pišejo najbolj debele laži, da so le njih gospodarjem — kapitalistom po volji. Glasilo Ipremogovniških baronov “Coal Age”, ki je priobčilo razpravo o štrajku. westverginjskih rudarjev, ki so leto dni štrajkali za zborovalno pravico, nam v naj-žarkejši luči dokazuje, kako najeti pisači v interesu kapitalistovi ponarejajo zgodovino.
Glasilo premogovniških baronov pripoveduje, da je “ takoimenova-ni štrajk” v Cabin Creeku in Paint Creeku bil oborožena vstaja.. ki so jo organizirali rudarji, združeni v organzaciji “Združenih ameriških rudniških delavcev”, jo financirali in vodili. Po izjavi najetega kapitalističnega zgodovinopisca je bil namen te oborožene vstaje, da se rudarje v West Virginiji prisili vstopiti v organizacijo.
Ako bi verjeli temu duhovitemu izvajanju, so po mnenju premogovniških baronov in njih najetih pisačev rudarji zaštrajkali, da prisilijo sebe pridružiti se organizaciji. Ako to ni falsificiranje zgodovinskih dogodkov v delavskih bojih, potem ne vemo, kaj pomeni .beseda falsifikat.
Najemniki s peresom hočejo doi kazati, da se rudarji v West Virginiji sploh niso hoteli organizirati in da so jih rudarji iz drugih držav prisilili, da se organizirajo. Najeti pisač( modruje, da je stavka pričela, (ko je bilo na tisoče rudarjev oboroženih. Pričela jel guerilska vojna. Veasi je imelai unija 5000 mož oboroženih z daleč nosečimi puškami na bojišču. Tem nasproti je stalo 145 privatnih •stražnikov in kasneje vsa državna Vojaška sila, broječa 1200 mož. Ako bi bilo to resnica, tedaj smo prepričani, da bi niti eden privatnih stražnikov me ušel, pa tudi ma lokateri miliearjev ]ji odnesel zdrave pete iz stavkovnega okraja. Pomislimo: 5000 mož, oboroženih v gorovju z modernimi puškami, katerim stoji nasproti 145 privatnih stražnikov in 1200 miličar-jev-. Kdor sodi trezno o takih bajnih silah, bo priznal, da bi bili rudarji. ako bi imeli namen z orožjem izvojevati zmago, teh 1345 mož pozobali že prve dni.
Rudarji so se le takrat postavili v bran, kedar so hoteli zaibrani-ti krvolitje, ki so ga hoteli vpri-zoriti priv. stražniki, ki so med po štenimi delavci vobče poznani kot najeti pretepači in’ vbijalci. Vsem našim čitateljem je znano, da so premogovniški baroni najeli oklepni vlak, na katerem so ime li brzostrelne topove, s katerimi so streljali na štrajkujoče rudarje, njih žene in otroke v šotorih. Vzlic temu pa niso rudarji nič sto rili, da bi zasledovali napadalce ali jih poklicali na odgovor. Ako> bi bilo’ res pet tisoč rudarjev oboroženih z modernimi puškami, potem bi ne bil niti eden najetih morilcev, ki so tvorili posadko na morilinem vlaku, ne odnesel zdrave kože.
Teh pet tisoč oboroženih rudarjev ni bilo nikjer in žive le v možganih najetega kapitalističnega pisača. Pest rudarjev, ki se je hra nila z orožjem, je to storila v silobranu, ker drugače bi najeti
morilci pomorili rudarje, njih žene in deco. Ako glasilo premogovniških baronov poroča, da. je v štrajku trinajst oseb izgubilo svoje življenje, potem je namenoma, zamolčalo, koliko je padlo rudarjev, privatnih stražnikov in mili-čarjev. Večino žrtev so tvorili rudarji in ine najemniki in miličarji.
Glasilo premogovniških baronov je previdno zamolčalo, da je država izdala za kralje premoiga poli milijona dolarjev, katerih življem je je bilo ogrožano po najetih barabah, ni izdala počenega groša.
Na podlagi takih člankov sestav ljajo kapitalistični zgodovinarji kasnejše zgodovino, ki ni nič dru-zega kot nanizana virsta laži o dogodkih v delavskih bojih.
Mi smo še danes u ver jeni, da bodo poi končanem štrajku v Michiganu kapitalistični najemniki1 s peresom lagali v glasilu kraljev bakra, da je 20 tisoč dobro-oboro-ženih ruda jev ogrožalo imeteki kraljev bakra, dasiravno ne mine teden, da bi najete barabe v službi kapitalistov ne streljale na neoborožene in mirne rudarje, njih žene in otroke.
Kapitalisti le lagajte! Zgodovina sestavljena na podlagi resničnih dogodkov, ki so bili priobčeni v delavskih listih, bo vas sodila. To bo list sramote v zgodovini za kapitaliste im tiste blage dušice, ki so se jim predale.
Grozno oboroževanje.
Družabni red, ki ga je po trditvah kapitalistov in njihovih blago slovljenih pomagačev ustanovil sam nebeški Bog, se že. davno polagoma, v novejšem času pa že skokoma približuje ibilazmosti. Vsakega zasebnega človeka, ki bi gospodaril tako, kakor gospodarijo sodobne kapitalistične države, bi dali pod kuratelo; vsakega človeka, ki bi razsipal denar za na_ brušene igrače in pri tem stradal duševno in telesno, bi spravili v norišnico. Vpričo oboroževanja civiliziranih držav, ki ne pozna nobenih meja in presega vsako razumnost, se mora v vsaki normalni glavi poroditi vprašanje, kam vodi ta brezumna tekma in kako dolgo bo še mogoča. Ali oni, ki stoje na čelu držav, očitno niso normalne glave, zakaj vojni ministri in načelniki mornarice znajo le neprepehoma zahtevati nove žrtve, ni ga pa še bilo med njimi, ki bi bil pokazal, da zna premisliti, 'o. zapravljanju narodnega bogastva in o vtikavanju ogromnih vsot v neproduktivne nemene???
Načelnik angleškega admiralst-va lord Churchill je napovedal lani, da bo v parlamentu zahteval dodaten kredit za mornarico. Ali med tem je na Nemškem prišel vrhovni admiral Tirpitz s svojimi zahtevami, lord Churchill je pa že iz zvajali iz tega svoje posledice. Nemčija noče zaostati za Anglijo; ali Anglija hoče imeti več ladji od Nemčije, kajti Anglija “mora” za vsako ceno ostati prva. pomor skj sila. Njej preti “nevarnost,” z morske strani in ladje ji morajo biti to, kar so drugim državam trdnjave in kavalerija. Ali ker ima Anglija tako močno mornarico, je Nemčija v “nevarnosti”, da jo prekomorska soseda danes ali jutri napade, zato “mora” tudi ona pomnoževati svojo marino. Ker pa imajo Angleži in Nemci toliko bark, jih “morajo.” imeti tudi Francozi in Italijani. Rusi in; Spanci, Japonci in Avstrija, in jih “morajo” imeti tudi Zdr. države. Torej morajo neprenhoma naraščati stroški za vojaščino in mornarico: po vsem svetu od leta do leta, zdaj že skoraj od meseca do meseca, “morajo” vlade pumpati denar iz prebivalstva in ga “morajo” metati molohu v žrelo.
Nekaj dni kasneje je lord Chur •chilil napovedal svoj namen na banketu ladjestavbne družbe. In dejal je:
“Vsak mesec prinaša enakomer noi naraščanje strašnega oboroževanja ...”
Vsak mesec! In lord admiral ve sam in' razume, da je to oboroževanje strašno. Toda iz vsega tega spoznan ja j ne sklepa nič drulzega kakor da mora tudi on zahtevati od angleškega ljudstva še več žrtev, nego jih je zahteval pred dobrim mesecem. In tudi Tirpitiz, na Nemškem, tudi Montencuccoli v Avstriji in ameriški mornariški tajnik ne sklepa nič drugače. Lei več ladij! Le več miljonov! Oslov' hrbet prinaša še kaj, le natovorimo mu še!
Toda najpotrpežlivejši osel ni
tako močen kakor Atlas iz stare mitologije, ki je nosil ves svet nai svojih ladjah. Veliko prenese, ali tudi njegove sile imajo nekje meje. In kadar mu je preveč; pod prevelikim bremenom se zgrudi.
Naraščanje vojnega in mornariškega proračuna je zadnja leta ipo vseh državah tako gorostasno kakor ploditev zajcev. Nobena svota ni yeč tako gromu a, da hi se moglo reči, da je ne dosežejo danes jutri zahteve vojnih in mornariških načelnikov. Nobeno poglav je proračuna ne raste tako Vrtoglavo, in če se pomisli, da se je zdaj vojnim pripravam na suhem in na vodi pridružilo še vojno pripravljanje v zraku, se razgrinja pred očmi ubcigega plačujočega državljana obzorje, s katerega se nip, reži naravnost blaznost v obraiz.
Steklost. oboroževanja je posledica kapitalističnega sistema. Zakaj če me bi bilo mrzlične, nevra-steniene gospodarske konkurence z njenimi velikanskimi konflikti, če ne bi bilo potrebe novih in novih tal za izkoriščanje, bi odpadlo devet desetin razlogov, iz katerih nastajajo vojne. Ali če ta nauk tudi ne bi bil resničen, če bi imeli prav oni, ki gotvore o neizogibnem sovraštvu plemen, o ne varnosti, ki preti civilizaciji od “divjakov”, itd., bi bila vendar vojna s kapitalizmom v najfatal-nejši zvezi. Recimo, da je oboroževanje v vsaki družbi neizogibno' in da je nevarnost velikih krvavih spopadov tuidi brez gospodarskih razlogov večna — tedaj bi bila bremena, ki jih nalagajo vojne priprave v nekapitalistični družbi vsaj lažja kakor v sedanji. Zakaj silna teža teh bremen je zopet posledica koncentracije kapitala in maloštevilnih rokah in revščine množic. Izdatki za vojne namene so sami po sebi ogromni in niso v nikakršnem pametnem razmerju ne s splošnim priraščanjem ta-kozvanega narodnega bogastva, ne s stroški za druge namene. 0-gromni so tudi zato, ker padajo kakor v brezdno. Svote, ki se vlagajo v sezidavo tovarne, v nabavo strojev, v ureditev rtidokopov, v stavbo železnin, v tiskanje knjig, v melioracijo zemljišč, v uravnavo voda, so kakor seme, ki vzkali in obrodi sad. Denar za ¡puške in bajonete, za topove in ladje se pa izdaja za napravi jen je starega železa. Tako je, kakor da bi kdo dajal denar 'za razbijanje posode v črepinje.
Ali kakor si velekapitalist lahko privošči partijo, rouige et noir v Monte Carlu, tudi če velja to draženje živcev par sto lepih tisoča-kiv, tako bi se v splošnem gospodarskem življenju malo poznalo jn tudi velekapitalisti ne bi preveč občutila, če bi dajali vojnim ministrom miljorne iz svojega žepa. In če bi vse ljudstvo živelo v blagostanju, bi bilo sicer škoda denarja, ki nikdar ne prinese sadu, ali tudi nekoliko neproduktivnih izdatkov za izdelke orožaren ne bi spravilo takega ljudstva v gospodarsko nevarnost. Če je o-boroževanje res neizogibno, tedaj bi že ..zaradi “njega moral pasti kapitalizem, zakaj le socialistična družba bi mogla brez občutne škoi de, brez ovire razvoja in napredka doprinašati brambnim zahtevam tako velike žrtve, kakoršne mislijo proroki vojne, da so potrebne. Ljudstvo, ki je delalol po šest ur na dan za splošne dhševne in gmotne potrebe, bi bilo sposobno, da bi žrtvovalo bodisi še pol ure na dan za brambovske namene. pa ne bi čutilo desetine one škode, ki mu je dandanašnji prizadeva militarizem. Ta žrtev pa bi dala parstokrat več efekta kakor vsi miljoni, ki se v srednjosti izprešajo iz ljudstva za moloha.
Militarizem je strašna mora; militarizem v izvezi s kapitalizmom je najgrozuejši krvoses, najstrahovitejši volkodlak, ki se more znašati nad človeštvom. Ali brezmejnost njegove poželjivosti, izvirajoče iz kapitalističnih razmer, je vendar nevedoma in nehote največja sovražnica kapitalizma. V neskončnost deroče izsesavanje ljudskih množic goni k oni točki, 'kjer prestane prenašanje tovora vsakemu oslu nemogoče. Ker pa je razum ljudstva drugačen od oslovega in ker odpira brezobzirnost militarizma polagoma tudi največjim zaspancem oči, nastane polom še preden pride do katastrofalne točke. Tisočere' prokletstvo tiči v militarizmu; edini njegov blagoslov je ta, da pospešuje s tem tudi svojo lastno smrt.
Upravno pravosodstvo.
Dr. Stefan Sagadin.
Prav tako malo podatkov nam nudi za razumevanje in razvoj naše institucije srednji vek. Državna ideja in moč — po nazorih sodobne vsemogočne rimske cerkve '“peklenskega ¡izvora”, “ihstitu-tione diaboli” — ni mogla priti do veljave, ves socialni red je bil zgrajen na idejah fevdalizma in ves ogromni kopleks zadev, ki so danes predmet, javnega prava, je bil razdražen v posamezne zaseb-ivo-pravne odnošaje. Državna oblast, v rokah kraljev in knezov, sama pojmovana kot vrsta zasebnih pravic teh gospodov, se je o-mejevala na pravosodstvo. 'Spori med knezi in Podaniki so se sicer pogosto reševali pred sodišči, toda to ni bilo upravno pravosodst-stvo, ker so vsi ti spori imeli čisto zasebno-pravni značaj. Ni šlo za pravno varstvo državljana, ali 'ta čas podanika zoper javno oblast. Te ni bilo, ampak knez je nastopal s svojimi zasebnimi iz raznih! naslovov izvirajočimi pravicami, katere je moral pogosto uveljavljati proti podanim stanovom sod nim potom. Ideja upravnega pra-vosodstva pa je individualističnega izvora, predpogoj' je razvita javna oblast, ki posega v individualne pravne kroge. Iz reakcije individualizma zoper javno oblast' se je šele rodila potreba po zaščiti indivilija, ki jo daje upravno pravosodstvo.
V nadaljnem razvoju se je pod vplivom takozvanega naravnega ali prirodnega prava (ius naturae, Naturrecht). humanizma in reformacije krog knežjih pravic izpolnjeval in ob koncu 17. veka strnil v enotno knežjo oblast, Land-esboheit, za katero so na spodaj nasproti podanikom, kmalu padle vse pravne ovire in meje. Vodstvo pri tem razvoju je imelo pravo, imenovano “ius politiae”; nalagalo je knezu skrb za družabni red in splošno blaginjo in mu dajalo temu primerno pravico nastopiti tudi s silo v izvršitev teh nalog nasproti' državljanom, tačas podanikom. Od tod tudi izraz “policijska država” (Polizei-staa't), kakor nazivamo' državni razvoj od Ludovika XIV. ih Friderika Velikega do moderne dobe konstitucionalizma.
Policijska država ne pozna na-pram svojim podanikom nobenih pravnih mej. Na zadeve, v katero bi - se ne vmešavala. Uradhištvo nastopa po naročilih in ukazih kneza in je v svojih 'okrožjih nasproti podanikom isto, kakor knez v velikem.
Od tu gre razvoj zapadhih držav evropskega kontinenta dvoja pota. Anglija, od nekdaj s posebno socialno in državnopravno strukturo, se razvija v čisto drugih smereh kakor Francija in nemške države, in nima na razmere, kakor so se v 'ostali kulturni Evropi razvile; nobenega neposrednega vpliva.. Še- danes, v dobi splošnega prometa in vsestranskih kulturnih zvez, tvori Anglija. kar se tiče socialnih in pravnih odbošajev, svet zase. Zato moremo tamošnji naefaljni' razvoj kot za razumevanje našega predmeta nepomemben za sedaj preiti. Le pri koneneu^ premotrivanju sodobnega stanja upravnega pra-vosodstva se bomo morali ozirati tudi na Anglijo.
M Franciji in v nemških državah pa je trčila tendenca po razširjenju državne oblasti na vse panoge družabnega življenja ob skalo, ki je skoro eno stoletje u-spešno kljubovala omenjeni tendenci in dala končno vsemu razvoju drugo smer. Ta skala so bila neodvisna sodišča. Kakor že o-menjeno, se je začetkoma sploh knežja uprava omejevala za pravosodstvo, ki ga je knez navadno opravljal osebno. Polagoma pa so se ob razširjenju mej kneževini morali posli pravosodstva prepustiti posebnim organom, sodiščem, ki so si vedela s časom priboriti tako moč in vpliv, da se je že za Friderika Velikega in naslednikov Ludovika XIV. smatralo za nedopustno, da bi se vlada ali u-prava vmešavala v _z a de ve justice. Sodišča so postala neodvisna. Sicer je bila njihova naloga omejena na civilno in kazensko pravosodstvo, toda meje med tema pravnima skupinama niso bile nikdar trdne in le pogošto so si sodišča lastila pravico podsodno-sti v zadevah, ki jih je državna uprava reklamirala zase. Težnje sodišč je podpirala okolnost, da
se je njih delo gibalo na trdnih in v najfinejše nijanse detajlira-nih sistemih civilnega in kazen- ; skega prava, dočirn še upravnega prava ni bilo in je za upravo bila merodajna zgolj dobra volja u-pravnega nradništva in v zadnji vrsti deželnega kneza. Pri nerazvitosti javnega prava je to pomen jalo toliko, kakor da je predmet! drz'avne uprave vse ono, kjer načelo prava ne velja, in ni se čuditi, da je teorija javn» zadeve od civilnih ločila po tem kriteriju.
Y	Franciji so bila pred vsem velika sodišča, parlamenti imenovana, ki so se mogočno postavljala po robu proti težnjam državne uprave in priznavala le one kraljeve naredbe za splošno obvezne, ki so se jim oficielno od vlade do-poslale in so jih sodišča vpisala v svojo zbirko zakonov (register-) kar se pa ni zgodilo kar tako, ampak so sodišča pazno čuvala svoja načela. Le take vpisane naredbe so imele veljavo zakona. V boju med sodišči in kraljevo upravo je kakor v Franciji tako tudi v Nemčiji zmagala končno uprava, za katero je stala vsa vladarjevo moč. Sodišča so se potisnila nazaj na polje civilnega in kazeskega prava, javna uprava pa je dobila pod de v-i'zo Montesquieu-jeve “de 1'i’tve 'oblasti” (séparation des pouvoirs) v zakonodajno, upravno in sodno, prosto pot. Ne v tem zmislu, da bi zanjo zakoni ne veljali, ampak da ni podvrženua kontroli neodvisnih sodišč, da se ne more ne uprava kot taka ne upravni uradnik radi kakega u-pravnega čina, najsi že tako globoko posega v prava državljanov, citira pred sodišče. Y Franciji sohi' vlada zadovoljila s tem, da je zakon z dne 22, dec. 1789 to načelo izrekel (“Les administrations de département et de district né pourront être troublées dans 1’ exercice de leurs fonctioos administratives par aucun acte du pouvoir judiciaire), dosegla se je tudi uzakonitev goroštasnosti, dar zapade sodnik, ki bi si upal soditi o zadevi spadajoči po nazorih u-prave v njeno področje, kazni.
Y	nemških državah ni prišlo tako daleč, ker niso sodišča dosegla neodvisnosti in moči v oni meri'; tu je zadostovalo, da se uprava za sodbe; ki so zadevale njene interese, ni' menila . . ..
Ko se je uprava oprostila kontrole civilnih sodišč, ni postala prosta vseli vezi ; kajti delitev oblasti je pomenila zlasti, da je zakonodajna oblast nad vsem, sodna in upravna oblast pa stoje pod zakonom, sodna, da ščiti zakonitost zasebnopravnega življenja, upravna, da izvršuje upravne zakone v njih 'okvira ih zmislu. Odtod tudi ime “izvršujoča oblast”, ki je postalo v tem- času za javno upravo navadno. Mislilo se je, da ■je s tem, če se uprava veže na zakon in- se ji pripisuje naloga, izvrševati le zakone, dovolj' doseženo; pri tem pa SO' pozabili, da je uprava moderne države veliko preobsežna in komplicirana, da bi ¡se mogla v vsem obsegu določiti in 'omejiti z zakoni. Z besedo “zakon’’' se je začel poseben kult, postala je čarovniška beseda, ki pre more' vse. Znana fraza policijskih organov “v imenu zakona” je tega izvora. Seveda je bilo treba za javno upravo šele ustvariti večino zakonov. Zato naj bi pa skrbeli parlamenti. Ti so pred vsem smatrali za potrebno, da se javni upravi na spodaj, napram državljanom, začrtajo meje, katerih bi uprava ne smela prekoračiti. Tako so nastali “osnovni zakoni” o o nedotakljivosti imovine in osebe, svobodi vede, enakopravnosti nardov itd.
Uprava, oproščena vsake kontrole sodišč in le formalno vezana na zakon, je kmalu vzbudila reakcijo. Parlamentarna kontrola in ž njo spojena možnost ministrske obtožbe radi nepostavnih u-pravnih činov se je izkazala kot popolnoma nezadostno jamstvo za zakonitost in pravičnost uprave. Kako so se razmere izpremenile in kako so se motili oni, ki so v parlamentarnih pravicah iskali začetek in konec vsega, kar rabi državljan za varstvo svojih državljanskih pravic, kaže najbolj dejstvo, da je danes med državljani splosen klic po odpravi parlamentarnih vplivov na upravo.
Enake, da ni reci, se slabše so izkušnje drugega sredstva v dosego zakonitost uprave, s samoupravo. "V ažne javnopravne funkcije, cele panoge javne uprave, kakor ljudsko solstvo in dr. so se odvzele drža\ni upravi in prepu-
s-tile deželam in občinam. Prosto od ljudstva izvoljeni častni funkcionarji, kakor občinski predstojniki, deželni odborniki etc. naj i-majo pod vedno kontrolo avtonomnih korporacij te zadeve v rokah. Toda izkazalo se je, da je državljan pred krivicami teh oblasti še manj varen, ego pred državno upravo. Tezner !(Yenvaltungsar-ehiv, zv. VIII, str. 537) to povdar ja v krepkih besedah : “Die Willkür der Organe der Selbstverwaltung halt vor jener der staatlichen VerwaI tun gsibeanrten nur die Schamlosigkeit voraus. ”
Tako je nastal problem, kako dciseči glede javpe uprave, da 6o res tudi varovala načelo prava napram državljanom, ali kako varovti pravico državljanov nasproti nezakonitim činom uprave, problem pravnega varsitva v u-pravi. Rešitev tega problema pa se je našla v obliki — upravnega pravosodstva. Kako se je to dovršilo in kako je upravtno pravosodstvo organizirano v zapadno-evropiskih državah, je predmet naslednjega odstavka.
III. Organizacija upravnega pravosodstva v modemi državi.
Pri prvih teoretičnih pojavih problema pravpega varstva v u-pravi so se ta.koj( javila civilna sodišča in reklamirala za se pravico presoje sporov med državljani in ja vii-0 uipravo. Na drugi strani je bila zahteva, da se varuje-upravi tako težko- izvojevana samostojnost in da se v upravi u-stvarijo1 kavtele pravnega varstva in: zakonitega postopanja. Te kaivtele so iskali v tem, da se v takozvanih upravno-spornih. zadevah postopa po- načinu iu v oblikah, kakor postopajo' sodišča, da v takih zadevah upravna oblast nastopa kot pravosodna, oblast. Za vzgled takega upravnega pra-:,votsodstva je služil francoski' “državni svet”, conseil d’Etat.. To je ¡bil začetkoma te kraljev posvetovalni zbôr v zadevah uprave, pa je sčasoma dobil tudi pravico basiranja nezakonitih- činov upravnih ogranov ,na predlog, pritožuje-če se stranke. Revolucija je ta državni svet odpravila na posamezne re's o rine ministre, toda ustava z dne 23. frimaire YIII. ga je zopet oživela. Kot podrejene oblasti! za upravnosporne zadeve pa je zakon z dne 8. pluviôse VIII. u-v'edel prefekturne svete (conseil de -préfecture). Državni svet ni ■bil sodišče, ampak le posvetovalni organ, nositelja državne oblasti';- njegove odločbe- so bila le mnenj,a (avis), po imenu in odgovornosti' pa so bile to odločbe-šefa izvršujoče oblasti. Šele leta ■1872. je dobil državni svet neodvisnost ih s tem značaj sodišča. Seveda dejanski je državni svet •radi svojega ugleda bil že pred letom- 1872. samostojno odločujo-¡ča korporacija, katere izrekom seje Uprava brezpogojno pokora-vala,
Ka je Francija torej že dejanski' imela urejeno upravno pravosodstvo, je v nemških državah ¡bila teoretična in praktična pot razvoja še nejasna. Nekatere države, kakor Würtemiberska (1836), Hesse-mska, (1832), Saksonska (1835) so bile slepo posnemale francosko inštitucijo. Y drugih je bila zmaga večinoma na strani civilnih sodišč. Ta so tudi prodrla v državni ustavi frankfurtskega parlamenta, ko-je paragraf 182 določa: “Upravno pravosodstvo preneha, o kršenju zakonov sodijo sodišča” (sc. civilna). Toda le za kratko dobo. Pod vplivom teoretikov Stahl-a, Stein-a in zlasti Gneist-a je končno od leta 1860. na vsej črti zmagala teorija upravnega pravosod-stva. Začela je Bademska (1836), potem Prusija (1872, 1875), sledile so Würtemberska, Bavarska in dr. Kot .na j zadnja je uvedla upravno pravosodstvo Saksonska (1. 1900). Med tem je kakor že omenjeno, francoski conseil d’Etat postal tudi formalno samostojno upravno sodišče, ki, odločuje “souverainement ’ ’.
(Dalje prihodnjič).
— Zaradi kolere odpovedani manevri. Manevri 13. zbora so odpovedani. Preiskava 'Save je dognala, da je njena voda okužena z bacili kolere. Oblasti komitarta Syrmij poročajo', da je v štirih krajih kolera. Dognali so zopet šest novih slučajev kolere. Kolero so zanesli niajlh'l.e tihotapci čez mejo.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Oednota
Inkorp. 17. junija 1907 ▼ dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Dl. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se Imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Naši gorjani so se ga usmilili in ga potegnili iz pasti. Nesli so ga v grofovo hišo ter ga tam izročili stari Marti, naj bi ga zdravila. Ona se je namreč bavila s popravljanjem spahnjenih in pa zlomljenih udov, ter je bila šteta v Limonti za izborno pomočnico v boleznih. V svoji priprosto-sti je uboga žena mislila, da zdra-več ga, stori svojcu dobro delo, in tudi če bi imelo it o biti v prid sovražniku, kateri, kakor hitro ni mogel več škoditi, prav za prav1 niti ni bil več sovražnik.
Isto noč, komaj jedno uro po brezvspešnem poskusu Nemcev, je Pelagrua, zavit v sivkast plašč, s kapuco potegnjeno doli do očij, z železno opravo pod obleko, prišel v hišo Lodrisia Viscontija, kjer je našel vrata jfcnprta. Vojaki, ki so stražili, so ga spoznali ter pustili naprej. Tako je dospel v neko dvorano, kjer mu-je prišel nasproti gospodar, ki ga je že nestrpno čakal.
“Sam si prišel? ob tej uri?” je dejal Lodrisio. “Tako povej mi,'kako je šlo?”
“Naj me vrag vzame, in trakulja naj se loti vseh tistih prekletih gorjanov!” je odgovoril Pelagrua, odlagaj e plašč.
“Kaj? Ali ti je morda spodletelo?”
“Vse je šlo narobe.”
“O, Iti lenobasti izdajiea!” je kričal vitez, groze mu s pestmi pred obrazom. “Ne vem, kaj me drži, da ti ne zbijem z lastnimi rokami še tistega malega obstanka kristjanske podobe, kateri imaš na svojem sleparskem obrazu.”
“Poslušajte vendar!” je rekel Pelagrua, ne da bi se kdo ve kako prestrašil radi tistega izbruha jeze. “Jaz nisem kriv. To je storil tisti Lupo, ki je bil že obsojen na vislice, tisti Ottorinov oproda, saj ga poznate ! Ni mi pustil časa. da bi odpregel konje, in dobro še, da sem mu mogel uiti iz krempljev ter priti vam sem-le poročat.”
“In ali te je nemara kdo spoznal?”
“Ne, ker sem imel kapuco doli do očij, in tudi je bilo temno”.
“Kako je bilo pa z Nemci?”
“Zalodili so jih”. -
“Kdo? Nemara čreda vkup prignanih kmetačev, kateri so bili vrh tega še nepripravljeni napadeni?”
Tu mu je rosatski oskrbnik dopovedal vse, kakor se je bilo dogodilo.
Ko je uni slišal, kako so se Li-montini hrabro branili, mu je bilo pri srcu kakor tičarju, kadar mu drozgi uidejo iz mreže, ter mu hudomušno ne privoščijo vese lja, da bi jim zavil vrat. “Sodrga!” je vpil, “lopovi! — A jaz, kje sem bil jaz ž glavo. Da sem poveril ¡to prevažno opravilo takemu zanikemežu? Da, da, sam sem kriv, in sedaj prav mi je! Ti
pa le pojdi! Zaigral si svojo srečo. če bi bil jaz prišel do go sp o d-stva v Milanu, bi ne bil ti nikoli več mraza trpel, in gotovo bi ne bil uimrl kot Markov oskrbnik.”
“Pač moram pripomniti”, .je; dejal hladnokrvno maloivrednež, “da ravno pri tem podjetju bi bil jaz kmalu 'še obešen kot oskrbnik. A kaj se hoče? Vedel sem sam. da “kdor ne vaga, nima blaga : ” in zato sem si prizadeval, kolikor sem le mogel; in kakor sem dejal, jaz nisem liičesar zakrivil. Le mislite si, kako bi bilo tudi mene neznansko veselilo, če bi mogel kaj povrniti tistim lopovskim gorjanom, ki so me hoteli spraviti tam v Limontu na uni svet, in zavoljo katerih sem se moral potem pobrati od tam, kjer se mi je godilo boljše nego kakemu knezu.”
Lodrisio se je bil s pestjo ob čelo in je ponavljal: “O, da se mi je moralo kaj takega ponesre čiti! končati me 'tako”!
“Sreča še”, je nadaljeval Pe lagroa, “da nobeden ničesar ne sumi o nas. Cela zadeva je bila skončana tako spretno in prikrito da . . . Ne da bi se hvalil, toda stavim, da zlodej sam bi ne bil| našel konca pri tej štreni. V nevarnosti sem bil jedino1 le jaz, in sedaj pa vi” . . .
“Se ve”, mu je segel Lodrisio v besedo, “kmalu bi ti, jokavi tepec, zahteval še odškodnino cd mene, a jaz naj bi pa pripel v cerkvi zahvalni znak, da sem sii jedino le nogi polomil, ko bi si bil! lehkoi tudi vrat. O, pojdi mi izpred očij! Jutri večer odideš in se povrneš v svoj grad Rosate; preklet bodi čas, ko sem te od tam zvabil! Mej tem glej, da poizveš okoli, kaj se govori o nocojšnji zadevi ;in predno odideš, mi sporočiš to. Le pojdi! obnesel si se jako slabo. Rečem ti še samo1 to: Pazi, da ne zineš o vsem tem, kar je bilo med nama, sicer bi bilo bolje za te, da bi ti odpadel jezik.”
“O, zato pa”, je odgovoril Pelagrua, “le bodite brez vse skrbi. Mislite si, da ste govorili s tisto steno tam. Boste videli, da bom. znal molčati, kakor da bi imel vodo v ustih in kakor da bi vas ne bil videl nikdar.”
Ko je odšel rosatski oskrbnik, je Lodrisio sam kuhal jezo, katero mir je bila naklonila tista nezgoda. On se je bil seznanil s Pe-lagruo v Rosatu, malo časa pred Markovim odhodom v Ceruglio. Spoznavši se dobro, sta se bila tička med seboj kar najtesneje o-klenila, seveda jeden kot pokrovi telj, drugi pa kot zvesti sluga. Zj edini! a sta se v tem, da bosta na vso moč pospeševala Markove nakane, kajti z njegovo pomočjo sta se nadejala dospeti do svoje najboljše sreče. Toda kot je Pelagrua prinesel iz Toskane vest, da je bil Marko izvoljen gospodom mesta Lucce, sta bila zvijač-nika v zadregi. Mislila sta, da on, ves u gl obl j en v svoje nove skrbi, ter zadovoljen s tem, kar je bili dosegel, bi se gotovo ne maral več vmešavati v milanske zadeve, ker je kazalo, da mu je začelo iti vse
narobe. Zato sta ona, dva hotela* sama poskrbeti za se ter oprijeti se prve prilike, katera bi se jima ponudila. In prilika je bila kmalu tu. Ker Bavar ni imel upanja, da bi se moral polastiti Milana z orož jem, je kanil pridobiti si ga z zvijačo. V ta namen se je bil že obrnil do raznih poveljnikov, obeta-je jim denarjev, naslovov in dostojanstev, a vse zaman. Nazadnje se je lotil Lodrisia, ki je bil znan kot nemirnež in prevzetnež, ker se je bil že večkrat izneveril Tomanom in Viscontijem, in mu je obečal nič več in nič manj nego gospodstvo v Milanu, če bi se upal dati mu mesto v roke. Malo-vrednež je koj hlastnil po vadi. Vzel si je v ta namen Pelagruoi za pomočnika; ta je prišel iz grada Rosate ter naslovil zvijačo, ka, tera pa se je izjalovila, kakor smo že povedali.
Sedaj je Lodrisio z žalostjo in jezo mislil na začarani grad, ki se mu je podrl pred očmi, mislil na neprijeten položaj, v katerem se je nahajal.
Z Bavarjem se po tistem ponesrečenem poskusu ni dalo več govoriti. Njegove nemške čete (so bile pogosto tepene od naših in so vsled tega vedno bolj izgubljale pogum, ter se jih je moglo le s težavo držati skupaj. Italijanski nabor — !ako so se zvali cesarjevi zavezniki — ki je bil tam za nemarjtn, zapuščen, brez plače in živil, se je po malem > saki dan bolj izgubljal. Bilo jr očividno, da cesar bo moral opustiti oblego-vanjc ur po najkrajši poti vrniti sc v svojo do nacijo. Od Azzona se r.’ r:u.el kaj dobrega i.adejati; kajti da s: se mn je tisti vsaki dan, laskal, je Lodr.sio dobro spoznal, da kaj sumijo nanj. Kam naj bi se torej obrnii'; kater.; deske naj bi se oprijel, da bi ne utonil?
Kadar mu je bil Pelagrua zajedel z vesitjo o Markovem gospod-stvu v Lucce prinesel še ono nič manj čudno o 'njegovi ljubezni do hčere grofa Del Balzo, je Lodrisio takoj spoznal, da bi utegnili Visconte vsled te ljubezni še o-stati navezan na dogodbe v Milanu. Kasneje pa ko se mu je kazalo, da se vsled pogajanj z Bavarjem pov-spne do take visokosti, kakoršue se poprej pri vse ji svoji ošabnosti nikoli ni nadejal, mu je bila otemuda tista misel, kakor obledi Inčiea v sobi, ako pri belem dnevu okna odpremo. Tn kakor se tista Inčiea vnovič! prikaže, ter nam sveti, če zopet vnpremo okna, -avno tako je prev zetnežu ko' si ni vedel drugače pomagati, zopet zasvetilo tisto prejšnje upanje, d,asi je bilo le majhno in jako oddaljeno.
Da bi zatelebanost v kako žensko — tako jo je imenoval Markovo ljubezen do Biče — imela tako moč čez srce njegovega prijatelja,, da bi mogel isti zaradi tega staviti v nevarnost gospodstvo, katero je že imel v rokah, kaj takega ni šlo v glavo človeku, kakoršen je bil Lodrisio. — Ne, to ne more biti. Pač pa — tako je mislil — bi mu mogla ta za-Itelebanost vedno oživljati v srcu poželjenje po nekem drugem go-spodstvu, ki je bilo mnogo boljl vabljivo nego ono v Lucci in na ktero je Marko' že davno mislil in po njem hrepenel. Ali ne zadostuje mnogokrat le majhen utež, da nagne tekme o na jedno ali drugo stran, kakor ravno hočemo: mi? In ta majhni utež je bil v nje goivih rokah, in on si je obetal, da ga o pravem času položi v tisto skledico, v katero bo holtel.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE.
Na večer drugega dne je zopet prišel k Lodrilsiu Pelagrua. In,, kakor se je bdi Lodrisio že sam po drugi poti osvedočil, ga je zagotovil tudi on, da se ni nič po-zvedelo o njegovih skrivnih dogovorih z Bavarjem, in da cesar namerava dvigniti šotore ter pobrati se na Nemško. Ko je tako malopridni zvijačnež pomiril svoje sreč v tej zadevi, se je zopet nekoliko sprijaznil tudi se svojim pomočnikom ter ga začel pra-šati o Biči in Ottorinu.
“Važne novice”, je dejal rosatski oskrbnik, ves vesel, da se mu more zopet pridobrikrati. “Videl sem grofovega oprodo, kateri, kakor veste, mi je popolnoma udan, in povedal mi je, da, kar je nekaj časa, se v hiši delajo velike priprave.”
“Kakšne ‘priprave?”
“Za ženito-vanje”.
“Pa grof je privolil? in se ne boji več Marka?”
“Ali je privolil? — On bi gotovo nikoli ne privolil, in tudi Marka se še vedno- boji. Pa kaj pomaga, ko- je tak božji volek! Deklina je neumna za tistega svojega priliznjenca, mati se očitno poteguje za njo, in tako bi ne bilo nič čudnega, če bi v kratkem” ...
“Tu je treba resno nastopiti”, je posegel vmes Lodrisio, in na vsak način zabraniti ženitev. Kajti, če tudi se je Marko pustil o-mamiti od dveh lepih očij, vendar ko izve, da dekle ne more biti njegovo, in -da ni nobene pomoči več, bo res, divjal, počne tudi kako neumnost, saj ne bo ta prva njegova, a na vse zadnje — daljava, opravki, skrbi in ponos, izvirajoči iz njegovega novega. položaja kot gospoda Luc-canskega, mu vse preženejo iz glave in on se konečno gotovo potolaži in uda”.
“Da povem po pravici,” je zopet poprijel Pelagrua, “dekle mu tiči globlje v srcu nego mislite vi. In lco izve, da jo je dobil drugi, je prav lehko mogoče, da začne divjati in besneti kakor še nikoli v svojem življenju. A meni gre še druga po glavi, namreč da bom
najbrže jaz prva žrtev njegove besnosti, češ, da nisem znal pj?e-prečiti ženitve! ... In je še nekaj. Prijatelj je nekako razumel, da se novoporočenca takoj umakneta od tu, in pojdeta, Bog ve kam. Tako nam dekle izgine, a mi ostanemo tu kot pravi čuki. Marko pa, ali zblazni popolnoma, in tedaj zdrvi v pogubo in potegne tudi nas s seboj; ali pa, če mu ostane še mrvica razuma, kaj stori? — Kakor pravite vi, se uda 'z dušo in telesom toskanskim zadevami tudi s tem namenom, da pozabi popolnoma te kraje, ter si izbije iz spomina dogodbe, ki bi mu sit:er vedno polnile dušo z gnjevom.” ’“Tedaj na delo, da se zabrani ženitev!” je dejal Lodrisio.
“Se ve, to je hitro povedainio!” je odgovoril uni. “Tudi Marko mi je isto zabičevall, ko sem se poslavljal od njega v Lucci. Sicer pa neče dovoliti-, da bi se Ottorinu kaj žalega storilo” . , .
Glede tega se 'bo že videlo, kaj nam bo kazalo, samo ti glej, da boš mene poslušal.”
“Jaz sem pripravljen, toda če” . . .
“Govorimo jasno! Pusti na stra-
ni vse pomisleke! Kdor hoče meni slediti, se ne sme ustrašiti, tudi če je treba bresti ali po ozkih stezah hoditi. ’ ’
(Dalje prihodnjič.)
Poiščite vzrok.
V slučaju, kake nezgode poizkušate najti vzroik iste, in sicer zato, da se ji v prihodnje izognete. Isto bi morali storiti v' slučaju ne -* na dne bolezni, nervoznosti ali slabosti. Seveda bodete najprej iskali pomoči — čim preje, tern Ibolje. Če je sedež vaše bolezni v želodcu ali v drobju, vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino done.se najhitrejšo olajšavo. Hitro vam izčisti telo in izpodibudi vse organe k delu. Če vas nadleguje zaprtnica, ne najdete boljšega zdravila, ker ni nikdar potrebno, da povečate popitek. Tudi je zelo izdatno pri izgubi slasti, notram jih bolečinah, razdražljivosti in bledici. V lekarnah Jos. Triner, uvoznik in izvoznik, 1333'—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment hitro pridobiva prijateljev, ker je najboljše in najmočnejše zdravilo' za bolečine.
(Ad vertisement.)
I*
Prank: Sakser

Glavni urad : 82 Cortlandt Št., NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
F
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
	m	gig	S
	rrsT	HB	
i Nerednosti prebave.
£
Sfi
1
£
H
S
elixir'
bitter-wine
TA1NEROVO
HORKE VÍM0
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moei. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge nerednosti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico
Bolečine v črevji	t
Glavobol
Slabosti
Nervoznost
Slabo prebavo	,: ^
Zgubo slasti	"
Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stern misleč, da pioide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
V lekar nah .
TRINERJEVO 0RENK0 VINO.
Ne jemljite druzih.
«JOS. TRIMER,
Ifi	UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
Ifj
j|j 1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
—	Plemeniti lord je danes čudne volje! Ali kdor nam daje kro-ne, pričakuje, da zatisnemo oči radi njegovih pustolovščin. Ako bi ne plačali za našo prizanesljivost, hi jim napravili marsikatero nepriliko!
Leicester je hitel skozi množico, doki dr ni prišel do neke stranske sobice, v kateri se je vstavil, da premišljuje o zadnjem dogodku.
—	Kaj mi je, da so me besede bedaka tako razburile . . . Vest, ali si lovski pes. ki ne zalaja le takrat, ko čuje korak leva, marveč se že oglasi, če zasušti zavržena podgana ali miš? Ali bi se ne mogel z odločnim korakom rešiti takega duševnega razpoloženja? Kako bi bilo, ako bi padel pred Elizabeto na kolena in priznal vse?
V tem trenotku je planil Varne j v sobo.
—	Hvala Bogu, da sem vas našel, — je vzkliknil Varnej.
—	Zahvali se satanu, katerega pomočnik si, — je odgovoril Leicester.
—	Lord, mislite, kar hočete, -— je povdaril Varnej; — hitite k o-brežju. Kraljica je stopila na ladjo in je vprašala za vas.
—	Pojdi in reci ji, da sem zbolel .. . moja glavta ne prenese tega.
—	To lahko zvršim, — je menil Varnej bridko, — ker je vaš in moj prostor že zaseden na ladji. Novega ljubljenca Ralija in Tre-siljana so že poklicali mesto naju, ko sem odhajal, da vas pokličem.
—	Varnej, ti si satan! — je rekel Leicester; — zdaj imaš prvo besedo, ubogam te.
Varnej ni odgovoril nič, marveč je hitel naprej, mejtem ko mu je njegov gospodar mehanično sledil, dokler se Varnej ni obrnil in ga nagovoril zapovedujoče:
—	Lord, kaj je to? . . . Plašč visi na eni strani nizdol . . . zaponka pri kolenu je ohlapna . . . Dovolite, da ...
—	Varnej ti nisi le malopridnež, marveč tudi bedak, — je pripomnil Leicester, otresivši se ga in popravljajoč svojo obleko. — Ako potrebujemo tvojo pomoč, nam lahko pomagaš. Zdaj je ne potrebujemo.
Po teh besedah je grof zopet postal samozavesten in je stopal kot. gospodar pred Varne jem.
Kraljevska ladja je bila pripravljena, da odrine od obrežja in prostor Leicestra in njegovega konjarja je bil zaseden. Ko je prišel grof, je nastala pavza, kakor da bi brodarji pričakovali družili ukazov.
Preko obraza kraljice se je razlila rdečica jeze, ko je s hladnim glasom, s katerim dostojanstveniki radi prikrivajo svojo razburjenost, rekla:
—- Lord, plemeniti Leicester, mi smo čakali.
—	Milostljiva kraljica, — je pri čel Leicester. — Vi lahko odpustite marsikatero slabost, o kateri vaše srce nič ne ve, torej imate lahko tudi usmiljenje z duševnimi boji človeka, ki so mu za trenotek zmešali srce in glavo . . . Stopil sem pred vas kot obtožen podanik . . . vaša dobrosrčnost je kmalu razgnala oblake blatenja in mi je vrnila mojo čast in še nekaj, kar mi je ljubše: vašo naklonjenost,
. . . Ali je čudež, ako me je moj konjar našel v takem razpoloženju, da sem mu komaj semkaj sledil. Ali je čudež, ako en pogled napravi večji učinek, kakor ga je mogel napraviti Eskulap?
Kaj ? — je vprašala kraljica in pogledala Vameja. J— Ali je bil lord bolan?
—	Bila je nekakšna omotica, — je odgovoril prebrisani Varnej. — Lord, ni spravil v red niti svoje obleke.
—	To je v redu, — je pripomnila. Elizabeta. — Napravite prostor za lorda. Varnej, vi pa sedite v drugo ladjo, ker je v tej vaš prostor zaseden.
Varnej se je priklonil in odšel.
—	Tudi naš vitez od plašča mora prestopiti v ladjo za dame, Kar se pa tiče Tresiljana, je toliko trpel vsled ženske volje, da mu ne želimo enake usode.
Leicester se je vsedel na ladji prav tik kraljice: Ralij se je hotel umakniti in Tnesiljan je hotel svojo vljudnost izkazati o nepravem času in odstopiti svoj prostor prijatelju, da ga ni Ralij o-pozoril s pogledom, da bi to užalilo kraljico. Ostal je na svojem
sedežu, mejtem ko se je Ralij z udarnim obrazom pripravljal, da zapusti ladjo.
Neki star dvorjan je čital v potezah kraljice nekaj, kar je pomenilo usmiljenje za Ralija.
-—• Nam, starim dvorjanom,—je pričel stari dvorjan, — ne gre za to. da bi se rinili med mlajše in solnce. Ako naša kraljica dovoli, tedaj se bom odpovedal za eno uro, kar je njfnim podanikom najljubše: na užitek njene bližine in se bom za nekaj časa prostovoljno pregnal od solnčnih žarkov. Šel bom na ladjo za dame in pustil bom tega mladega človeka uživati srečo.
Kraljica je odgovorila pol resno, pol veselo:
Cenjeni lord, ako ste se odločili, da nas zapustite, potem ne moremo pomavati. Vendar dovolite, stari in skušeni ste, za to vas nočemo prepustiti našim plemkinjam,. Vaša starost bolj soglaša s starostjo lorda zakladnika, ki sedi v tretji ladji in iz katerega skušenj se tudi vi lahko kaj naučite.
Stari lord je svoje razočaranje skril za 'smehljajem ... se je nasmehnil, priklonil in je šel v ladjo zakladnika.
Leicester, ki je bil na vse pozoren, je opazil tudi ta dogodek. Ali ko je ladja odrinila od obrežja ... je godba, ki se je vozila na drugi ladji spredaj, zaigrala veselo poskočnico in so udarjali na uho pozdravljajoči klici ljudstva na obrežju, je osredotočil ¡vse svoje misli na eno točko, da inora zvršiti vse, da si tako o-hrani naklonjenost svoje pokroviteljice. Od tega trenotka je razvil svojo ljubeznivost v toliki meri in s takim vspehom, da je bila kraljica veselo vzhičena od njegovih pogorov in se je bala za njegovo zdravje. Končno mu je rekla, da naj molči, da se bo popravilo njegovo slabotno zdravje.
—	Ker smo za trenotek obsodili našega vrlega lorda Leiee-stra, da mora molčati, — je pričela kraljica, — vprašam vas ee-njene lorde, ako je kateremu kaj znano o prošnji Orsona Pinita, čuvarja kraljevskih medvedov, kakor se nazivi je sam? Kdo bo šel za botra?
—	Vaše veličanstvo, to bom zvršil jaz z vašim dovoljenjem,
—	je rekel lord Suseks. — Orson Pinit. je bil vri vojak, predno ga je Irec tako pohabil. Jaz upam, da bo vaše veličanstvo imelo u-smiljenje z njim, kakor ga imajo vsi zvesiti in svobodni podaniki.
—	Gotovo, — je odgovorila kraljica, — posebno z našimi vbo-ginimi vojaki in pomorščaki, ki proti nizki plači vagajo svoje življenje za nas. Rajše mu damo našo kraljevsko palačo1 na razpolago, — je pristavila s plamtečimi očmi, — kakor da bi nas imenovali nehvaležna vladarico ... Zato ne gre! Prošnja tega Orsona sega dalje. On toži, da se svet ne zanima več za krepostno veselje, ki' ga nudi lov na medvede, odkar zahaja k gledališkim predstavam Vilee Shakespeara, (o katerem ste že slišali cenjeni lordi), ker rajše gleda, kako gledališki igralci za šalo more drug druzega ... Kaj pravite k temu lord Suseks?
—	Veličanstvo, od starega Vojnika ne pričakujte, da bo gorel za te navidezne boje; ali Vilčku Shakespearu ne želim nič hudega. On zna sukati meč, braniti se, da-siravno šepa. Govore tudi, daje starega sira Tomaža Lucyja pl. Chariecota namakal, ko je udrl v njegov park za divjačino in poljubil hčerko logarja.
—	Oprostite, lord pl. Suseks,
—	je rekla kraljica, — o stvari smo govorili na posvetovanju in nočem, da bi se prestopek tega človeka pretiraval... O poljubih ni bilo govora in obtoženec je bil prestopka oproščen .... Ali kaj pravite o njegovem delu na gledališkem odru?
—	Veličanstvo, res ne želim blaznemu fantu nič hudega, — je odgovoril Susesk. — Nekatere njegove lahke pesmice so donele v mojih ušesih, kakor da. bi prišle iz Sodome in Gomore ... Iz njih kipi šala in blaznost... v njih ni resnosti, kakor je pripomnilo vaše veličanstvo. Kaj je Vendar pol tucata nališpanih fantov, ki se pretepajo z rjavelimi rapirji in zlomljenimi ščiti za šalo, v primeri s kraljevskim športom ... medvedjim lovom, ki je uživalo pokroviteljstvo vašega veličanstva in vaših prednikov v tem
kraljevstvu, ki je postalo slavno vsled svojih pogumnih psov in 'bojev z medvedi. Bati se je, da bo rod obeh izumrl, ako bo lju-stvo hodilo gledat nadute gledališke igralce, ki govore neumnosti, mesto da bi s svojim denarjem podpiralo resnično predpodobo boja, katero se goji v mirnem času v zverinjaku. Tu leži medved z žarečimi očmi in čaka na napad psa, kakor prebrisan stotnik, ki čaka v postojanki, da napadalec stori napako in se ujame. Tu prihaja volčjak kot pogumen vitez, kihala ga zgrabi kosmatinec s svojimi tacami, da pokajo rebra .. . Zdaj prihaja drug voleji pes, ki zgrabi kasniatica za spodnjo ustnico, da brizgajo od njega pene in kri. Zaman se trudi kosmatinec, da bi se .ga otresel. . . Potem ...
—	Dosti je! — je rekla kraljica.— Pri moji časti, ves dogodek ste opisali mojstrsko'. Ako bi ne bili nikdar navzoči pri gonji medveda . .. kar se je večkrat zgodilo in se bo še zvršil o z božjo pomočjo .. . tedaj bi morate zadostovati vaše besede, da nam pričarajo ves dogodek pred naše oči... Kdo hoče prvi besedo? Lord Leicester ... Vaše mnenje?
—	Visoka gospa, tedaj mi je torba odvzeta? — je vprašal Leicester.
—	Seveda ... to se pravi, ako se čutite dovolj pri moči, da se udeležite naše igre, — je odgovorila Elizabeta. Ali če se spomnim na vaš grb z medvedom in debelo palico, potem bi bilo boljše, da izberemo manj pristranskega govornika.
(Dalje prihodnjič.)
Tedenske beležke.
— Zver v človeku. — Rimsko kat. duhoven zverski morilec.
Ivan Schmidt, rimsko kat. duhoven, ki je bil nastavljen kot kurat v rimsko kat. fari sv. Jožefa v New Yorku, je zvršil bestialen uinor, 'O kakeršnih se čita le v šundromanih in kakršnega je zmožen le človek, ki nima nič človeškega v sebi, marveč je navadna zver s tigrovim nagonom v svojem srcu.
Ani Aumulerjevi, svoji ljubici, oziroma ženi, je Schmidt s kuhinjskim nožem prerezal vrat, potem ja pa raztelesil na devet delov. Vsaki večer, ko se je z brodom peljal preko reke Hudson, je spustil del na zverski način umorjenega dekleta v reko. Sla milico, na kateri je zvršil umor in je bila, omadeževana krvi, je vlekel na prazno stavbišče in zažgal, da bi izbrisal sledove svojega groznega zločina.
Ko je dekle spalo, ji je po lastni izpovedi prerezal vrat s kuhinjskim nožem, potem je pa živo vlekel v kopel, kjer jo je še živo raztelesil z nožem in tesarsko žago. Pil je tudi njeno kri, kor mu je baje “sv. Elizabeta” zapovedala, da jo mora darovati, kakor je bilo Abrahamu “zapovedano”, da mora darovati Izaka.
Timor je zvršil v noči, dne druzega septembra na 68 Bradhurst ave., kjer je stanoval z Aumuller-jevo kot mož in žena, pod imenom A. Van Dyke. Po zvršene-m zloči-mu je z vrževa 1 svoje posle v cerkvi kot nedolžno jagnje, ki ni še nikomur skalilo vode, dokler ga niso aretirali detektivi pod vodstvom nadzornika Faurota. Ko so detektivi udrli v farovž, da primejo morilca, je bil Schmidt v polni duhovniški obleki, ki seveda na detektive ni napravila najmanjšega vtisa. Ko je policija preiskala sobo Schmidta v farov-žu, je našla v nji lieeno (dovoljenje) za poroko. Schmidt je na to izpovedal, da se je sam poročil z njo; ker je imel kot duhoven oblast do tega.
Ko so Schmidtu pričeli detektivi staviti vprašanja, se je izkazal kot navihan hudodelec. Vso krivdo zvrača na “sv. Elizabeto”, da bi tako povzročil sum, da ni pri zdravi pameti. Policija sodi splošno, da je Schmidt umoril Aumiil-lerjevo, ker je postala mati. Policija pričakuje še nadaljnih razkritij iz življenja tega prebrisanega in navihanega hudodelca. Na vsak način bo skušala odkriti misterij, ki zakriva umor Alme Kellnerjeve v Louisvillu, Ky. Kellerjevo so našli umorjeno v kleti rimsko kat. cerkve sv. Ivana v Louisvillu, Ky. dne ,8. decembra 1908. Ob istem času je bival Schmidt v Louisvillu.
Kasneje je policaj'ski nadzornik aretiral zobozdravnika dr. A. E. Kur e ta. Zobozdravnik je priznal, da je v družbi Schmidta ponarejal desetak.e in dvajseta-ke. Schmidt ni bil le morilec, marveč tudi ponarejale e denarja — hudodelec skozinskoz, ki je v spovednici drugim “odpuščal” njih grehe.
Ivan Schmidt je bil rojen v Aschoffenbnrgu. Postal je duhoven' v škofiji Maina leta 1904. V Monakovem je hotel zvršiti neko goljufijo, ki mu ni posrečila. Od tam je prišel misjonarit v Ameriko.
Ta zločin rimsko kat. duhovna si je v bestialnosti podoben zločinu, ki sta ga pred leti zvršila župnik in njegova kuharica v Ornem vrhu pri Idriji. Ko je nenadoma prišel ljubljanski škof v Črni vrh na obisk, sta vzela novorojenega otroka in z njim butala ob zid v kleti, dokler je bilo življenje v njem. Po zvršenem zločinu sta malenčka pokopala v kleti, na vrhu sta pa razvrstila buteljke šampanjca in druizega vina,
— Dr, L. D. Harris iz St. Louisa je iznenadil delegate na ameriškem zdravniškem kongresu s poročilom, da se (pasja steklenina lahko ozdravi s kininom. Dr. Harris je predložil kongresu svojo metodo, ki se opira na teorijo dr. V. H. Moona, ki je bila pred kratkim objavljena. Povdarjal je, da bodo medicinci kmalu na drug način zdravili to strašno bolezen. V svPjem govoru je dr. Harris navedel bolnika, pri katerem je bila bolezen' že v razvitem stadiju. Vbrizgaval mu je kinin in po preteku enega tedna je bolnik popolnoma zdrav zapustil bolnico.
—Predrzni roparji. Iz Savanna, Ga., poročajo, da so ;na “Atlantic Coast Line” med Jersey Cityjem in Savanna ukradli neznani zlikovci 50 tisoč dolarjev, ki so bili lastnina banke “Chase National Bank” v,New Yorku. S tem denarjem je izginil še drug zavoj, v katerem je bilo $21,900. O roparjih ni duha ne sluha.

Zdravo
slast
V
ima tisti človek, ki dobro »J prezv jedila.
žveči in prebavlja svoje
Severov Želodčni grenčec
(Severa’s Stomach Bitters)
v
pomaga tistim, ki ne morejo *♦* dobro prebavljati svoja jedi-la. Pomaga prebavi, odpravi £ napihovanje g,orečilo, zspe- V ko in splošno slabost.	«j.
Cena $1.00 X
--------------------------1
*
4
y v t
Okrepite
l živce
in rabite
T
1
SEVEROV
NERVOTON
!
J
I
1
s
t
T
t
T
? ----------------------------
x
V
*j* Na prodaj so v vseh lekarnah.
Ako jih ne morete dobiti, naceja čite jih od nas.
i
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Priporoča se za zdravljenje
živčne onemoglosti, nervoznosti, nespečnost'., histerije,
in raznih drugih živčnih neprilik. Cena $1.00
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
(ADVOKATI-------	------
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So
Največja slovanska tvornica xa ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, čeeka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila.
Racine Ave., Chicago,


KRASNI
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNCNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesee ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
X NAJVEČJA SLOVARSKA TISKARNA V AMERIKI JE X
T
t
t i t
K
i
t
t
t
?
t
❖
f
T
t
t
Narodna Tiskarna
2/46.50 Blum lslandjtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC’’ se tiskata v naši tiskarni ::	::	::

Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.

,	.!	f ' r
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE	7
Etbin Kristan:
Odločitev.
Ivo se je vračal domov, je sijalo solnce in grelo kakor ob naj-toplejših poletnih dneh, dasi je bil že oiktober. Bilo mu je sitno, ker ga je svetloba silila, da je moral misliti. A najrajši bi se bil otresel vseh misli in zaspal. Glava fnu je bila izmučena, a nove misli niso blažile In tolažile. Kajti bila so sama vprašanja in to je bilo hujše od vsega.
Kdaj se reši teh vprašanj*' Kakor da je to njegova usoda, da ga grize po možganih in zahteva odgovor. Zdaj bi moral biti gotov mož, dovršen človek. V žepu ima črno na belem, da so izpiti končani in da ve in zna vse, kar zahtevajo od mladega doktorja pravo-znanstva. Zdaj bi bil torej lahko konec vprašanj. Saj jih je bilo že dovolj, že^ preveč za njegova mlada leta. Že vprašanja profesorjev, nekdaj v šoli, pozneje na vseučilišču in pred komisijami so mu prizadevala težke muke in brige. Zdelaval je pač vse izvrstno in odlično, toda malo kdo je slutil, kako trdo je šlo vse. Nikdar ni verjel sošolcem, če so se (bahali, da so prečkali lekcijo pa iso jo znali, ali pa so si kar zapo-» «mili .profesorjevo predavanje. Če bi bilo učenje drugim tako lahko, bi ga mo.rali prekašati. Zakaj so zaostajali za njim? Sama .zavist je bila, pa so ga hoteli poniževati, kakor da je njegov duh slabši od njih. A poznal jih je in ničesar si ne da sugerirati — od nikogar. Vse kar je dosegel, si je trdo prislužil in zato sme biti .ponosen.
Kakšno je bilo sploh; to življenje? Samo oroMetstvo! Peli so o* lepoti mladosti, a bila je sama laž. Sama vprašanja. Kako se preživiš? Kako bo začetkom meseca s stanovanjem? Kje dobiš novo ins trakci j o ? Ali ti dajo štipendij? Kako si kupiš toplejšo suknjo za zimo . . . ? Kakor so leta potekala, tako so problemi naraščali. Včasi je šlo za krone, pozneje za desetake, včasi celo za stotake. In vsako vprašanje je bilo neizprosno. Misli, misli, išči, rešuj odgovarjaj. Ali pa končaj pa pojdi za pisarja.. k . pošti, k železnici — če te vzamejo. Za-(grebsti ves dosedanji trud, vse nade, vso bodočnost.
Zoper take naskoke zahrbtnega škodoželjnega sovražnika je njegov ponos gradil nepremagljive nasipe in trdnjave. Ob vsakem novem vprašanju je vztrepetal, a takoj se je vzravnal, mu pogledal ostro v oči in našel odgovor. Vse do konca. In zdaj naj bi bil res konec. Vedno je tako mislil v svojih sanjah. Kajti njegova duša je znala tudi sanjati in čim okru-tnejc ga je zunanje življenje brcalo, suvalo v rebra, mu nastavljalo nož na prsi in ga trpinčilo s prozo vsakdanjega kruha in denarja, tem več sijaja in svetlih barv je prihajalo v njegove sanje, ki so prezirale sedanjost in liki breztelesne prikazni blodile po krasni bodočnosti. Marsikatero uro so bile močnejše od življenja, pa so ga premagovale, da je moralo izginiti in na njegovo mesto so postavljale drago življenje, polno solnea in rož in melodij, polno radostnih odgovorov, a brez vprašanj.Njegova duša jim je verjela. Iz njihove zakladnice je zajemala vsak dan novo moč, da je nadomeščala tisto, ki se je obrabljala in porabljala v bdeči vsakdanjosti.
A zdaj bi moral biti čas, da bi se uresničile sanje. Konec bi moral biti vprašanj. Saj je dosežen cilj, ob 'katerem bi moralo življenje razgrniti svoje lepote in svoja bogastva pred njim.
Vlak, leze proti jugu, tako počasi, da ne more brzina pregnati sitnih misli. In solčna svetloba ne da očem, da bi zadremale. Duša, je silno potrebna počitka in bi rada sanjala, pa ne more, dokler jo motijo nadležne misli: Kaj bo zdaj? Kaj začeti? Advokatura? Sodnija? Ali ni bilo neumno tako zgodaj (rigorozirati? Dragi tudi ne hite tako. A drugi ne čutijo tako živo, kaj je ponos. In drugim se niso v sanjah kazala vrata, s katerimi se odpirajo vrtovi . . . Zakaj se zdaj ne odpro?
Pred očmi so mu plesale številke. To so bila leta. Pri sodniji...? Pri odvetništvu . . . ? Koliko je še poti do cilja? In dotlej — nova vprašanja, nove skrbi. Stari dolgovi in nove brige . . .
Polagoma se je začel zunaj zibati mrak, v vozu so se majale čudne .sence, sopotnikom so se izpreminjali obrazi, kakor da so se nenadoma postarali. In potem so se oddaljevali. Stemnilo se je in v srce je zlezla nerazločna žalost. Ropot koles je bil močnejši in njegov ritem je žugal — kdove kaj.
Potem je prišel sprevodnik in prižgal svetilko pod stropom. Motno je brlela in v tej medli svetlobi so se polagoma zmedle misli. Samo kakor utrinki so se še pojavljale in ničesar niso zahtevale. Trdi njim se jo zahotelo pokoja. Polagoma so padale nekam v globočino kakor zadnji žarki večernega solnea nad mor-iem. In ko so izginile vse, je naenkrat vstala ena, sama, jasna m pokojna.
Minka bo srečna, ko se vrne in ji pove, da je končano. Šc brzojavil ji ni. Še spomnil se n:, da čaka nemara bolj željno od njega, kako se izvrši. Zdaj bo njena sreča tem večja, ker jo bo rešila dvoma. Vprašala ga bo, zakaj ji hi naznanil tisti hip, morda bo nabrala ustnice v šobo, a nič mu ne bo zamerila, ker ve, da jo ljubi radi njene lepote in dobrote in radi njenega brezmejnega zaupanja, ki se ni omajalo niti v najtežjih urah?
Bodi zdaj že tako ali tako. Kar bo treba radi poklica, radi bodočih priprav in takih reči, sklene, ko bo doma . . . pozneje . . . saj se še ne mudi tako, kakor da gori . . . Pa bodisi da se je nekoliko motil v svojih sanjah, da bo treba še čakati . . . seveda ... to nič ne de; sanje se vendar uresničijo, saj čaka Minka nanj in počaka, dokler bo treba. Njegova Minka, ki ibi bila vredna, da jo naslika Michelangelo in opeva Petrarca. Uboga Minka! S svojimi skrbmi je šivala, kadar je bilo najhuje, da mu je pomagala pripravljati bodočnost, ki bo tudi njena. Bodi zdaj kakorkoli . .. Ta bodočnost bo lepa, posvečena dvojici ljudi, ki sta v ljubezni trpela zanjo, in ljudem, ki trpe in bodo še trpeli za bodočnost, za oddaljeno srečo . . .
Njegov mirni pogled je bil u-prt v brlečo svetilko. Medla sVe-tobla je tilio plavala v njegove oči in polagoma so se spuščale trepalnice navzdol. IS smehljajem na obrazu je zadremal.
Ge bi Minka sama dobila aka-dem. naslov, ne bi bila mogla biti srečnejša. Srce ji nič ni težila misel, da bo treba še čakati, čemur se je nadejala doslej, se je zgodilo; tako se izpolnijo tudi druge nade, ki znajo brzdati želje, da ne polete, čez mejo, kjer ni nič ojijev. Amipak' razočaranje. Izpolnitev bo krasna, a tudi pričakovanje je lepo, vse lepše in lepše, čimbolje se krajša. In Min-kin obraz je cvetel in njene oči so bile jasnejše od dne do dne.
Velimir pa ste je zopet mučil z vprašanji. Ponosno veselje prvega hipa se je bolj in bolj umikalo nezadovoljnosti. Za ves trud in vse žrtve je plača premajhna. Čemu je nadkriljeval sošolce, čemu so bili njegovi izpiti odličnejši. če ni zdaj nič več od drugih? Ali ne plava na njih ustnih porogljiv smehljaj, kadar mislijo, da jih ne opazuje, ker so uge-nili, da ga vprašanja bolj tarejo, kakor druge. Ali ni ponižan, ker ni povišan po zaslugi svoje preteklosti. polne marljivosti in žrtev, ki jih mnogo drugih ni poznalo?
Krepko se je vzravnal njegov ponos. Nikdar ni hotel zaostajati; samo v prvih vrstah je bil zadovoljen in nihče ni bil tako močan, da bi ga mogel prepoditi z mesta, ki si ga je bil osvojil. In visi so priznavali njegooo prvenstvo* že izza ljudske šole. Ni jim bilo treba gledati v duše in pretipavati srca; naj so mislili, kar so hoteli — odrekali mu niso primata.
A zdaj ? Kaj veljajo vse pre-čute noči, kaj vsi skoraj nadčloveški napori? Kje je zdaj njegovo prvenstvo? Ivan je koneipi-ent pri najglasovitejšem odvetniku. Milah prakticira pri deželni sodniji, Josip je pri železniškem ravnateljstvu in Peter, leni, dolgočasni Peter pri državnem prav-dništvu. Tomaž, ki je študiral več pri litru kakor pri knjigah, vstopi v treh dneh pri policiji. A on . . . ? Odprto mu je, kar je odprto vsem drugim. Lahko se vrne v odvetniško pisarno, a kaj bo tam drugega kakor vsi njegovi tovari-
ši in. v če bo razlika, za katero se je bojeval dolga in težka leta stradajoč, prezebajoč in učeč se bolj pridno od vseli drugih? Pravičnost! . . . Ivan, ki mu je biL vsak izpit loterija, v kateri mu je slepa sreča vedno naklanjala dobitke, je poročil hčerko bogatega veletržca in živi liki velika gospoda, on pa mora preštevati denar, preden se upa naročiti drago četrtinko vina. A Pavle, ki je pobegnil še pred prvim izpitom in je celo ponavljal šesto šolo, je izdal knjigo, o kateri pišejo vsi časopisi. Res da nima v žepu toliko denarja, da bi bil preskrbljen za teden dni, a njegovo ime je vendar v vseh listih. A kdo se meni za njegovo, za Velimiro-VO' ime?
Odkar se je vrnil, ga tudi sanje nočejo obiskavati. Morda se jim zde njegove oči premalo jasne in njegovo čelo preveč nagubanee-no. A morda jih je prepodil raznim, ki je zgradil sovražen plot iz strogosti in številk. Sanje ljubijo toploto, a to uničuje nervozna treznost primerjajočih računov . . .
V neskladnem razpoloženju je koncipiral vzklic zoper sodbo v pravdi Malnar centra Potočnik, ko je pristopil šef in mu dejal:
—	Jutri je banket v čast kolegi doktorju Vidrovču. Saj veste. Sedemdesetletnica. Spodobilo bi se, da pridete. Saj jaz tudi nisem zaljubljen vanj. Jezični doktor stare šole. Ampak Spodobi se vendar. Pa bodo tudi drugi ljudje tam, Nič ne škoduje, če se človek seznani.
Velimir je prikimal. In dragi dan je šel na banket. Predstavili so ga imenitnim ljudem in blago mu je bilo pri sren, ko je cul tudi nekoliko hvale o odličnih študijah. Posadili so ga poleg gospodične Julke, hčerke gllasovi-tega doktorja Semiča, ki ima tri koncipijente in poslamiški mandat. Pozabil je, kako sovraži vprašanja, ko je Julka naivno hotela vedeti vsako malenkost na ,'vseiičilišču'. Zardelo |se mn/je, da ni na svetu zanimivejšega dekleta in. zopet je bil srečen in ponosen, ko je spoznal, koliko več zna od nje. Pili so šamjpanjca, kadili pa samo specialitete in trabuke. Tudi godba je igrala in mnogo se je govorilo.
(Šef mu je namignil, da bi napravilo dober vtisk, če bi še on kaj povedal — v imenu mladine. Velimir je bil razgret, ker so mu šli vinski duhovi že polagoma v glavo. To mu je dalo poguma. Gospodična. Julka je odšla z mamo popravljat lase in tako je dobil časa, da si je osvežil spomin na podobne govore, ki jih je slišal ali pa čital. Zazdelo se mu je, da se pripravlja nekaj važnega. Ko je nastala kratka pavza, je še potrkal z nožem na kozarec in vstal. Govoril je gladko in s poudarkom. Bilo mu je, kakor da stoji nekdo neviden poleg njega in mu suflira. Logično so se vrstili stavlki, vendar ni vedel por vsem natančno, kaj da govori in kam meri. Bal se je le, da se mu ne utrga nit, pa si je zato neprenehoma sugeriral nekaj krepkega. Vmes se je vpletal Občutek, da je ta hip vendar povzdignjen. Odlična družba posluša njegove Besede . . . Tako je govor dobil nekako radikalno barvo in ko je Velimir sedel, je zašumeloi glasno ploskanje.
Prva mu je čestitala gospodična Julka, ki se je bila vrnila, ne da bil opazil. Nato se prihajali moški, Vsak je trčil z njim. Doktor Semič je pa dejal:
—	Imenitno ste govorili. A zdaj res ne vem: Ali ste naš pristaš ali naš nasprotnik?
Se preden je mogel odgovoriti, se je pa oglasil doktor Hraško-vec:
—	Pravi govor za kandidaturo, haha! Tiha voda, mladi gospod kolega, kaj? No, pa mladih moči nam je treba. Toda tako ob strani, to ni nič. Viribus rinitis mora biti geslo.
Velimir je bil srečen, da mu ni bilo treba odgovarjati, ker nikakor ni mogel uigeniti, kaj pravzaprav vse to pomeni. Le slutil je, da je previdnost najboljša.
Ko se je banket zaključil, se je razvila še prosta zabava. Ne da bil kam silil, je bil neprenehoma v družbi, zdaj z gospodi, zdaj z damami. Njegov ponos je užival kakor še nikdar ne. Ko se je pozno zvečer dražba razhajala, ga je Julka vprašala, če je še kam namenjen in ko je zanikal,
ga je mama povabila, naj jih spremi doimov. Pri vratih pa je rekla, da jo bo veselilo, če jih kmalu obišče.
Ko je šel domov, je bil ves zmeden, a neizrecno zadovoljen. Potihoma je žvižgal, z rokami je mahal, kakor da sestavlja v duhu govore, a misli iso se razhajale na vse strani. Ko je bil že v postelji, se je spomnil na Slavko: Škoda, da me ni slišala! Hotel se je domisliti, kaj je pravzaprav govoril, a ni se mogel. V tem je zaspal.
Drago jutro je prišel šef smejoč ise v njegovo sobo.
—	To ste pa dobro napravili včeraj! Povejte mi: Kako pa to mislite? Ali hočete le v stranki voditi ’opozicijo, ali ustanoviti novo stranko?
Velimir ga je debelo pogledal.
Šef pa se je še glasneje zasmejal.
—• Nemara mislite, da ste preveč povedali. To se večkrat zgodi govornikom.. A razumeli smo vais prav dobro. Pa imate prav. Veste, meni je nazadnje vseeno. Nekje mora biti človek. Zastave ne zapustim na stara leta. Toda če hoče kdo malo pomešati, mi je čisto prav. Le pametni bodite. Meni se zdi, da z domačo opozicijo več dosežete.
Velimir ni vedel kaj reči. A šef se je le smejal. Opravila sta nekaj pisarniških reči in potem je odšel na sodnijo. Bil je zelo razburjen. Kaj se pravzaprav godi? Stranka? Opozicija? Na vse to sploh še mislil ni. Če se je sploli kdaj v duhu bavil s takimi rečmi, se mu je zdelo, da mora še mnogo študirati in si ohraniti neodvisnost, da more ostati sam sebi zvest. In tako je menda liotel tudi včeraj govoriti. Kako je tedaj v resnici govoril?
Njegov položaj se je čudno iz-premenil. Doslej se ni nihče brigal zanj. Zdaj so ga začeli vabiti odlični ljudje, ki so vplivali v javnosti. Tudi Julkino rodbino je o-biskal ki tudi tuikaj so ga vabili, naj prihaja večkrat ter mu naznanjali veisetice, na katere so zahajali.
Njegovo življenje je postalo tako bujno, da se je čudil.
Gospodje so se z njim najrajši pogovarjali o politiki. Pazil je, da bi ne užalil nikogar, toda zatajeval ni svojih misli in pogostoma je prihajal z vplivnimi ljudmi v nasprotje in tedaj je trdovratno zagovarjal svoje nazore. Cim več je bilo takih slučajev, tem bolj so ga vabili v svojo družbo. O nekem gospodarskem vprašanju je napisal članek, ki se mu je zdel tak, da bi mu ne mogel ugovarjati nihče. A doktor Hruškove« mu je očital, da je to sama teorija; v življenju je vse drugače.
Tedaj so prišle volitve. Njegov šef se je zopet smejal in ga dražil :
—	Aha, zdai prihaja čas. Ali ste si že izbrali kandidaturo ? Veste, zdaj bi morali biti pametni. Sami zase vendar ne opravite ničesar. Le^ztmga bo. Agitirali boste in škode napravili, sebi pa vendar me pomagate, če vas pa podpre stranka, ste na konju. Ampak pametni bodite, pa trdi. Saj me razumete.
Velimir ga je pogledal:
—	Gospod doktor, pozabili ste, da itak še ne morem kandidirati.
—	A, tako! Kaj res še niste trideset? Aha. Torej si mislite, da lahko agitirate brez škode. No, kakor menite. Ampak oni tudi potrebujejo agitatorjev.
—	Pa tudi na to še nisem mislil.
—	Kaj? . . . No, meni že lahke zaupate. Saj sani vam že dejal, da mi je vseeno. Na svet pa nisem prišel še le danes. Kaj pa ste nameravali s tistim člankom? Pa tisti koncept, ki ste ga včeraj pustili na mizi — kaj to ni načrt tovora? No, veselili se ne bodo če boste tisto govorili.
—	Gospod doktor, kar ste citati, so moji nazori, a namen je bil drugačen.
—	Kakršenkoli je že bil, Hruš-koveu gotovo ne bo všeč. Sicer pa vam ne pravim nič dragega: Jaz bi bil pameten, če bi bil na vašem mestu.
Kamorkoli je Velimir prihajal, povsod so govoriti o volitvah. Tudi Jul k in oče je bil zdaj ves v politiki. Z njim se je še naj-manje prepiral, da bi ne žalil dekleta, dasi mu je bilo včasi težko molčati. Enkrat pa ga je Sernič naravnost vprašal, če ne bi šel
v nedeljo govorit na shod in tej daj mu je odgovoril, da ne, ker bi moral govoriti drugače, kakor bi gospodje pričakovati. Semič ni več sili vanj. A dva dni pozneje ga je povabil (doktor Hruško-vec in mu povedal, da se v kratkem ustanovi nov gospodarski zavod, za katerega bo treba ravnatelja. Razlagal mu je namen in ustroj, nazadnje pa ga je kar vprašal, če bi ne prevzel ravnateljstva.
Velimir je bil čudno presenečen. To bi bilo povišanje nad vse tovariše. A vendar se mu je zdelo, da nekaj ni iv redu. Reči ni mogel ne da ne ne. Končno je dejal, da mora vendar premisliti in Hruškovec, ki je bil nenavadno ljubezniv, je odgovoril, da rad počaka štirinajst dni.
Velimiru se je v duši vnel boj, ki ga je silno razburjal, a mu ni bil jasen. Iskal je samoto, da bi mogel zbrati vse; misli in si razbistriti vse pojme. A čimdalje manj je imel miru. Še pogosteje so ga vabiti v družbe in odvračali njegove misli na vse strani. Za hip se je včasi vprašal, kaj bi rekla Slavka. Morala bi biti srečna. In vendar se mu je zdelo, da ne bi bila zadovoljna. Videl jo je le malokdaj in nikdar ji ni govoril o rečeh, s katerimi se je največ bavil. Včasi si je očital, da je neodritosreen, a ta čut je hitro zastri, rekoč si, da ji pripravlja srečo in da se zaradi nje bojuje sam s seboj.
Dnevi so hitro potekati in njegova nervoznost je naraščala, če sprejme Hruškovčevo ponudbo, doseže njegov ponos še več nego je mogel sanjati. Pa vendar. — Sernič mu je enkrat v šali skrivnostno čestital in Velimir je bil v največji zadregi, ne vedoč, kaj naj odgovori. Julka je bila od dne do dne bolj ljubezniva in pri sodišču pa je bilo kakor na-njena mati tudi. V pisarni in lašč toliko dela, da še ni mogel oddahniti.
Tisto noč, preden je imel odgovoriti Hraškoveu, ni mogel spati. Vsa preteklost se mu je ponavljala v mislih. Vse trpljenje je pretrpel še' enkrat in vse nekdanje želje so vstale vnovič in se zlile v eno samo, veliko željo. Kaj je hotel dragega, kakor doseči------kaj? Kaj je hotel do-
seči? Mar ne tega, kar mu zdaj ponujajo? Kaj ga je gonilo7 in bodrilo in osveževalo njegovo moč, če ne ponos? In česa more zahtevati ponos? ... Pa vendar . . . ! Nekaj vendar ni v redu. Stvar ni (cista. Drugače b|i mu moralo biti vse jasno in divama ne bi bilo.
Do. jutra se je valjal po postelji. Izmučen je vstal. Dopoldne je opravil neko razpravo, potem se je napotil k Hraškoveu. Šel je po ovinkih. Tak,o je prišel v ulico, v kateri že davino ni bil. Tukaj je stanoval neki krojač in Velimir se je iznenada spomnil, da mu je dolžan za obleko in zimsko suknjo. Ta hip je občutil vso klavimost takih sitnosti in zazdelo se mu je, da ima na nogah verigo z ogromno krogljo. Kakor da ga je bič ošinil po plečih, je pohitel k Hraškoveu. Tam je "bil tudi doktor Semič s hčerko.
Hitro je opraivil, kakor da bi se silno mudilo. Ko sta se s Hruš-kovcem pobotala, se je ta nasmehnil in dejal:
—	Ali ste že mislili na to, da boste na novem mestu morati re-prezentirati ?
Tisti hip mu je čestital Sernič in z njim Julka. Bil je v taki zadregi, da je le jecljal o nepričakovani sreči, ne vedoč, kaj govoriti in kaj lioče. .Semič pa se je namuzal rekoč:
—	Eh, meni še je tudi tako go-
dilo. _Pa to smo že davno vedeti vsi; saj nismo slepi. Kar obja-rnite jo, pa pridite kar z nami na kosilo. Mama je itak tudi vsa zaljubljena v vas ...	;
Velimir ni vedel, če je ginjen ali presenečen. Julka je bila tako blizo njega in njene oči so bile tako svetle, njen dih tako gorak . . . o'bjel jo je in potem.... potem je bil kakor pijan,
Zvečer je bil zaročen in drugi dan imenovan za ravnatelja. Odhajal je iz pisarne s krepkejšimi koraki, povzdignjeno glavo, kakor človek, ki se zaveda svojega položaja, Le v očeh se mu je nekaj izpremenilo. Iz duše mu je izginil ponos in se ni hotel več vrniti. Nekaj doslej tujega, navidez podobnega, a vendar vse drugačnega se je naselilo tam.
To pozlati ljudstvo.
Lazar Lazarevič:
Kotlar Blagoje nestrpno čaka na bregu1 Donave, da dospe parnik, ki vendar že pripelje njegovega sina. Pisati soi mu, da so sima v turški vojni raniti, ampak neznatno. S stotnikom, ki težko pričakuje svoje žene in novorojenega otroka, odide v gostilno, da prebije čas do prihoda ladje.
Mimo gre hromeč. Kotlar vprašuje stotnika:
“Ati ste videti tega z nogo?” “Koga z nogo?”
“No, moža brez noge.” “Katerega moža brez ;nioge?” “Ej, tega z leseno nogo.”
“Koga z leseno nogo?”
“Za vraga, tega z leseno nogo, ki so mu jo zdravniki odžagati.” “In zakaj so mu jo odžagali?” “Pravijo, da bi bil drugače umrl za rano, ki jo je dobil pri. Javorju. Zato so mu vzeli nogo in zdaj bodi brez noge. Ati ne poznate moža?”
“Ne vem”, 'Odvrne stotnik, “ni sem ga videl. ’ ’
“Ampak saj vodno prosjači pred cerkvijo!”
“Hm!”
“O, moj Bog”, pravi Blagoje in so strese. “Kaka gromada nesrečo ! Stokrat boljša smrt! Ampak ta si ne stori nič, samo da živi! In vrbutega še kadi! Pravi, da mu popolnoma nič ne škodi!” “Seveda ne.”
“Samo to mi ne ugaja, da prosjači!”
“No, jesti vendar mora.” “Vem. Toda če je izgubil v vojni nogo, mu jo morajo nadomestiti. Prijateljsko bi mu morati reči talco-le: Tu vzemi, bratec! Hvala ti, da si prelival za nas svojo kri in podobno, človek je vendar — saj vidimo — prišel ob nogo, hodi z bergljo! Treba mu je jesti in piti. Seveda bi tudi rad pipo tobaka — saj smo ljudje!”
Stotnik skuša poučiti kotlarja, da je že dovolj sreče, če se prelije kri za domovino. Ampak kotlar smatra vseeno za strašno:
“Človek hoče kruha! Ati naj prosjači? Mora! Orati ne more, kopati ne more. In marsikdaj si niti ne naprosjači kaj posebnega!”
Slednjič zaspi kotlar. Ladja pri pluje. Vojak brez desne noge in leve se priplazi. Blagoja zbude; njegov sin je tu. Plane na obrežje. Slednjič vidi pohabljenca. Zgrudi se nezavesten. Ko se zave, objame sina — dolgo in oprezno:
“Hvala Bogu. da si le živ! Potem bo še vse dobro! To tu — in roko tipa po berglji — ti ljudstvo! pozlati. Ati ni tako, brat?”
Naglo ganjeni darujejo okolo stoječi bogate darove.
Pohabljenec se neprenehoma za hvaljuje. Plaka.
“Glejte ga no!” vzklikne Blagoje. “Zaradi take«malenkosti plakati! Kaj je na vsej stvari! Noga! Ha, ha! Vse to zopet” — kmalu bi bil dejal: “zraste”, ampak prekinili .se je. “Vse to zopet . . . Ampak ali ti nisem rekel: Vse to ti ljudstvo pozlati?” Blagoje je še nekaj časa govoril : “Vse to ljudstvo pozlati,” po tem pa je okrenil: “Vse to ti povrne Bog.” Slednjič se je vdal pijači in kmalu umri. Njegov sin pa dobiva pokojnino iz invalidnega zaklada in — prosjači.
— Letošnj manevri in odpust avstrijskih vojakov. Cesar je odredil z odločbo z dne 16 m. m., da. odpadejo, vsi napovedani manevri razim manevrov na južnem češkem in razum vaj v .1. ih 5. armadnem zboru. Vsi k odpadlim manevrom vpoklicani rezervisti se ta koj odpuste. Istočasno je odredilo vojno ministrstvo, da se odpusti vse moštvo tretjega letnika in sicer 28. m. m. razen moštva onih korov, kjer bodo še večje vaje. Od moštva iz leta 1910, katerega prezenčno stanje je 80.000 je odšlo 28. m. m. približno. 60.000 mož.
—Ponesrečeni vojaki. V južni tirolskih Dolomitih se je pripetila nesi*eča, ki so jo hotele vojaške oblasti zamolčati in se tudi zdaj ne ve„ o njej nič dragega kakor to, kar je pravil neki p odlov e c tirolskih deželnih strelcev. Ponesre čila je meka patrulja, obstoječa iz podčastnika in dveh mož na Ci-mone della Tolla, ker je bila preutrujena, da bi si bila sekala stop niče v led, pa se je kljub nevarnosti rajše sede zdrsala proti dolini, pri tem pa se je strmoglavila v globočino, kjer so se vsi trije ubili
Vse dopise, važna naznanila je treba poslati uredništvu najka-snejše do torka zjutraj. List je dosegel sedaj naklado 10.000. Zato mora že v sredo v tiskarski stroj. Na dopise in naznanila, ki bodo došla kasneje, pojdejo v list še le drugi teden.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(Adv ertisement.v
KJE SE NAHAJAJO?
Ako kedo ve za katerega izmed teh treh rojakov: Matija Papež, fara Šmarjcta na Dolenjskem; John Košak, fara Škocjan in Fr. Amzel iz vasi Verb, fara Trebelno naj iini blag.ovoli naznaniti njih naslove, zakar mu rada povrnem stroške in mu bodem zelo hvaležna za njegov trud. Ali pa naj se sami javijo.
Maria Krnc,
48. Ave., Haneli Place,
(Adv.)	Milwaukee, Wis.
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N.
Warman Ave., Indianapolis, Ind.
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lak ner. 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	(Adv.)
NE OZIRAJTE SE
na to, kar drugi povedo,, ampak
pridite in prepričajte se sami KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaiukee, Wise., ampak tudi v sosedni slovenski naselbini Crivitzu in v vsi tej okolici.
Vincenc Petrovčič iz Johnston City, 111., kateri je bil tukaj v sredi meseca julija in se na lastne oči prepričal kako letino imajo tukajšnji farmarji v primeri z onimi iz južnega Illinoisa, se ni mogel načuditi rodovitnosti te zemlje, dobremu in ugodnemu podnebju in zdravi in čisti vodi. Navdušen je vzel seboj nekaj vzorcev, da jih pokaže svojim prijateljem. In prijeli smo pismo od njegovega prijatelja Josipa Remitz, v katerem nam piše med drugim sledeče: “Dam Ti vedet, da sem govoril s stricom in Pe-trovčičem in sta mi pravila, da sta prav zadovoljna. Tudi sem videl stvari, ki sta jih prinesla iz Wausaukee in kar nisem se mogel dovolj načuditi, da je tako dobro zrastlo in obrodilo v takem malem času, zatorej Ti povem, da
sem res zadovoljen.......... (Re-
mitz je od nas kupil farmo v aprilu).
SEDAJ JE ČAS, da si pridete ogledati ta svet, ravno sedaj, ko je malo žito v klasju, ko je druga košnja skoro zrela, ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati.
Južne države so uničene od prevelike suše, vsa letina zgleda slabo. V Marinette County smo imeli dosti dežja celo leto. Letina dobro zgleda in farmar se veseli obile žetve. Pašniki so lepi, zeleni, koruza je temno zelena, žitna polja zgledajo kot morski valovi. Take rejene in debele žitvine malo kje najdete, kot ravno tu.
Kdor misli kupiti farmo, divji svet ali pa že obdelano s poslopji, naj pride sedaj ali pa piše za natančna pojasnila.
Adolf Mantel, 133 W. Washington St., Chicago, 111. Room 1007. Tel. ■Franlklin 1800 (Advertisement.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Vsem rojakom oa znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
KDE JE John Petkovšek, doma iz Vrhnike na Kranjskem. -Pred dvema letoma je bival v Waukegan, 111. Dne 5. septembra je umrl njegov brat Jack Petkovšek, ki zapušča svojo posmrtnino' njemu. Poleg ima tudi loto in majhlno hišico.
Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegovo adreso, naj mi jo sporoči, ali naj se pa zglasi sam.
Paul Kolar, box 337 Cie Elum, Wash. (Advertisement)
Dobra prilika rojaki.
Prodam farmo, obsegajočo 156 akrov; 50 akrov je lepo izčiščenega in drugo je pa gozd, dober les. Cena je samo $22.00 aker. Na farmi je nova hiša s štirimi sobami, poleg je vodnjak 115 čevljev globok, zraven je lep sadni vrt obdelan v najlepšem redu. Tukaj je središče slovenske in poljske naselbine in nudi lepo priliko za malo trgovino (štore), ker do sedaj je še samo ena v bližini.
Za natančneje pojasnila pišite na: Geo Plahutnik,
Oxly, Mo.
(Ad v ertisement.)
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
Ako- želite imeti Vašo sliko, slike vaših otrok; očeta, mater, bratov in sester v naravni obliki povečane, najboljše vrste okvir (ro-mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo- sliko in mi bodemo isto povečali. Druge tvrdke izdelujejo take po $15.00 in več. Pri nas stane samo $5.00, katere izvolite poslati z vašo na-ročbo.
Rojakom, kateri želijo kupiti sv. razpelo naj se obrnejo na našo tvrdko; mi imamo v zalogi talka razpela v velikosti: 15 palcev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo svitlobo od sebe v temi, tem bolj je soba temna, tem bolj se razpelo sveti na križu.
Taka razpela lahko dobite pri naši tvrdki za nizko ceno $1.00.
Za točno pošiljatev in dobro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov :	N. Tonkovich,
Box 601 Salt Lake City, Utah (Advert.)
Kje je FRANK GOLOB, doma iz Zabukovja pri Sevnici, Štajersko? Pred 7. leti sva bivala skupaj v Neffs, Ohio. Hvaležen bodem ro jaku, ki bi mi poslal njegov naslov — ali se pa naj sam javi.
Albert Ivnik,
3118 W. 105th St.
Cleveland, Ohio.
(Advertisement).
gg VJVažno uprašanje! ■ |		
f ’	DO	mi opravil najbolje in najceneje £
Konzularne
¡5’^pi
vojaške A$/ziv/i drove st
zadeve ^<AfclUkee,\VÍS.
J. S. JABL0NSK!
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajdča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naie podjetje je pod nazorstvom “ Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsakega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevea in grenko vino. Zagotovim Vam, da -boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A# HORVAT, Joltet, III.

T
y
t
T
f
?
y
y
±
y
y
y
y
y
y
❖
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
y
I
*:~2
Ugodna prilika!
za one, ki so se odločili iti na farme . = ter postati neodvisni. —
V severnem delu Wisconsina, v okrajih ali county:	Clark, Eusk,
Chippewa in Price, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe cestte, čista, hladna voda, zdravo podnebje.
Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini.
Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru.
Kupujte naravnost od lastnikov. — Ogledajte si svet in prepričajte se -na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vožnja povrne.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika:
LOUIS BEWITZ
198 First Ave. Milwaukee, Wis.
RABIM 100 ROJAKOV,
ki hočejo postati samostojni in neodvisni FARMERJI v okolici mesta Crivitz, Marinette County, Wis., kjer je že mnogo rojakov, ki so z zemljo prav zadovoljni in bi Vas radi imeli za sosede. Eodovitna zemlja, dobra zdrava pitna voda, krasen kraj. Tu kupite naravnost od lastnika T. Kersten-a, ki hpče prej ko mogoče prodati vse, zato dobite zemljo pod ceno in povrnjeno vožnjo. Samo kratek čas. Ne zamudite te rasprodaje. Malo zaplačilo in odplačevanje na 10 let. Pišite še danes v slovenskem jeziku po nadaljna pojasnila in po brezplačno knjižico na zastopnika
IN. PIKLOR
1526 W. 21. Street.	Chicago, 111.
Znaki jednote

*
t
y
±
y
y
y
y
Za moške po -Za ženske po -
-------se dobe pr!
50c
75c
X
X
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
Glavnem tajniku S. N. P. J.
2708 So. Lawndale Avenue, Chicago, III.
Z
y
*•«
T
•>
i
£	Znake je naročila jednota in gre čisti
♦j»	dobiček vsem članom jednote.
y*x-x-x~x-x-x~x-x~x~x-x~x-x-x-x-x~x~x«i‘'*ix~x"x-x“x.
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40 ,
PESNI
3 mesece na poskušnjo
$1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče «troje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEP’T G.	NEW YORK, N. Y.
I£I£I£IELCLEU;UZUSI£I!£U£I1S£X:UE1J£B£LELC&£: “»r-i riri rinp
FRANK J. PETRU
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
5
tel
5
15
te
te
5
5
te
5
15
5
te
5
15
5
te
5
5
te
5
m
5
5
5
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
[443 West 18th St. blizo Laflin utice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih meBta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ogmju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
55555555555555555555*555555
•X—X-‘X"X—X"X”X"X"X*‘X*,X~X“X**X-*X—X—X“X—X»^<,X—X—X-XK-X**"1?
X
m—i ■ ™- ■ m m. 3.	-aessfe. m b dt n ■ n ff * k -k
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, ee priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
<>
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez ' ’
FRANK STONICH, ,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Boom 605, CHICAGO, TT.t.. >X~X-X-X~X~X~X-X~X~X-X~X~X~X**X~X~5 x-x->»♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦♦«
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pe* čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, Illinois
Unijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S, K. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali BOO po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 Si. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PEOVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LOEAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. EOCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, HI.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke eter»e.
Dobra postrežba, električna svit-Ijava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Jashington, Laura, Alioe, Argentina, Oceania, PoloDia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed državah in Kanadi.
Potovanje v staro domovino potom Kašpar j eve Državne Banke je najceneje in naj-===== bolj varno. - -
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanfjskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K • $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil