KATOLISK CERKVEN LIST. „Danica'' izhaja vsak petek na celi poli in velja po po^ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pel lefa 2 gl. 20 kr.. za ietert leta 1 pl. 20 kr ¥bskarnici sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za « 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan pop e- Tečaj XLVII. V Ljubljani, 7. grudna 1894. List 49. V adventu. Kedaj Zveličar prišel boš Z Očeta večnega močju? Tvoj prihod napovedali Ze davno nam preroki so. Verige greha nas teže In dušo bolno nam moré. Oh, pridi, Ti nas boš otel, Bremena silna nam odvzél. Kedaj Zveličar prišel boš, Ki Kralj si zemlje in nebá? Gospostva moč od vekov že V vseh delih Tvojih se pozná. Uperli smo se Tebi mi. In v slast svetá zabredli vsi; Oh. pridi vendar, in oblast Spet svojo nam razkrij in čast. * Kedaj Zveličar prišel boš, Ko smo potrebni Te tako? Saj tolažila in mirú Ne more dati drug nikdo. Zapusti prestol verh nebá. In stopi skoraj v dol solzá, Prinesi v serce nam radost, In duši bolni spet prostost! J. P. Belostenski. A d v e n t. Kaj je Advent? Advent se pravi po našem prihod. Cegav prihod ? Prihod Jezusa Kristusa. Kam? Na svet. Čemu? Za naše odrešenje in zveličanje. Ko je svet bil od Boga odpadel, ga usmiljeni Bog ni za vergel, temveč dal mu je priliko rešiti se, in zato je na svet prišel. Koli-kraten prihod na svet nam sv. ('erkev oznanuje? Trojen prihod. En prihod, ki se je doveršil, ko se je bil Sin Božji včlovečil in je vidno in očitno med ljudmi živel: drugi prihod, ki se vedno po-na\ 1 ja. je Njegov premilostni prihod v naša sen a, zato je adventna spoved in sv. Obhajilo: tretji prihod se bo zgodil poslednji dan tega sveta z ne-znermo močjo in častitljivostjo. O svojem pervem prihodu je prišel čisto tiho in skrito, majhen in ponižen. Njegov drugi prihod v naša serca je neizrečena skrivnost njegove ljubezni in usmiljenju. Tretji prihod ne bo več skrivnost; vsemu svetu bo viden in strašen. O strašna pravica in sodba! Tisti, ki cerkve ro-pajo. — tisti, ki božje rope pri obhajilih delajo, — tisti, ki božjeropno o njegovem pervem in drugem prihodu govore, — tisti, ki njegov drugi prihod zanemarjajo, se za sv. ()bliajilo ne menijo. — ki. njegovo postavo prevračajo, naj se tresejo, zakaj: prav Tisti, prav On se bo prikazal kot vsevedoč. pravični Sodnik pred njimi, strašen dan bo dan plačila! Zato pa Cerkev Advent obhaja in kliče k pokori, ker se boji za svoje otroke. Cerkev se obleče v žalno oblačilo, prepoveduje v tem času šumeča raz veselje vanja, plese in tudi slovesna sva-tovska obhajanja, zapoveduje adventne poste. Obhajajo se ginljive maše zornice pred dnevnim zorom v spomin na temo in mrak pregrehe in nevednosti, ki je gospodovala pred Kristusovim prihodom: obhajajo se zornice pri mnogih svečah in prijazno razsvitljeni cerkvi, ker luč, svitloba, sveča pomeni Jezusa, po čegar prihodu zdihuje sv. Cerkev z verniki vred. Ne moli in ne poje se ob nedeljah „Gloria in excelsisu, — glasila se je „Gloria", angeljska Slava še le, ko je bil Kristus rojen na svet. Utihne naj tedaj sum in hrup v Adventu. Misli naj se na pokoro, budi naj se hrepenenje po prihodu večnega Kralja o liožiču. pretergajo in raztergajo nai se železne verige greha in očisti naj se grešno serce, da Kralj večne časti vreden sedež najde v naših scrcdi. Kruhi sv. Antona Padovanskega. Med vsemi svetniki, katere je Bog na poseben način poveličal. se jih malo tako splošno časti, kakor sv. Anton Padovanski. Po pravici so nedavno izrekli 0 njein sedanji slavno vladajoči papež Leon XIII tede pomenljive besede: rSv. Anton ni samo svetnik mesta Padove ampak vsega sveta." Komu ni znana njegova moč v stiskah in nadlogah? Kdo ga že ni klical na j>omoč. zlasti, da bi našel kake izgubljene reči? V sedanjih časih pa hoče Bog. kakor se kaže. svojega služabnika pa še bolj poveličati in ga kot čudodelnika od nove strani pokazati, namreč kot prijatelja sirot in revežev. V resnici poterjuje skušnja zadnjih let. da sv. Anton zlasti onim rad pomaga, ki obljubijo dati kruha ali sploh pomoči revežem, če bodo s svojo prošnjo uslišani. Vsled te skušnje se je pričelo na Francoskem novo delo ljubezni, ki ima ime: .Kruhi sv. Antona J Začetek in razširjanje te dobrodelnosti sta taka. da moramo misliti, da je božja previdnost vmes. Naj priča ona. katere se je Bog poslužil. da je jela na ta novi način revežem pomagati. Priprosta neoinožena ženska je. ki je na dobrem glasu v Tu-lonu na južnem Francoskem in ki si služi vsakdanji živež s pohlevno branjarijo. „Nekega jutra." pripovoduje tista oseba, „nisem mogla" odpreti svoje prodajalnice, ker se je bilo v umetni ključavnici nekaj poterlo. Ključavničar, katerega sem bila poklicala, se je trudil zelo, da bi odperl ključavnico, toda brez vspeha. Ko mu je poterpež-Ijivost že pohajala, mi reče: .Grem domov po potrebno orodje, s katerim bom vrata vlomil, zakaj nemogoče je drugače odpreti.' Ko je bil odšel, mi je prišlo na um to-le: Če obljubiš nekaj kruha za reveže, ti bode morda sv. Anton pomagal, da se bodo dala vrata odpreti, ne da bi je bilo treba vlomiti. V tistein tr.-notku pa se je bil povernil ključavničar z enim pomagačem. Rekla sem jima: Draga prijatelja, prosim, poskusita še enkrat s ključem. Ravnokar sem obljubila sv. Antonu kruha za njegove reveže, morda nam vendar ta dobri svetnik pomaga. Res je ključavničar poskusil še enkrat, in glej. pervi ključ, ki ga je vtaknil v zlomljeno ključavnico, je odperl brez težave, kakor da bi bil narejen nalašč za to ključavnico. Kako smo se začudili vsi, ki smo videli' — Od onega dne smo jaz in moji znanci vse sv..je težave priporočali sv. Antonu in sicer vedno z obljubo, da hočemo dati kruha revežem, če nas usliši In ne moremo se dosti načuditi in zahvaliti za mnogotere milosti katere smo prejeli po njegovi pri prošnji ~ Gospodičina Alojzija Bouftier ičitaj: Bulije» — to je ime začetnice tega dobrodelstva — in njene pobožne prijateljice pa niso bile dolgo same osreče-vane po sv. Antonu Stvar se je kmalu razznanila in čudežna usliševanja so se množile prav tako. kakor darovi za kruhe sv. Antona Meseca aprila 1 I s!):; je prišlo 2u*5 frankov «krog 000 goldinarjev) v pušice za milodare, ki stoj6 pred podobo čudodel-nikovo v prodajalnici gospodičine Bufijč Darovi so prihajali ne le iz različnih krajev na Francoskem, ampak tudi iz Avstrije, Italije in od drugod. Zato se je pa tudi sv. Anton skazoval res velikodušnega. Silno veliko dobrot je že skazal svojim častilcem, od kterih naj jih le nekaj povem po francoskem časniku („Messager de S Frangois," Poslanec sv. Frančiška). I'boga žena nekega delavca in mati nagovori svetnika z besedami: „Usmiljeni svetnik, moj sin je že štiri leta star in še nič ni sprehodil. Vsi zdravniki pravijo, da bode vedno hrom ostal. Ker si tako mogočen in dober, izprosi mu od Boga milost, da bode mogel hoditi. Za plačo ti obljubim 15 frankov (7 gld.), če bode že v jednem tednu hodil, 10 frankov, če bode v štirinajstih dnevih, 5 frankov, če bode hodil v jednem mesecu." Precej drugi dan je bil otrok ozdravljen. Brez vsake podpore je hodil ter tekel naproti očetu, vračajočemu se domov iz vojaške orožnice. Zopet neki drugi čiovek je bil v hudi zadregi, ker ni mogel najti stanovalcev za svojo sedemnad-stropno hišo. Zateče se tudi on k sv. Antonu in mu obljubi '6~* frankov, ako bo uslišan. Zdajci se pa oglase ljudje za stanovanja. (Konec nasl) V molitvi je pomoč. Pred kaj Časom je živel v neki vasici ob veliki reki krepek brodar. Imel je dobro ženo in ubogljive otroke. Žena je bila izgled bogoljubnosti in modrosti vsem, ki so jo poznali. Izrejala je otroke v lepi pokorščini. učila jih vseh čednosti, vadila jih je moliti in radi so molili vsi skupaj. Podpirala je hiši tri ogle, a četertega je podiral njen mož. ki ni bil vreden tako blage žene. Vzgojila ga je bila pač kerščanska mati in kazal je v pervi mladosti, da bo marljiv in pobožen; toda vojaška leta so mu globoko zarezala vse rane hudobnega sveta; spremenilo se je njegovo življenje. Pozabil je zlate nauke in opomine materine pozabil in zanemaril vse, kar je lepota vernega kri-stijana. In tak je prestopil v zakonski stan, tak je prevzel po smerti očetovi in materini malo posestvo in brodarstvo. Kako zelo se je zmotila dobra devica, ki mu je roko podala, kako so jo prevarile oči! Ni videla, kako je njegovo serce, ni videla, da to ni več tisti modri in bogoljubni mladenič. Prepozno ga je spoznala! Kako si sedaj pomagati, kje iskati tolažbe? Kam naj se zateče sirota, ako ne k gospodu duhovnemu? Blagi gospod jo uči, oserčuje in daje naj boljše nauke, kako naj ga skuša spreoberniti. Vselej se je vernila potolažena. Prosila je moža, naj gre k svojemu dušnemu pastirju; nekaj važnega mu ima povedati Vpervo posluša in gre k gospodu, a jezen se je vernil domov. Njega češ, bo kdo učil, njega, ki je prehodil ves svet, ki več ve. ko vsi drugi! In ogibal se je nadalje g. župnika. Je mar žena zdaj obupala, nad njim rohnela, kričala? Ne, tem bolj ga je še prosila, naj hodi k sv. maši, naj moli z družino, naj opusti neredno življenje. Ali bob v steno so bile njene prošnje. — brodarja niso ganile. Satn je malo — malo kedaj molil, zraven pa ošteval ženo, naj ne kleči vedno v kotu pred Marijo, ali nima druzega dela! Naj ne leta v cerkev, in več taeega. Bridke, zaničljive psovke je morala slišati reva dan na dan. On je pa živel, kakor da mu denar rase. Za dom se ni brigal, za posestvo mu ni bilo mar; posedal je po kerčmah pozno v noč Uboga žena se je pa doma solzila. Notranj glas ji ni dal pokoja. Ali naj ga gre čakat? Pa kam v temni noči? Hude so bile muke ... In ko je prišel domov, večkrat proti jutru, pokleknila je predenj in ga prosila, naj se usmili vsaj otrok, ki bodo še velike sirote, če se skoro ne oberne na bolje Kajti posestvo se kerči, brodarstvo daje slab zaslužek, ker je izročil vsa opravila tujim, nezaupljivim ljudem. Brodar pa je imel kamenito seree. Zato je moral gledati, kako vedno bolj in bolj propada zanemarjeno gospodarstvo .... Tisto leto je pa reka po močnem deževji jako narasla. Bila je ravno nedelja. Naš brodnik je bil na brodu. kar se je sicer redko zgodilo. V farni cerkvi je pozvonilo k obhajilu. Bila je namreč maša. Brodnik in njegov pomagač odrineta brod od kraja, da prepeljeta na ono stran dva voza in več ljudi. Brod se premika dalje in dalje. Brodnik se norčuje in zasmehuje zvonenje med sv. mašo. Iz ust mu rigajo samo zlobne in bogokletne besede. Ljudje ga mirijo in opominjajo, naj bo vsaj ob tem svetem dnevu tih. On pa se še hudobnejše zakrohoče. Na sredi reke so. Kar zagermi, brodnik obledi, groza ga spreleti. ljudstvo kriči in vpije na pomoč: železna veriga, ki je prepeljana čez reko in derži brod. se znižuje, tako imenovane škarje, kjer je veriga priterjena, padajo; brodnik skoči in išče sekire, da bi presekal verv, ki spaja brod z ono povprečno, ali ni je. Pomoči ni nobene. Zdaj zdaj verv potegne brod v valove. in zgubljeni so. Noge se šibe brodniku, oberne se proti cerkvi, pade na kolena, sklene roke in zavpije proseče in ž njim vsa množica: „O Bog, pomagaj! Reši nas!" Brodar še dostavi: „Svoje življenje posvetim Tebi!" Pri teh besedah poči verv na mestu, kjer je najmoč neja, brod je prost, rešeni so pogina. Treba je le verlo kermariti, da ne terčijo ob skaloviti breg. Še jedenkrat oni, ki je zasmehoval samega Boga, oberne oči proti nebesom, prime berzo za kermilo in zaupajoč le v Božjo pomoč napne vse svoje moči Srečno pri-vesljajo za kake 3 četerti ure na plitvo sipino, kjer se brod ustavi Nezgode ni bilo nobene. Med tem se je zbralo na bregu nekoliko ljudstva, ki je med molitvijo pričakovalo izida, tudi brodnikova žena je bila med njimi. Ko je videla, da mož obupuje, zgrudila se je v omotico. Še le ko stopi pred njo, se zave. Ganljivo je bilo videti, ko sta stopala v hišo in tam pred podobo Marije, kjer je dobra žena toliko večerov premolila, goreče se zahvaljevala Božji Porodnici za rešitev. Mož se je bal pogledati ženi v obraz, bal se je, da mu ne bi očitala: „Ali pomaga molitev!-4 Pa ona ni bila taka. Odpustila mu je vse, vse. Čez par dni je pokleknil brodnik pred spovednika, očistil si dušo in prejel čez dolgo časa zopet Najsvetejšega. Kaka radost, kako veselje se je naselilo v serce uboge žene! Živeti je začel po kristi-jansko. Hodil je vsako nedeljo k sv. maši, vestno poslušal nauke gospoda župnika, molil skupno z družino, molil veliko. In Bog je razlil svoj blagoslov nad spokornikovo hišo. Vspevalo mu je vse. Raslo mu je bogastvo gmotno, a raslo tudi duševno. In to je več vredno, nego ono. Dolgo je živel naš brodnik po tem dogodku, še dolgo, do pozne starosti. Večkrat je pravil o svojem življenju drugim v poduk in svarilo. Ko je čutil in videl, da je njegovo življenje pri koncu, prosil je, da so poslali po gospoda župnika, ki je že več let živel blizu one vasi v pokoju. Gospod župnik mu je rad spolnil zadnjo željo. Kako pazno in mirno je poslušal poslednje besede svojega nekdanjega dušnega pastirja! Malo pred smertjo so se zbrali njegovi otroci ob postelji, in starček jih je opominjal, naj pridno delajo, a nikdar ne pozabijo Boga. Z lahkim sercem in mimo vestjo se je spo-kornik ločil s tega sveta. Njegov spomin še živi in svari vse one. ki so se oddalili od Boga: V molitvi je pomoč. Antonius. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Slovesna tridnevnica na čast prikazanja brezmadežne Device Marije od sv. Svetinje, katera se navadno imenuje „čudodelna Svetinja") Ta tridnevnica, ki se je obhajala v misijonski cerkvi presv. Serca Jezusovega, se je veršila resnično kaj povoljno. Cerkev je bila prav okusno olepšana; pred stranskim altarjem Marijinim sta stala lepa mlaja združena s slavolokom, kateri je nosil besede : O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas. ki k tebi pribežimo! Na velikem oltarju, poleg kipa presv. Jezusovega Serca. lesketali ste se v sredi krasnih cvetlic na transparentu (prozorno) naslikani obed ve strani čudodelne Svetinje: — na desni brezmadežna D., ki iz svojih rok čez celo zemeljsko kroglo izliva svetle žarke, ter tare glavo peklenski kači. ki se ovija okrog zemlje. Okoli in okoli na tej podobi se je brala znana molitvica: O Marija i. t. d. — Na levici kipa bila je druga stran Svetinje predstavljajoč ime Marijino; nad njim sv. križ, pod njim obedve presv. Serci. Ljudstvo je trumoma hitelo k slovesnosti in ne le domačini, tudi Marijini častilci iz bližnje in dalnje ljubljanske okolice so se goreče vdeležili praznovanja. — V soboto ob Dih je pridigoval veleč. gosp. profesor Karlin, kot tridnevnici za vvod je v kratkih, jedernatih besedah zgodovinsko očertal, kako se je razširjevala in kaj je učinila. — V naslednjih pridigah pa so gospodje govorniki razlagali posamezne reči, ki su na Svetinji. Tako je bil predmet pridige, katero je imel v nedeljo zvečer veleč. g. Kržen. spovednik v uršulinskem samostanu, brezmadežna Do vica, ki peklenskemu zmaju na glavi stoji. — V ponedeljek razlagal je eden misijonarjev, kaj pomenijo obilni žarki, ki na svetinji odsevajo iz Marijinih rok. Zvečer je č. g. Smerekar razkladal globoki in obširni pomen Marijinega imena in sv. Križa na Svetinji; v torek zjutraj govoril je zopet eden domačih misijonarjev, kaj vse pomenite presv. Serci na Svetinji. — Veleč. g. spirituval Erker imel je sklepno pridigo: pokladal je pazljivim poslušalcem posebno na s<>rce. kako radi in zaupljivo naj ponavljajo ta vzdihljej: O Marija, brezmadeža i. t. d. V nedeljo ob V,8ih je imel preč. g. kanonik Zamejic peto sv. mašo; pri tej je pod vodstvom velespoštovanega gosp. Belar-ja kaj lepo in ubrano p*rvič po cerkvi donela krasna kompozicija, katero je nalašč za to slovesnost zložil dobro znani naš umetnik veleč. o. Angelik Hribar Po večernem blagoslovu. ki ga je v soboto in nedeljo opravljal v. č. šentpeterski župnik g. Malenšek. razlegalala se je ravno tako lepa pesmica „Priserčna hvala. Mati mila1- s prelepim vsakokratnim refrenom: O Marija i. t d. in z rajsko milim svojim napevom. katerega je istotako ravno imenovani glasbeni mojster pri tej priložnosti „Materi milia poklonil. V ponedeljek ob 1 20ih zjutraj je imel slovesno peto inašo preč. g. kanonik in stolni deiran J. Flis, v torek, na sam pražnji dan. pa je preč. prošt dr. Jarc. obdan z mnogoštevilno azistenco. slovesno pel sv mašo. — Slovesni blagoslov v ponedeljek in torek zvečer imel je zopet preč g. stoljni dekan J. Flis. Verno ljudstvo se je slovesnosti jako pridno vdeležilo: kakih 1200 sv. obhajil je bilo v teh treh dneh podeljenih. Po čudodelni Svetinji so tako zelo po vpraševali, da ni bilo moč vseh zadovoliti: nad tri tisoč svetinj je nagloma pošlo. — Cerkev je bila zlasti med pridigami in slovesnimi mašami navzlic nevgodnemu vremenu kmalu prenapolnjena in mnogi so se morali izpred cerkve vemiti domov. Tudi čez dan cerkev ni bila zapuščena, posebno v torek je prišlo veliko vernikov, da se vdeležč popolnega odpustka. Hvala Bogu! pri tem se je znova jasno pokazalo, za kaj našemu ljudstvu najbolj bije serce, kakšno zaupanje ima do Marije, milosti polne, kako časti njeno brezmadežno Spočetje, ta prežlahtni biser, ki se nam je še le pred malo leti svetlejše zalesketal v kroni nebeške naše Kraljice! — Tako je torej brezmadežna Devica te tri dni zares po vesoljnem kat svetu obhajala nove slavne zmage in ginljivo je, če človek gleda, kako se po širni zemlji v vseh jezikih pobožno glasi in iz tisoč in tisoč gerl slovesno razlega molitvica, katere pred nekaj leti še nihče poznal ni, molitvica, ki jo je pred «»4 leti preč. D sama naučila ponižno hčer sv. Vincencija Pavljan-skega: 0 M. — Križe pri Teržiču. (God in zlata maša.) i Konec ) Prava slovesnost se je pa veršila šele drugi dan, v nedeljo. Pred sv. mašo poklonil je č. g. Rihar Leopold, kapelan križki (sedaj kurat na Gojzdu), jubilantu dragocen in krasen „missale* kot spomenico v imenu vseh gg duhovnov, ki so pri njih kapela-novali; v imenu faranov pa sta podala ključarja gosp. zlatomašniku po kratkem nagovoru zlatomaš-niško palico z zalim šopkom na verhu. Vsem se prečastiti slavljenec prav priljudno zahvali in začel se je sprevod v cerkev, kamor je vabilo veselo pri-terkavanje zvonov. Veličasten je bil ta sprevod. Med ogromno množico ljudstva in med dolgo versto mlajev okrašenih z zastavami, se je pomikala iz župnišča proti hramu Božjemu lepa množica gg. duhovnov, za kterimi so stopali z zlatomašniko palico v roki gosp. zlatomašnik, noseč v drugi roki novomašniški šopek. Blizu cerkve stal je slavolok, pozdravljajoč slavljenca z napisom: „Usliši Bog molitve vroče naše, In čuvaj nam darilca zlate maše." Pred vhodom v cerkev je drugi napis klical tako - le: „V vinogradu Gospodovem deluješ Ze pol stoletja Ti kot svečenik, A trudom Tvojim danes je postavljen V daritvi zlati vekovit pomnik." Notranjščina cerkve pa je bila vsa v vencih in zelenji; blizu velikega oltarja čital pa si besede: rMoja duša poveličuje Gospoda!41 Po odmoljenem rVeni S. Spiritus" je preč. g. Mežnarec. kranjski dekan, z lepimi besedami opisal težave, s kterirai se je imel boriti g. zlatomašnik in kako poterpežljivo in vdan v voljo Božjo jih je prenašal. Omenil je pa tudi veselje, ktero je doživel. Po govoru opravljal je g slavljenec presv. mašo med obilno azistenco. Vso slovesnost so še poveličevali pevci in godba pod vodstvom g. učteilja. Po sv. maši zbral je g. zlatomašnik častilce krog svoje, vedno gostoljubne mize. Napitnica je sledila napitnici in navdušenje je prikipelo do verha, ko se je zahv Ijeval g slavljenec za častitke in priredbo slovesnosti in ko je sklenil: „Čast Bogu, ki mi je dal učakati to milost!" Ko smo bili tako zbrani, došlo je tudi več pismenih in berzojavnih častitek, med njimi — od našega pre vzvišenega kne-zoškofa. s ktero je bila sklenjega čast in imenovanje za duhovnega svčtnika. Hitro nam je tekel čas; h koncu naj izrečem le še naj iskrenejšo željo vseh gostov in župljanov: „Zlatomašniku Ti kličemo udani: Let še mnogo Bog Te nam ohrani!" Voistberg, na gornjem Štajerskem 29. nov. Pri nas je že v soboto opoldan začelo snežiti in je do torka že bil debel sneg do 130 centimetrov, mnogo drevja sadnega in po gojzdih je polomilo, po logih leži vse naskrižem, da je groza. Zdaj je še hud mraz pritisnil. V Solnogradu izhaja mesečni listič: Echo aus Afrika zur Förderung der Antisclaverei - Bewegung und der afrikanischen Missionsthätigkeit, zugleich unterstützendes Organ des Marien-Vereins für Afrika. Herausgegeben und redigiert von A. Halka. Sv. Oče Leon XIII. so blagoslovili izdajateljstvo tega lista in ob enem vse tiste na Avstrijskem, kteri bodo pospeševali usmiljeno delo zoper sužnjost. Naročnina za leto 1895 znaša 62 kr. (poprej je bilo 50 kr.) Napis je: Löbl. Expedition des „Echo aus Afrika", Salzburg, Dreifatigkeitsgasse 12. Listič od 1. grudna 1894 pripoveduje marsiktere kratke novice, n. pr.: Sv. Terezije dan dospela sta na postajo Solno-grad dva zamurca. Spremljali so ju trije Trapisti iz Marianhilla: P. Ivo, ki je vojaško suknjo zamenil z belo obleko sv. Bernarda; P. Vilibald in P. Severin, zastopnik mariannhillski v Lincu. Mladenča Zulu Alojz in Dragotin Kafer sta odgojena v Mariannhillu v južni Afriki, in da se spreobračanju svojih rojakov posvetita, se bodeta v semenišču v Rimu izobrazila ter se povemila v Afriko. Čudili smo se ravnoserč-nemu in inteligentnemu obnašanju teh mladenčev. Po odloku rimske Propagande 1. okt. je novo-vstanovljena apostoljska prefektura v Eritreji izročena oo. kapucinom in P. Mihael Carbonaro je izvoljen apostoljski prefekt. Tudi Avstrija je na vse zadnje dobila afrikansko hišo, ktera bode posebej služila za izgojo afrikanskih misijonarjev. Ta je namreč sedaj prav v kratkem v Trientu vstanovljena. „Kongregacija Sinov presv. Serca." (Čutiti je, da ima že več gojencev, ker dva br. lajika sta nedavno 118. m. m.) že odhajala v Afriko.) Tudi v K rakovem se snuje nekaj tacega. V ravno tem zvezku je prelepa slika misijonske hiše „Sinov presv. Serca" v Veroni. Iz Verone nam je „Nigriziau prinesla veselo novico, da je iz Mahdijeve sužnjosti rešen č. g. Ros-signoli; 20. novembra je prišel telegram iz Asvana (poslednjega mesta v Egiptu» v Kairo, da je Rossig-noli tje dospel. Kako se je ubogi mašnik po tako dolgi sužnjosti mogel rešiti, se bode gotovo skoro zvedelo. Č. g. Pavel Rossignoli iz Praskata, zadnji mašnik, ki je bil Mahdijev jetnik, je bil 1. 1882 v Obeidu. (Kordofan) ko je bilo to mesto obleženo od mohamedanskih mahdistov; v sept. 1883. prišel v sužnjost teh zagrizenih divjakov in je čez 12 let prenašal to grozno ječo, kdo vč, v kolikih muhah Z zamorskim misijonom v zvezi je misijonska naprava v Veroni. Iz tega mesta sta 18. oktobra tega leta, šla skoz Terst v Egipt ter Afriko brata lajika: Aleksander Cygan iz Šlezije in Anton Pavš iz Ljubljane. Nekoliko poprej pa ste šli v ta misijon tudi sestri redovnici: Elizabeta Mutinelli, iz Povegli-ane na Veronskem in Pavlina Heke, iz Šlezije. Za-murski misijon poprej v Sudanu je zdaj namreč v Egiptu in ondi ima svoje zamurce in druge pridob-ljence za sv. vero, dokler božja previdnost zopet ne odpre misijonarjem Sudana, Hartuma in zamurskih dežel tudi po poti iz Egipta in ob Nilu. 0 ravno tej priliki je prišlo naznanilo, da prihodnja postaja srednje - afrikanskega misijona bode odzdaj v Asvanu, namreč na koncu Egipta, kamor je dospel iz sužnjosti č. g. Rossignoli. Tako je določila Propaganda v Rimu mesca svečana t. 1. Za zdaj sta odrinila v ta sedež prihodnjega apost. vi-karija v. čč. gg.: Fr. Ksav Geyer kot sedanji apost. administrator (znan tudi v Ljubljani) in Anton Roveggio, superijor veronske kongregacije, sedaj v Egiptu. Onim, kateri se zanimajo za pomoč rajnim. .Reg-Marienkalender" za leto 1895 je prinesel iz Rima prijazno novico, ki se opira sicer na prav staro stvar, ki bo pa mnogim še prav nova; škoda bi bilo, ko bi se tudi po Slovenskem ne razvedela. Ustanovo si radi svojč Nemci, pa glede okoliščine zgodovinske in na katolištvo ustanove, pripada ona z isto pravico tudi Slovencem, saj so spadali veliko stoletij pod oblast tako imenovanih „rimskih cesarjev". Zraven cerkve svetega Petra je Svetopolje (Campo santo), prastaro pokopališče. Zgrajeno je bilo ob enem s cerkvijo sv. Petra še ob času Konstantina Velikega. Od časov Karola Velikega — toraj 900 let — pa se na to grobje pokopavajo „Nemci", ki v Rimu umerjo. Pred več nego 400 leti se je na tem Svetopolju vstanovila „bratovščina žalostne Matere Božje", ki si je postavila nalogo: „pomagati ubogim dušam v vicah". V ta namen se opravljajo vse leto mnogoštevilne ss. maše, križevi poti, pojo se dnevnice za pokojne na tem Svetopolju za vse ude te bratovščine. Vsi altarji v tej hiši božji so predoblaščeni (privilegirani), koder je služba božja za umerle Papeži so bratovščini podelili mnogo raznih odpustkov. Udje so zvezani med sabo in z rajnimi z vezjo molitve. Ako si ud te bratovščine, vdeležuješ se vseh molitev, vseh duhovnih milosti, in še premnogih nepopolnih odpustkov. Popolne odpustke pa moreš dobiti: 1 ) dan pristopa v bratovščino, ki si ga sam odločiš; 2.) v praznik Matere 7 žalosti; 3.) vsaki dan v osmini pred praznikom vseh vernih duš; 4.) ob vseh praznikih presvetega Rešnjega Telesa in Matere Božje. To se ve. da zamoreš vse te odpustke — priprosivno — obračati v prid dušam v vicah. Koliko božjih dobrot je tukaj nagermadenih! Zdaj, ko si živ, si moreš zbirati zakladov, s kterimi boš po smerti plačeval svoje mnoge in velike dolgove, brez kterih ne biva nihče na svetu, na tem vednem bo-rišču, in o kterih dolgovih naš Izveličar uči, da vsaki dan Boga prosimo, naj nam jih milostivo odpusti. Morebiti sem ti vzbudii željo, da bi rad postal ud te bratovščine, in ti prašaš: „Kako?" Odgovarjam: „Prav lahko. Na dopisnico zapiši svoje ime in poljubni dan pristopa (rojstni ali bolje kerstni dan, ker takrat vsaki boljši kristjan svojo zaprašeno vest osnaži), in pošlji jo vodniku bratovščine v Rim*). Na dopisnico — za 2 solda pritisneš še marko za 3 solde; ako bi pa želel kakega pojasnila, vzameš dopisnico z odgovorom — pa lahko zapišeš več imen, imena vseh oseb, ki žele stopiti v to molitveno zvezo." „Koliko breme dolžnosti si pa naložim, če dam v to družbo svoje ime?" hočeš vedeti nesterpljivo. — Skoro bi rekel, da nobenih, ker moliti imaš vsaki dan: 1 očenaš (za duše v vicah), ali pa 1 češčena-marijo (za umirajoče tistega dne); oboje se ozira na bratovščinarje Svetopoljske. Priporoča se pri ss. maši moliti „Češčena kraljica", na koncu obhajilnih pobož-nosti, ki se da tako lepo obračati na rajne v oči-ščevališču. Mašniki pa napravijo — namestu „Če-ščene Kraljice" — spomin po namenu in želji te rimske bratovščine. Ako pa pozabiš, ako zamudiš, ako ne utegneš, ako sploh opustiš Gospodovo molitev ali „Češčena Kraljica": nimaš zato greha, ne majhnega. kaj še velikega. Zdaj pa sezi po tem ključu do nebeških vrat, ki ti ga ponuja lepa priložnost. In bodi pozdravljen! p. H. M. Kneipp in njegov poklic. (Dalje.) Kneipp tedaj je dosegel, česar je želel in iskal : pel je novo mašo, bil mašnik Gospodov. Sklenil je, da bode dal zdraviljenju slovo, ter se pečal edino le s svojimi duhovskimi opravili. Ni pa mislil na to, da so okoliščine včasi močnejše od možakov in Čverstih njihovih sklepov. Sam pravi v svojem lastnem življenjepisu: „Kako bi se človek ne pečal za zdravje života, kadar vidi uboge bolnike, ktere bolečina derži prikovane na posteljo? Kako bi premagal skušnjavo, jim svetovati pomočkov?" In lejte: v naj večo srečo njegovih župljanov so se razkadili njegovi sklepi, kako bode opustil ozdravljanje. Ni se mogel preraa- ♦) Naslov se glasi: Al Ilev. Kettore di Campo santo al Va-ticano, Roma. gati. in koder koli je hodil, ozdravljal je bolnike z vodo. Ozdravljenj njegovih se je štelo na stotite. Če tudi je župnik Kneipp bil skrrmen in ponižen, so vender njegova glasovita ozdravljevanja budila zgledovanja in začudovanja po deželi, in zdravniki, ki so v tem sumili nevarno gorečevanje z lastnim njihovim opravilom, so jeli toževati ljudoljubnega duhovna; gosposka se je jela gibati in Kneipp je bil slednjič klican pred sodnijo. Kneipp pa ni mož. da bi ga to bilo odveč zbegalo: hladnoserčno pa nekoliko poredno je rekel predsedniku: „Kadar je bolnik izdajal vse denarje za •.tranteljee" in za plačo zdravnikov, in kadar mu leti rečejo: mi nehamo te zdraviti, ker nimaš več denarja, in k temu še zdravila nič ne pomagajo; nimam-li jaz pravice, priti na pomoč takim nesrečnim V Sodnik, ki je bil brez dvoma duhovit mož, je razumel kritiko porednega obtoženca, in odgovoril mu je: .Slišite gospod! sedem tednov je. kar me terpinči neprenašljivo terganje trevmatizemi; zdravniki niso bili zmožni mi pomagati, da se mi zboljša: naznanite mi tedaj Vi pomoček." In zares: Kaj boš rekel, kaj boš dejal? . . . „Kneipp sodnika svoj ga je ozdravil." Pa kaj čete? Neka leta pozneje, hočeš, nočeš: — zdravnik brez diplome imel je nove neprijetnosti. Bil je klican pred okrajno sodnijo in zavriščal mu je neki razdražen gospod očitanje tako-le: „Vi ste velik zdravnik - skaza" (guastamestieri, Pfuscher). Duhoven Kneipp je protestiral zoper to besedo, rekel je: „Jaz z natornimi pomočki ozdravljam bolnike, nad kterimi so zdravniki obupali! To se ne imenuje -zdravilstvo kaziti!" In Kneipp bil je spoznan nekriv. V maševanje zoper prefekturo in tožnike pa je Kneipp ozdravil soprogo enega naj višjih gospodov tistega kraja. Gospa gre in povsod preslavlja svojega dobrotnika. Sodnji gospod, njen soprog, ji je večkrat prigovarjal, da naj bo pametna, ker zna se zgoditi, da bodi* zopet klican in tožen. Ona pa je odgovorila: „Ako bode gospod duhoven obsojen, bode perva kazen 7 gld.: imam jih pa že pripravljene in torej je odveč, klicati ga pred sodbo. Če vam drugim je za denar, dam vam teh 7 gld. na razpolago; molčati pa ne morem. Ne bom jenjala še bolj glasno klicati, da duhoven Kneipp me je ozdravil, ko so me zdravniki bili že zapustili." Morali so torej pustiti, da je dobri Samarijan nadalje ozdravljal bolnike, četudi brez dovoljenja učene fakultete. Bila je neka neoporekljiva resnica, ki je nasprotnikom jezike zavezala, ta namreč: ozdravil je brez števila oseb . . Ali ni tudi to znamenje časa? Veliko se govori in tudi nihče ne taji, res je, da zdravniška veda je silno napredovala in napreduje. Ako pa ves svet spozna in priznava, da je Kneipp z naj priprostejšim pomočkom ozdravljal bolne, kakoršnih naj učenejši zdravniki z vso svojo učenostjo niso mogli ozdraviti; ali ne bodo novi brezverci in pogani pnmorani tudi spoznati in priterditi: da je nad nami Nekdo, ki tudi naj priprostejšemu. pa poštenemu, vernemu mladenču in naslednjič katoliškemu duhovnu zamore učenost in spretnost podeliti, kakoršne si mogočni pa večkrat ošabni učenjaki z mnogoletnimi študijami niso mogli pridobiti. Izrekel sem besedo: „večkrat ošabni učenjaki" in ne brez vzroka, ker večkrat se je že kteri pobahal. da je že veliko trupel raztelesoval, ni pa še našel tistega „kastelca", v kterem je duša prebivala?*) Kneipp je doveršeno véren in do-veršeno pobožen inož, zato ga je Bog postavil na svetilnik kot luč vernosti, pa tudi kot luč ene naj večih učenosti današnjemu slabovernemu uče-njaštvu. Samo po sebi se razume, da zdravniškemu stanu gre vsa čast in da graja zadeva le kake izjeme; dan danes smemo še terditi. daje v tem stanu primeroma več dobrih vernikov, kakor v marsikterih druzih stanovih. (Dalje sledi.) V god sv. Barbare. Spomin slavimo danes tvoj, Devica sveta Barbara! Ti si zercalo čistosti, Ti vzor krepostnega serca. Zasijal ti resnice žar V devištva je samotne dni, V spoznavanji razsvitljeno Te zlobni svet otemnil ni. Za Kristusa in raj Njegov Bil v tebi zdaj je sklep storjen, Da v serce, kjer prebiva On. Ne pride ženin drug nobèn. Vabljiva pa minljiva čast, Nasladnost puhlega mesâ, Obeti zlati, grožnje vse Ne spremenijo ti sercâ. Brezbožnega očeta strast Oblastniku te prepusti, Ker ženina nebeškega Nikakor ne privošči ti. Ko trinog ne opravi nič, Ukaže žgati tvoj život, In krog po mestnih ulicah Paganski vlači te zarod. V slepoti oče razdivjan, Ljubezni za-te nima več; Oh. na morišči dvigne sam Nad tabo svoj morilni meč. Že venec mučeništva ti Iz raja angeljci nesô. Očetovo pa djanje zdaj Sodilo strašno je nebô. Oblak nad njim je strelo vnel, V sercé mu terdo je zagnal, In čin nad tabo izveršen Sam Bog tako je maščeval. Junakinja deviška ti, In mučenica stavljena, V svetišči danes bodi tam Iz serca nam pozdravljena ! ♦) Primeri v predzadnji »Danici« spis: »Duše ne vidimo«r Pred tabo zbrana množica Priprošenj tvojih si želi; Oh, sprosi čistosti nam dar, In da krepostno vsak živi. Ko smertne ure vzdih težak Od zemlje bo poslovljal nas, Zavetje vmirajočih ti, Prihiti nam v pomoč tačas Prinesi milost od Boga, Da v zakramentu rešnjein se Opere duša madežev, Poprej ko k sodbi božji gre. J. P. Belostenski. Razgled po svetu. Buski car, kakor pišejo, je o svoji poroki razglasil obširne milosti, polajšanja in pregledanja mar-sikterih davkov, odpuščenje kazen itd. Rusija. Iz Rusije se slišijo glasi o nekaki vstavi, na ktero misli mladi car. To bi Rusijo še bolj naklonilo k Franciji. Govori se tudi o neki novi trizvezi, v kteri bi bila tudi Anglija. Ne more se terditi, da je res na tem že kaj; gotovo pa je, da za katoliško Cerkev bi bilo bolje, ako bi Rusija dobila vstavo, ker s tem bi saj nekoliko svobode prišlo v silovito rusko carstvo in začel bi se topiti led groznega raz-kolstva. Potresi. Pred malo časom so bili na spodnjem Laškem strahoviti potresi, da je na stotine ljudi podsutih, brez števila poslopij razdjanih itd.; sedaj pa naznanjajo močne potrese iz gornjih krajev iz Brešije, Bolonje, Verone; tudi v Rimu so že čutili ta strah po nekoliko ... To so slučaji, ki niso slučaji, znamnja na zemlji, ki jih pa novi pogani nočejo spoznati, dokler ne bo prepozno. Papežu prostost, Cerkvi spoštovanje, pregrehi konec! To hoče Bog in Začetnik sv. Cerkve. Zemlja sama se je začela maševati nad krivicami. Kuga na Kitajskem. „Missye katolickie" (decemb. 1894.) povzemajo iz pisem Hong- Kongških misijonarjev te-le podatke o kugi, ki je v Hong-Kongu razsajala nekaj mesecev. Pismo nekega misijonarja z dne G. junija t. 1. pravi: „Minuli teden je umerlo vsak dan okrog 100 ljudij.*) Dosedaj se razširja bolezen še le v kitajskem delu mesta, toda že tam strašno razsaja. Okrog 40.000 Kitajcev je že zbežalo iz mesta od strahu. Po nekaterih ulicah so vse hiše prazne, postalo je po celih delih mesta pusto in zavladala je nekaka resnobna tihota. Veliki pamiki so odpluli, kupčija zastaja, revščina se pa dan za dnevom množi." „Zadnje dni je umerlo tudi nekaj Angležev in dvajset naših vernikov. Izmed vseh bolnikov, kar jih je bilo do sedaj v bolnišnici, ozdravilo se je komaj pet, umerlo jih je pa že tisoč. Toda hvala Bogu, ki nas očitno varuje, zdravi so še vsi naši misijonarji in redovnice, dasi so od jutra do večera v bolnišnici in strežejo nesrečnim okužencem." *> Hong-Kong, gorat, majhen otok oh Kantonskem zatoku, zdaj v angleški posesti, ki ima veliko čez 100.000 prebivalcev, med kterimi je čez 5000 Evropejcev. Isti misijonar piše dne 25. junija to-le: „V kitajskem delu mesta (imenujejo ga Tai-Ping - Šang). ki je prav na sredi Hong-Konga, bodo poderli 350 hiš, v katerih so ljudje za kugo pomerli. Več kot 80.000 Kitajcev je že šlo iz Hong-Konga. Pervi mesec potem, ko se je kuga pokazala, pobrala je okrog 2000 ljudij. Celo protestantje ne morejo prehvaliti misijonarjev in redovnic, ker delajo s tolikim zatajevanjem. „Še grozneje se pa širi kuga v ogromnem mestu Kantonu, to je v prestolnici pokrajine Kuang-Tong-a. Po poročilu apostol, vikarja škofa Chausse-a umerje tam vsak dan kakih dva tisoč ljudij. Od začetka spomladi pa do 10. junija pokončala je kuga okrog 100 000 ljudij. Vse beži na deželo; tola kakor da bi kuga še ne bila dosti, pridružila se je še druga nesreča — dolga suša je uničila vse pridelke. Od oktobra minulega leta pa letos do majnika ni padlo v tej pokrajini ne kaplje dežja. Riževa polja in nasadi podzemljic in sočivja so po mnogih krajih popolnoma ugonobljeni. Ob koncu majnika so se pa vlile take plohe, da je povodenj preplula večino Kuang-Tonške pokrajine, in da na žetev še misliti ni bilo." G. 1. Bratovske zadeve molitvenega apos toljst va. Nameni za mesec gruden (december!: a) Glavni namen: Ker ¿črnske nore občine v Afriki. bi Posebni nameni: 13. S. Lucija. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Dobre službe. Delo in varovanci sv. Frančiška 1'egškega. 14-. S. Lotar. Mnogo važnih volitev Vojaki viSje in nižje verste Važne zidarske in obertnijske zadeve 15. S. Kristijana, odprava velikega pohujšanja. >preober- njenja. Spoznanje hudobnosti in hrabro bojevanje zoper lil*eralizem in prostozidarstvo. l(i. Tretja adventna nedelja. Duhovni pastirji in njih zadeve. Razširjanje bratovščine Jezusovega >erca. I čiteljski pripravniki. 17. S. Lazar. Prejem ss. zakramentov za umiraj. S. Ormlua. Dobra sprava težavnih denarnih raznn;r brez tožb in sovraštev. Mnogo prodajalnih m stanovanjskih zadev. (Dalje nasl.; II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospt presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive pnprošnje K. lj. G. presv. Jezusovega Serca «v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-?anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Dijak za pomoč zoper bolezen v ¡.'lavi — o» l»a v telesnih m dušnih bridkostih za pomoč. — Neka oseba za zdravje 'n za dušni in rasni mir Bolnik za zdravje, ali saj za sr«čno zadnjo ur«». - Dva mlad«n« a na liijfni. da hi ju Boj» obvaroval dii-mh in t» I» sni! nesr»<. — Bolna in nekoliko zmešana oseba za dušno «ii l«ie>no pim<>«. Priporoeam v molitev /.e zelo ra/uzdan« -r I rata. da Ii na priprošnjo preblažene Marije Devire. sv Antona l'ado\an>ke»a in sv .Utušlma zadohil milo-t poboljšan^» I'«» iisiišanji >•• na/nam zalivala Zalivale. Naj>eiVnejša zalivala 1'resv Sen u Jezusov« u.u. sv. Ileviei .Mariji, sv. Jo/eiu. sv. Antonu 1'adovan^kemu in sv I' lomen i za dobro doveršene izpite. Ver oseb. /»ubil >e mi je bil velik /aboj blajra na žHezni«i Tri dni j«: bilo vse iskaiij.- zaman: dam pa za nekteri krajši spiski. Poslednjič so zanimivi: Zadeve r Katol. društva detoljubov." V molitev priporočene potrebe in slednjič zapisnik družbenikov in družbenic. — Priloga: „Dobra spoved"* je enako čisto pri-rnern;« času adventnemu (za otroke in odraščene), ki obsega vse molitve v dan sv. spoved s sv. mašo vred. Vsa zadeva „Kerščanskega Detoljuba4 je neizrečeno dobro početje za djansko odgojo mladine. Nič ne dvomimo, da bi bila slovenska mladina pred mnogimi napakami obvarovana, ako bi se po teh naukih v šolah delalo. Bodi torej „Detoljub" prav gorko priporočen vsem prijateljem mladine, med drugim tudi za darila božična, obhajilna, godov-njaška i. t. d. Bakreni štirjaki, „patakoni". zgubijo veljavo ob novem letu; tako tudi 20setice. Pri c. kr. blagajnicah se sprejemajo do konca prihodnjega leta. Uganka. Pet tisoč nas je, pa se nas krokarji, vranovi in vrane celega sveta boje. Kaj je to? Jezuitov je okrog 5000 na svetu. Drugo je znano. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: S. M. o gld. za vdeležbo ss. maš na bo-/.irni dan. — Preč. g. župnik Kr. Bohinc 2 gld. 50 kr. — Več oseb za vdeležbo treh ss. maš 1 gld. — Iz Preserja 2 gld. — Č. g. Avg. Turk 2 gld. — Dve dobrotnici 1 gld. — Dober prijatelj 1 gld. — C. g. J. J. 1 gld. 50 kr. — Č g. župnik Al. Puc 10 gld. s pristav kom: »Ker se nisem mogel osebno vdeležiti pogrebov «fir.: Žige Bohinj« a, Frid. Tomca. Va\ Sežuna. župn. in kapucina Ambroža Mandeljra, Vam pošljem za dijaško mizo 10 gld.« — Neim. gospodirina H krone za vdeležbo ss. maš na Sveti dan. — Blag. prijatelj 1 gld. Za ttr. 1 tetin.str o: Marija stelec iz Mozirja fo gld. — Z Iga 1 gld. Za ribari j in cerkveno orodje na Brezjah: Iz Preserja 1 gld. - Po č. ii. iz Idrije: Neimenovana 2 tol. zas«* in za moža. da bi Marija sprosila srero na duši in na telesu. — Draga perstanček, uhane in 1 krono, da hi Marija ji sprosila vse, kar je njeni du3i v zveliranje. - Tretja perstanček za zdravje dušno in telesno. — Dve osebi 1 gld. 70 kr. — $e druge osebe 2 gld. nO kr. in dva perstana Za cerker sr. Jožefa r 1'rjetloru: Neimenovan s Koroške Bele 1 gld. — Iz samostana 1 gld. Za bratovščino za duše r viruh: Iz Preserja 1 gld. Za Marijanišče Iz Preserja 2 gld. Za katoliški dom v L/ubljani: C. g Al. Puc 10 gld. — Iz Preserja 3 gld. Za katol. sklad: Č. g. župnik Al. Puc 10 gld. Za katol. družbo yy. rseuiilišinikov na Dunaju: C. g. župnik A. Puc 10 gld. Zu razširjanja sr. vere: C. g. J. J. 1 gld. 50 kr. Za afrikanski m is i j on: V. i1., g. zlatomašnik Fr. Bohinec 2 gld. 50 kr. Za odkup zamurskih otrok v Afriki: Iz Preserja 1 gld.