Ijthmjm vmmk Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commercialc 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Pomamoznm it, 30, mm Ur NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlone ln abb. postale I. gr. ŠT. 143 TRST, ČETRTEK 28. FEBRUARJA 1957, GORICA LET. VI. PO IZSTOPU REPUBLIKANCEV IZ VLADNE VEČINE Ali bo morala Segnijeva vlada odstopili? Globoka politična kriza Italije - Kdaj bodo nove volitve? Ko je Nennijeva socialistična stranka na svojem zadnjem občnem zboru v Benetkah 6prejela enoglasni sklep, da morajo socialisti pretrgati vse dosedanje organizatorične zveze s komunisti ter se združili s Saragatovimi: socialnimi demokrati v enotno politično skupino, so opazovalci imeli vtis, da so Segnijevi vladi dnevi šteti. Nennijevci so se bili izjavili za brezpogojno demokracijo in zavrgli misel o »diktaturi proletariata«, to se pravi, da so se obvezali spoštovati svobodo in enakopravnost svojih nasprotnikov tudi za primer, da bi skupno s socialnimi demokrati pri teh ali onih vo- litvah dosegli večino ter zavladali nad državo. Praktično je to pomenilo, da bi v slučaju zmage ne zlorabili svoje oblasti zoper ideološke protivniike, da bi ne razpuščali njihovih slranik in organizacij, ne zatrli njihovega tiska ter jih polagoma oropali slehernega vpli. va na javno življenje, kakor se je zgodilo že v številnih evropskih deželah, temveč da bi zajamčili nasprotnikom iste pravice, ki jih zahtevajo zase, ter jim, zagotovili možnost, da lahko spet pridejo na oblast, ako večina ljudstva to želi in zahteva. Demokratična izbira ali alternativa Vse dotlej, dclkler so bili socialisti tesno in nerazdružno povezani s komunisti ter se je zdelo, da bodo z njimi zmagali ali propadli, je obstajala stalna nevarnost, da bi Toglialtijeva in Nennijeva zmaga pomenila konec demokracije in politične enakopravnosti v Italiji. Misel, da bi mogla v državi zavladati ko-munistično-socialistična diktatura, je vse ostale stranke in struje seve navdajala z veliko bojaznijo ter jih izzivala na dkrajni odpor proti vsemu, kar je bilo v zvezi s Togliattijem in Nennijem. V primeru, da ta dva moža zmagata, so govorili ljudje, ne bosta več hotela dati oblasti iz rok. Če bo Italija želela spremeniti vlado, si jo bo morala izvojevati s krvavim prevratom. Ljudstvo ne bo imelo več izbire, da si določi na demokratičen, to je miren način državno vodstvo po svoji volji. Skrb, da bi do tega moglo priti, je zgrnila okoli Kršč. demokracije liberalce, socialne demokrate in republikance, ki »o podpirali tudi Segnijevo vlado v prepričanju, da je to .edini način, da se v Italiji zavaruje ogrožena demokracija. Tako stanje je hodilo v prid predvsem demokristjanom, kajti njihovi zavezniki so bili sami prešibki, da bi kdaj mogli postati v državi vodilni in odločujoči. Bili so nekako obsojeni, da podpirajo, ako hočejo ohraniti demokracijo, večno demokristjane. To so svobodomiselni republikanci, posebno pa še marksistični socialni demokratje težko prenašali, ali si niso mogli pomagati. Edini izhod so videli v tem, da se močna Nennijeva stranka odcepi od komunistov, pri' zna načela prave in trajne demokracije ter se zlije s Saragatovimi socialnimi demokrati v enotno organizacijo. Nova združena delavska stranka bi bila močna dovolj, da lahko s pomočjo drugih skupin sama prevzame vla. do ali da vsaj prisili Kršč. demokracijo, da z njo Ikot enakovrednim zaveznikom skupno gospodari državi. Republikanska bomba S tem bi se socialni demokrati rešili stalne odvisnosti od demokristjanov, obenem bi »e pa milijonske množice delavcev, ki žive že dolga leta v neprestani ostri opoziciji, vključile v demokratično življenje Italije ter postali iz rušilne izrazito državotvorna sila, kakor so na priliko v Veliki Britaniji in Avstriji. Prvotni potek občnega zbora nennijevcev v Benetkah je vzbujal vtis, da se socialistični delavci naglo bližajo temu svojemu cilju. Zborovanje je, kakor smo že povedali, enoglasno sklenilo pretrgati vse dosedanje organizatorične zveze s komunisti ter proglasilo polno in pravo demokracijo Ikot edini temelj in vodilo socializma. Zdelo se je, da je združenje pred durmi. Nennijevci so že pozivali socialne demokrate, naj narede prvi korak k združenju s tem, da izstopijo iz Segnijeve vlade. Tedaj je pa prišlo neznansko presenečenje: Pietro Nenni, ki je veljal že za popolnega in nespornega gospodarja stranke, je pri tajnem glasovanju za novo vodstvo ostal v veliki manjšini. Njegovi nasprotniki, ki nočejo pre-trgati vezi s Togliattijevimi komunisti, so dobili v osrednjem odboru stranke več ko dve-tretjinsko večino in bi lahko v njej zagospodarili. Nenni se je že hotel umakniti iz politike. Toda njegovi nasprotniki so se lastne zmage ustrašili, so se začeli opravičevati ter končno pregovorili sposobnega in nenadomestljivega Nennija, da je spet sprejel vodstvo stranke. Posledica vsega tega je vsekakor bila, da so' Saragatovi socialni demokratje sklenili ustaviti pogajanja z nennijevci ter odložili na nedoločen čas razgovore o združenju. Segni se je rešil in zdelo se je, da bo njegova vlada mogla kot doslej neovirano nadaljevati svoje delo. Toda glej, prišlo je iznova čisto nepričako-vano iznenadenje: Pred nekaj dnevi so namreč republikanci kar naenkrat sklenili izstopiti iz Segnijeve vladne večine ter izjavili', da se ne čutijo več vezane na dogovore, ki so jih bili svoj čas sklenili s' Kršč. demokracijo. Njihova odločitev je vplivala kot bomba. Segniju se majajo tla pod nogami Svoj korak so pa utemeljili takole: demokracija v Italiji ni več tako ogrožena, kot je bila nekoč, kar se vidi že po naslednjih dejstvih. Komunisti se nahajajo v krizi, fašisti in monarhisti, ki so nasprotniki demokracije z desnice, v državi nazadujejo in nennijevci se bodo kljub vsem oviram s časom združili s socialnimi demokrati v enotno demokratično stranko. Skiupna obramba demokratičnih temeljev države je postala torej nepotrebna in zato izstopajo republikanci iz vladne večine. Politično važno pa ni, kako republikanci opravičujejo in utemeljujejo svoj korak, temneč dejstvo, da je odločitev tako majhne in neznatne skupinice, kot so republikanci, mogla ogroziti obstoj Segnijeve vlade. Ne smemo namreč pozabiti, da štejejo republikanci v parlamentu vsega borih pet poslancev, razdeljenih v 3 struje. Eni so hoteli še nadalje podpirati vlado, a so zato zahtevali enega ali celo dva ministra, drugi so bili mnenja, da je treba preiti takoj v opozicijo, tretji pa, da je treba še počakati. Človek bi mislil, da bi moralo biti za usodo vlade in države popolnoma vseeno, kaj revna peterica razcepljenih poslancev hoče in sklepa. Toda nič bi ne moglo bolj nazorno in prepričljivo prikazati svetu, kako majavi in negotovi so temelji, na katerih sloni današnja demokristjanska vlada, Ikot ravno spoznanje, da bi jo utegnil prisiliti k odstopu celo sklep peščice republikancev. Kaj sedaj? Segni je v sporazumu z liberalci in socialnimi demokrati sklenil, da ne odstopi, temveč prepusti odločitev parlamentu. Odstopil bo samo, če ostane pri glasovanju v manjšini. Te dni bo zato zahteval od poslanske zbornice, naj mu izreče zaupnico. (Nadaljevanje s 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA Jugoslavija in Sovjetska zveza Predvčerajšnjim je imel jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič v parlamentu govor, o katerem v tujini sodijo, da otvarja novo poglavje v odnošajih med Jugoslavijo in Sovjetsiko Rusijo. Da se je razmerje med obema državama po dogodkih na Madžarskem in Poljslkem poslabšalo, je bilo sicer znano, toda Jugoslavija je na vse češče napade, ki so prihajali iz Moskve in drugih komunističnih dežel, namenoma molčala ali se pred njimi zelo milo in vljudno branila. Sedaj se je pa odločila, da bolj jasno-in odločno spregovori. Nemire na Madžarskem, je rekel Popovič, niso izzvali kaki kapitalistični zarotniki z zapada, temveč zgrešena politika stalinovcev: »Stalinizem je v dobi po drugi svetovni vojni povzročil stvari socializma neprimerno več zla kot vse imperialistične zarote«. Jugoslaviji zamerijo, da noče stopiti v vzhodni tabor in vzdržuje prijateljske stike š kapitalističnimi državami. Šepilov sam je pa 12. februarja pred Vrhovnim sovjetom v Moskvi izjavil, da je prijateljsko sodelovanje z vsemi deželami brez ozira na njihovo no-tranjo ureditev »temeljni kamen sovjetske zu* nanje politike«. Zakaj naj bi isto ne smelo veljati tudi za Jugoslavijo? Odkod ta dvojna mera ? Popovič je poudaril, da je »področje skupnih koristi s kapitalističnim svetom precej obširno in da bo samo mirno tekmovanje lahko pokazalo, kateri družbeni red bolj zadovoljuje potrebe današnjega človeštva«. Jugoslavija vztraja zato pri politiki prijateljskega sodelovanja in tekmovanja z vsemi državami in narodi in ne bo pristopila k nobenemu vojaškemu taboru. Politilka taborov pospešuje samo oboroževanje in je že povzročila hladno vojno, ki bi se bila prav lahko spremenila v pravo vojno. Če se nahaja Jugoslavija danes v gospodarskih težavah, je tega v znatni meri kriva Sovjetska zveza, ki ni izvršila svojih obveznosti iz sklenjenih in podpisanih gospodarskih dogovorov.. ..Zaprta in priprta vrata'* Avstrijski državni podtajnik Gschnitzer je obrazložil v Innsbrucku svoje mnenje o 100 strani dolgem italijanskem odgovoru na avstrijsko spomenico o položaju na Južnem Tirolskem. Rim uvodoma trdi, da je Italija že popolnoma izvršila De Gasperi-Gruberjevo pogodbo. Človek bi iz tega filklepaJ, da se rimska vladia noče več pogajati o manjšini ter da je za seboj »zaprla vrata«. Toda kljub temu pristavlja k vsaki avstrijski zahtevi, da bi se »o stvari vendarle dalo govoriti«. Vrata, ki so bila zaprta, se narahlo spet priprejo in prikaže se svetla špranja. Odgovor, je rekel Gschnitzer, je po obliki zelo prijazen in vljuden, nas pa po vsebini ne more zadovoljiti in ga »moramo zavoljo tega odkloniti«. Dunajska vlada uradno ni še povedala svojega mišljenja. Narodne manjšine na Poljskem Gomulkova stranka je ustanovila posebno komisijo z nalogo, da preišče položaj narodnih manjšin v državi. Ugotoviti mora vse krivice, Iki so se pod prejšnjimi vladami godile na Poljskem: živečim Nemcem, Ukrajincem in Židom, in predlagati, kako naj se popravijo. Vlada je odločena poravnati tudi gospodarsko škodo, ki so jo pripadniki manjšin pretrpeli. Ta sklep je bil potreben že zavoljo tega. ker se je zadnje čase začela nova gonja proti Židom. Hitler je v zadnji vojni dal sežgati ali drugače pokončati toliko poljskih Judov, da jih je od 3 in pol milijona ostalo pri življenju le 50.000. Zavoljo nove gonje se hočejo sedaj še ti izseliti v Palestino. Gonja jc delo Gomulkovih nasprotnikov, ki hočejo s tem škodovati njegovi vladi. Guy Mollet v Ameriki Predsednik francoske vlade je odletel z zunanjim ministrom Pineaujem na uradni obisk v Ameriko, kjer bo ostal dva tedna. Njegov namen je, da poravna vse spore, ki PO' nastali z Ameriko zaradi francoskega napada na Egipt, ter da obnovi staro prijateljstvo med obema državama. To je tembolj po-(rebno, ker potrebuje Francija od Washingto-M8 znatno posojilo, da utrdi in zavaruje svojo majajočo se valuto. Iz tega spet vidimo, kako padajo evropske države v čedalje večjo gospodarsko odvisnost od Amerike. Zapadnoevropska zveza To je naslednica tako imenovane Evropske obrambne sikupnosti (CED), ki je imela namen ustvariti za zapadno Evropo skupno vojsko pod enotnim poveljstvom, a je 30. avgusta 1954 propadla, ker jo je francoski parlament odklonil. Zavrgel jo je predvsem zavoljo tega, ker ni marala pristopiti Ik njej tudi Velika Britanija in ker so se Francozi bali, da bo v skupni vojski imela glavno besedo Nemčija. V nadomestilo so nato ustanovili sedanjo Zapadnoevropsko zvezo, kateri se j.e priključila tudi Anglija. Sedaj so se p>a Angleži kar naenkrat odločili, da znatno znižajo svoje štiri moderno oborožene divizije, ki jih drže v Nemčiji, in povrhu še umaknejo iz Evrope več Iko polovico svojega bojnega letalstva. Svoj sklep utemeljujejo^ z gospodarskimi razlogi: njihova država je v krizi in zato prisiljena skrajno varčevati. S takim načrtom so pa ostale članice zveze silno nezadovoljne, češ da bo na ta niačin nevarno oslabela obrambna moč Evrope pred Sovjetsiko zvezo. Zato so se članice, h katerim spadajo poleg Anglije, Francije in Nemčije tudi Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg, zbrale predvčerajšnjim v Londonu ter priporočile Veliki Britaniji, naj svoj splep še dobro premisli in njegovo izvedbo vsaj odloži. O zadevi bodo še enkrat pozneje razpravljali. Angleški predlog je nov dokaz, kako pešajo moči Velike Britanije. Razpadanje kolhozov Ob izbruhu oktobrske revolucije na Madžarskem je bilo, kakor poroča komunistično glasilo Nepszabadsag, od 3954 obdelovalnih zadrug v nekaj dneh razpuščenih nelkaj manj kot 2500. List piše, da je bil vzrok v tem, da so kmetje bili nasprotni skupni lastnini na zemlji in hoteli raje svobodno razpolagati s svojimi posestvi. ..Najdolgotrajnejša" vlada Včeraj je preteklo eno leto in 24 dni, odkar je socialist Mollet francoski ministrski predsednik. Doba je zelo kratka, toda kljub temu je Molletova vlada ostala med vsemi francoskimi vladami povojnega časa »najdaljši« ča9 na oblasti. Vse druge, Molletova je dvaindvajseta, so trajale povprečno le nekaj mesecev. To je vzrok, zakaj izgublja francoska demo-Ikracija na ugledu. Elektrifikacija Predsednik republike Giovanni Gronchi je preteklo nedeljo slovesno otvoril novo elektrificirano železniško progo Verona-Padova. S tem je začela obratovati neprekinjena zveza na električni pogon med Milanom in Benetkami, ki je velikanskega pomena za promet med Italijo, srednjo Evropo in balkanskimi deželami. Izgradnja projre je trajala več let in je stala državo 25 milijard lir. Pogumna starka Za vprašanja in odgovore pred televizijo se osrlaša v Italiji vedno' več ljudi. Menda jih imajo pripravljenih že 150.000. Najz,animi-vejša tekmovalka pri igri »Popusti ali podvoji!« je na vsak način stoletna Marija Jo-vino iz 'Nole blizu Neaplja. Nastopila ho pred javnostjo, da odgovarja na podrobna vprašanja iz življenja svetecra Erazma. Žena upa, da bo zmagala ter zaslužila 5 milijonov, NAUTILUS Tako se imenuje podmornica na atomski pognn, ki so jo zgradile Združene države in io krstile po fantastičnem romanu pisatelja Julesa Verna, v katerem je govoril o bodočem čolnu, plavajočem pod morjem. Ta nje-irov sen je postal resničnost. Novi Nautilus se je rpred kratkim vrnil v Ameriko s 55 tisoč milj dolgega potovanja. Atomsko gorivo mu zadošča za dve leti. Poljska in Amerika Predvčerajšnjim so-se začela v Washinjrtonu gospodarska pogajanja med Poljsko in Združenimi državami. Gomulka želi od Ameri-kancev ne samo, da mu prožijo pomoč v hrani, temveč dia mu tudi pomešajo razviti industrijo, to se pravi, da oskrbijo Poljsko s potrebnimi modernimi stroji. Ameriška vlada je na to pristala in se s tem odločila, da prvič po vojni gospodarsko podpre komunistiiČ. no državo, zaveznico Sovjetske Rusije. Nelkateri trde, da je Amerika to že storila, ko je dala veliko pomoč Jugoslaviji, toda to ne drži, zakaj Tito je tedaj popolnoma prelomil odnose z Moskvo, medtem ko je Gomulka ostal v sklopil vzhodnega komunističnega tabora. Zavoljo tega je sedanja politika Amerike res nekaj popolnoma novega. Gomuilko boče podpreti, ker je bistveno spremenil svojo notranjo politiko do nekomunistov ■>, *cr kaže voljo, da bi se s časom popolnoma osvobodil sleherne odvisnosti od Kremlja. POPRAVEK V zadnji številki smo pomotoma napisali, da jc bil ministrski predsednik Scgni na važnih razgovorih v Londonu. Razgovori so bili v Parizu in ne v Lon donu, kakor smo pomotoma poročali. Uredništvo NOVICE ■ Molitve za Južni Tirol Pretekli četrtek je avstrijska verska organizacija Pax Christi priredila na Dunaju popoldansko službo božjo, kateri je prisostvovala velika množica vernikov, da javno moli za pravično ureditev razmer na Južnem Tirolskem. Jezuit o. Schrott je imel nagovor, v katerem je opisal, koliko je morala narodna manjšina trpeti pod fašizmom. Leta 1945, je dejal, se je položaj sicer zboljšal, toda Južnim Tirolcem ni še zajamčen svoboden obstoj in razvoj, četudi je bila medtem podpisana De Gasperi-Gruberjeva pogodba. »Danes nam grozi nevarnost, da sovraštvo in nasilje porušita mir na Južnem Tirolskem, Naloga državnikov je, da rešijo južnotirol-sko vprašanje po načelih pravičnosti.« Člani gibanja Pax Christi molijo k Bogu, da bi se lo zgodilo. »Računstva ne boste nikoli znali" Profesor višje matematike v Rimu Franc Severi' je bil te dni imenovan na mesto, ki ga je nekoč zavzemal slavni Einstein na »Francoskem institutu« v Parizu. Člani tega zavoda so samo učenjaki svetovnega slovesa. Matematik Severi spada mednje, gaj je že kot 25-letni mladenič začel predavati na univerzi. Zanimivo pa je, da mu je na srednji šoli profesor matematike ob vsaki priliki metal v obraz: »Računstva pa ne boste nikoli znali!« Okradena beračica Redko se zgodi, da bi tatovi vdirali v revne bajte beračev. Vendar se je bratoma Co-tone v Avellinu to bogato izplačalo. Pod ležiščem beračice Marije D’Auria sta našla 3 milijone lir in jih odnesla. Marija je na policiji povedala, da so t0 njeni — prihranki. Ko so tatova zgrabili, so našli pri njiju le še polovico denarja. Dragi diamanti Diamant se ceni kot zelo draga reč, čeprav je kemično isto kot premog. Cena teh bleščečih kristalov je visoka tudi zastran tega, keT je treba natančno preiskati in prerešetati 266 stotov rečnega peska, preden najdejo dve desetinki grama ali en karat tega trdega dragega kamna. Vsako leto presipljejo okrog 12 milijonov kubičnih metrov peska. Pri tem delu zaposlujejo tudi otroke. Ledeni pokrov Odprave učenjakov na južni tečaj so v sklopu tako' imenovanega geofizičnega leta že začele s preiskavami. Najprej so izmerili debelino ledenega pokrova, ki tlači to polarno pokrajino, ki je večja kot Evropa. Po krov je debel povprečno 850.metrov, povrhu leda je pa še 80 metrov debela plast snega. Pod to' strašno odejo ležijo skriti neizmerno bogati zakladi rud. Pasja zavarovalnica Pri ameriških televizijskih predstavah so delujejo tudi razne živali in posebno psi. Tudi za te štirinožne igralce so sedaj vpeljali socialno zaščito ter ustanovili za pse posebno zavarovalnico, v katero je treba plačevati tedne prispevke. Po 15 letih dobi pes lepo mesečno pokojnino, medtem ko marsikateri človek nima te pravice. Zaradi Edena V angleškem mestecu Walsall je 78-letna Ana Lester sklenila, da umre. Použila je toliko uspavalnih praškov, da je niso več mogli prebuditi. Odnesli so jo v mrtvašnico. Medtem ko so sorodniki okoli krste jokali, je pa nenadoma odprla oči in zadihala. Od mrtvih vstalo so prepeljali v bolnišnico, ikjer je napisala neko pismo, nato pa po 16 urah resnično umrla. Ko so pismo odprli, so brali, da se je pokojna gospa Ana odločila oditi na oni svet zaradi žalosti, ker je bil Eden prisiljen odstopiti. Noben minister ni imel še tako- navdušenih pristašev, da bi zanj kar dvakrat umrli. Brezposelnost Mizarsko podjetje Žerjal in tovarna igralnih kart Cambissa bosta zaradi pomanjkanja naročil odpustila 35 delavcev. Število brezposelnih v Trstu se je s tem povišalo na okrog 20.000. OBVESTILO Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, pozivamo, naj to čimprej store, sicer jim bomo list brezpogojno ustavili. Naročnino lahko poravnate na upravi lista: Trst, ul. Commerciale 5, I. nadstropje (desno), od 9. do 13. ure, ali po položnici na pošt. ček. računu Trst št. 11 - 6464 Uprava VRŠIČ _____________(Nadaljevanje s 1. strani) Če bodo poslanci iz vladnega tabora disciplinirani in prišli na sejo ter vsi zanj glasovali, bo Segni tudi brez pomoči republikancev dobil večino. Zmaga mu bo še bolj zagotovljena, ako del opozicije ostane doma ali se vzdrži glasovanja, ker iz tega ali onega vzroka ne želi, da bi ravno v tem trenutku izbruhnila kriza vlade. Utegnilo bi se pa tudi zgoditi, da ostane Segni pri glasovanju v manjšini. Za ta primer nameravajo demokristjani sestaviti novo vlado izključno iz svojih pristašev. Taka vlada bi se lahko držala na površju le na ta PODNEBJE NA ZEMLJI SE SPREMINJA V zadnjih letih vsi opažamo, kako se spreminja podnebje pri nas in v svetu. Ni več listih zim kot nekoč, ko sta bila zima in sneg nerazdružljiva pojma. V teku 75 let se je srednja letna temperatura na zemlji zvišala povsod za pol stopinje. V nekaterih severnih krajih, kot so Island, Gronland in otočje Svalbard, je pa temperatura poskočila za 3 in pol do 7 stopinj in posledice se že opažajo. Polarni led se topi in umika vedno bolj proti severu. Severna pristanišča so za nekaj mesecev na leto dalj odprta, kot so bila nekoč. Tudi rastlinje in živalstvo se zavoljo tega širi čedalje bolj proti severnemu tečaju. Ker se led tali, se površina morja viša in gotovi kraji so v nevarnosti, da jih voda za zmeTom preplavi. Iz tega vidimo, kako sprememba podnebja prinaša človeštvu z ene strani gospodarske koristi, z druge pa škodo in nevarnosti. Kako močno vpliva že nekaj stopinj razlike v toploti na človeške življenjske razmere, lahko spoznamo že po tem, da bi — če bi se temperatura na splošno znižala le za 8 stopinj — zavladala v svetu spet ledena doba in da bi bilo v treh četrtinah Evrope konec vsega življenja. Bliža se topla doba K sreči postaja pa vreme čedalje toplejše. Vremenoslovci navajajo za te spremembe troje vzrokov. Prvi je večanje ogljikovega dvokisa v ozračju. Zaradi vse večje uporabe premoga in nafte naslaja okoli zemeljske oble plast ;z plinov in pare, tako da se zemlja ne more tako hitro ohladiti kot nekoč. Drugi vzrok so pogosti izbruhi ognjenikov. Z njlniiil priihiajajlo v ozračje milijoni ton drobnega vulkanskega praška, ki ostanejo v zraku eno do tri leta in tvorijo nekak pajčolan okoli zemlje. Tretji vzrok so pa sončne pege in madeži, ki pričajo, da so na površini sonca ogromni izbruhi in ognjeni viharji. Ameriški vremenoslovec Willot dokazuje, da je ob vulkanskih izbruhih na soncu, ki trajajo večkrat 10 do 45 let, tudi na zemlji višja toplota. V taki dobi živimo sedaj mi. Zatem bo pa na-stopilo na našem planetu 40 do 45 let hujšega mraza. Vse te teorije pTecej držijo. Nas naj pa ob vsem tem tolaži, da živimo v meteorološko zmernem pasu zemlje. način, da bi se od primera do primera naslonila zdaj na levo, zdaj na desno, to se pTavi, da bi neprestano sem in tja nihala. Če se tudi s tako politiko stalnega kolebanja ne bi mogla vzdržati na površju, bi razpisala predčasno nove volitve ter naložila odgovornost zanje na svoje nasprotnike. Vsak misleč človek mora priznati, da take razmere niso zdrave in da s takimi načini ni mogoče dobro upravljati in voditi velike države, kot je Italija. Iz vsega vidimo, da se nahaja politično življenje države v globoki krizi in da stoji Italija pred važnimi in neizogibnimi spremembami. Ali bo morala Segnijeva vlada odstopiti? žlb&pihi h Tfcsiibhetjii TRŽAŠKI MESTNI SVET V našem listu smo že neštetokrat opozorili oblastva, da je treba enkrat za vselej temeljito urediti vprašanje odnašanja smeti iz mesta. Dogaja se namreč, da mestna občina prevaža vse smeti iz mesta na bližnji tržaški Kras in jih odlaga v tamkajšnje doline in jame. Proti temu so pred nekaj dnevi odločno nastopili Trebenci, ki so poudarili, da odlaganje smeti v jame povzroča velik smrad po Vsej okolici in nevarnost za razširjenje nalezljivih bolezni. Na torkovi seji občinskega sveta je to važno vprašanje sprožil svetovalec dr. Dekleva ter od upravnega odbora zahteval takojšnja pojasnila. Odbornik Visintin in župan sta izjavila, da je bilo občini že pred leti nakazan/Ji 200 milijonov, s katerimi bi zgradila tovarno za predelavo smeti. Iz nerazumljivih razlogov pa višja oblastva niso še odobrila gradbenih načrtov. Župan je to odlašanje ostro grajal in obljubil, da bo protestiral pri generalnem komisariatu. Za avtonomno deželo V ponedeljek so< se v Trstu sestali zastopniki tržaške in pordenonske Krščanske demokracije, ki so razpravljali o bodoči avtonomni deželi Furlanija -Julijska krajina. Kakor znano-, se demokristjani iz Pordenona zavzemajo za to, da bi tudi oni dobili lastno pokrajino, ki naj bi obsegala vse področje ob desnem bregu Tilmenta. Dejansko bi to pomenilo razcepitev obširne videmske pokrajine v dvoje, čemur se videmski prvaki strahovito upirajo. Težnja pordenonskih demokristjanov pa je naletela na razumevanje in podporo njihovih tržaških somišljenikov, kajti z razcepitvijo videmske pokrajine je odstranjena nevarnost, da bi ta v novi deželi dobila veliko večino zastopnikov. Ob zaključku sestanka so se sporazumeli, da bi v bodoči deželi morala imeti vsaka pokrajina svojo posebno široko zakonodajno in finančno avtonomijo in da naj bi novo deželo sestavljale štiri pokrajine (Trst, Gorica, Videm in Pordenone). O glavnem mestu avtonomne dežele niso razpravljali. Znano pa je, da so pordenonski predstavniki v tem vprašanju naklonjeni Trstu. Zdi se, da so si tudi bili vsi edini v tem, naj bo na 25 tisoč prebivalcev izvoljen 1 deželni svetovalec. Avtonomna dežela bi potemtakem imela 43 svetovalcev. DOLINA V sredo, 20. t. m., je bila na tržaškem sodišču razprava proti dolinskemu županu Dušanu, Lovrihi. Obtožen je bil, da je 24. oktobra prekršil čl. 405 kazenskega zakonika, ker da je motil verski obred. Kakor smo svoj čas poročali, se je to dejanje izvršilo ob pogrebu domačina Josipa Čuka. Po cerkvenem opravilu je pokojniku v spomin kratko spregovoril dolinski župnik g. Štuhec, za njim pa je v cerkvi povzel besedo tudi župan, ki kljub duhovnikovim zahtevam, naj preneha z govorom, ni hotel umolknili. Župnik je zadevo javil orožnikom, Iki so jo nato predali sodišču. Na razpravi je obtoženec zanikal, da je ho-tel motiti verski obred, a ga je sodišče kljub zagovorom obrambe obsodilo na mesec dni zapora. Sodniki so mu obenem preklicali po- gojno kazen enega meseca in 10 dni zapora, na katero je bil, kakor znano, obsojen leta 1954. Proti obsodbi je Lovriha vložil priziv. O dogodku, ki se je pripetil ob pogrebu pok. Čuka, smo že povedali svoje in mnenje Dolinčanov in danes nimamo kaj dodajati! BORŠT Ker smo prepričani, da je zime konec, smo že pričeli z deli na polju. Naša sedanja glavna opravila so kopanje in oranje za pomladanske posevke ter obrezovanje trt. V marsikaterih hlevih pa živina muka, ker primanjkuje krme. Z njo moramo namreč močno varčevati, kajti na pašo bomo živino gnali šele maja meseca. Do tedaj pa sita še dva dolga meseca. Zaradi letošnje mile zime smo vsi nelkam bolj zdravi in se dobra počutimo. Le v januarju smo imeli, kakor smo že poročali, dva smrtna primera. Za naprej pa upamo, da nas bo Bog ohranil pri dobrem zdravju. Borštani se poleg svojih dnevnih opravil radi zanimamo tudi za vaške javne potrebe, za katere bi od pristojnih oblastev lahko pričakovali nekoliko več razumevanja. Dolgo je že od tega, kar smo zaprosili, naj v naši vasi namestijo javno telefonsko govorilnico, a je doslej nismo še dobili. Poleg tega bi bilo nujno potrebno urediti vaške poti ter predvsem zgraditi oporni zid ob glavnem vhodu v vas, kjer so se že zgodile nesreče. Z dobro voljo in vztrajnostjo bi se vsa ta drobna, a važna vprašanja mogla prav gotovo uspešno rešiti. SESLJAN Pred nekaj dnevi »o se v tukajšnje begunsko naselje vselile zadnje družine. Doslej je bilo pri nas zgrajenih 25 štiristanovanjskih hiš, a gradnja se ni še zaključila, ker pravkar pripravljajo nadaljnjih 26 stanovanj. V Sesljanu je danes okrog 100 novih družin, vse naselje pa jih bo štelo 130 z nad 500 prebivalci. V novi, veliki vasi bodo v kratkem sezidali tudi otroški vrtec, ki bo obenem služil kot vzgojno zabavišče za ljudskošolslke otroke. Stavba bo opremljena z vsemi sodobnimi vzgojnimi in zdravstvenimi pripomočki, z radijskimi in televizijskimi napravami ter bo imela tudi kino. V eni izmed stavb so pred kratkim otvo-rili zasilni otroški vrtec, medtem ko se ljud-skošolski pouk opravlja deloma v Sesljanu, deloma v naselju samem. Vsi prav dobro vemo, zakaj in čemu je bilo zidano to naselje. Zato ni treba, da ponavljamo, kar smo že neštetolkrat napisali. Danes naj samo dodiamo, da so vse hiše zgrajene tako, da bi se stanovalci v njih dobro počutili. To najbrž zaradi tega, da bi begunci laže pozabili rodne kraje ter obenem laže zamorili v srcu očitek, da opravljajo nečeden kolonizatorični posel na tuji zemlji. NABREŽINA Na petkovi redni seji občinskega sveta so svetovalci po kratki razpravi soglasno odobrili sklep upravnega odbora o novih predpisih za užitninski davek. Kljub zahtevam prefekture, naj se obdavčijo vsi predmeti, ki jih določa zakon 703, je občinski svet, kakor že prej upravni odbor, sklenil, naj se ne naloži užitninski davek na olivno olje, ribe, kis, na gradbena material za ljudska stanova- nja, zajce in na divjačino, češ da bi novi davki znatno oškodovali domače gospodinjstvo, ki je zaradi splošne gospodarske krize že tako hudo prizadelo. Prav tako soglasno so svetovalci nato sprejeli predlog, da sme upravni odbor sklepati najemninske pogodbe, ki ne presegajo vsote 50 tisoč lir. Te slklepe bo moral seveda naknadno odobriti občinski svet. Na koncu so svetovalci z večino glasov sklenili prodati 933 kv. metrov zemljišča g. Ca-selliju iz Nabrežine, in sicer 500 kv. m po 320 lir, ostalo pa po 450. Zemljišče se nahaja ob cesti, ki vodi od Gospodičeve gostilne proti železniški postaji. Enako prošnjo je vložil tudi' g. Marchi iz Nabrežine. Občinski svet je prosilcu prodal 500 kv. m zemlje po 320 lir, 1.100 kv. m pa po 400. Prosilcema g. Markoviču iz Nabrežine in g. Škerku iz Šempolaja so svetovalci sklenili prodati po okrog 700 kv. m jusarskega zemljišča v Sesljanu. Cena znaša 360 lir za kv. m. Na vseh 'Omenjenih zemljiščih si bodo prosilci zgradili stanovanjsko' hišo. JOSIP PUHALJ V ponedeljek se je v Trstu bliskovito razširila žalostna vest, da je v nedeljo ob 9.20 zvečer za vedno zatisnil oči znani slovenski tržaški gospodarstvenik g. Josip Puhal j. Pokojnik je sicer dolgo bolehal za hudo boleznijo, vendar ni nihče pričakoval, da nas bo tako hitro zapustil. Luč sveta je Josip Puhal j zagledal pred 62 leti v Lanišču v Istri. Mladost je preživel v Pulju, kjer je dovršil tudi študije. Svojo življenjsko pot je nastopil kot bančni uradnik pri podružnicah Ljubljanske kreditne banke v Gorici in Trstu. Zaradi njegove izredne nadarjenosti in strokovne sposobnosti je bil kasneje imenovan za ravnatelja Trgov-sko-obrtne zadruge, ki so jo zadnja leta preimenovali v Kreditni konzorcij za trgovino in industrijo. To važno in odgovorno mesto je pokojnik obdržal, dokler ga niso fašisti leta 1941 aretirali in poslednji slovenski denarni zavod zatrli. Kot zaveden Slovenec se je Josip Puhal j tudi živahno udejstvoval v gospodarskem in političnem življenju slovenske in hrvatske manjšine v Italiji, zaradi česar so ga fašisti ob vojni napovedi najprej aretirali in potem konfinirali v notranjosti Italije. Ob povratku iz konfinacije so ga januarja 1945 aretirali še nacisti. Pokojnik je bil mož klenega značaja, ki se je s svojo pridnostjo, požrtvovalnostjo in strokovno usposobljenostjo povzpel na eno vodilnih mest tržaškega gospodarskega življenja. Toda Josip Puhalj ni bil samo sposoben in odličen gospodarstvenik! Pod njegovo raskavo skorjo se je skrivala plemenita in globoko socialno čuteča duša, ki ni nikdar odklonila katerekoli pomoči številnim tržaškim Slovencem. V njegovi gostoljubni družini je vsakdo lahko našel zatočišče. Zaradi teh svojih odlik je pokojnik užival velik ugled tudi med tukajšnjimi Italijani, med katerimi je imel mnoge prijatelje. Naj bo zvestemu sinu našega naroda, vnetemu bralcu in podporniku Novega lista lahka domača slovenska zemlja! Užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. Sožalju se z vsem srcem pridružuje tudi Uredništvo Novega lista. ZLopihi 13 GORIŠKI MESTNI SVET V preteklem tednu sta bili v Gorici kar dve seji občinskega sveta. O prvi smo Ikratko poročali že v zadnja številki. Na drugi, ki jc bila v petek, so mestni očetje razpravljali v glavnem o deželni avtonomiji in prosti coni, ki trenutno najbolj zanimata goričko javnost. Do obeh vprašanj so zastopniki vseli strank zavzeli svoje stališče. Na seji so sklenili imenovati dve komisiji, ki naj obe vprašanji proučita med štirimi stenami in nato predložita zaključke občinslkemu svetu. Občinski svet je zatem obravnaval predlog predsednika pokrajinskega sveta dr. Culota. naj bi se zastopniki socialne demokratske stranke, ki v kratkem obiščejo Jugoslavijo, pozanimali med drugim tudi z.a usodo deportirancev iz leta 1945 in za šolske razmere med Italijani v sosedni državi. Socialni demokrat prof. Zucalli je izjavil, da bodo zastopniki, ki jih bo vodil glavni strankin tajnik poslanec Matteotti in spremljali vodilni tržaški socialni demokrati, prav gotovo razpravljali tudi o teh vprašanjih. Goriški pokrajinski svet V soboto je bila prva delovna seja novoizvoljenega goriškega pokrajinskega sveta. Svetovalci so na predlog Ikomunista Poletta v glavnem razpravljali o deželni avtonomiji. Predsednik dr. Cuiot je najprej poročal o razgovorih, ki jih je imel s predsednikoma pokrajinskih svetov v Vidmu in Trstu. Nato je demokristjan Cociani predlagal, naj bo prihodnja seja pokrajinskega sveta posvečena vsestranski razpravi o tem prevažnem vprašanju. Predlog so podprli več ali manj zastopniki vseh strank, med njimi tudi oba Slovenca, čeprav se je prvotno dr. Sfiligoj zavzemal, da bi se ustanovila posebna komisija, ki naj bi to vprašanje proučila. Sodimo, da se je o tem vprašanju že dovolj govorilo in pisalo in zato je zares že skrajni čas, da pokrajinski svet zavzame jasno stališče. Javnost je z zadovoljstvom vzela na znanje izjavo dr. Culota, da bo upravni odbor čim-prej določil sejo, ki naj vsestransko razpravlja o deželni avtonomiji. Na koncu so svetovalci odobrili nekatere sklepe upravnega odbora ter izvolili svoje zastopnike v prefektu rnem upravnem odboru, v okrajni volilni in v davčni komisiji. JAZBINE V ponedeljelk,, 11. t. m., je umrl naš naj-statrejši občin ar 894eitni Piran« Medvešček, rojen v Gornjem Cerovem. K nam se je preselil že pred prvo svetovno vojno. Po poklicu je bil zidar in kot tak veliko delal. Posebno se je izkazal z gradnjo 42 metrov globokega vodnjalka v Gornjem 'Cerovem, ki ga je leta 1900 popolnoma sam idkopal in obzidal. Pokojnik je krstil 16 otrok, od katerih je še danes 11 živih. Poikiopali smo ga na števerjanskem pokopališču, ker Jazbine doslej žal še nimajo lastnega pokopališča, čeprav si ga srčno želijo. Pokojnik je bil zaveden Slovenec, priden delavec in velik poštenjak. Kako so ga vsi globoko spoštovali in radi imeli, je pokazal tudi pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudi iz vseh briških vasi to . in onstran meje. Jazbinski pevski zbor, ki ga vodi naš občinski svetovalec Pušnar Leander, mu je zapel pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu tri žalostinlke. Pogrebne obrede so opravili trije duhovniki. Pokojniku so kot prvemu zvonili domači zvonovi, odkar imamo lastno cerkev, posvečeno Mariji Pomagaj. Jazbinci z napetostjo pričakujemo1, da se spomladi začne graditi ljudska šola, Iker je ?anjo že določen potrebni državni prispevek. Prav je, da se ob tej priliki zahvalimo družini Klanjšček, ki je odstopila primeren stavbni prostor za šolo. S tem je družina napravila naši vasi veliko uslugo-. STEVERJAN V soboto, 16. t. m., je bila druga seja našega občinskesra sveta. Svetovalci so določila nagrado županu in izvolili davčno komisijo. Pet članov komisije bo na določila prefdk-tura. Izvolili so še 5 člansko komisijo občinskega podpornega društva. V zadnjih treh tednih je bilo precej pogrebov. Umrla je tudi 78-letna Marija Tomažič, mati občinskega grobarja. V Ščednem pa je preminil Alojzij Dornik. Naj jima sveti večna luč. Goriške naročnike, ki so že poravnali naročnino, a so vseeno dobili položnice, prosimo, da nam pomoto oprostijo. Ostalim pa priporočamo, naj čimprej poravnajo naročnino. Uprava ŠTMAVER Na praznik domačega zaščitnika smo bili letos mnogo bolj zadovoljni kot druga leta. Obiskal nas je tudi novi števerjanski (kaplan sr. Simčič, ki nam je lepo pridigal pri dopoldanski in popoldanski službi božji. Vso slovesnost je dvignilo tudi petje naših vrlih pevcev. Že dolgo ni bilo v Štmavru toliko častilcev sv. Valentina kot letos. Zlasti velilko je bilo Goričanov, pa tudi Jugoslovanov, posebno Solkancev. Nič čudnega, saj smo imeli prekrasno vreme! IZ OSLAVJA V torek preteklega tedna se je nenadoma podrl zid mogočnega stopnišča kostnice na Oslavju. To se je zgodilo v pozni uri in zato ni bil nihče od mnogoštevilnih vsakodnevnih obiskovalcev kostnice poškodovan. Vojaški tehnični urad je takoj pričel s popravilom. Dela bodo v najkrajšem času dokončana. To ni edini opomin na starost mogočne stavbe, ki je tudi drugače že pretrpela marsikako okvaro. Gre za resno svarilo in poziv na skrajno previdnost, da se prepreči morebitna nesreča, ki bi lahko zahtevala tudi človeške žrtve. Pred kratkim je mestni svetovalec Rudi Bratuž posredoval pri uradu mestnega vodovoda ter pri mestnem tajništvu, ker smo ga v Novem listu opozorili na štiri hiše, ki leže kakih 120 metrov od glavne poti in do katerih bi se tudi morala napeljati voda. Načrt predvideva namreč napeljavo vode v vse os-Umske hiše. Mestu, kjer stoje imenovane štiri hiše, pravijo Italijani Dorso del Bosniaco. Za to stvar se je svetovalec Bratuž zavzel tudi na seji občinskega sveta v petelk preteklega tedna, medtem ko je svetovalec dr. Sfiligoj ob isti priliki poudaril potrebo, da se oslavski vodovod podaljša čimprej do Števerjana. Kolikor poznamo župana dr. Bernardisa, smemo pričakovati, da bo zares izvajal to, kar ob vsaiki priliki poudarja: »Luč, ceste, voda vsem, ne glede na narodnostne posebno, sti in za vse enake pravice in dolžnosti!« Zdi se; da se je naš »prvi meščan« v zadnjem času zares spremenil in da hoče v bodočnosti nadomestiti na gospodarskem področju marsikako zamudo, ki jo je goriška občinska uprava v prvih sedmih letih zagrešila do slovenske okolice. IZ PODGrORE Pretekli petek je goriški mestni svet ponovno razpravljal o mostu čez Sočo, ki naj poveže Podgioro z Gorico, in o popravi cest v bližini livarne Safog. Eden izmed svetovalcev je zaprosil župana, naj pojasni, zakaj ni bil do danes še zgrajen ta most, o katerem so trdili, da bo dokončan že konec 1. 1956. Župan je pojasnil, da je morala občinska uprava zaprositi še 4 milijone dodatnega državnega prispevka, ki ga je tudi dosegla. S tem denarjem bo most, Iki je v glavnem že zgrajen, povezan tudi s cestama v Podgori in Stražicoh. Občinska uprava bo po možnosti tudi poskrbela za popravo in razsvetljavo cest. Zvedeli smo, da je prefektur® pretekli teden odobrila načrt za razširitev oddelka za tkanje v naši predilnici. RODITELJSKI SESTANEK V nedeljo, 17. t. m., je bil v prostorih slovenske nižje gimn. rodi'e jski sestanek. Po zaslugi staršev, ki so se ga udeležili zares polnoštevilno, je odlično uspel. Vodil ga je ravnatelj dr. Nemec. V uvodni besedi je posebno poudaril, da je pouk uspešen le, če je stik med šolo in domom čim tesnejši. Zato je potrebno, da se starši večkrat poučijo o napredovanju svojih otrok v šoli. Nato je veroučitelj dekan Pavlin v kratkem predavanju podal nekaj vzgojnih misli. Ravnatelj dr. Nemec je staršem predočil složno borbo obeh sindikatov slovenskih šolnikov v Gorici in Trstu ter vseh slovenskih političnih in kulturnih organizacij na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji za pravično ureditev slovenskega šolstva. Zamisel, da bi bile današnje samostojne slovenske šole ukinjene in spremenjene v vzporednice italijanskih, je stvarno sploh neizvedljiva. Prisotne je pozdravil tudi član izvršnega odbora sindikata v Gorici dr. Premrl, ki je med drugim povedal, da je prosvetni minister Rossi naprosil slo venske sindikalne zastopnike, naj izroče v njegovem imenu pozdrave slovenskim staršem in dijakom. Minister je obenem poudaril, da je borba slovenskih staršev za pravično ureditev slovenskega šolstva zakonita in koristna ter naj jo vodijo do zaželenejra uspeha. Profesor Premrl je še izrazil zadovoljstvo, dl smo se Slovenci, čeprav šele ob 11. uri, končno le strnili v skupno in enotno borbo za svoje šolstvo. Ob koncu je ravnatelj dr. Nemec odgovoril še na vprašanje nekega udeleženca, zakaj je bil uki njen pouk angleščine. To se je zgodilo v glavnem zaradi tega, ker imajo slovenske šole že tako več ur pouka kot italijanske, saj se v njih poučuje p -leg vseh drugih predmetov še pet ur slovenščine. Sedaj se angleščina poučuje kot prost predmet. Na željo deklet ter njihovih staršev bo treba uvesti tu di pouk gospodinjstva. Pravično bi bilo, da bi stroške za poučevanje teh predmetov prevzelo ministrstvo, kajti malo čudno bi bilo, da bi se izdatki prevalili na ramena slovenskih staršev. Po zaključku sestanka se je pričel razgovor med profesorji in starši o učnem in vzgojnem napredovanju posameznih dijakov. Preteklo nedeljo je bil roditeljski sestanek slovenske strokovne šole v Gorici, ki so se ga starš udeležili v naravnost rekordnem številu. Sestanek je vodil ravnatelj šole dr. Nemec. Tudi na tem sestanku je staršem razložil potrebo in pomen osebne ga in posostesra stika med starši in vodstvom šole, nato pa še pojasnil vso resnost borbe slovenskih star šev ter narodnih organizacij za pravično uzakonitev slovenskega šolstva. JieneSIta Iz Pikona Naša vas, ki se nahaja blizu Sv. Lenarta, ni velika, a zaradi tega še ne zasluži, da bi jo oblastva popolnoma zanemarjala. Ker leži na severnozapadnem pobočju Stare gore, gredo skozi vas nešteti romarji. Če bi imeli primerno cesto, bi k nam gotovo prihajalo več ljudi in bi Pikon postal tudi turistični kraj. Ni dolgo, odkar smo poslali našemu županu pismo, v katerem smo ga naprosili, naj stori vse, da pride tudi naša vas do primerne ceste. Saj je edina v šentlenartski občini, ki je še nima. Prav je, da se oblastva spomnijo najprej naše vasi, ki še nima prav ničesar, saj smo končno tudi mi polnopravni državljani in hudo obremenjeni davkoplačevalci. Naše živlienje je zelo težko še posebno zaradi tega, iker moramo kot živina prenašati vsa bremena na hrbtih. Mi vidimo, kako se povsod okoli nas življenje modernizira; kjer imaio že cesto, zahtevajo, da se asfaltira, kjer pia je že asfaltirana, jo želijo razširiti. Tam, kjer so dobre ceste, je prav gotovo lepše življenje, kot je naše. Zato mislimo, da ne pretiravamo, aiko zahtevamo tudi za našo vas kolovozno pot. Grmek Pred kratkim se je zglasila na prefekturi v Vidmu skupina 70 kmetov iz naše občine, da bi prefektu razložila svoje preslabo gospodarsko stanje ter zahtevala, naj posreduje zaradi plačila ziaostankov vzajemni bolniški bi a. gajni, ki znaša približno en milijon lir. Kmetje so obenem hoteli izraziti svoje nezadovoljstvo z oblastvi, Iki ne vidijo ali nočejo videti, kako bedno živijo ljudje v tej občini. To si- Seveda so se slovenski in češki akademiki dobro razumeli. Prav ta zaupnost je bodla no-tranjega ministra. Pisaril je deželnim namestnikom, da si bodo slovanski študenti je v Pragi utrdili narodno značajnost in da iz njih ne bodo postali dobri c. kr. uradniki. Taki di-jalki bodo pozneje postali prvi boritelji za narodne pravice in kaj bo potem »s trdnim tro-nom države?« V svetem strahu pred »študentovskimi nepridipravi« je minister Bach že leta 1851 razposlal na vse deželne vlade tajno okrožnico. Javno objaviti svoje nazadnjaške ukaze ga je bilo vendarle malo sram. —« No, saj se tudi danes po sto letih razni oblastniki poslužujejo raje skritih nastopov proti narodnim pravicam, ker jih je javnih sram. V omenjenem pismu piše minister, da se »pri obstoječi svobodi poulka« ne da preprečiti vpisovanje dijaštva v Prago. Poudarja pa, da morajo oblastva »vse uporabiti, da bi se dotok tujih Slovanov na praško univerzo čim bolj previdno otežkočil. Z največjo previdnostjo naj ravnajo pri izdajanju potnih listov«. Ko je praško glavarstvo opozorilo' študente, naj za prihodnje leto ne iščejo listin za bivanje v Pragi, so vsi slovanski akademiki sklenili, da pojdejo pa v poljski Krakov v cer ne velja samo za Grmek, ampak za vse naše gorske vasi. Prav malo je pri nas kmetov, ki morejo živeti od tega, Ikar pridelajo. Zato so' povečini primorani oditi v tuji svet. V občinli Grmek je n. pr. 1700 prebivalcev, od katerih jih je 600 raztresenih po svetu. V tujino gredo možje in žene, celo matere, ki so primorane pustiti doma otroka še v povojih, ker je mož morda bolehen in nezmožen /a Irdo delo. Zato je gospodarsko stanje tako hudo, da ne vemo, kako se bo vse končalo, ako ne store oblastva kaj učinkovitega. Po-Irebno je zlasti, da se izboljšata poljedelstvo in živinoreja. Danes morajo kmetje prodajali živino, da lahko plačajo diavke. Zato je število goveje živine padlo na polovico. Najprej hi morali vsekakor ljudi oprostiti davkov, da si kmetje lahko kupijo kako glavo živine. Prefekt naših zastopnikov ni sprejel. Zato so se zglasili pri šefu kabineta dr. Antoniet-tiju, kateremu so razložili težko gospodarsko stanje grmeikega prebivalstva. V pismu prefektu so kmetje poudarili, da ne morejo plačati zaostankov, ki jih dolgujejo kmečki blagajni. Zato prosijo, naj prefektura posreduje, da bi občina lahko pomagala kmetom na podlagi zakona z dne 22. no-vembra 1954 št. 1136. ŠT. LENART Pred nekaj dnevi se je na pobudo ustanove »Friuli nel mondo« pri nas začel tečaj angleščine. Namenjen je izseljencem. Trajal bo tri mesece. Pouk je vedno zvečer, ker iimajo tedaj ljudje največ časa. Kdor se namerava izseliti v anglosaksonski svet, mu pride gotovo prav znanje tega jezika. Galicijo. Ministrstvo je za načrt kmalu zvedelo in je dovolilo gališki policiji, da sme slovenske dijake tudi izgnati iz dežele, če bi boteli v Krakov. Komaj se je poleglo to prvo razburjenje, se je dunajskih ministrov polotilo že drugo. Iz Londona »o namreč prejeli leta 1854 zaupno poročilo, da skuša poljski revolucionarni odbor v zvezi z ruskim književnikom Hercenom pridobiti na svojo stran vse slovanske narode v Avstriji. Poročilo je plašilo, da pripravlja tajna londonska slovanska zveza splošno vstajo zoper habsburško monarhijo. Naloga poedinih odsekov je samo še določiti skupni dan vstaje. Policija je zopet bila vsa iz sebe ter je ob vsaki steni prisluškovala, ali ni morebiti kje zadaj zarotniški sestanek. Sam cesar Franc Jožef je leta 1857 ukazal svojemu policijskemu ministru, naj bedi in čuje ter zasleduje vsa vseslovanska gibanja v monarhiji. Črno-rumeni sluge so ukaz svojega gospodarja zvesto izpolnjevali. Uradniki in orožniki, biriči in davkarji, večinoma Nemci, katere je ljudstvo imenovalo »Bachove huzarje«, so kot pajek v inreži prežali na »veleizdajalce« in cesarju ter oltarju nevarne »elemente«. Državni absolutizem, ki je pred sto leti tlačil tudi Slovence, se je lahko razpasel, Srednje Kakor mnoge vasi v Beneški Sloveniji tako nima svojega šolskega poslopja tudi Oblica. Otroci morajo hoditi v šolo v Srednjem, k:i je pa> precej daleč. To je zelo hudo, posebno za otroke, ki hodijo v prvi razred. Pozimi pridejo' otroci v šolo vsi premočeni in premraženi, zaito premnogi tudi težko zbolijo. Včasih zapade tudi sneg in tedaj otroci po več dni ne morejo v šolo. V Obilici; je dovolj otrok za šolo. Občinia je že vložila na višja oblastva posebno prošnjo in ljudje upajo, da bo ugodno rešena. Pred nekaj dnevi so pri nas otvorili novo delovišče (cantiere), ki bo dalj časa zaposlilo več delavcev. Popravljali bodo ceste. Za ta javna dela bodo potrošili 2 milijona: 800 tisoč lir. Veliko zanimanje je med nami vzbudila vest, da imiajo v Platcu televizijsko napravo. ' e bolj pa so se ljudje začudili, ko so zvedeli, da ta naprava ni bila kupljena, ampak da jo je izdelal 23-letni Kjabaj Božo. Fant ni hodil v šolo, da bi se poučil v tej stroki, piač pa je študiral po knjigah, do Ikaterih je vedno imel veliko veselje. IZ TIPANE V videmski bolnici je umrl Valen-lin Novak — Tin Čikin. Rajni je bil dobro znan po vsej naši okolici Ikot delaven mož, vzoren oče in zaveden Slovenec. Umrl je v 76. letu starosti. Njegovim sinovom in hčerkam izrekamo iskreno sožalje, njemu pa naj sveti večna luč. Na svečnico pa je umrl v Viskorši Zef Bučo v starosti 84 let. Pokojniku naj bo Stvarnik bogat plačnik, njegovim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. ker so bile razimere prav take, kot so danes povsod lam, Ikjer je država — bog. MINISTRI IN LUTKE Po lelu 1848, ko so si narodi Avstrije priborili vsaj navidezno ustavo, se je veter kaj kmalu menjal. Sl ari cesar Ferdinand, ki je zelo rad spal, n je nosil naslov »dobrotljivi«, se je ob koncu revolucionarnega leta moral umakniti 18-letne,mu Francu Jožefu I. »Francija« je postavila na prestol njegova energična mali, nadvojvodinja Zofija. Čeprav je bila le svakinja prejšnjega vladarja, je vendar ona nosila žezlo na dvoru. Sinčka »Francija« je dala v vzgojo knezu Metternichu, Iki je iz učenca’ napravil pristnega absolutista. Kmalu po nastopu vlade se je mladi cesar obdal z ministri, ki so bili prave lutke v njegovih rokah. Cesarski milosti so se neznansko bali zameriti. Prejšnji ministrski predsednik Metternich, ki je v prvih dneh revolucije moral v žensko preoblečen pobegniti z Dunaja, se je spet vrnil v prestolnico in se je bahal, da ni zmaigala revolucija. Upal je, da se bo spet usedel na ministrski naslanjač. I oda izpodrinil ga je knez Feliks Sehvvar-zenberg, ki je z bajoneti razganjal uporna ljudstva. Ta nemški aristokrat sicer železne volje je v politiki švigašvagal sem in tja. še /kot mlad diplomat je v Petrogradu iskal zveze z revolucionarnimi dekabristi, ker je bilo takrat moderno, če se je kdo proglašal za socialista. (Nadaljevanje (Fred 100 leti „ IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA (vni igral ci so večkrat razočarali, kar pričajo lanski neuspehi. line. Tak, zelo strog zakon so tiveljavilA že na Španskem. Najrodovitnejše sorte krompirja Na področju Spili in bergo-Maniago v videmski pokrajini so Jani tekmovali za najvišje hektarske donose krompirja. Nagrajenih je bilo 25 tekmovalcev. Prvi je dlobil 100.000 lir in zlato kolajno za hektarski donos 516 q, ki jih je dala sorta »Agnes«, o kateri smo nedavno pisali. Ta sorta se je sploh najbolje obnesla. Drugo mesto zavzema vrsta Jakobi, ki je bila kot Agnes vzgojena na Bavarskem v Južni Nemčiji. Na tretjem mestu najdemo amerikansko vrsto Kennebecik, na četrtem pa angleško sorto Majestic. Italijansko kmetijstvo in enotno evropsko tržišče O enotnem evropskem tržišču je pisala zadnja številka našega lista. Kljub temu da se zelo mnogo razpravlja in sklepa o tem ve-levažnem predmetu, bo gotovo prešlo vsaj 20 let, preden bodo padle vse carinslke meje med posameznimi evropskimi državami. Enotno evropsko tržišče bo imelo velikanski vpliv tudi na kmetijstvo. V marsikateri državi bodo morali kaj opustiti in bolj razviti kaj drugega. Italijanski kmetijski gospodarstveniki pravijo, da bo enotno evropsko- tržišče koristilo italijanskemu vinogradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in semenarstvu, toda škodilo italijanski živinoreji, prav posebno njenemu mlekarstvu in sirarstvu. —- Enotno evropsko tržišče za kmetijske pridelke bo I bržkone izbrisalo vinogradništvo v Avstriji, | Švici in Nemčiji. Vsi so mnenja, da nanje ne smejo več računati. V tej stiski se je treba opreti na mlado olimpijsko reprezentanco. Ta enajstorica, če se bo znala otresti nekaterih napak stare garde, bo gotovo uspešno zastopala jugoslovanski nogomet v svetu. Stankovič, Horvat, Ognjanov, Rajkov so preživeli svojo najboljšo dobo. V prvi vrsti lahko računajo na Krstiča II., Bearo, Zcbcca, Vukasa, Veselinoviča in na najmlajše, kot so: Koščak, Radovič, Ljubenovič, Tasič, Šan-tek, Radiljevič, Antič, Sekularac, Papec, Lipošino-vič, Toplak, Vidoševič in Milutinovič. Letos bo dovolj prilik, da se Jugoslavija izkaže, ker se bo poleg z Grčijo in Romunijo, srečala tudi z Italijo, Avstrijo, s Češko in z Rusijo. ... IN MARJANOVIČ? V zadnjem času je italijanski tisk veliko poročal o Blagoju Marjanoviču, ki je obče znan kot eden najboljših jugoslovanskih trenerjev. Dalj časa je bil v negotovosti, ker mu niso priznali pisane pogodbe z Laziom, toda končno ga je zaposlil Torino. Njego-govo delo ni lahko, ker od vsakega vodje zahtevajo takojšnje bliskovite uspehe, toda izkušeni »Moša« bo kmalu rešil iz zagate Torino. Prav v nedeljo je Torino pod njegovim vodstvom porazil Triestino. TAD ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo — Pričela se je kolesarska sezona. Francoza Bauvin (v Monacu) in Dotto (v Mont A-gelu) ter Švicar Koblet (v Cagliariju) so prvi zmagovalci. Francoz Dufraisse je v Edelarcju (Belgija) že četrtič postal svetovni prvak v ciklokrosu. Lahka atletika — Franjo Mihalič je v nedeljo v Italiji zmagal na 25. mednarodnem krosu za pokal »Petih mlinov«. Nogomet — Na mednarodnem vojaškem turnirju je Italija premagala Turčijo z 1:0. Turška enajstorica je v prejšnjem tednu porazila ZDA kar z 19:01 Kljub porazu, ki ga je doživela v Sofiji (1:2 s CD NA), bo Crvena zvezda vseeno tekmovala za pokal evropskih prvakov. Prvo tekmo je dobila s 3:1. Znana nogometna enajstorica Honvcd se je pretekli teden na Dunaju razšla. Večina igralcev se vrača v domovino, toda najbolj znani igralci ostanejo v za-padnih državah. Puskas, Kocsis in Czibor nameravajo ostati v Italiji, Sandor v Španiji, Bozsik, Banyai, Racozy, Dudas, Farago in Grocsis pa v Braziliji. GLAVO?'TORE3 ME KOCKO ONO RITI ? NE,TEGA PA NE DOVOLIM KAR TARO'.POGNAL BOM KONJA KAR BO,BO! VRANEC JE PRIČEL DIVJE bUAVA Tl NA VSE STRANI, IN JEZDEC JE MORAL ZBRATI VSE ZN ANJE, DA SE JE OBDRŽAL V SEDLU Uliti V < £1,£3,TO 3£ PRAVI ZLODEJ'...GA VIDITA?! SKAČE ROT ZAJEC. NI GA MOGOČE ZADETI I..UHLSE Č.UDO, DA NI POSTRELIL NEKAJ NAŠIH. UŠEL JE! NAJBOLJE 3E DA <^E SPRAVIMO OD TOD... GREJTA Z NAMI? „6RNUU"PA JE MEDTEM USTAVIL KONJA... HAM NAJ SE ZDAJ OBRNEM .TRDO NJO IN ONEGA NEZNANCA SO RAZ BOJNIKI GOTOVO U3ELI.. .PREPOSTIL BOM VRANCU, DA ME NESE, KAMOR. UOC.E... , o 1 o UH, ŽELODEC IMAM V GRLO.PRESNETA ŽIVAL, KAKO Tl SKAČE. IZOGNILA SE 3£ KROGLAM, Ul SO KAR FRČALE OKOLI NA3U!.. m i SEVEDA NE ŽELIVA Sl PONOVNEGA SRE ČANJA S TEM CRNUHOM. '1W[S GLEJ GA NO, 5CTOOO ?!čRNI KAVBOJ?! TO 3E VENDAR ONI ČRNUH,KI NAJU JE OPRANI L. UU.V LEPO DRUŽINO SVA ZAŠLA S TRDONJO. TODA ..ON JE VENDAR PREOBLE’ C.EN V MOTO OBLEKO... IN JAZ?.. .3AZ SEM „ČRNI KAVBOJ’1?!.. ZA TO SO TOREJ HOTELI MOJO -GLAVO-ŽIVO ALI MRTVOz. TO SO BILI ŠERIFOVI LJUDJE!..0303, KARO NAS) JE PREVARIL!, ČUJ, SERIF, RARO ■ BOSTE IZPI.AČALI 50’OOOfc,KO VAM J£ ČRNI KAVBOJ V&E^i*'^>^> POBRAL. W*R£S NAS JE lomi I DODOBRA OROPAL NEKAJ SRRITEGA ZLATA PA VENDAR SE IMAMO., O) VIDETI JE,DA HOČEŠ DOBITI TISTO NAGRADO. MENDA BOS NOSIL SVOJE VE NAP RO UGANIL Sl! NE BOI^ MIROVALDOKLER. NE UJAfa ČRNEGA KAV BOI A.’ ■DENAR MORA EVH.KAJ SE JE ZGODILO Z NJIM?.SAJ GA NE SPOZNAM VEČ .Nl= KOLI NI BIL lAKOMEN DENARJA., Y ljubezni WSV' Ko se je četrt ure kasneje ustavil avto pred hišo, je bila Ina že pripravljena. Oblečena je bila v temno žametno oblelko. ki se je lepo oprijemala vitkega stasa. Lasje so se v bleščečih valovih spuščali na ramena. Obuta je bila v lepe čeveljčke iz atlasa. Rosana ji je pamagala v avto in jo ogrnila s poletnim plaščem. Nekaj trenutkov sta obe prisluhnili udarcem, ki so prihajali iz umetnikove delavnice. »Peljite!« je ukazala Ina z drhtečimi ustni. Rosana se je umak. nila. Vrtnar je še bolj na široko odprl vrata in avto je zginil za ovinkom. * * * Pino Sanders, prvi igralec mestnega gledališča, je Ino pozdravil za kulisami. »Moj mož se kot vedno ni mogel ločiti od svojega marmorja Prišla sem sama.« »Celo danes?« je ušlo Pinu. »Celo danes!« je potrdila Ina z bridkim usmevom in se je obrnila vstran, ker je čutila, da ji silijo solze v oči. »Nikar se ne žalostite«, je tolažil igraleo. Potrudili se bomo na vse moči. Rudiju bo vse življenje žal, da je zamudil krstno predstavo.« »Morda bo pa še prišel«, je menila Ina v zadnjem upanju. loda Rudija ni bilo. Zaman ga je Ina iskala z očmi, dokler ni pozvonilo. Potem je šla v svojo ložo; čakala je, da se bodo v zadnjem hipu izza nje odprla vrata in bo on vstopil. Da, odprla so se a vstopil je gledališčni ravnatelj in se je tiho usedel poleg nje. »Pričakovanje občinstva je napeto«, je pošepetal in pokazal na množico, ki je zasedala prostore. Bila je bolj vznemirjena, kol je pričakovala. Njen pogled je plaval od odra k spodnjim sedežem, na lože in na galerijo. Gledališče je bilo do zadnjega kotička polno. Vse, Ikar se je prištevalo k boljši in kulturnejši družbi, je prihitelo k prvi predsitavi. Nihče ni hotel zamuditi nove-igre Ine Brit; samo eden se za delo ni zanimal. Trudila se je, da potlači grenkobo v srcu. Nekajkrat se je celo nasmehnila prvemu igralcu, ki je kot samo zanjo igral. Prekosil je samega sebe. Po drugem dejanju so poslušalci navdušeno ploskali. Pritrjevanje se je prelilo v vihar, ko so privedli Ino na oder. Vsa žareča TEDENSKI KOLEDARČEK 3. marca, nedelja: Kunigunda 4. marca, ponedeljek: Kazimir 5. marca, torek: Pust 6. marca, sreda: Pepelnica 7. marca, četrtek: Tomaž Ak. 8. marca, petek: Janez o. B. 9. marca, sobota: Frančiška VALUTA — TUJ DENAR Dne 27. februarja 1957 ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pcsos švicarski frank zlato napoleon si dobil oz. dal za: 633—635 lir 23,75—24,50 lir 85—90 lir 152-158 lir 1630-1680 lir 147,50-149,50 lir 16—20 lir 147—148 lir 720—724 lir 5025—5125 lir RADIO TRST A Nedelja, 3. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja: 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Lida Debelli: »Lisica zvitorepka in gozdni prebivalci«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Moški zbor »Slo van« iz Padrič; 18.00 Mahler: »Pesem zemlje«; 20.30 Rossini: »Šiviljski brivec«, opera v 2 dej. Ponedeljek, 4. marca, ob: 12.00 Življenje in svet: 12.55 Vokalni kvintet; 18.00 Prokofjev: Koncert z klavir in orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 Ra dijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Književnost in umetnost. Torek, 5. marca, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Bruch: Koncert za violino in orkester; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Zbor Slovenske Filharmonije; 21.03 Johann Nestroy: »Zaljubljene štorije«, burka v 3 dejanjih. Sreda, 6. marca, ob: 13.30 Lepe operne arije; 18.40 Zenski vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Postna razmišljanja; 22.15 Bohuslav Martinu: Les pastorales (duo: Pomykalo-Seljan). Četrtek, 7. marca, ob: 12.00 Alpinizem in smučar-stvo; 19.15 Šola in vzgoja; 21.00 Dramatizirana zgodba: Ezio D'Errico: Mesto ponoči: (3) »Mož iz davnine«, 1. del; 22.00 Nove knjige in izdaje. Petek, 8. marca, ob: 12.00 Življenja in usode; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 9. marca, ob: 12.00 Tuje navade in okusi; 13.30 Kmečka godba iz Ljubljane; 15.46 Brahmsovi samospevi; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 18.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester; 18.30 Glas ba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Gcrshvvin: Porgy and Bcss, opera v 3 dej. VPItaŠfllMfl m ODGOVORI Vprašanje št. 348: Imam suhe akacijeve kole. Rad bi povečal njihovo odpornost proti gnitju. Kako lahko to dosežem? Odgovor: Ste jih olupili? To je nujno potrebno, ker se drugače pod lubom razmnoži mrčes, ki začne les razjedati. Tu se tudi razvijejo bakterije, ki začnejo razjedati lesno tkivo. Olupljene kole morate še namočiti v raztopini modre galice — brez apna — ali pa v nafti; še boljši je karbolinej ali neodendrin. Nujno je potrebno namočiti vsaj spodnji del kola, in sicer eno ped nad delom, ki pride v zemljo. Vprašanje št. 349: V kakšnem razmerju so na sve tu gozdne površine, ornice in nerodovitna tla? Ali se ni bati, da bi bilo v doglednem času na zemlji preveč ljudi, za katere bi ne bilo mogoče pridelati dovolj hrane? Odgovor: Na zemlji zavzemajo gozdovi 30% povr šine, 20% je orne ali obdelovalne površine, ostalih 50% pa travnatih poljan, puščav in nerodovitnih tal. V Južni Ameriki (Latinska Amerika) je 2/5 površine krite z gozdovi, v Rusiji in Severni Ameriki 1/3, nekoliko manj pa v ostali Evropi in v Aziji, v Oceaniji (Avstraliji in otoki v Pacifiku), in sicer okrog 1/10. Kar se hrane tiče, pripominjamo, da je moderna kmetijska tehnika v kratkih letih več kot podvo jila hektarske donose. Pri pšenici so na primer dvignili hektarski donos od 10 na 60 stotov zrnja, pri koruzi,, od 20 na več kot 100 in prihodnji cilj je 200 stotov. Danes pa tudi niso še obdelane velikanske površine zemlje, ki bi lahko dale ogromne količine hrane. Znanost trdi, da bo tudi morje lahko redilo ne le z ribami, temveč tudi z algami nepregledne stomilijonske množice ljudi. Razen tega bo atomski ali jedrna sila pomagala razviti in, večati poljedelsko proizvodnjo. To je seveda stvar bodočnosti; danes v Afriki in Aziji mnogi narodi zaradi prenaseljenosti sicer stradajo, a človeštvo bo z znanstvenim napredkom tudi te težave premagalo. Človeštvu ne bo zmanjkalo hrane. SNG — TRST JANKO IN METKA vabita NA OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 3. marca, ob 15. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 —x— V nedeljo, 3. marca, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 VESELA PUSTNA NEDELJA PLES MASKE BIFE Igra znani Jazz orkester Na veselo predpustno razpoloženje vabi v dvorano na KONTOVELU Slovenski oder iz Trsta, ki bo zaigral zabavno Linhartovo igro ŽUPANOVA MICKA Igra bo v NEDELJO, 3. MARCA, ob 16.30 MALI OGLAS Iščemo zdravo osebo srednjih let, ki bi samostojno vodila gospodinjstvo dvema osebama. Vešča mo ra biti kuhanja in vseh gospodinjskih del. Plača po dogovoru. Priporočila potrebna. Informacije na upra vi lista. t Dne 24. I. m. nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni JOSO P UH ALJ V imenu sorodnikov sporočajo žalostno vest vsem prijateljem in znancem žena MARTA MARTELANC, hčerka EVA in sin MITO. Pogreb dragega pokojnika je bil v torek, 26. t. m. Trst, 28. februarja 1957 Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legišo Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 od sreče se je priklanjala na vse slrani. V tem hipu je pozabila celo na Rudija, na njega, ki ni prišel, da hi skupaj z njo užival njen uspeh. Po končani predstavi, ki je dosegla veliko priznanje, so se na odru zbrali igralci, ravnatelj in pisateljica. »To je bil večer!« je vzkliknil ravnatelj. »Gospa, Vam pa najlepše čestitke!« Poljubil ji je rolko. Ina pa ga je v navdušenju objela, da je bil stari gospod kar iz sebe. »Jaz se moram pa Vam zahvaliti, gospod ravnatelj, in vam vsem. Tako sem srečna, srečna«, je ponavljala in se ni niti zavedala, da ji lijejo solze po licu. Pino Sanders se je oklenil njene roke. Nekaj sekund je kot omamljen zrl v njen lepi obraz. Ko je Ina opazila njegov pogled, se je malce zdrznila. * * * Gledališki ravnatelj je vso družbo povabil v prvo mestno restavracijo. Miza je bila slovesno pripravljena, vsa v cvetju. Na Ini-nem prostoru je ležal prekrasen šopek. Ina ga je dvignila nežno predse in je skozi cvetove pogledala proti žarečim Pinovim očem. Brž je uganila, kdo je šopek naročil. Ustna so se ji nabrala spet v jok. »'Sedaj se smejmo, gospa!« »'Da, smejmo se!« je rekla in dvignila čašo. Ko so ji nazdravili, je zaplesala s Pinom pTvi valček okrog mize. V družbi in veselju je kmalu pozabila na udarce kladiva po marmorju. Hotela je uživati trenutke sreče. Pino Sanders se je tudi bojeval sam s seboj. Večkrat sta že plesala; šampanjec in godba sta dvigala razpolože- nje. Čutil je, da jo ljubi. Zavedal se je pa, da je Ina vsa vdana svojemu možu, tudi če jo on nehote zanemarja. Morda bi tudi ona iz obupa, da jo mož prav na današnji dan tako zanemarja, nanj pozabila . . . Pino se je še enkrat zavrtel z njo' po večerji. Njene oči so odsevale kot skrivnosten studenec. »Zdaj je pa čas, da gremo«, je igralec čez čas kar pretrgal in jo skoro s silo peljal k oblačilnim. Ona je kot otrok prosila, da bi še malo ostali. Nenadoma jo je obšel strah pred domom, strah pred udarci kladiva, ki so dan in noč zveneli na njena ušesa. »Nočem slišati, nočem slišati«, je stokala, ko sta s Pinom sedela v avtu. »Saj ne boste slišali, je že skoraj jutro«, jo je tolažil Pino Sanders in jo pobožal po roki. # * # liudi Brit je gledal v temno noč. Vse je bilo tiho okrog njega. Vsako toliko je prisluhnil, ali se ne sliši brnenje koles. Nič ni bilo! Z dolgimi koraki je meril sobo. Stopil je !k mizici v ikotu. Bila ie pokrita, cvetice tu, šopki tam. Rudi je dolgo premišljeval, kaj to pomeni. Ko se je spomnil, ga je zajela tesnoba, iz tesnobe je zrastla zavest krivde, iz krivde pa strah. Ko so ure bile, je postajal strah vedno večji. Čas je mineval, a nje še ni bilo od nikoder. Rudi je zopet stopil k oknu. Nagnil se je globoko ven in poslušal. Nič ni bilo slišati, le v parku so se začeli oglašati prvi jutranji ptički. »Ina«, je prosil sam zase, »danes sem te globoko užalil. Nikoli mi ne boš mogla odpustiti.« (nadaljevanje sledi)