ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski^ EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park
Termejtuj^ ^
boste nasii na oglasnik straneh.
Martinovanja
Sp. Podravje •
Martinovanja 2013 v naših občinah O Stran 4 do 6
Kronika
Ptuj • Voda je odtekla, a strah ostaja
O Stran 24
Ptuj, torek, 12. novembra 2013
letnik LXVI • št. 88 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si

Štajerski
www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
V Zavrču klonil še vodilni Koper
O Stran 11
Rokomet •
V 1. B-ligi uspešen krog ligašev iz Spodnjega Podravja O Stran 12
Spodnje Podravje • Nadaljevanje podravske avtoceste do meje s Hrvaško
Avtoceste ne bo še vsaj štiri leta
Štiri leta je, odkar je bila prometu predana tako imenovana podravska avtocesta Slivnica-Draženci. Od takrat željno pričakujemo informacije, kdaj se bo nadaljevala gradnja še zadnjega dela do meje s Hrvaško.
A kot vse kaže, avtoceste še ne bomo tako hitro dočakali. Po podatkih DARS-a gradnja tega odseka ni bila vključena v osnovni nacionalni program izgradnje avtocest, pač pa v dodatnega, kar pomeni, da gradnja nikoli ni bila terminsko in finančno natančno opredeljena. Začetek aktivnosti je bil že pred leti predviden šele po letu 2013. Projekt izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje je razdeljen v tri faze, trenutno pa poteka šele prva faza. Ta obsega pripravo potrebne dokumentacije, gradbeni stroji pa naj bi zabrneli šele konec prihodnjega leta. Dokončanje vseh del, vključno z vzporedno regionalno cesto, naj bi bilo po najbolj optimističnih načrtih jeseni leta 2017.
Patricija Kovačec
O Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Šampion ni bil dorasel tekmec Kidričanom
O Stran 13
Bo prihodnje leto še dišalo po ptujskih krofih?
Ptuj • Od ponedeljka, 4. novembra, imajo Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) zablokirane vse štiri poslovne račune: pri Novi KBM, SKB banki, NLB in Probanki. Oktobrska plača zaposlenih je vprašljiva.
O Stran 2
Predlog nove cene vode že buri duhove
Videm • Po novi državni uredbi, ki je vstopila v veljavo v začetku letošnjega leta, morajo vse občine sprejeti nove cene do marca prihodnje leto.
O Stran 7
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

Bi bili radi se boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
-	NA VOLJO BREZ RECEPTA
-	NARA VNOINZA VSA LETA
__J
4 tablete + 1 brezplačno	=30,60 EUR
9 tablet + 3 brezplačno	= 58,14 EUR (za 12 tablet)
13 tablet + 7 brezplačno	= 82,62 EUR (za 20 tablet)
27 tablet + 13 brezplačno	= 140,45 EUR (za 40 tablet
i z vami ze
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-ANONIMNA DOSTAVA V24 URAH
- BREZ STRANSKIH UČINKOV
0312468161
10 tablet	= 32,74 EUR
20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625005
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 12. novembra 2013
Ptuj • Ptujske pekarne in slaščičarne »zablokirane«
Bo prihodnje leto še dišalo po ptujskih krofih?
Od ponedeljka, 4. novembra, imajo Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) zablokirane vse štiri poslovne račune: pri Novi KBM, SKB banki, NLB in Probanki. Zanimivo je, da je poslovne račune PPS blokirala Probanka, ki je 18-odstotna lastnica ptujske pekarske družbe.
Foto: Črtomir Goznik
Da situacija v podjetju PPS ni rožnata oziroma da je prav kritična, se je na Ptuju govorilo že nekaj časa. Septembra smo v našem časopisu razkrili lastniške strukture, ki obvladujejo družbo. Pred objavo septembrskega članka smo si mesec dni prizadevali priti v stik z (zdaj že nekdanjo) direktorico PPS Dragico Murko. Murkova se na naše prošnje za pogovor ni odzivala. Po številnih prizadevanjih so nam v podjetju septembra za sogovornika dodelili Erika Hriber-nika, takratnega prokurista, danes direktorja PPS. Hriber-nik je takrat v pogovoru za naš časopis priznal, da se podjetje sooča s finančnimi težavami, vendar naj bi jih še uspeli obvladovati. »Do likvidnostnih težav prihaja, ker imamo pri dobaviteljih kratke, pri kupcih pa v večini daljše plačilne roke,« so bile besede prokuri-sta.
Od objave članka je preteklo mesec in pol. Finančna situacija v PPS pa se je očitno v tem času še dodatno zaostrila. Z blokado vseh štirih poslovnih računov je podjetje postalo »invalidno«, poslovanje je ohromljeno, finančne transakcije onemogočene. Kot je v četrtek v sporočilu za javnost zapisal direktor PPS Hri-bernik, je uprava Probanke v nadzorovani likvidaciji družbi PPS zavrnila reprogramiranje
(prolongiranje) 1,1 milijona evrov kredita, »s pomočjo hitrih odločitev ptujskega sodišča pa tudi zablokirala vse štiri poslovne račune«.
Se Probanka obnaša kanibalsko ali racionalno?
Vodstvo PPS odločitev Probanke označuje kot »svojevrsten kanibalizem«. »Z nerazumljivo blokado poslovnih računov je ohromila naše poslovanje, ki pa ga bomo izvajali naprej po najboljših močeh. S pomočjo naših dolgoletnih partnerjev in zaposlenih bomo v naslednjem obdobju
vlagali vse napore v to, da zagotovimo nemoteno oskrbo svojih potrošnikov in nadaljujemo poslovanje. Ob tem ostajamo maksimalno pozitivni in na najbolj črn scenarij niti ne pomišljamo,« pojasnjuje Hribernik, ki je v četrtkovem sporočilu za javnost med drugim navedel, da je do blokade poslovnih računov prišlo prav v mesecu rekordne proizvodnje. Zanimalo nas je, kakšen je bil obseg rekordne proizvodnje, vendar jasnega odgovora nismo dobili. »V zadnjem mesecu smo realizacijo znatno povečali, konkretnih številk pa ravno zaradi razvitega trga in budne konkurence ne razkrivamo.«
Proizvodnja naj ne bi bila okrnjena
Na potezo Probanke, ki je s privolitvijo sodišča zablokira-la vse štiri poslovne račune, so se PPS pritožile na krajevno pristojno sodišče. Vodstvo PPS pričakuje, da bo sodišče o zadevi odločalo kar se da hitro, saj je zaradi blokade poslovanje družbe zelo oteženo. Zanimalo nas je tudi, ali dobavitelji PPS še dostavljajo surovine za proizvodnjo in na kakšen način jih bo družba, ob dejstvu, da so zablokirani, poplačala. »Z našimi parterji poslujemo že dolga desetletja, saj smo v svoji 65-letni zgodovini na lokalnem prostoru spletli tesne vezi. Zato tudi partnerji vedo, da je njihov obstoj neposredno vezan na PPS. Dolgoletno partnerstvo se ne more prekiniti kar čez noč, saj nismo birokrati, ki razmišljajo le administrativno. In tega se vsi zavedamo, tako dobavitelji kakor tudi kupci, s katerimi sodelujemo dolgoročno. Pa še nekaj je zelo trdno zapisano v kolektivno lokalno razmišljanje. Glede na slovenske izkušnje je popolnoma jasno, da ko en poslovni sistem zamre, ga nikoli več ni mogoče spraviti na enak nivo. To potrjujejo izkušnje iz gradbeništva, kjer je imela Slovenija eno najbolj evropsko razvitih panog, danes pa naše največje projekte izvajajo tuja podjetja. V obdobju, ki prihaja, bomo skupaj z našimi dolgoletnimi partnerji organizirali nemoteno proizvodnjo, vendar se je treba zavedati, da je plačilna veriga kompleksna in zato na ta način dolgoročno ne moremo obstati,« navaja Hri-bernik in zagotavlja, da imajo v PPS trenutno dovolj zalog,
da potrošniki ne bodo ostali brez njihovih izdelkov. »Kot smo že nekajkrat izpostavili, so potrošniki za nas na prvem mestu. Tako bodo tudi v naslednjih dneh, čeprav je naše poslovanje zaradi Probankine blokade finančno okrnjeno in hendikepirano, na svoje mize prejeli najboljše pekovske izdelke.«
Oktobrska plača: DA ali NE?
Ob blokadi računov se v prvi vrsti poraja vprašanje, ali bodo zaposleni prihodnji ponedeljek (v PPS je plačilni dan 18. v mesecu) prejeli plače za mesec oktober. »Naredili smo vse, da bi lahko realizirali obveznosti do zaposlenih in odpravili blokado poslovnih računov. Če do deblokade ne bo prišlo, smo vsi zaposleni
na istem čolnu. Ob sprostitvi sredstev bo seveda na razpolago več kot dovolj denarja za poplačilo vseh prispevkov in plač. Od začetka blokade se je na računih PPS iz poslovanja nabralo za več kot 63.500 evrov prilivov.«
Neuradno smo prišli do podatka, da podjetje zaposlenim za letos dolguje tudi regres. Vodstvo družbe je na to vprašanje odgovorilo zelo diplomatsko: »Vsa dosedanja plačila so bila realizirana glede na ekonomiko poslovanja in možnostmi podjetja, za vse izjeme pa smo se medsebojno dogovorili tako, da se oboji z njimi strinjamo.«
Vprašanja, povezana z blokado računov družbe PPS, smo naslovili tudi na Proban-ko. Njihov odgovor še pričakujemo.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Po podatkih Supervizorja so PPS v obdobju od leta 2003 do danes od javnih ustanov in zavodov prejele 6,5 milijona evrov prihodkov; največ (dobrih 463.000 evrov) od Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, pod okrilje katere sodijo slovenski zapori. Vrtec Ptuj je v desetletnem obdobju od PPS odkupil za dobrih 274.000 evrov kruha in pekovskih izdelkov, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava pa za dobrih 265.000 evrov. Naslednji v vrsti je Dom upokojencev Ptuj z nakazili v vrednosti 250.000 evrov, OŠ Cirkulane-Zavrč in OŠ Videm (vsaka po 198.000 evrov), OŠ Markovci (189.000 evrov), OŠ Cerkvenjak-Vitomarci (186.000 evrov), OŠ Kidričevo (183.000 evrov), Bolnišnica Ptuj in OŠ Mladika (172.000 evrov), OŠ Destrnik in OŠ Starše (vsaka po 157.000 evrov), OŠ Breg (148.000 evrov), OŠ Gorišnica (145.000 evrov), OŠ Ljudski vrt (142.000 evrov), OŠ Velika Nedelja (127.000 evrov), OŠ Hajdina (101.000 evrov) ... Na seznamu Supervizorja sledi še vrsta drugih podravskih osnovnih šol in nekaterih javnih zavodov.
Uvodnik
Cemu so potrebni parlament in poslanci?
Sicer se tega, kar je zapisano v naslovu, ne sprašujem prvič (verjetno tudi ne zadnjič), ampak v luči zadnjih dogajanj okoli nepremičninskega davka še toliko bolj. Dejstvo je, da seje vladni koaliciji z nekaj kompromisi in lepotnimi popravki uspelo dogovoriti, kakšen naj bo ta davek. Drugo dejstvo je, da ga ne podpira - skoraj stoodstotno upam to trditi - nihče živ v Sloveniji. Tretje dejstvo je, da so tako gospodarske kot politične in interesne institucije javno nasprotovale uvedbi tega davka ter opozarjale na številne nedorečenosti, neumnosti in nepravičnosti zakonske dikcije. Kot kaže, v prazno, vsaj tako je sklepati po zadnjih pozivih javnosti, da se podpišejo izjave proti uvedbi te davščine, ki jih je najti na vseh možnih spletnih straneh. Zbudili so se tudi naši župani (z enim poslancem vred), ki so v teh dneh sklicali srečanja s ciljem, da preprečijo uvedbo nepremičninskega davka. Očitno je, da ne zaupajo poslancem, ki bodo v končni fazi odločali o sprejemu tega davka, predvidoma že ta teden. In očitno je, da obstaja strah, da bo osovražen zakon o davku večina poslancev vendarle potrdila, ne glede na voljo ljudstva, ki je, vsaj v tem primeru, enotna.
Žalostno je, da takšen dvom ali strah, kako bodo glasovali poslanci - torej tisti ljudje, ki jih voli ljudstvo - v omenjenem primeru lahko sploh obstaja. Zakaj potem imamo parlament in poslance, če se slednji največkrat uklanjajo volji svojih političnih strank, ne glede na to, ali so njihove (politične) odločitve dobre ali slabe za ljudi?
Res je, zelo naivno sije zamišljati, da bodo poslanci preko in mimo volje politične stranke, ki ji pripadajo, glasovali za tisto, kar želijo njihovi volivci (razen redke izjeme tu in tam se to pač ne dogaja). Ampak zakaj bi potem ljudje sploh volili svoje predstavnike v parlament? Naj sijih določijo kar stranke same, če že hočejo imeti državni zbor. Ljudstvo pa takšnega parlamenta gotovo ne potrebuje. In zato ni čudno, da je udeležba na volitvah vedno nižja.
Simona Meznarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 12. novembra 2013
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Spodnje podravje • Gradnja avtoceste Draženci-Gruškovje je še daleč
Po optimalnih načrtih odprtje avtoceste 2017
Pred štirimi leti, julija 2009, je bil odprt dolgo pričakovan avtocestni odsek Slivnica-Draženci. Takrat so se pričela ugibanja, kdaj bomo na našem koncu dočakali še prepotreben zadnji kos 13 kilometrov avtocestnega odseka od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, kjer se v času sezone dopustov vijejo nepregledne kolone razgrete pločevine, razbremenitve prometa in večje varnosti pa si želijo tudi prebivalci, ki živijo v neposredni bližini.
Foto: Črtomir Goznik
Kot vse kaže, se bomo do Gruškovja še nekaj časa vozili po »stari« cesti.
Za en kilometer avtoceste več kot 10 milijonov evrov
V zadnjih desetih letih je bilo po nacionalnem programu izgradnje avtocest pri nas za gradnjo teh namenjenih povprečno pol milijarde evrov letno, skupaj več kot tri milijarde evrov v desetih letih. V obdobju med letoma 2003 in 2009 je bilo prometu predanih 269,3 kilometra avtocest in drugih cest. V povprečju je njihov strošek izgradnje znašal več kot 10 milijonov evrov za en sam kilometer.
Finančna realizacija gradnje avtocest in cest v zadnjih 10 letih (v milijonih evrov)
	Fakturirana realizacija
2003	403,95 €
2004	470,00 €
2005	403,04 €
2006	508,53 €
2007	552,59 €
2008	557,09 €
2009	334,85 €
2003-2009	3.230,05 €
Vir: DARS	
Prvi zapleti že pri odkupu zemljišč
Z vprašanjem, kako daleč je projekt izgradnje avtoceste in vzporednih cest, smo se najprej obrnili na župana občine Podlehnik Marka Ma-učiča, ki nam je povedal, da je trasa avtoceste umeščena v prostor z Državnim prostorskim načrtom, ki je bil sprejet že leta 2010. Dejal je, da so se letos spomladi začele odmere na terenu za parcele, ki pridejo v poštev za odkup, takoj za tem pa tudi cenitve za objekte in zemljišča. Tu pa se je zapletlo zaradi dveh zadev. Prva je ta, da se odkupuje celotno območje gradbenega posega, ne glede na to, ali se bo kasneje potrebovalo ali ne. »Pri trasi avtoceste ni večjih problemov, pri vzporedni cesti pa ljudem odvzemajo precej več, kot bodo po gradnji potrebovali, s čimer se lastniki v naseljih ne strinjajo, saj nekaterim posežejo tako rekoč skorajda na sam hišni prag.« Po Maučičevih besedah se je večina lastnikov, ki se s predlaganim odkupom ne strinjajo, pritožila. V juliju je bil ogled na terenu pri strankah, ki so se pritožile, v začetku tega meseca pa so prejeli rešitve na pritožbe, ki so bile tudi ponovno predstavljene na terenu. Vsem strankam niso ugodili, kot so ob ogledu na terenu zahtevale in predlagale, zato so se ponovno pritožile.
Drugo težavo predstavljajo cenitve za odkup nepremičnin. Te naj bi bile po mnenju večine strank prenizke, zato se je tudi na tem področju vsul val pritožb. V teh dneh naj bi na njihove domove pričeli prihajati odgovori, a
kot kaže, cenitve in predlogi za odkup tudi tokrat niso bistveno višji.
»Pri samem projektiranju trase avtoceste je trenutno v izdelavi tako imenovan projekt za izvedbo, ki je osnova za razpis za izbor izvajalca. Pred tem je treba pridobiti še gradbeno dovoljenje, ki pa je pogojeno z lastništvom zemljišč, na katerih se bo gradilo, teh pa še zaradi zgoraj naštetih nesoglasij nimajo ali pa jih imajo zelo malo. Tako je pričetek gradnje avtoceste odvisen od navedenih problemov in predvsem od zagotovljenih sredstev za izgradnjo,« je še povedal podlehniški župan Marko Maučič.
DARS: AC Draženci-Gruškovje ni vključena v osnovni nacionalni program
V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) so nam uvodoma pojasnili,
da avtocestni odsek Dražen-ci-Gruškovje ni vključen v osnovni program nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, pač pa v tako imenovan dodatni program. Zato je bil po načrtih države začetek njegove graditve že od začetka izvajanja nacionalnega avtocestnega program v devetdesetih letih prejšnjega stoletja predviden šele po letu 2013. V resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki jo je državni zbor sprejel v letu 2004, so bile na primer za dodatni avtocestni program predvidene samo aktivnosti na področju umeščanja v prostor, medtem ko sama gradnja ni bila termin-sko in finančno opredeljena. Vlada je uredbo o državnem prostorskem načrtu, pogoj je za začetek postopkov v zvezi s samo graditvijo, za odsek avtoceste Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje, sprejela konec septembra 2010. Prva naloga družbe DARS je bila pridobi-
tev projektno-tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (projekt PGD). Potem ko so pripravili razpisno dokumentacijo, so junija 2011 objavili javni razpis za izbor projektanta in konec septembra 2011 z izbranim projektantom tudi sklenili pogodbo. Kot so dejali, so istega leta prejeli sklep, da bodo za pridobitev te dokumentacije dobili evropska sredstva v višini približno dva milijona evrov, preostalih približno dva milijona evrov pa naj bi krila družba DARS. Projekt PGD je bil v skladu s pogodbo tudi že izdelan.
Projekt izgradnje razdeljen na tri faze, trenutno potekajo aktivnosti prve faze
Projekt projektno-tehnič-ne dokumentacije za izvedbo del (PZI) je razdeljen na tri etape, in sicer A, B in C. Etapa A obsega del od razcepa Draženci do priključka Podlehnik, etapa B priključek Podlehnik-MMP Gru-
škovje ter etapa C deviacije in vzporedno regionalno cesto. Projektant ima za izdelavo čas do 30. septembra 2014. V letošnjem letu naj bi bili dokončani projekti za etapo A, drugo pa šele do konca septembra prihodnje leto. Po DARS-ovih termin-skih planih je mogoče v primeru optimalnega razvijanja aktivnosti celotno avtocesto predati prometu šele jeseni leta 2017.
Ocenjena investicijska vrednost projekta 195 milijonov evrov
DARS pojasnjuje, da so bili v okviru optimizacije rokov posameznih faz načrtovanja in gradnje obravnavanega avtocestnega odseka projektiranje, odkupi zemljišč in izvedba del razdeljeni na etape, kar bo omogočilo skrajšanje trajanja posamezne aktivnosti. Skladno s terminskim planom, pripravljenim na podlagi tekočega stanja aktivnosti in ob upoštevanju
zahteve Računskega sodišča, da z objavo razpisa ne morejo pričeti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, je predviden pričetek gradnje prve etape, če ne bo zapletov pri izbiri izvajalca del, v jeseni 2014 in končanje v začetku leta 2016, gradnja 2. in 3. etape pa naj bi se pričela jeseni 2015. Dokončanje vseh del na tem avtocestnem odseku je predvideno najpozneje do konca leta 2017. Ocenjena investicijska vrednost skupno 13 kilometrov dolgega odseka avtoceste, ki vključuje projektiranje, odkupe zemljišč in gradnjo, znaša skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami 195 milijonov evrov. Na vprašanje, koliko sredstev je za projekt predvidenih v prihodnjem letu, na DARS-u odgovarjajo, da je poslovni načrt družbe DARS za prihodnje leto, katerega sestavni del je tudi investicijski plan, trenutno v pripravi, zato nam konkretnih številk vsaj do potrditve poslovnega načrta na nadzornem svetu družbe niso mogli posredovati, posredovali pa so nam predviden obseg sredstev, ta naj bi v prihodnjem letu znašal nekaj manj kot dva milijona evrov. Nekaj manj kot polovica navedenega zneska bo namenjeno dokončanju projektne dokumentacije za izvedbo, približno petina za predhodne preiskave in nekaj več kot tretjina za začetek gradbenih del. V ta znesek niso zajeti stroški odkupa nepremičnin, ti so za leto 2014 ocenjeni na približno deset milijonov evrov.
Patricija Kovačec
Tako naj bi izgledala avtocesta in vzporedna regionalna cesta skozi občino Podlehnik.
V Sloveniji 528 kilometrov avtocest, hitrih cest in drugih javnih cest
Začetek gradnje avtocest pri nas sega v daljno leto 1970, ko je bil sprejet zakon o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji, v obdobju 1971-1985, in se je začel graditi prvi avtocestni odsek med Vrhniko in Postojno. Od začetka sprejema Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA) do danes pa smo v Sloveniji zgradili že 528 km avtocest, hitrih cest in drugih javnih cest. V skladu z nacionalnim programom in njegovo resolucijo iz leta 2004 je do leta 2013 sicer predvideno, da naj bi imela Slovenija več kot 660 kilometrov sodobnih avtocest, hitrih cest in drugih javnih cest.
Foto: PK
4 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje - martinovanja 2013
torek • 12. novembra 2013
Grajena • Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj • Martinov dan Haloz
Blagoslov novega letnika z razstavo jedi
Že tradicionalno so veselo martinovanje z razstavo značilnih martinovih jedi, pripravile so jih prizadevne članice Društva kmetic MO Ptuj, organizirali člani DVS Osrednje Slovenske gorice, ki so ponosni tudi na obnovljen objekt s stoletno prešo na Mestnem Vrhu.
Hanzek in Micika iz Haloz krstila mošt na Ptuju
V četrtek je v sklopu prireditev martinovanja na Krempljevi ulici 6, kjer ima svoj sedež vinoteka Zlati grozd, potekala celodnevna prireditev v čast martinovanja. Že nekaj let zapovrstjo namreč martinovanju posvečajo posebno pozornost, tako so tudi letos ob zvokih harmonike pripravili degustacije vina in mošta, ob pestri kulinarični ponudbi pa ni manjkala niti viničarska klobasa.
Foto: Črtomir Goznik
Obiskovalci so se lahko nasmejali šaljivemu krstu mošta.
Foto: Črtomir Goznik
Novi kletar je postal Ivan Hauptman, priznani vinogradnik in vinar iz Vintarovcev.
Blagoslov novega vinskega letnika je opravil p. Mirko Pi-hler. Novi vinski letnik, ki se ponaša s poudarjeno sortno aromatiko, vina bodo lažja, z manj alkohola, je predstavil Andrej Rebernišek. Za novi vinski letnik v skupnem vinskem sodčku, v katerega je vsak od dosedanjih kletarjev nalil po en liter, pa bo skrbel novi kletar Ivan Hauptman,
priznani vinogradnik in vinar iz Vintarovcev. Pridelavi vina kot dopolnilni dejavnosti ob službi se je zapisal pred 18 leti. Ta je že presegla hobi, a je za preživetje premalo, da bi se lahko ukvarjal samo s tem. „Gre za priznanje Društva, da bom leto dni kletaril s skupnim pridelkom, predstavljal vinogradnike in vinarje z našega območja. Upam, da bom
upravičil njihovo zaupanje in dostojno opravil zaupano obveznost. Sem človek, ki skušam zaupano opraviti kar se da najbolje," se svojih novih obveznosti zaveda novopeče-ni kletar DVS Osrednje Slovenske gorice Ivan Hauptman.
V dvorani Doma krajanov Grajena je bilo veselo do zgodnjih jutranjih ur.
MG
Največji praznik vinogradnika v Zlatem grozdu vsako leto obeležijo kot zahvalo dobri letini. Tudi letos so pripravili nadvse pestro prireditev, s katero želijo soustvarjati pri kreiranju piramide zgodb v slovenskem turizmu, kamor želijo umestiti tudi haloško martinovanje. Hkrati se želijo s tovrstnimi prireditvami zahvaliti kupcem, ki jih obiskujejo skozi vse leto. Sicer pa je bil namen celodnevnega
dogajanja, da skupaj z vinarji in turističnimi kmetijami iz vinorodnega okoliša Haloz predstavijo Haloze in goste povabijo, da jih v bližnji prihodnosti morda obiščejo. Obiskovalcem je bila na voljo široka paleta vin z zaščitenim geografskim poreklom Haloze, poleg kulinaričnih dobrot iz krušne peči pa je največjo vlogo odigrala viničarska klobasa. Kot nam je pojasnil Jernej Golc iz vinoteke Zlati
grozd, ta prihaja iz Haloz in je nepogrešljiva jed pri delih v vinogradu, vse od vinske rez, pa do martinovanja. Ker so želeli predstaviti Haloze in običaje v vsej svoji polnosti, so obiskovalci viničarsko klobaso lahko tudi poskusili. Poleg hrane in pijače je za vzdušje skrbel harmonikar, s komičnimi vložki je sta prireditev popestrila Hanzek in Micika, ki sta šaljivo krstila mošt.
Patricija Kovačec
Pobrežje • Imenovanje kletarja in poklon jeseni Cirkulane • Imenovanje Naj Martina
Novoimenovani kletar
takoj pričel delati
V četrtek je v vaškem domu v Pobrežju potekalo vsakoletno zbiranje mladega mošta in imenovanje novega kletarja, ki so ga združili še s prireditvijo Poklon jeseni. To vsako leto prirejajo članice Društva žensk s Pobrežja, letos so pripravile kulinarično razstavo na temo jedi iz krompirja.
Že šesto leto zapored je krajevna skupnost Pobrežje v sklopu martinovanja v Halozah priredila imenovanje kletarja, ki bo vse leto skrbel za vaško klet. Da bo vina na pretek, so poskrbeli krajani s prinašanjem mladega mošta sorte kvinton, ki je po halo-ških gričih in ravnici zelo pogosta. Zanj bosta odslej skrbela novoimenovani kletar Ivan Krajnc ter njegov pomočnik podkletar Franci Murko, ki sta se morala takoj po imenovanju lotiti svojega dela, prinesen mošt sta namreč spravila v sode, pri tem pa so jima pomagali kletarji preteklih let.
Ker ni martinovanja brez dobre hrane, so za kulinari-ko poskrbele članice društva žensk, ki so pripravile razstavo jedi iz krompirja. Kot je dejala Nada Novak, predsednica
Društva žensk s Pobrežja, so članice pred leti Poklon jeseni praznovale konec septembra, sedaj pa so že tretje leto zapored svoje moči združile s člani vaške skupnosti. Kot vsa leta poprej so pripravile razstavo, ki je bila letos po-
Vina bo manj, z njim bo treba preudarno ravnati
V teh dneh so s številnimi prireditvami tudi v Cirkulanah obeležili praznik vina. V soboto je društvo vinogradnikov in sadjarjev skupaj z drugimi društvi priredilo martinovanje, kjer so kot vsako leto tudi tokrat imenovali Naj Martina, ki bo do naslednjega martino-vanja skrbel za društveno vino. Novi kletar je postal Zvonko Bratušek.
svečena krompirju, ki so ga pridelale same. Predstavile so širok spekter jedi iz krompirja, predvsem tistih, ki so še posebej značilne za naše okolje, pripravljene po receptih naših babic.
Patricija Kovačec
r v;:*
Novi kletar in podkletar Ivan Krajnc ter Franci Murko sta nemudoma pričela kletariti, mošt, ki so ga prinesli krajani, je bilo treba spraviti v sode.
Čeprav praznik martinovo ni dela prost dan, je še posebej priljubljen v vinorodnih Halozah. Vinogradniki so se vse leto trudili v vinogradu, da bi bilo grozdje ob trgatvi čim bolj kakovostno, kar je predpogoj za delo kletarjev. Letošnje leto je bilo precej zahtevno iz vidika vremenskih vplivov, tako naj bi bilo letos vina nekoliko manj, zato bo treba z njim skrbno gospodariti, da ga do prihodnjega martinovega ne zmanjka. Društveno vino bo do prihodnjega leta negoval in z njim skrbno ravnal novo izbrani kletar Zvon-ko Bratušek, ki je prejel naziv Naj Martin, ki ga na vsakoletni prireditvi podeljujejo že okroglih 10 let. Novi kletar, ki je na društvenem področju aktiven že vrsto let, je moral pred imenovanjem odgovarjati še
na vprašanja, povezana z vinogradništvom in kletarjenjem, nato pa se dokazati še v ročnih spretnostih. Omenjeni naziv mu je podelil župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je v nagovoru izpostavil, da vse več vinogradov doma in po svetu
ostaja neobdelanih. »Upam, da boste tisti vinogradniki, ki še vztrajate, vztrajali do konca, saj je vztrajnost zmeraj dobro poplačana.« Prireditev so popestrili s kulturnim programom ter šaljivim krstom mošta.
Patricija Kovačec
Novopečeni kletar Zvonko Bratušek se je moral pred imenovanjem še dokazati v ročnih spretnostih in poznavanju kletarskega dela.
Foto: PK
Foto: PK
torek • 12. novembra 2013
Spodnje Podravje - martinovanja 2013
Štajerski TEDNIK 5
Ormož • Martinovali dva dni
Sezidal sem si vinski hram ...
V Ormožu je minuli konec tedna potekalo eno izmed največjih slovenskih martinovanj. Dogajanje je potekalo v ormoškem gradu, Grajski pristavi in v martinovem prireditvenem šotoru na Hardeku.
Zmagovalni špricar in mlado vino
V petek popoldan so v beli dvorani ormoškega gradu v sklopu martinovanja razglasili rezultate ocenjevanja špri-carjev in mladih vin. Ocenjevanje je potekalo konec oktobra v gostišču Brenholc na Jeruzalemu, organizatorji so bili Javna razvojna agencija občine Ormož, TIC Ormož in Društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric. Vodja ocenjevalne komisije je bil Matija Kociper, komisija je bila razdeljena na dva dela: strokovnega in potrošniškega. Na turnirju za naj špricar je po ocenah komisije potrošnikov zmagalo vino Haložan iz Ptujske kleti, letnik 2012. Strokovna komisija je med špricar vini najboljšo oceno prisodila vinogradniku Igorju Leskovarju iz Lešnice pri Ormožu za zvrst Leskovar, letnik 2013. Med mladimi vini je po skupnih ocenah strokovne in potrošniške komisije prvo mesto s tramincem osvojila družba P&F Jeruzalem.
Foto: MZ
Delo v vinogradu je nekoč spremljala pesem.
Prav tako so bile bogato oblo-	prostoru pred gradom in na
žene promocijsko-prodajne	grajskem dvorišču. stojnice na prireditvenem Mojca Zem^tic
Foto: MZ
Tekmovali tudi godbeniki
V soboto so po Ormožu zazvenele tudi koračnice. Najprej so se pihalne godbe predstavile pred Grajsko pristavo, nato pa je čez ves dan v Martinovem prireditvenem šotoru potekalo 18. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Sodelovali so pihalni orkestri in godbe iz Ormoža, Sv. Antona, Nove Gorice, Središča ob Dravi, Kočevja, Ljutomera, Izole, Ptuja, Škofje Loke, Kranjske Gore in Šoštanja. Vseh enajst godb je prejelo zlata priznanja, pokal Vinka Štrucla pa sta osvojila Mestni pihalni orkester Škofja Loka pod vodstvom dirigenta Romana Grabnerja (v kategoriji do 40 članov) in Pihalni orkester Zarja Šoštanj z dirigentom Miranom Šumečnikom (v kategoriji nad 40 članov; šoštanjski orkester jih šteje kar 80).
Dijaki Gimnazije Ormož in njihovi mentorji so v petek v okviru projekta Vino in priložnost pripravili delavnico na temo vino in kulinarika. Kmetijska svetovalna služba Ormož in članice Društva kmečkih žena Ormož so se predstavile s kulinarično razstavo in razstavo izdelkov ročnih del. Na ogled so bili različni prtički in vezenine, kvačkani izdelki ter izdelki iz volne, pa tudi rože, narejene iz različnih materialov in z različnimi tehnikami. V razstavnem prostoru je dišalo po raznovrstnih pogačah, poticah, kruhu, piškotih in pecivu. Med drugim so si obiskovalci lahko ogledali še razne vrste suhega sadja, kom-pote, vina, olja, marmelade in džeme, zelišča, čaje, domačo
zelenjavo in sadje ter mesne izdelke. V sklopu razstave so razglasili rezultate ocenjevanja potic. Tričlanska komisija v sestavi Jožica Korpar, Mari-
ja Rošar in Metka Lešničar je ocenila 18 potic. Izmed teh jih je kar 15 prejelo zlato, dve srebrno in ena bronasto priznanje.
Sobotno martinovo dogajanje v Ormožu so pričeli s pohodom med ormoškimi goricami, za otroke so v petek in soboto potekale ustvarjalne delavnice. V ormoški grajski kleti, v Unterhundu, so bile organizirane degustacije vin, v Grajski pristavi so slovesno odprli razstavo likovnih del, nastalih na koloniji Malek 2013.
Čeprav je sobotno dogajanje okrog poldneva pošteno zmotil dež, pa se organizatorji vremenu niso vdali in so skoraj celoten prikaz vinogradniških del in običajev (razen krsta mošta) izvedli na zunanjem prireditvenem prostoru pred Grajsko pristavo. Člani TD Podgorci so prika-
zali rez vinske trte in običaje ob vincencovanju, člani TD Pavlovski vrh - Libanja pa škropljenje v vinogradu. Člani skupine starih običajev KTD Ivanjkovci so izvedli kop, člani KTD Miklavž pri Ormožu so prikazali postavljanje klo-potca. Trgatev in prešanje so opravili člani TD Sodinci. Ker sta nekoč vsako delo v vinogradu spremljala petje in glasba, tudi tokrat ni bilo drugače. Slišali so se verzi iz pesmi Jaz pa v gorico grem, Sezidal sem si vinski hram in še nekaterih drugih. Zaradi slabega vremena so krst mošta izvedli v grajski kleti, prikazali so ga člani KŠD Dobrava. Družba P&F je med obiskovalce sobotne prireditve razdelila 60 litrov mošta. Pipo na sodček, iz katerega se je točil mošt, sta udarila podžupan občine Ormož Branko Šumenjak in direktor za finance iz družbe P&F Jeruzalem Marko Antolič.
Po Ormožu je v soboto vozil turistični vlakec, možni so bili ogledi kleti P&F, veselo je bilo v petek in soboto zvečer tudi v prireditvenem šotoru.
Pri organizaciji prireditve so pomagali občina Središče ob Dravi in ponudniki, ki so
se predstavili na stojnicah. Obiskovalci so si lahko ogledali bogat kulturni program. Nastopili so pihalna godba Svea iz Zagorja, skupina ljudskih pevcev iz Obreža, pevska zbora društev upokojencev iz Koga in Središča, učenci iz OŠ Središče, Trio lipa, folklorniki iz Madžarske ter člani folklornih društev Mislinja iz Koro-
ške in Breza Gaj Pragersko. Krst mošta so opravili člani domačega TD.
Bogato obložene so bile tudi stojnice: z domačim kruhom se je predstavila kmetija Kralj, z mesnimi in mlečnimi izdelki pa kmetija Perc, pa učenci OŠ, slaščičarna Rupert, TD in gostinka Anica Trstenjak, ki je postregla tudi mošt in kostanje. Na prireditvi so sodelovali člani Kluba traktoristov Steyer iz Središča in člani KD Bukovci, ki so obiskovalcem ponudili odličen pražen krompir.
Za goste prireditve, med njimi je bila delegacija iz Srbije, so Središčani pripravili ogled kraja in okoliških vinorodnih območij, možno si je bilo ogledati tudi oljarno. »Prepričana sem, da je za nami še ena dobro izpeljana prireditev. Zalivala za to pa gre predvsem vsem našim neutrudnim članom kot tudi soorganizator-jem,« je dejala predsednica TD.
Mojca Zemljane
Podelitev priznanj za ocenjena vina na turnirju za Naj špricar in najboljša mlada vina. Z leve: vinogradnik Igor Leskovar, Marko Antolič iz družbe P&F, jeruzalemska vinska kraljica Urška, Lesjak, Andrej Sajko iz Ptujske kleti, kogovska vinska kraljica Špela Borko, vodja ocenjevalne komisije Matija Kociper, ormoški župan Alojz Sok, konzul Viteškega omizja Ptuj-Ormož in vitez vina Vladimir Korošec ter direktor ormoške Javne razvojne agencije Zlatko Zadravec.
Središče ob Dravi • Veselo martinovanje
Ljudska pesem, ples, mošt, kostanji ...
Tudi v Središču ob Dravi je sobotni dopoldan minil v znamenju martinovih prireditev. Dogodek so poimenovali Srečanje z Martinom, organizator je bilo domače turistično društvo (TD), ki ga vodi predsednica Dragica Florjanič.
V Središču ob Dravi se je v soboto pelo in plesalo, pokušalo mošt in kulinarične dobrote.
Foto: PK
Foto: MZ
Martina XVII. je Ines Munda
Tudi v Prlekiji so ob praznovanju sv. Martina potekale številne prireditve, med drugim ustoličenje nove vinske kraljice. Dosedanjo vinsko kraljico Sandro Vučko je po slovesni zaprisegi zamenjala 23-le-tna študentka turizma Ines Munda iz Ljutomera. Predajo krone in lente novi kraljici sta opravila vinska viteza evropskega reda Avgust Bobnjar in Slavko Žalar.
Foto: NS
6 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje - martinovanja 2013
torek • 12. novembra 2013
Ptuj • Martinovanje 2013
Martinovanje pod šotorom?
Program letošnjega ptujskega martinovanja je močno krnilo slabo vreme. Tako so odpadle sobotne popoldanske prireditve na Mestni tržnici, pa tudi ponedeljkove. So pa v ponedeljek v poročni dvorani Mestne hiše ustoličili novo ptujsko vinsko kraljico, v cerkvi sv. Jurija pa je potekal tradicionalni blagoslov mošta.
Na Ptuju so se včeraj srečali tudi predstavniki Fecca Slovenije, ki so se jim pridružili vinski vitezi in vinske kraljice. To je bilo hkrati tudi uvodno srečanje pred pustnimi prireditvami leta 2014. Ptujčani pa so si kljub slabemu vremenu lahko v soboto ogledali vinogradniške igre, tradicionalno kotaljenje sodov, kot del vi-
nogradniške tradicije, ki se sicer dogaja v vinskih kleteh. Vinogradniki in vinarji s Ptujskega jo že dobro desetletje delijo tudi z meščani. Letos se je pomerilo pet ekip. Okrog 400-metrsko razdaljo so v najkrajšem času - 1,41,36 minute uspeli premagati v ekipi Vinogradništva Lacko, sedem dese-tink za njimi je bila ekipa DVS
Osrednje Slovenske gorice, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Vinogradništva Potrč. Ptujski organizatorji martino-vanja bodo glede na izkušnje letošnjega leta vendarle morali razmisliti tudi o centralnem šotoru, da bo prireditev ostala v čast tradiciji trte in vina v najstarejšem mestu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letos je sode kotalilo pet ekip vinogradnikov in vinarjev.
Ptuj • Peta ptujska vinska kraljica
V vinogradništvu in vinarstvu že od malih nog
Včeraj so na Ptuju v sklopu že tradicionalnih martinovih dni ustoličili peto ptujsko vinsko kraljico Urško Polanec, 21-letno študentko vinogradništva, vinarstva in sadjarstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah.
Nova ptujska vinska kraljica se je z vinogradništvom in vinarstvom začela spoznavati že v rani mladosti, izhaja iz znane vinogradniške družine Andreja Polanca. Od malega se udej-stvuje tudi v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Njegovi člani so jo tudi predlagali za novo ptujsko vinsko kraljico. Urška pravi, da bo vinsko kraljevanje zanjo ena dobra izkušnja, prav tako tudi za domače, ki jo bodo
v tem dvoletnem mandatu morali podpirati in spremljati na marsikateri prireditvi, povezani z vinogradništvom in vinarstvom. Pri promociji Ptuja, dobre vinske kapljice in vinogradnikov se bo potrudila po najboljših močeh, da bi vsem kar najbolj koristila. Najbolj pa si želi, da bi mladi, kot je ona, in tudi drugi, znali ceniti vinsko kapljico in je ne bi zlorabljali. Pri srcu so ji vsa vina, ki so kakovostna, majhno
Foto: Črtomir Goznik
Urška Polanec, peta ptujska vinska kraljica
prednost pa vendarle daje laškemu rizlingu, ki je tudi sicer vino, ki bi moralo imeti večjo pozornost, kot jo ima trenutno. »Pot do kakovostnega vina ni enostavna, je težka, potrebno je tudi veliko potrpljenja in volje,« že kot prava poznavalka pove Urška Polanec. V dveletnem vinskem kraljevanju bo peta ptujska kraljica svoje poslanstvo opravljala v obleki, ki pripoveduje zgodbo vinske trte v vseh letnih časih. Izdela-
la jo je znana ptujska kreator-ka Sabina Hameršak.
Urška Polanec si po končani fakulteti pušča prosto pot, ni še trdno odločena, kam se bo usmerila, kot pravi, je treba biti odprt za vse možnosti. Srčno pa upa, da bo ostala v vinogradništvu in vinarstvu ter da bo ostalo tudi nekaj prostora za cvetličarstvo, ki je njen osnovni poklic, ki ji je prav tako v veselje in izziv. V prostem času se Urška, tako kot vsi mladi, rada druži s prijatelji, stavi pa tudi na dobro knjigo, že od nekdaj jo zanimajo tudi stari traktorji. Na traktor tudi sicer sama sede ob delu v vinogradu.
MG
Hajdina • Petnajsti praznik občine
Vizija složnosti in optimizma
V občini Hajdina so v soboto sklenili letošnje praznovanje občinskega praznika. Na prireditvi Iz mošta vino - pridi na Hajdino je zaprisegel novi, že 18. hajdinski kletar, priznani vinar Ivan Kramer, ki ob pomoči družine obdeluje kar 37 tisoč trsov različnih sort grozdja.
Pri slovesni prisegi, dobil je kletarsko lento in kletarske nasvete, da bo lahko poskrbel za pridelek, ki ga hranijo v občinski - cerkveni kleti, so ga množično pospremili krajani Turnišč in predstavniki celotne ČS Breg-Turnišče s predsednikom sveta Vladimirjem Koritnikom. Poskrbeli pa so tudi za prigrizek in sladke dobrote.
Po končanem martinovem delu so na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku v šotoru na trgu pred PSC Hajdina v sliki in besedi predstavili najpomembnejše razvojne dosežke občine med dvema občinskimi praznikoma, razglasili rezultate športnih tekmovanj, nagradili najboljše pri urejanju okolja ter z občinskimi priznanji odlikovali posameznike in društva za njihove izjemne dosežke pri razvoju občine. Župan Stanislav Glažar se je vsem obča-
nom zahvalil za njihov tvoren prispevek pri razvoju občine, ki mu tudi kriza ne more do živega. Leto 2013 je bilo v ob-
čini Hajdina investicijsko zelo uspešno, za naložbe so porabili skoraj polovico občinskega proračuna. „Vse tiste, ki
govorijo, da je potrebno ukinjanje in združevanje manjših občin, z veseljem povabim k nam, da jim pokažemo, kako se lahko primerljive občine razvijajo in svojim občanom zagotavljajo dostojno življenje. Tako razmišljajo samo tisti, ki želijo centralistično voditi to državo, prepričan pa sem, da jim to ne bo uspelo. Z optimizmom zrem v prihodnost, ker poznam naše občane, našo aktivnost, pripravlje-
nost spopasti se problemi in na drugi strani ustvarjalnost številnih naših društev. Občina, ki ima tako bogastvo in takšen potencial, se ne sme bati za svojo prihodnost," je v svojem svečanem govoru med drugim izpostavil hajdinski župan Stanislav Glažar. V imenu občin Spodnjega Podravja je Hajdinčanom za vse njihove dosežke čestital ptujski župan Štefan Čelan. Pozval jih je, da v sliki in bese-
di predstavljene dosežke, teh je izjemno veliko, prenesejo tudi ministru Gregorju Viran-tu, da bo lahko videl, kako se z javnim denarjem učinkovito ravna v malih občinah, da bo nehal na pamet ukinjati le-te in jih združevati.
Občinski šotor, ki je pokal po šivih že na osrednji prireditvi ob 15. občinskem prazniku, je polno živel v veselem vzdušju tudi še pozno v noč.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zlato plaketo za dosežke na kulturnem področju je prejela Marta Širovnik, ob 100-letnici uspešnega delovanja jo je prejelo tudi KPD Staneta Petroviča Hajdina (na posnetku), prav tako pa so zlate plakete prejeli zlati olimpijski gasilci: članice A in B ter člani B PGD Hajdoše. Zahvalno listino je prejel Jožef Majerhofer, priznanja občine Hajdina pa Nežika Leljak, Ignac Kozel, Marija Pulko, Franc Drevenšek in Karl Svenšek.
Foto: Črtomir Goznik
Osemnajsti hajdinski kletarje postal priznani vinar Ivan Kramer.
torek m 12. novembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Videm • Seja občinskega sveta
Predlog nove cene vode že pred sprejetjem buri duhove
V torek, 5. novembra, je v prostorih videmske občine potekala 21. redna seja občinskega sveta, na kateri je župan predstavil predlog proračuna za prihodnje leto, svetniki pa so se seznanili še s pravilnikom o izvajanju zimske službe, letnim poročilom o aktivnostih ZRS Bistra, pedagoškimi poročili in letnim delovnim načrtom OŠ Videm. Največ razburjenja je med svetniki povzročila točka o predlogu cen oskrbe s pitno vodo.
Na predlog proračuna za leto 2014, ki ga je podrobneje predstavil župan Friderik Bračič, ni bilo večjih pripomb. Eden izmed svetnikov je opozoril le, naj se v predlog doda še mrliška vežica v Zg. Leskovcu. Sicer pa bo predlog proračuna 20 dni v javni razpravi, nato pa bodo svetniki na decembrski seji uskladili določene postavke ter ga usklajenega najverjetneje tudi sprejeli.
Omrežnino bodo odslej mesečno plačevali tudi tisti, ki so do sedaj položnice prejemali le enkrat letno
Največ prahu je dvignila točka o predlogu cen oskrbe s pitno vodo. Po novi državni uredbi, ki je vstopila v veljavo v začetku letošnjega leta, morajo vse občine sprejeti nove cene do marca prihodnje leto. Nekatere so to že storile in požele val ogorčenja med
občani. Podobno je pričakovati tudi v občini Videm, saj je predlog cene dvignil na noge tudi tamkajšnje svetnike. Na seji se jim je namreč pridružila Tanja Sternad iz službe za računovodstvo in finance Komunalnega podjetja Ptuj, ki je povedala, da so na osnovi vladne uredbe morali oblikovati nove cene vodne oskrbe, ki jih morajo do prihodnjega leta pripraviti vse občine. »S to uredbo prihaja do sprememb pri samem obračunavanju cen. Do sedaj se je cena vode oblikovala glede na porabo, zraven pa se plačujejo še okoljske dajatve. Z novo uredbo pa prihaja do sprememb v obračunu, in sicer se cena vode deli na dva dela. Prvi je vezan na porabo vode v kubičnih metrih, pri čemer je predvidena cena za kubik vode 0,70 evra. Ta cena je za vse občine, kjer je izvajalec Komunalno podjetje, enaka. Drugi del cene pa je cena za uporabo infrastrukture, tako imenovana omrežnina, ki se izračuna za vsako občino posebej glede na vrednost infrastrukture in predstavlja fiksni del cene
Predlog novih cen za oskrbo z vodo je svetnikom predstavila Tanja Sternad iz Komunalnega podjetja.
rabo vode, da so položnico prejemali le enkrat letno, po sprejetju novih cen prav tako vsak mesec plačevati omre-žnino. Omrežnina zajema amortizacijo infrastrukture vodooskrbe, zavarovanje infrastrukture, vzdrževalnino priključkov ter stroške nadomestila za zmanjšanje prihodka kmetovalcev na vodo-varstvenih območjih.
Med svetniki je prevladalo mnenje, da počakajo na uskladitev z drugimi občinami, kljub zavedanju, da bodo morali predlog v vsakem primeru sprejeti ter da zadevo potrdijo v zakonsko določenem roku, najkasneje do marca prihodnje leto.
Patricija Kovačec
in ni vezan na porabo, vezan pa je na velikost priključka.« Ta naj bi v videmski občini za najmanjši hišni priključek znašala 13,81 evra. Najspor-nejši del omenjenega predloga predstavlja dejstvo, da bodo morali tudi tisti, ki imajo vikend hiše, teh pa je na območju Haloz veliko, in so imeli doslej tako majhno po-
Ptujska Gora • Odprtje pogodbene pošte
Turistična pisarna in pošta odslej skupaj
Minuli ponedeljek se je na Ptujski Gori 36 odprla pogodbena pošta, ki odslej deluje v okviru Turističnega društva Ptujska Gora. Pogodbena pošta je nova organizacijska oblika pošte, v kateri se združuje dejavnost s samostojno dejavnostjo pogodbenika, odslej bo prostore delila s Turističnim društvom Ptujska Gora.
Ptuj • Občni zbor KPŠ
V Klubu ptujskih študentov izvolili novo vodstvo
Po izteku enoletnega mandata dosedanji ekipi so ptujski študentje izvolili novo vodstvo, ki bo v Klubu ptujskih študentov zastopalo njihove interese. Za predsednika jebil ponovno imenovan dosedanji vodja Aleš Meglič.
Klub ptujskih študentov bodo v novem mandatu vodili študentje, ki so na volitvah - te so potekale 22. oktobra - prejeli večino glasov in s tem pričeli uresničevanje predhodno zastavljene vizije. S pomočjo članov KPŠ so namreč izvolili novo vodstvo. Za predsednika Kluba je bil ponovno izvoljen Aleš Meglič, ekipo, ki bo zastopala interese mladih ptujskih bodočih intelektualcev v naslednjem letu, pa sestavljajo
še: Aljaž Petek (blagajnik), Jana Dobrijevic (vodja odbora za informiranje), Jasmina Kokol (vodja odbora za socialo in izobraževanje), Miha Rajh (vodja odbora za kulturo), Nina Jan-čič (vodja odbora za področje razpisov in mednarodno sodelovanje) ter Tomaž Meznarič (vodja odbora za rekreacijo).
Izvoljena sta bila še člana disciplinske komisije (Dino Čer-nivec in Aleksander Vrečar) ter člani nadzornega odbora
Novo vodstvo KPŠ
(Tina Vrečar, Timotej Skledar in Aljaž Valič).
O željah in ambicijah za prihajajoči mandat je Meglič, novi stari predsednik, ob izvolitvi dejal: »Ostaja želja po še aktivnejši vključitvi v mladinsko politiko v Mestni občini Ptuj in s tem spodbujanju aktivnosti za mladino, želje po izboljšanju socialnega položaja mladih ter želje po napredku na področjih kulture, športa, izobraževanja, političnega udejstvova-nja ter ostalih ob študijskih aktivnostih med mladimi. Ker je klub namenjen študentom v ptujski upravni enoti, je glavni cilj omočiti uresničevanje njihovih interesov preko kvalitetnih kulturnih, socialnih in športnih projektov, širokega popustnika, sprotnega izobraževanja in obveščanja, možnosti participacije in ostalih ob študijskih interesnih dejavnosti, za kar smo se zavzemali vsa leta do zdaj in se bomo tudi v prihodnje.«
Dženana Kmetec
Uporabniki poštnih storitev lahko na pogodbeni pošti opravijo večino storitev kot na običajni pošti. Med storitvami pogodbene pošte so oddaja v prenos pisemskih pošiljk, paketov v notranjem in mednarodnem prometu, vplačilo UPN obrazcev, poštnih nakaznic, vplačila in izplačila z osebnega računa in hranilne vloge PBS, stranke pa lahko dvigujejo tudi pošiljke, ki jih pismono-ša ne bo uspel dostaviti. Kot v drugih poslovalnicah pošte lahko kupujejo paketno embalažo, voščilnice, loterije Slovenije, kuverte, znamke, dopisnice, imetniki kartic pa lahko
dvigujejo gotovino preko POS terminala. Prednost pogodbenih pošt je tudi v tem, da se bistveno podaljša delovni čas pošte, kjer sta sedaj zaposleni dve osebi, ki prav tako delata v turistično-informacijski pisarni. Ena preko javnih del s strani občine Majšperk, druga preko razpisa s strani Turističnega društva. Kot nam je zaupala predsednica TD Ptujska Gora Tanja Leskovar redna zaposlitev trenutno še ni možna, vendar pa si tega v prihodnje želijo, če bodo možnosti to dopuščale. »Občina Majšperk in Ptujska Gora bosta z ohranitvijo pošte vsekakor pridobili,
saj bo to pripomoglo k razvoju občine oziroma samega kraja. Zaprtje pošte na Ptujski Gori bi bila velika škoda, saj je bila ena izmed prvih pošt. Tako smo se v TD Ptujska Gora odločili, da zraven naše dejavnosti prevzamemo tudi poštno dejavnost in tako marsikateremu občanu omogočimo, da opravi poštne storitve v domačem kraju. Želimo si, da bi se pogodbena pošte na Ptujski Gori uveljavila in bi bila dobro obiskana. V TD pa se bomo potrudili, da bodo uporabniki s storitvami zadovoljni,« je še dodala Leskovarjeva.
Patricija Kovačec
Foto: Martin Ozmec
Turistično društvo je poleg svojih dejavnosti prevzelo še poštno, s tem želijo svojim krajanom omogočiti, da poštne storitve opravijo v svojem kraju.
Foto: PK
Foto: KPS
8 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 12. novembra 2013
Slovenija • Razpis Dijaške organizacije Slovenije
Enkratna finančna pomoč za dijake
Ker je veliko dijakov in njihovih staršev, ki so v zelo težkem finančnem položaju, so na Dijaški organizaciji Slovenije letos ponovno objavili razpis za enkratno finančno pomoč srednješolcem. Na podlagi razpisa, na katerega se lahko prijavijo do 21. novembra, bodo izbrali pomoči najbolj potrebne in jim nakazali sredstva v višini 200 evrov. Letos je v fond za ta namen steklo več kot osem tisočakov, kar pomeni, da jih bodo razdelili med približno 40 dijakov.
Minuli teden je Dijaška organizacija Slovenije (DOS) objavila razpis za dodelitev enkratne finančne pomoči dijakom iz socialno šibkejših družin.
»Stiske staršev in skrbnikov so hude in vedno večje, kar opažamo tudi po prejetih klicih in vprašanjih o tem, kdaj bomo objavili razpis. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da je med nami veliko dijakov, ki si težko privoščijo že osnovne šolske potrebščine, o kakšnih dodatkih sploh ne razmišljajo. Zato pozivamo vse dijake in njihove starše oziroma skrbnike, ki so v finančni stiski, da v roku vložijo pravilno izpolnjeno vlogo na razpis. Pri tem naj pazijo, da bo vloga vsebovala vse zahtevane priloge, da jih ne bo treba naknadno pozivati za dopolnitev, kar samo zavleče roke za izplačilo finančnih sredstev,« je ob objavi razpisa de-
DOS je objavil razpis za dodelitev enkratne finančne pomoči dijakom.
jal predsednik DOS Klemen Peran.
Sredstva, ki bodo razdeljena, se črpajo iz dijaškega sklada, ki je bil ustanovljen
z namenom izboljšanja možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja dijakov in dijakinj v različnih obštudijskih dejavnostih. Na posebnem
bančnem računu se je letos zbralo več kot 8.000 evrov, pomemben delež pa so tokrat prispevali tudi donatorji. Kar 3.500 evrov je nakazal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), natanko toliko je prispevala tudi DOS, preostali denar, nekaj več kot 1.000 evrov pa je nakazalo tudi šest evropskih, en slovenski poslanec ter več posameznikov. Dijaki se za pridobitev sredstev lahko prijavijo do 21. novembra, nato pa bo rokave zavihala komisija, ki bo pregledala prispele prijave in izbrala tiste, ki bodo glede na točkovnik dosegali največ točk. Tem bo DOS nakazal enkratno finančno pomoč v višini 200 evrov.
Več informacij o prijavi, pogojih in točkovniku lahko dijaki najdejo na spletni strani DOS.
Dženana Kmetec
Ormož • Prostovoljci Rdečega križa
Podelili tudi dve posebni priznanji
Območno združenje Rdečega križa (RK) Ormož je konec oktobra v beli dvorani Grajske pristave pripravilo slovesnost, na kateri so prostovoljcem za uspešno delo, dosežene uspehe in zasluge pri uresničevanju programov RK podelili priznanja: nagrade, zahvalne listine in posebno priznanje kot najvišje oblikovanje.
V območnem združenju Rdečega križa Ormož deluje deset krajevnih organizacij. Za dolgoletno aktivno sodelovanje v krajevnih organizacijah Velika Nedelja in Podgorci so nagrado prejeli Marija Rajh, Danica Plohl, Stanko Ozmec, Alenka Gašparič in Franc Mar. Prejemniki zahvalnih listin so bili: Matilda Ku-kovec, Daniela Horvat, Ana Ratek, Pavla Zidarič, Ana Ja-ušovec, Justina Kirič, Rozalija Korpar, Marjeta Korpar, Ama-
lija Kosi, Marija Lazar, Marija Kandrič, Janez Borko, Vesna Žerjav, Gloria Mlinarič, Cilka Špindler, Marjan Škvorc in Aleš Friedl. Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji, ki sta ju prejela Vinko Belšak in Herman Prejac. Vinko Belšak je kot dolgoletni predsednik krajevne organizacije RK Rakovci aktivno sodeloval v vseh programih Rdečega križa: pri humanitarnih akcijah ob naravnih nesrečah, organizaciji pomoči potreb-
nim s prehrano in zbiranju sredstev za prapor. Bil je organizator obletnic, številnih zdravstvenovzgojnih predavanj in občnih zborov. Herman Prejac je že vrsto let aktiven član krajevne organizacije RK Sveti Tomaž. Vedno je pripravljen pomagati sočloveku, ki potrebuje pomoč. Z lastnim zgledom in načinom življenja (sam je krvodajalec in je kri daroval že 80-krat) prenaša izkušnje in znanje na mlade. Mlade
spodbuja k zdravemu načinu življenja, vedno si vzame čas in pomaga ljudem, pa četudi samo z nasvetom in prijazno besedo.
Nagrade, listine in priznanja sta v imenu območne organizacije RK Ormož podelili predsednica Milena Zorčič in sekretarka Boža Antolič, kulturne minute pa so pripravili učenci osnovne šole Miklavž pri Ormožu.
Mojca Zemljarič
Pa brez zamere
Drugi razred
Debela Berta, mandarine in vse vmes.
Kar nekaj med vami - s čimer mislim vse tiste, ki ste starejši od mene, moje vrstnike, pa tudi pripadnike mlajših generacij, ki imajo smisel za etonolo-ško-antropološko-sociološko obarvano zgodovinopisje tradicij regionalnega občestva - se še spomni časov, ko smo po stvari, kijih danes skoraj vse po vrsti štejemo za zdravju škodljive, masovno hodili preko avstijsko-slovenske meje v najbližji kvazi mega-market (takrat se nam je namreč tista trgovina zdela precej velika), za domače potrebe imenovan tudi Pri debeli Berti. Tako je bil ta mini »šoping center« bojda poimenovan zaradi lastnice, ki se je menda zraven imena Berta ponašala še s precej zajetnimi telesnimi gabariti.
Sam sem bil sicer v tistem obdobju še dokaj mlad, hkrati pa na lastne oči tudi nikoli nisem uzrl omenjene markantne gospe, tako da še danes ne morem zagotovo soditi, da je ta impozantna ženska figura kdaj dejansko obstajala, niti tega, da se je odzivala na ime Berta, pa tudi potrditve, daje njen stas bil skoraj epskih razsežnosti, vam ne morem servirati. Se pa recimo dobro spomnim napisa, ki sem ga ob enem izmed obiskov tega otroškega kinderjajčkastega, mocartkugelnega in milkastega raja zapazil tam pri blagajni: Jugoslovan-ke, pokažite torbice!"
Čeprav sem bil takrat, kot omenjeno, še precej mleč-nozob, pa tudi rajnka skupna država je že razpadala kot kak droben kadaverček, ki ga vidimo povoženega na cestišču, je omenjen napis name naredil precejšen vtis. Ne preveč dobrega, seveda. Celo skoraj tako slabega, da bi tiste kinderjajčke in nekaj mocartkugel in tablico milke skoraj zabrisal nazaj na polico - niti ne nujno na tisto, s katere sem jih pobral. A kot rečeno, bil sem še mlečnozob in vsaj malce manj osebnostno zrel, kot sem sedaj.
Zdaj sem starejši in, upam, bolj zrel. Nič kaj več se ne ustavljam Pri debeliBerti, ki, zdi se mi, že kar nekaj časa ne posluje. Ali je celo zaprta (trgovina, ne Berta). Morda tudi porušena, ne vem. Tisti časi so za nami, postali so sladko-kisel spomin. A zgodbe, kot je tale z Debelo Berto, se spet pojavljajo - če so kdaj sploh zares odšle.
Recimo, dan danes je moč slišati pripovedovanja znancev, ki so tako ali drugače blizu Luki Koper, kako tam pri prekladanju kontejnerjev s sadjem in zelenjavo, namenjeno na »zahodne trge Evrope«, tu in tam lahko okusijo kak sadež ali dva. Da baje ne moreš verjeti, kakšna razlika v okusu, pa tudi o celokupni pojavi ploda med tistimi, ki so namenjeni prej omenjenim deželam, in temi, ki so namenjeni nam, znajo povedati. Še posebej mandarine - oh, mandarine! Te so bojda božanske.
O pralnih praških in drugih podobnih produktih, ki so »preko meje« precej boljši, čeprav gre za isto blagovno znamko, istega proizvajalca, ne bom preveč modroval, saj so vam tovrstne novičke skoraj zagotovo že poznane.
Morda je čas, da se sprijaznimo, da smo »drugi razred«. Morda pa se nam s tem ni treba sprijazniti; a v tem primeru je treba storiti tisto drugo neprijetno stvar - nekaj narediti za to, da ne bomo več ta drugi razred. Uf. Precej nerodno, mar ne?
Gregor Alič
Prlekija • Dvodnevno martinovanje v prestolnici
Osrednji dogodek ob ljutomerski vinski kleti
Prleki praznovanju godu sv. Martina, zavetnika vinogradnikov, vsako leto namenjajo posebno pozornost. Tokrat so se organizatorji odločili kar za dvodnevno martinovanje.
Predsednica območnega združenja RK Ormož Milena Zorčič (na fotografiji v sredini) v družbi prejemnikov odlikovanj
Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija je v petek opoldan na Glavnem trgu v Ljutomeru pripravila pospravljanje klopotca, številni vinogradniki so obiskovalcem ponudili v degustacijo vrhunska bela vina, za kulinarične dobrote pa je poskrbel Klub prleških babic. Dan pozneje se je dogajanje prese-
lilo pred ljutomersko vinsko klet podjetja P&F Jeruzalem. Organizator martinovanja, Vaščanka TP iz Ljutomera je v goste povabila tudi slovite Modrijane, ki so poskrbeli za pravo zabavo. Zanimiv je bil tudi spremljevalni program, saj so člani društva Kunštni Prleki v soboto popoldne opravili krst mošta in izve-
dli tekmovanje v vriskanju. Vsem udeležencem je bila na voljo nagradna igra, obdarjeni so bili vsi z rojstvom na dan, ko goduje sv. Martin. Tekmovalci so se potegovali za naziv najmočnejši Martin, obiskovalci pa ugotavljali težo napolnjene brente z grozdjem.
NŠ
Foto: DK
Foto: MZ
torek • 12. novembra 2013
Politika
Štajerski TEDNIK 9
Kidričevo • Poslanec in peščica županov o nepremičninskem davku
Davek, ki bo uničil gospodarstvo, občine in podeželje
Čeprav se je povabilu poslanca državnega zbora Andreja Čuša odzvalo le pet županov iz Sp. Podravja, so bili vsi odločno proti predlogu davka na nepremičnine ter drugim vladnim ukrepom, saj so po njihovem proti podeželju, gospodarstvu in podjetništvu ter še povečujejo centralizacijo.
Sklicatelj novinarske konference Čuš je bil v petek v prostorih Občine Kidričevo vidno nezadovoljen, saj so se njegovemu povabilu odzvali le župani Kidričevega, Juršin-cev, Dornave, Markovcev in Podlehnika.
»Proti predlogu zakona na nepremičnine so dejansko vse pore družbenega življenja, samo vlada Alenke Bratu-šek ne. Mene in poslance SDS žalosti, da je davek namenjen predvsem polnjenju proračunske luknje, namesto da bi se lotili reševanje problematike na drugih koncih. Na odhodkovni strani proračuna niso naredili nič, privilegiji bodo še naprej ostajali, bančni sistem pa bomo še naprej sanirali davkoplačevalci. Veliko rezerv je še v privatizaciji, s prodajo nekaterih podjetij bi lahko prihranili marsikaj, tako pa bodo tajkunske banke in bankirji še naprej imeli luksuzne nepremičnine in živeli kot mali bogovi. Predla-
Foto: M. Ozmec
Tiskovne konference v Kidričevem so se udeležili (z leve) župan občine Markovci Milan Gabrovec, kidričevski župan Anton Leskovar, poslanec DZ Andrej Čuš, dornavski župan Rajko Janžekovič, juršinski Alojz Kaučič in podlehniški župan Marko Maučič.
gan zakon bo najbolj prizadel gospodarstvo in podjetnike, saj se bodo prisiljeni seliti v tujino, ker v Sloveniji gospodarsko okolje ni več konkurenčno, ali pa bodo morali krčiti proizvodnjo in odpuščati. Ta vlada je že dvignila davek na dodano vrednost, dvignila je prispevke za zdravstveno zavarovanje za samostojne podjetnike in za mlade, draž-
je so vinjete, ustavili so nižanje davka na dohodek pravnih oseb ...«
Če bo davek sprejet, bodo vložili zahtevek za ustavno presojo
Kot je še povedal Čuš, so v poslanski skupini SDS pre-
Spodnje Podravje • Ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni
Pohodi na Ptuju, v Vidmu, Ormožu in Dornavi
Ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, je Društvo diabetikov Ptuj v soboto, 9. novembra, v restavraciji Gastro na Ptuju organiziralo zdravstveni predavanji na temo sladkorne bolezni in ledvic (Tončka Trop, dr. med.) in o pomenu telesne aktivnosti pri sladkornih bolnikih (Ljubica Zavec, med. sestra).
Ob tej priložnosti so predstavili tudi program dela za leto 2014. Ptujsko društvo diabetikov, ki počasi vstopa v 40. leto delovanje, bo tudi v jubilejnem delu nadaljevalo aktivnosti oz. delovanje v pomoč in v podporo sladkornim bolnikom in njihovim dru-
žinskim članom, je povedala predsednica Marija Velikonja. Tudi letos bodo v okviru znamenja modrega kroga potekale številne aktivnosti osvešča-nja o nevarnosti diabetesa. V Sloveniji naj bi bilo po podatkih diagnosticiranih 125 tisoč sladkornih bolnikov. Diabetes
Foto: Črtomir Goznik
Z zdravstvenega predavanja ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni Društva diabetikov Ptuj.
je danes svetovna epidemija, zbolelo je že 372 milijonov ljudi, do leta 2030 pa naj bi število obolelih naraslo že na 550 milijonov ljudi. Vsako leto na novo zboli kar osem milijonov ljudi. Sladkorna bolezen vse bolj postaja družbeni problem, ki zahteva usklajeno delovanje. Največ ljudi oz. 90 odstotkov jih zboli za diabetesom tipa 2, ki pa je v največji meri pogojen z družbenimi dejavniki, zlasti z družbeno neenakostjo.
Društvo diabetikov Ptuj bo tudi letošnji dan sladkorne bolezni obeležilo s krajšimi pohodi, telesna aktivnost je namreč pri obvladovanju sladkorne bolezni izjemno pomembna. 14. novembra jih bodo organizirali na Ptuju, v Vidmu in Ormožu, 15. novembra v Dornavi.
MG
dlagali, da se iz obdavčitev izloči vso premoženje, ki ga podjetja in kmetje uporabljajo za opravljanje njihovih primarnih dejavnosti: »Kljub vsem nasprotovanjem pa bo očitno dovolj 46 glasov poslank in poslancev koalicije, zato se bojimo, da bo v DZ zakon sprejet. Upam si trditi, da bomo vložili ustavno presojo tega zakona in veto državnega sveta, kajti davek na nepremičnine je davek za delovne ljudi! Močno pa bo ogrozil tudi delovanje občin, ki so še edine, ki skrbijo za razvoj podeželja.«
Anton Leskovar: Raje krizni davek
S predlogom nepremičninskega davka se ne morejo strinjati tudi župani občin v Sp. Podravju, je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ob tem pa dodal: »S predlogom zakona bodo ogromno izgubili tudi naši občani, in to na več področjih. Novi davek bo še bolj osiromašil podeželje, na drugi strani bomo v občini prejeli od gospodarstva bistveno manj kot doslej, saj se bodo sredstva stekala v državni proračun. Zato v nekaterih podjetjih že razmišljajo o odhodu iz Slovenije, posledično bo občina imela še manj prilivov, to pa pomeni tudi manj investicij. Žal so tudi mediji na strani vlade, saj o tej problematiki ne pišejo tako, kot bi morali, zato ljudje enostavno ne vedo, kaj jih čaka. Upam, da bo vendarle prevladal razum in da nas bodo v Ljubljani vzeli resno! Predlagam, da se uvede krizni davek, ta del pobiranja nepremičninskega davka pa naj pustijo občinam!«
Milan Gabrovec zaskrbljen zaradi nezainteresi-ranosti
Proti predlogu zakona je bil odločno tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki ga je zaskrbelo tudi zaradi slabe udeležbe županov in novinarjev: »Skrbi me tudi, ker nas je tukaj le pet županov iz Sp. Podravja. Ne morem razumeti, zakaj je z nami edini predstavnik medijev s Štajerskega tednika; ali drugih in naših županov to, kar smo slišali, res ne skrbi ali pa dajejo sprejetju tega davka premalo pozornosti, kajti zadeve so nadvse resne. Tudi jaz sem absolutno proti temu davku.«
Rajko Janžekovič: »Zamenjava vlade je nujna.«
Župan občine Dornava je bil najprej ciničen: »Najprej moram to vlado pohvaliti, saj ji je uspelo to, kar ni do sedaj uspelo še nobeni vladi. Med seboj je skregala kmete in obrtnike ter velike in male občine, skratka vsi se med sabo gledamo malo po strani, nekdo pa v kalnem krmari po svoje. Najbolj prizadeti bodo tisti, ki so v svojem življenju marsikaj naredili, za vse to že plačali davke, sedaj pa bodo za svoje delo in pridnost plačevali še enkrat. Vsaj to je uspeh, da smo proti sprejemu tega davka vsi župani vseh opcij, tako levi kot desni. Skupnost in združenje občin sta organizirala že šest sestankov z vlado, pa ta ni imela nikoli časa, da bi se udeležila vsaj enega. Niti
toliko niso bili dobri, da bi poslali na sestanke vsaj svoje sekretarje. Več kot očitno je, da nas nihče več ne upošteva, delajo vse po svoje in nas popolnoma ignorirajo. Zato sem prepričan, da s to vlado ne bomo dosegli nobenega napredka, edino rešitev vidim v tem, da se celotni vrh zamenja in da se končno začne delati po pameti.«
Alojz Kaučič: »Bojim se, da je ta davek neizbežen.«
Do predloga zakona je bil kritičen tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je bil bolj za uvedbo kriznega davka: »Če bi sredstva, ki bodo zbrana z novim davkom, šla v razvoj, bi se še nekako strinjal, tako kot je predlagan, pa nikakor ne. Če že morajo najti neka dodatna sredstva, bi bil primernejši krizni davek, tako pa bomo prizadeti dejansko vsi, še posebej v naši občini, ki je pretežno kmetijska. Tudi jaz upam, da bo prevladal zdrav razum, čeprav sem pred dnevi slišal uglednega pravnika, da bo sedaj težko še kaj storiti, tako da je verjetno ta davek kljub vsem nasprotovanjem neizbežen.«
Marko Maučič: »To je absurd.«
Župana občine Podlehnik Marka Maučiča pa je posebej motilo dejstvo, da je predvidena tudi obdavčitev nepremičnin lokalnih skupnosti: »To pomeni, da bomo občine denar, ki ga dobivamo za razvoj in za vzdrževanje socialnih transferjev, enostavno odvajale nazaj v Ljubljano zaradi plačila tistih objektov, ki jih nudimo državi, da lahko v njih opravljajo svojo funkcijo. To je absurd, saj bomo davek plačevali tudi za šolo, čeprav se v njej opravlja obvezno šolanje, plačevali bomo za vrtec, čeprav se v njem izvaja predšolska vzgoja. To presega meje zdravega razuma, saj država zahteva preveč, v času fevdalne skupnosti se je pod-ložnikom jemala le desetina, danes pa nam država jemlje že več kot polovico!« Opozoril je tudi na problem izseljevanja iz manj razvitih občin, kot je Podlehnik in ki ga lahko ta davek še poveča: »Zame je to enostavno davek na pridnost, zelo so zavozili naši politiki, zato je treba postaviti nove, poudarjam povsem nove voditelje, ne da bi jih spet le zamenjali! Potrebujemo čisto nove ljudi, ki bodo to državo sposobni pošteno voditi in pri tem ne bodo pozabljali na vlaganje v podeželje.«
M. Ozmec
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 12. novembra 2013
Ptuj • Razstava in monografija v knjižnici
Minilo je 135 let od natisa prvega ptujskega časopisa
Monografija z naslovom Ptujska časopisna dediščina, ki jo spremlja tudi istoimenska razstava, je minuli teden ugledala luč sveta. Predstavitev te so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili ob 135. obletnici natisa prvega ptujskega časopisa in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih časopisov - tudi Štajerskega tednika - v Digitalno knjižnico Slovenije.
Sprehod skozi zapisani čas je bil pomenljiv naslov prireditve, ki so jo v četrtek izpeljali v ptujski knjižnici in ki je spremljala izid monografije in odprtje razstave Ptujska časopisna dediščina. S tokratno slovesnostjo so v knjižnici obeležili kar dva pomembna dogodka: obletnico natisa prvega ptujskega časopisa in umestitev ptujskih časopisov v spletno knjižnico.
Razstavo, ki bo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju na ogled do 28. novembra, je odprl župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan, odprtje pa so tokrat popestrili plesalci DPD Svoboda Ptuj, sekcija Plesna rekreacija in plesalci Empiric movement dance group.
Dženana Kmetec
Razstava je bila odprta v četrtek v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.
Ormož • V avli občine nova razstava
Ob stoletnici konservatorske dejavnosti
V avli občine Ormož so pred dnevi odprli razstavo, posvečeno stoletnici konservatorske dejavnosti na Slovenskem. Razstava bo na ogled do začetka decembra.
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Nalijmo si čistega vina
Fraza, ki jo pogosto slišimo, vendar le redki udejanijo. Zlasti na vzhodu, kjer po uradni statistiki beležimo največ brezposelnih, samomorov in tudi nekaterih bolezni. Štajerska se te dni veseli, ker sv. Martina slavi, in morda je čas, da se ozremo vase in le spregledamo, da ni vse tako zanič, kot nas prepričujejo politiki in posledično mediji.
Če potuješ po Sloveniji, kaj kmalu ugotoviš, da toliko nezadovoljstva, pomanjkanja pravih idej in samozavesti, kot ga je na Štajerskem, redko srečaš drugod, razen še v tipično slovenskih filmih s tragičnim koncem. Večkrat sem se spraševala, kaj neki je narobe z nami Štajerci in Prekmurci, da tako radi tarnamo in pozabljamo svoje prednosti. V preteklosti, ko še nismo imeli avtoceste, smo za »primanjkljaj« krivili državo, čeprav smo imeli delegate in kasneje svoje poslance, ki smo jih seveda sami izbrali, na vidnih in vplivnih položajih. Nato so kot domine padala najpomembnejša podjetja v regiji in spet smo krivdo iskali drugje. Izgubljali smo delovna mesta, pa so bili krivi oni v Ljubljani. V drugem največjem mestu v državi je vajeti prevzel samosvoj župan in spet so bili - dokler ni bil ta gotof - krivi drugi. Danes, ko je skorajda vse zanič in razkrivamo posledice boleče tranzicije ter imamo prazna mestna jedra, so - kot je bilo pričakovati - krivi oni ...
Relativno uspešni in siti tarnanja delajo po svoje ali pa se umikajo in posle selijo na tuje, v deželi Štajerski in Prekmurski pa ostaja v ospredju le še kopica nezadovoljnih, ki išče krivdo vselej drugje, le redko pri sebi.
Se še spomnite, kako smo pred leti nasprotovali gradnji sežigalnice v naši bližini? Danes bi je bili veseli, saj bi nedaleč iz Ptuja imeli sodoben center za ravnanje z odpadki, tudi za tiste z zahoda in morda iz tujine. In naši odpadki ne bi romali v Ormož kot danes, da o delovnih mestih sploh ne govorimo! Seveda pa se priložnosti izgubljena ponavadi ne vrne nobena!
Kakšno desetletje nazaj, ko so nas bila na Ptuju še bolj polna usta turizma kot danes, je bilo ambicij za vlaganja vanj veliko, manj pa posluha ... in del mesta ob Dravi danes vidno propada: le stopite do parkirišča ob Dravi pri Ribiču in poglejte proti gradu. Žalostno!
Morda je zdaj, kljub krizi, pravi čas, da si ob letošnjem martinovem nalijemo čistega vina in jasno povemo, kaj hočemo. Stopicanje na mestu in tarnanje ali nov zagon regije, pa čeprav ta formalno-pravno sploh še ne obstaja!
S pričujočo razstavo svoje dosežke predstavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Maribor, ki je eden izmed sedmih regionalnih zavodov v Sloveniji. Razstava je razdeljena na dva dela. Skupni del zajema deset tematskih panojev s predstavitvijo največjih dosežkov stroke v sto letih v okviru mestne prenove, etnologije, revitalizacije gradov, tehniške dediščine, arheologije in restavratorstva. Drugi panoji so posvečeni največjim dosežkom stroke na posamičnih območjih regije in podrob-
neje prestavljajo Koroško, Ptuj in Ormož z okolico, Pomurje, Maribor z okolico ter Slovensko Bistrico z okolico.
Razstavo so pripravili kon-servatorji mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Posvečajo jo spominu na dr. Franceta Steleta, ki je pred sto leti začel utirati pot organizaciji slovenske konservatorske službe. Razstava je posvečena tudi njegovim predhodnikom in vsem tistim, ki so tlakovali začetke organiziranosti slovenske konservatorske službe.
Na razstavi v Ormožu so med drugim prikazani restavratorski posegi v starem ptujskem mestnem jedru in na gradu, cerkvi sv. Jurija, minoritskem samostanu ter malem gradu, v katerem domuje ptujska knjižnica. Prikazani so obnova cerkve in trške hiše na Ptujski Gori, kleti v samostanu sv. Trojica, gradu Ormož in Grajske pristave, gradu Velika Nedelja, cerkev sv. Jakoba v Ormožu in sv. Trojice pri Veliki Nedelji ter nekateri primeri obnovljenih podeželskih domačij ali starih viničarij.
Mojca Zemljarič
Nova vas • Srečanje pevcev ljudskih pesmi
Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž v korantovi deželi
V večnamenski dvorani v Novi vasi pri Markovcih je v nedeljo, 20. oktobra, potekalo srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Organizatorji in gostitelji srečanja so bili člani Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci.
Avtorji razstave so konservatorji mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V njihovi družbi sta na fotografiji tudi direktor enote Srečko Štajnbaher in Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Poleg gostiteljev, ki so na oder stopili dvakrat, se je predstavilo 13 gostujočih skupin, vsaka z dvema pesmima. Nastopili so: Hišni ansambel DU Markovci, Ljudski pevci FD Pobrežje, Ljudski pevci Selce, Pevke ljudskih pesmi Urban-čanke, pevci Cvetje v jeseni DU Tišina, Ljudske pevke DU Hajdina in članice KPD, Ljudske pevke KD Jezero, Ljudski pevci DU Grajena, ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, Pevke ljudskega petja FD Antona Jožeta Štrafela Markovci, Pevke ljudskih pesmi KD Sela, KD godcev in pevcev Vinski bratje iz Gederovcev v občini Tišina, Ljudske pevke KUD Maksa Furjana iz Zavrča in ljudska pevska skupina Taščica KUD Rače. Gostiteljem - članom Hišnega ansambla - so bile podeljene bronaste Maroltove značke. Prejeli so jih: Rozalija Slana, Ivanka Matjašič, Alojz Veselič, Konrad Kristovič, Janez Bez-
jak in Franc Panikvar, ki je tudi vodja skupine. Priznanja je v imenu ptujske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti izročila Silva Fartek. Hišni ansambel DU
Markovci deluje šest let. Člani se na vajah srečujejo enkrat tedensko, z nastopi pa popestrijo številne prireditve v domači in okoliških občinah.
Mojca Zemljarič
Člani Hišnega ansambla DU Markovci ob prejemu bronastih Ma-roltovih značk
Foto: MZ
Foto: MZ
Rokomet
Ormožani in Ptujčanke obstali na pol poti
Stran 12
Rokomet
Uspešen krog l.B-liga-šev iz Sp. Podravja
Stran 12
Nogomet
Šampion ni bil dorasel tekmec
Stran 13
Namizni tenis
Cirkovčani na vrhu, Ptujčanke pod njim
Stran 13
Nogomet
Hladen tuš za NŠ Drava - domači poraz
Stran 14
Judo
Kljub porazoma miren obstanek Gorišnice
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 1T. krog
V Zavrču klonil še vodilni Koper
Zavrč - Koper
1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kresinger (42.)
ZAVRČ: Fink, Majer (od 46. Kurbus), Roškar, Sambolec, Kokol, Šafaric, Matjašič (od 72. Roj), Golubar, Kelenc, A. Čeh, Kresinger (od 82. Brle-čic). Trener: Viktor Trenevski.
KOPER: Nenezič, Blažič, Halilovič, Gregorič, Žibert (od 49. Lotrič), Čovilo, Guberac, Galešič, Ivetič, Palčič (od 50. Pučko), Pilčic (od 74. Arčon). Trener: Radolfo Vanoli.
RDEČI KARTON: Aleš Čeh (Zavrč, 45.)
V derbiju kroga sta se na martinov petek v završkem športnem parku merila Zavrč in vodilni Koper. Prvi so najmanj gostoljubni domačini, saj so na dosedanjih osmih tekmah osvojili 19 točk, Primorci so najuspešnejša gostujoča ekipa (8 tekem, 12 točk). S tem so bili izpolnjeni vsi razlogi, da je kakšnih 600 gledalcev spremljalo zanimivo nogometno predstavo. Pred tekmo so domačini vedeli, da bo treba v prvi vrsti ustaviti najboljšega igralca Kopra Gorana Galešiča. Viktor Trenevski je v zadnjo vrsto postavil Majerja, od prve minute pa sta zaigrala tudi Matjašič in A. Čeh.
Nogometaši Zavrča so z borbeno in požrtvovalno igro dosegli novo na tekmi je dosegel Dino Kresinger (na fotografiji, beli dres).
Začetek tekme ni ponudil dobrega nogometa, saj sta bili obe ekipi bolj ali manj osredotočeni na obrambne naloge, napadalni poskusi pa so bili premalo organizirani. Gostje so prvi zapretili v 14. minuti, a je Kokol pravočasno razrešil nevarno situacijo. Pri domačinih sta v tem delu poskusila Matjašič in Kelenc, nevarnejši je bil strel drugega. Dokončno
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 17. KROGA:
ZAVRČ - KOPER 1:0 (1:0); strelec: Kresinger 42. Rdeči karton: A. Čeh
45.;
GORICA - MARIBOR 1:2 (1:1); strelci: Živec 33.; Tavares 39., Bohar 83.;
TRIGLAV - CELJE 2:2 (1:1); strelci: Majcen 43., Krajcer 71. - avtogol.; Verbič 23., 79.;
DOMŽALE - OLIMPIJA 1:2 (1:0); strelci: Jelar 17.; Omladič 56., Vukčevič 73.
Srečanje RUDAR VELENJE - KRKA je bilo zaradi razmočenega igrišča prestavljeno na torek, 12. 11., ob 16.00.
1. MARIBOR	16	10	2	4	34:12	32
2. LUKA KOPER	17	9	3	5	21:18	30
3. ZAVRČ	17	9	3	5	25:25	30
4. RUDAR	16	8	5	3	21:13	29
5. GORICA	17	7	5	5	30:18	26
6. DOMŽALE	17	5	6	6	24:18	21
7. CELJE	17	6	3	8	16:25	21
8. OLIMPIJA	16	6	2	8	22:25	20
9. TRIGLAV	17	3	3	11	13:30	12
10. KRKA	16	3	2	11	11:33	11
Lestvica najboljših strelcev: 9 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 8 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Marcos Morales Tavares (Maribor), Massimo Coda (Gorica); 6 zadetkov: Gianluca Lapadula (Gorica), Joshua Kevin Stanley Parker, Slobodan Vuk (oba Domžale), Goran Galešič (Koper), Nik Omladič (olimpija); 5 zadetkov: Damjan Bohar (Maribor), Benjamin Verbič (Celje), Dino Kresinger (Zavrč), Gianvito Misuraca (Gorica), Andraž Šporar (Olimpija), Josip Maroševič (Krka) ...
so se nogometaši obeh ekip razživeli po 25. minuti. Takrat so gostje prevzeli pobudo in nanizali nekaj nevarnih akcij. Najprej je s strelom poskusil Žibert (blok Roškarja), nato pa se je v 31. minuti po strelu iz kota v idealnem položaju znašel Čovilo. Žoga je potovala mimo številnih nog, Čovilo jo je zadel in poslal proti golu, tam pa je instinktivno in bliskovito reagiral Fink in preprečil vodstvo gostov. Domačini so »vrnili« v 35. minuti, ko je po prodoru Kelenca nepričakovano do priložnosti prišel Kresinger, a je iz odličnega položaja streljal preko gola. Isti igralec pa je uspešneje zaključil odlično akcijo svoje ekipe v 42. minuti: žogo je s strani pred gol poslal Go-lubar, Nenezič je žogo s konico
prstov kratko odbil, Kresinger pa jo je iz bližine v maniri pravega strelca potisnil v mrežo - 1:0. Ko so domači navijači še slavili vodstvo in se pripravljali na odmor, pa je v kazenskem prostoru gostov po prerivanju z branilcem Kopra padel Aleš Čeh, sodnik Mitja Žganec iz Ljubljane pa mu je zaradi domnevnega simuliranja pokazal rumeni karton. Ker je bil to njegov drugi (prvega je dobil v 26. minuti), je moral predčasno v slačilnico.
Dogodki iz konca prvega polčasa so seveda vplivali na vzdušje v slačilnicah: domačini so bili pred težko nalogo ubranitve prednosti, gostom pa se je nenadejano ponudila izjemna priložnost za preobrat. Ob polčasu je Trenevski
Zavrč je doslej le v dveh primerih uspel ohraniti mrežo nedotaknjeno (Maribor 1:0, Krka 3:0), tretjič mu je to uspelo v petek. Zaradi izključitve je bila njihova naloga tokrat otežena, a so igralci strnili vrste in ob veliki pomoči izjemno razpoloženega Gregorja Finka dosegli dragoceno zmago. S tremi točkami so ujeli Koper in si z njim vsaj dva dni delili vrh.
opravil eno menjavo (Majer -Kurbus), Vanoli je Lotriča in Pučka poslal na igrišče v 49. in 50. minuti. To pa ni spremenilo razmerja moči na igrišču, saj so Zavrčani z borbeno in požrtvovalno igro brez posebnih težav ohranjali minimalno prednost. Še več: v 62. minuti bi lahko po strelu Golubarja celo povišali vodstvo, a je žoga zadela le stativo. Gostje so bili najbližje zadetku v 67. in 76. minuti, ko sta do strela iz
ugodnih položajev prišla Puč-ko in Galešič: prvemu je strel odlično ubranil Fink, drugi je streljal mimo gola. Na drugi strani je nasprotni napad v 82. minuti nenatančno zaključil Kokol. Gostje so zadnji pritisk za dosego gola uprizorili v sodnikovem podaljšku, a po dveh zaporednih strelih iz kota niso bili uspešni, čeprav se je napadalcem priključil tudi vratar Nenezič ...
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
odmevno zmago. Edini zadetek
»30 točk Zavrča ni naključje ...«
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Vesel sem zmage pred domačimi navijači, ki so nam pri tem zelo pomagali. Koper je odlična ekipa, ki kljub mladosti zelo dobro stoji v obrambi. Vedel sem, da bo ta blok težko prebiti, na srečo nam je uspelo. Moji fantje so spet odigrali odlično in čestitam jim za disciplinirano igro. Glede izključitve Čeha mislim, da je ta bolj presenetila Koprčane kot pa nas.«
Radolfo Vanoli, trener Kopra: »V Zavrč smo prišli zmagat, žal pa se je razpletlo drugače. Dobili smo zelo čuden gol, sami pa ga nismo uspeli doseči niti iz zelo ugodnih priložnosti. Čestitam Zavrču za zmago: Zavrč ima 30 točk, do teh pa ne moreš priti s srečo, ampak moraš imeti dobro ekipo.«
Doris Kelenc, Zavrč: »V Zavrču sta 'padla' že Maribor in Olimpija, tokrat še Koper. Po doseženem zadetku smo prejeli nesrečen rdeči karton, ki je nekoliko spremenil našo taktiko. Ob polčasu smo se dogovorili, da še bolj strnemo vrste. Uspelo nam je zdržati brez prejetega zadetka in zaradi tega sem zelo vesel.«
Matej Pučko, Koper: »V drugem polčasu smo slabo izkoristili igralca več na igrišču, vendar tak je nogomet: ne moreš vedno izkoristiti priložnosti. To se dogaja tudi najboljšim klubom, tokrat se je zgodilo nam. Smo mlada ekipa in se moramo še veliko naučiti, prihodnost pa je zagotovo svetla.«
Foto: Črtomir Goznik
Zavrčani so se zasluženo veselili nove velike zmage na domačem
igrišču.
Nogomet • 1. SNL
Krog razburljivih dvobojev
Nepopolni 17. krog je s sabo prinesel zanimive obračune, na katerih ni manjkalo razburljivih zapletov in razpletov. Zavrčani še naprej ostajajo najprijetnejše presenečenje prvenstva, tokrat so brez Miheliča (ni bil med 18 izbranci za tekmo) in pred nekaterimi ogledniki iz tujih klubov ugnali Koper.
V Novi Gorici so domačini želeli nadaljevati negativno serijo Maribora (dva zaporedna poraza), kar jim je na začetku lepo uspevalo. Poleg dveh strelov v stativo so povedli z golom Živca. Varovanci Anteja Šimundže so preobrat napovedali z zadetkom kapetana Tavaresa, dokončali pa z golom Boharja. S tem so Mariborčani na najboljši možni način dokazali, da so za slovenske razmere izjemno močna ekipa in da znajo v težkih trenutkih stopiti skupaj. Prebuja se tudi Olimpija, ki je tokrat slavila v derbiju osrednje Slovenije v Domžalah. K njihovemu slavju je veliko prispeval vratar Domžal Nejc Vidmar, ki je dvakrat slabo posredoval, igralci Olimpije pa so njegovi »darili« z veseljem sprejeli . V Kranju sta se merili ekipi, ki v zadnjih krogih beležita dobre rezultate: Celjani so zmagali trikrat zapored, Kranjčani dvakrat. Iz tega vidika je končni remi povsem pričakovan, vendar so imeli Celjani v 85. minuti veliko priložnost za nadaljevanje serije. Dragan Čadikovski je imel namreč na voljo strel z 11-metrovke, a je vratar Curanovič njegov strel ubranil. Za Celjane je oba zadetka dosegel »vroči« Benjamin Verbič, ki je v zadnjih štirih krogih vknjižil enako število golov.
Tekma med Rudarjem in Krko je bila zaradi razmočenega igrišča prestavljena na torek.
JM
torek • 12. novembra 2013
12 Štajerski
Spori
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Ormožani in Ptujčanke obstali na pol poti
ZRK Tenzor DP-Lo-gik - ZURD Fikon Koper 28:30 (14:17)
Foto: Črtomir Goznik
Mlade ptujske rokometašice (na fotografiji Barbara Borovčak) so se prvič v letošnji sezoni enakovredno kosale s tekmicami.
ŽRK TENZOR DP-LOGIK: Pušnik, Kac, Majcen, Ivančič 2, Gavez, Pož-gaj, Šrajner 3, Lah, Frangež 2, Gra-brovec, Zorec 3, Borovčak 12(2), Ambrož, Selinšek 5(1), Lazar, Kuko-vec 1. Trener: Marjan Valenko
SEDEMMETROVKE: ŽRK Tenzor DP-Logik 3(2); ŽURD Fikon Koper 7(6). IZKLJUČITVE: ŽRK Tenzor DP-Logik 2 min; ŽURD Fikon Koper -.
V petek sta se v dvorani Ljudski vrt pred približno 50 gledalci pomerili ekipi iz spodnjega dela lestvice. To je obetalo dokaj enakovredno igro in domneva se je potrdila tudi na igrišču. Primorke so imele v prvem polčasu rahlo pobudo
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 7. KROGA:		Tenzor	
DP Logik Ptuj - ŽURD FIKON Koper			
28:30 (14:17), Piran -	Celjske me-		
snine 25:26 (13:13), Krka ■		- Naklo	
Peko Tržič 37:16 (15:11), Zelene			
doline Žalec - Mlinotest Ajdovščina			
28:23 (15:11). Srečanje Veplas Ve-			
lenje - Zagorje GEN I se igra 29.11.			
1. ZAGORJE GEN- I 6 6	0	0	12
2. VEPLAS VELENJE 6 6	0	0	12
3. CELJSKE MESNINE 7 5	1	1	11
4. KRKA 7 4	2	1	10
5. ZEL. DOLINE ŽALEC 7 4	0	3	8
6. PIRAM 7 3	0	4	6
7. MLIN. AJDOVŠČINA 7 2	1	4	5
8. ŽURD FIKON KOPER 7 2	0	5	4
9. NAKLO PEKO TRŽUČ 7 0	0	7	0
10. TENZOR DP LOGIK 7 0	0	7	0
Prve točke: Velika Nedelja Carrera 0ptyl - Radeče Mik Celje 29:24 (14:10)
VRELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Kaučič, Bornbek, Hanželič 4, Bezjak, Veselko 11, Bračič 2, Štefičar 5, Preac, M. Špin-dler 1, Dokša, Lorenčič, Cimerman, T. Špindler 4, Šerod, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so se zavedali, da je pred njimi izredno pomembno srečanje s tekmecem iz spodnjega dela lestvice in da je treba storiti vse, da vknjižijo prve točke. Do sobotne tekme so bili namreč še edina ekipa brez točk. Nedelj-čani tudi proti Radečam niso
l.BSRL(m)
REZULTATI 6. KROGA: Gorišnica -Loka 2012 23:22 (12:8), Velika Nedelja Carrera Optyl - Radeče MIK Celje 29:24 (14:10), Damahaus Cerklje - Drava Ptuj 26:26 (11:13), Dol TKI Hrastnik - Dobo-va 25:35, Mokerc Ig - Grosuplje 30:26 (17:11), Šmartno - Slovenj Gradec 2011 25:28 (12:13)
1. SL. GRADEC 2011	6	6	0	0	12
2. ŠMARTNO	6	4	1	1	9
3. DOBOVA	6	4	0	2	8
4. DAMAH. CERKLJE	6	3	2	1	7
5. MOŠKANJCI-GORIŠ. 6		3	1	2	7
6. LOKA 2012	6	3	0	3	6
7. DOL TKI HRATNIK	6	3	0	3	6
8. DRAVA PTUJ	6	2	1	3	5
9. RADEČE MIK CELJE 6		2	0	4	4
10. MOKERC IG	6	2	0	4	4
11. V. NEDELJA C. O.	6	1	0	5	2
12. GROSUPLJE	6	1	0	5	2
in so držale minimalno prednost. Ob polčasu je ta znašala tri zadetke. V nadaljevanju so postale domačinke prodor-nejše, s svojimi obrambami pa jim je dala dodatnega zagona vratarka Neška Pušnik. V 40. minuti so mlade varovanke Marjana Valenka izenačile rezultat na 17:17. Rezultat je bil še v nekaj primerih izenačen, naslednjega koraka - preiti v vodstvo - pa Ptujčanke niso zmogle, saj so bile gostje vedno korak pred njimi. Sedem minut pred koncem tekme so gostje znova povedle s štirimi zadetki prednosti, kar je bila odločilna
nastopili v kompletni sestavi, kar je dodatno otežilo njihovo delo. Ko ni želenih rezultatov, je težko igrati sproščeno, tudi pritisk opravi svoje.
Vse našteto se je jasno poznalo na začetku srečanja, saj so gostje hitro povedli 1:5. To je bil šok za igralce in navijače, ki pa je oboje vendarle »prebudil«. Tako se je prednost gostov pričela počasi taliti in domačini so igrali iz minute v minuto bolj samozavestno. Do 20. minute so uspeli varovanci Bojana Munde izenačiti rezultat na 8:8, minuto pozneje so prišli tudi do prvega vodstva
prednost za končno zmago. Pri gostjah sta bili najboljši strelki Veronika Leški (10, 5 s 7 m) in Eva Zorko (7).
Pri domačih je izstopala Barbara Borovčak, ki se je pogumno odločala za strele iz razdalje in bila pri tem zelo uspešna. Pri tem bi ji morale v večji meri slediti njene soigralke, ki bi lahko večkrat prevzele nase odgovornost za zaključevanje napadov. Kljub porazu so lahko Ptujčanke zadovoljne z ugotovitvijo, da so se prvič letos enakovredno kosale s tekmicami.
anc
na tekmi. To je dalo domačinom nov zagon in z odlično igro v obrambi ter učinkovitimi nasprotnimi napadi so si do odmora priigrali otipljivo prednost štirih golov.
Ta prednost je bila dobra osnova za nadaljevanje srečanja. Prednost je dajala domačim rokometašem mirnost v igri, s čimer so precej lažje nadzirali potek srečanja. Čeprav so gostje občasno zapretili, pa so domačini uspeli vse njihove poskuse odbiti in tekmo končati s prednostjo petih zadetkov. Najboljši strelec pri domači ekipi je bil z 11 zadetki Veselko. S prvo zma-
Do 41. minute izenačeno, nato ...: Izola - Jeruzalem Ormož 26:21 (9:10)
IZOLA: Gregorič (1 obramba), R. Jelovčan (2 obrambi), Kevič (17 obramb); Jurič 7, J. Jelovčan, Vidali, Božič 8 (2), Kojic, Bubnic, Brečko 1, Markovič, Redžic 3, Vukovič, Smol-nik 2 (1), Markežič, Vidic 5. Trener: Borut Hren.
JERUZALEM: Žuran, Belec (9 obramb), T. Cvetko; Šišmanovič 4, Poznič 1, Bogadi 6, Vesenjak, Ra-dujkovic, V. Lukman 1, Gregorc 1
go so si Nedeljčani bistveno popravili svoje možnosti pred nadaljevanjem prvenstva, saj jih tudi v naslednjih krogih čakajo njim primerljivi tekmeci; najprej lokalni derbi na Ptuju.
Gorišnica postaja prava trdnjava: Moškanj-ci Gorišnica - Loka 2012 23:22 (12:8)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek, Zorli 1, Kovač 8 (6), M. Bedrač 4, Balas 2, Valenko 2, Marušič 4, Kramar, Lukaček, Horvat, Tement, Škorc, Firbas, Preac 2, T. Bedrač. Trener: Sebastjan Oblak.
Gorišnica očitno postaja prava rokometna trdnjava, v kateri se gostom ne piše nič dobrega. Na svoji koži so to občutili že lanskoletni prvaki iz Šmartne-ga, ki so komaj osvojili točko, sedaj pa še rokometaši Loke. To je bila dobra tekma, ki je na koncu postregla z razburljivo končnico. Domači rokometaši so vodili večji del tekme: pri izidu 2:3 so zaigrali odlično v obrambi in ohranjali minimalno prednost. Pri izenačenju na 8:8 so varovanci Sebastjana Oblaka »stopili na plin« in si z delnim izidom 4:0 ob polčasu priigrali občutnejšo prednost.
Toda gostje iz Škofje Loke se niso zlahka predali: bili so vztrajni in v 40. so minuti rezultat izenačili na 15:15. Nato je bilo srečanje izenačeno do 54. minute, ko so domačini pove-dli z dvema goloma prednosti (21:19). Ta prednost jim je da-
(1), Mavrič 5, Putarek 2, Topolovec, Peček 1, Kirič. Trener: Saša Prapo-tnik.
SEDEMMETROVKE: Izola 4/3; Jeruzalem 4/1. IZKLJUČITVE: Izola 8; Jeruzalem 2 minuti. IGRALEC TEKME: Peter Božič (Izola).
Rokometaši Jeruzalema so se na pot v Izolo podali brez številnih poškodovanih igralcev. Zadnja na listi poškodovanih sta kapetan Bojan Čudič in krožni napadalec Danijel Mesaric, ki bosta poškodbi težko zakrpala tudi do pomembne petkove tekme proti Krškemu (ob 1930 na Hardeku). Ko ima vrag mlade, jih ima več, se je potrdilo v Izoli, kjer se je poškodoval Gašper Vesenjak (izvin gležnja).
Kljub vsem težavam so varovanci trenerja Saše Prapotnika odlično pričeli tekmo in s tremi zadetki Davida Bogadija v 4. minuti povedli s 0:3. Takoj je sledil odgovor najboljšega igralca Izole Petra Božiča, ki je zadel štirikrat zapored za vodstvo Izolanov v 8. minuti s 4:3. Obe ekipi sta težko dosegali gole, saj sta bila vratarja Dragan Kevič in Boštjan Belec zelo razpoložena. V 18. minuti so Ormožani povedli s 4:6, dve minuti kasneje še 5:7. V napadu sta bila uspešna Aleš Šišmanovič (trikrat) in Damir Mavrič (dvakrat). Prav slednji je v 28. minuti postavil izid 1. polčasa, za presenetljivo, vendar zasluženo vodstvo Ormo-žanov 9:10.
Gostitelji so ob glasni vzpodbudi tradicionalno najboljše rokometne publike v Sloveniji odlično pričeli 2. polčas. Kristijan Jurič je zadel trikrat zapored za vodstvo Izole 12:10 v 33. minuti. Gostje se niso
jala veliko upanje na končno zmago pred samo končnico. Vendar brez razburljivega zaključka vseeno ni šlo: 58 sekund pred koncem tekme so igralci Loke izenačili na 22:22. Kar so domačini gradili celotno tekmo, niso želeli izpustiti iz rok v končnici. Tako so prišli po prekršku nad Firbasom do strela s sedmih metrov, ki ga je v zadetek in vodstvo 23:22 spremenil Kovač. Gostom je ostalo za zadnji napad in upanje na morebitno točko 30 sekund, vendar so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice zaprli vse poti do svojih vrat in se na koncu veselili zaslužene zmage.
Odlični rezultati Gorišniča-nov zagotovo niso naključni, saj je njihova pozitivna serija že zelo dolga. S tem so brez dvoma najprijetnejše presenečenje dosedanjega dela prvenstva.
Danilo Klajnšek
Velika točke Drave: Damahaus Cerklje - Drava Ptuj 26:26 (11:13)
DRAVA PTUJ: Gerčar, Toš 1, Lesjak 3, Janžekovič 3, Rei-sman, Žuran, Bezjak, 3, Požar, Fridrih 1, Bedenik, Sabo 4, Pu-kšič 6, Silovšek 5, Lukežič, Korošec. Trener: Uroš Šerbec.
V 6. krogu so morali roko-metaši Drave na zahtevno gostovanje na Gorenjsko. Ekipa iz Cerkelj letos igra odlično in je do sedaj nanizala tri zmage. Toda tudi forma Ptujčanov se dviguje, kar je nazadnje pokazala tudi domača tekma s sosedi iz Gorišnice, tako da je bilo vse nared za dobro predstavo. V njej so se ptujski mladci izkazali in osvojili pomembno toč-
1. A SRL (m)
REZULTATI 10. KROGA: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 26:21 (9:10), Maribor Branik -Gorenje Velenje 25:25 (15:10), Krka - Slovan 32:33 (18:14), Ribnica Riko hiše - Sevnica 23:23 (12:10), Krško - Trimo Trebnje 25:25 (12:14)
1.	GORENJE VELENJE 10 9 1 0 19
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 10 9 0 1 18
3.	MARIBOR BTANIK 10 8 2 0 18
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 10 5 2 3 12
5.	KRKA	10 4 2 4 10
6.	ISTRABENZ IZOLA 10 4 1 5 9
7.	SEVNICA 10 4 1 5 9
8.	TRIMO TREBNJE 10 3 1 6 7
9.	JERUZ. ORMOŽ 10 3 0 7 6
10.	SLOVAN 10 3 0 7 6
11.	SVIŠ	10 1 1 8 3
12.	KRŠKO 10 0 3 7 3
predajali in so v 41. minuti uspeli še zadnjič izid izenačiti na 15:15. Bilo pa je vidno, da Ormožanom zaradi kratke klopi zmanjkuje moči in Primorci so pričeli prevzemati oblast na igrišču. V enajstih minutah so domačini zadeli v polno osemkrat, Ormožani le enkrat in v 52. minuti je Izola povedla z neulovljivo prednostjo sedmih točk (23:16). Sanj o čudežu v Izoli je bilo za ormoške roko-metaše konec, čeprav je do 41. minute kazalo odlično.
Kljub porazu si igralci Jeruzalema znova zaslužijo pohvalo za srčno igro, ki je njihov glavni adut v tem prvenstvu in bo tudi na naslednji tekmi proti neposrednemu konkurentu za obstanek v ligi Krškemu. Verjeti je, da bodo navijači ormoškega rokometa končno napolnili Hardek, kot si to z letošnjimi predstavami zaslužijo njihovi rokometaši.
ku
ko, čeprav so ponovno nastopili močno oslabljeni: ni bilo bolnega Verdenika ter poškodovanih Maroha in Čeha.
Srečanje je bilo ves čas izjemno izenačeno, saj v celotnem srečanju nobeni ekipi ni uspelo povesti za več kot dva gola. Drava je pričela dobro, nekajkrat povedla za dva zadetka, vendar so jo nato rumeno-mo-dri ujeli ter sami povedli. Ob koncu prvega dela igre so vajeti igre v svoje roke ponovno prevzeli gostje in prvi del igre dobili z 11:13.
Drava je domačine s pogumno in bojevito predstavo kar nekoliko presenetila, saj so prav gotovo pričakovali manjši odpor. Toda tokrat so Ptujčani tudi v nadaljevanju zaigrali dobro, taktično zelo disciplinirano, še posebej na nivoju pa je bila obramba, na čelu z Gerčar-jem, ki v zadnjem času brani v odlični formi. S pametno igro niso dopustili Cerkljanom, da bi se odlepili in tako je sledila napeta končnica. Ptujčanom se je v določenih trenutkih ponujalo celo kaj več kot remi, toda nekajkrat so se jim zatresle roke. Tako je zadnji napad na srečanju pri rezultatu 26:26 pripadel Gorenjcem, toda mladi dravaši, so se ubranili in točka je zasluženo potovala v najstarejše slovensko mesto.
Točka na sila zahtevnem gostovanju je torej za Dravo lep obet pred novimi težkimi preizkušnjami, ki sledijo. Konec tedna se namreč na Ptuju obeta nov rokometni praznik, saj bo Drava gostila ekipo Velike Nedelje Carrere Optyl, ki je v tem krogu prvič letos zmagala in poskrbela, da bo vložek v derbiju še večji. Obeta se torej prava poslastica z velikim številom navijačev obeh ekip.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Uspešen krog ligašev iz Sp. Podravja
I
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Velike Nedelje Carrere Optyl (na fotografiji Dejan Veselko) so zabeležili prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
torek • 12. novembra 2013
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL
Šampion ni bil dorasel tekmec
Aluminij - Šampion 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Osmanaj (12.), 2:0 Petek (31.), 3:0 Jovanovič (35.), 4:0 Petek (75.)
ALUMINIJ: Lipovac, Leto-nja, Panikvar (od 65. Vaš), Lonzarič, Jovanovič, Rešek, Medved, Drevenšek (od 76. Horvat), Topolovec, Petek, Osmanaj (od 82. Kurež). Trener: Robert Pevnik.
ŠAMPION: Čretnik, Sr-nec, Anželj (od 46. Škoflek), Ilič, Goropecšek, Horvat, Rižner, Kovač, Šmigoc (od 72. Okuyama), Čonč, Gliha. Trener: Janez Žilnik.
Nogometaše Aluminija sta do konca jesenskega dela prvenstva čakali le še dve domači tekmi, vključno z nedeljsko, ko so gostili ekipo Šampiona iz Celja. Slednja se je prikazala kot najskromnejša, ki je to jesen gostovala v Kidričevem. Domači trener Robert Pevnik je bil po remiju v Šenčuru prisiljen kar precej spremeniti začetno
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (v ospredju Marko Drevenšek, v ozadju desno Liridon Osmanaj) v nedeljo niso imeli težav na poti do sedme zmage v tem prvenstvu.
enajsterico, v kateri ni bilo po-rumenelih Mitje Kovačeviča in Erosa Grezde. Klemen Bingo in Robert Kurež sta tokrat ostala na klopi za rezervne igralce, od zadnjega srečanja pa so tekmo pričeli Mitja Rešek, Rade
Jovanovič in Timotej Petek.
Kidričani so zelo borbeno začeli srečanje in močno pritisnili goste na njihovo polovico, tako da so ti le s težavo prihajali na domačo polovico, kaj šele, da bi resneje ogrozili
domačega vratarja Kristjana Lipovca. Priložnosti in strelov domačih je bilo veliko: že v 2. minuti je resno zapretil Marko Drevenšek. Na zadetek ni bilo treba dolgo čakati: v 12. minuti je po desni strani potegnil
Timotej Petek, žogo je podal v sredino, kjer jo je Rade Jova-novič preusmeril na levo stran, tam pa jo je Liridon Osmanaj iz bližine poslal v mrežo - 1:0. Po tem zadetku je bilo za domačine vse veliko lažje. Ob številnih strelih je treba omeniti poizkusa Timoteja Petka in Mitje Reška, a je ostalo pri minimalnem vodstvu Kidričanov. To pa je bilo dvakrat povišano v razmaku štirih minut med 31. in 35. minuto. V 31. minuti je praktično vse naredil Timotej Petek, ki je najprej streljal z desetih metrov, ta strel je vratar gostov odbil, iz drugega poskusa pa je napadalec Aluminija zadel iz bližine - 2:0. Tretji zadetek za Aluminij je dosegel Rade Jo-vanovič, ki je dobil uporabno žogo od Leona Panikvarja in jo pospravil v mrežo - 3:0.
Tudi v drugem polčasu se ni nič bistvenega spremenilo v igri domačih, ko so nadaljevali agresivno igro. Tudi v tem delu je potekalo veliko akcij po desnem boku, saj so Kidričani poskušali razširiti obrambo gostov in si ustvariti več prostora v sredini. To jim je uspevalo in nevarni napadi so se kar vrstili. To je bil dan Timoteja Petka, ki se je v 55. minuti nekoliko z desne strani odločil za strel, a je tokrat z močnim udarcem zadel desni vratnik. Še pred tem je s strelom poizkušal Rade
2. SNL
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij - Šampion 4:0 (3:0), AH Mas Tech - Bela krajina 4:0 (1:0), Farmtech Veržej - Kalcer Radomlje 3:4 (3:2), Roltek Dob -Šenčur 2:0 (1:0), Tekma Šmartno - Krško je bila pri rezultatu 0:1 za goste prekinjena po prvem polčasu zaradi razmočenega igrišča.
1.	ROLTEK DOB 14	12	1	1	25:11	37
2.	KAL. RADOMLJE 14	8	1	4	32:18	25
3.	ALUMINIJ 14	7	6	2	21:12	26
4.	FARM. VERŽEJ 14	7	1	6	26:29	22
5.	ŠMARTNO 1928 13	5	5	3	21:18	20
6.	ŠENČUR 14	5	3	6	31:26	18
7.	AH MAS TECH 14	5	3	6	24:24	18
8.	KRŠKO 13	4	3	6	18:20	15
9.	ŠAMPION 14	2	2	10	50:37	8
10.	BELA KRAJINA 14 0 3 11 5:28 3
Jovanovič, vendar je bil vratar Celjanov na mestu. Isti igralec je v 74. minuti uprizoril samostojni napad od sredine igrišča, žoga pa je po njegovem strelu končala preko gola. Minuto kasneje so domači s četrtim zadetkom samo potrdili zasluženo zmago: z desne strani je dober predložek poslal Rok Letonja, Timotej Petek pa je bil na pravem mestu in je žogo zabil v mrežo - 4:0. Zmagi in igri domačih ni kaj očitati, saj so zaigrali dobro, sproščeno in rezultat seveda ni izostal. Gostje so bili preskromni, da bi lahko v Kidričevem ogrozili zmago nogometašev Aluminija.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Cirkovčani na vrhu, Ptujčanke pod njim
1. SNTL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj -Tempo Velenje 0:5, Ilirija - Mengeš 5:3, Zavarovalnica Maribor -Kema I. 5:2, Lektrika - Krka 5:3, Kema II. - Olimpija 5:4
1.	ZAVAROVALNICA MARIBOR 7 6 1 12
2.	KEMA PUCONCI I.
3.	KRKA
4.	ILIRIJA
7 6 1 12 7 5 2 10
5.	LEKTRIKA
6.	TEMPO VELENJE
7.	MENGEŠ
8.	KEMA II.
9.	OLIMPIJA
10.	PTUJ
7	4	3	8
7	4	3	8
7	4	3	8
7	3	4	6
7	2	5	4
7	1	6	2
7	0	7	0
2. SNTL (ž)
y** /
PTUJ - TEMPO VELENJE 0:5
Masten Toplak - Rosc 0:3, Še-gula - J. Slatinšek 0:3, Malovič
-	Kljajič 0:3, Šegula - Rosc 0:3, Masten Toplak - Kljajič 0:3
ZAVAROVALNICA MARIBOR - KEMA PUCONCI I 5:2
Slodej - Horvat 3:2, Zafoštnik
-	Škraban 1:3, Plohl - Ropoša 0:3, Zafoštnik - Sukič 3:1, Slodej
-	Ropoša 3:1, Plohl - Škraban 3:2, Zafoštnik - Ropoša 3:0
V 1. moški ligi je bil najbolj razburljiv dvoboj kroga odigran v Mariboru, kjer so domačini gostili državne prvake iz Puconcev. Mariborčani so bili tokrat uspešnejši, saj so po treh urah razburljivega in izenačenega boja z dvema zmagama Gregorja Zafoštnika in Matica Slodeja slavili pomembno zmago v boju za naslov državnih prvakov. Izjemno razburljiv dvoboj tradicionalnih tekmecev je zaznamovala poškodba Mitja Horvata, brez katerega je bila Kema precej oslabljena.
£
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc (NTK Ptuj) se je skupaj z Anjo Bezjak in Mašo Harkai močno trudila z zmago proti Logatcu, a Ptujčankam ni uspelo.
1.	LOGATEC II
2.	PTUJ
3.	LJUTOMER
4.	KRIŽE
5.	PRESERJE
6.	LJUBLJANA
5	5	0 10
5	4	1 8
5	3	2	6
5	2	3	4
5	1	4	2
5	0	5	0
1. STERNMATIK CIRKOVCE 5 5 0 10
PTUJ - LJUBLJANA 5:0
Anja Bezjak - Tjaša Udovič 3:1, Katja Krajnc - Amela Štulanovič 3:0, Maša Harkai - Neža Bre-skvar 3:0, Katja Krajnc - Tjaša Udovič 3:0, Anja Bezjak - Neža Breskvar 3:0.
PTUJ - LOGATEC II 3:5
Anja Bezjak - Pia Mihevc 1:3, Katja Krajnc - Tjaša Mihevc 1:3, Maša Harkai - Kaja Okorn 1:3, Katja Krajnc - Pia Mihevc 3:1, Anja Bezjak - Kaja Okorn 3:0, Maša Harkai - Tjaša Mihevc 0:3, Katja Krajnc - Neža Vindiš 3:0, Maša Harkai - Pia Mihevc 0:3.
2.	ARRIGONI
3.	SONOTA
4.	RAKEK
5.	KRIŽE
6.	MELAMIN
7.	MUTA
8.	KAJUH SLOVAN
9.	KRKA II.
10.	GORICA
5	5	0	10
5	4	1	8
6	3	3	6 6	3	3	6 6	2	4	4
2 3 4 2 3 4 1 5 2
6 0 6 0
2. SNTL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Preser-je - Križe 4:5, Ljutomer - Logatec II 2:5, Ptuj - Ljubljana 5:0, Ljutomer - Ljubljana 5:2, Ptuj - Logatec II 3:5.
REZULTATI 3. KROGA: Kajuh Slovan - Šternmatik Cirkovce 2:5, Melamin - Sobota 4:5, Krka II. - Muta 1:5, Arrigoni - Križe 5:4, Gorica - Rakek 3:5, Mela-min - Muta 5:3, Krka II. - Sobota 2:5, Arrigoni - Rakek 5:1, Gorica - Križe 3:5
KAJUH SLOVAN -ŠTERNMATIK CIRKOVCE 2:5
Najdič - Krušič 1:3, Novak -Koban 3:2, Peperko - Piljak 1:3, Novak - Krušič 1:3, Najdič - Pi-ljak 0:3, Peperko - Koban 3:2, Novak - Piljak 1:3
Ekipa NTK Šternmatik Cirkovce je pred sezono napovedala boj za vrh in tega se igralci doslej dosledno držijo. Tokrat so gostovali v Ljubljani pri Kajuhu in si priigrali pričakovano zmago, s katero so še naprej vodeče moštvo. Z enakim število točk jim sledi Arrigoni iz Izole. Proti Kajuhu so Cirkovča-ni prišli do zmage po ustaljenem receptu, ko Danilo Piljak dobi vse tri dvoboje, preostala dva igralca pa dva. Tokrat je bil Luka Krušič tisti, ki je dvakrat zmagal in dal velik delež k zmagi.
DK, JM
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
S težavami le v tretjem nizu
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so se veselile nove - tretje zmage.
AC Prstec Ptuj -Swatycomet Zreče 3:0 (16, 18, 24)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohor-ko, Puklavec, Cvirn, Kokol, Intihar, M. Miličevic, Seničar, Zajšek, T. Miličevic, Stanet. Trenerka: Cri-stea Voichita Loredana.
Ptujske odbojkarice so se morale za zmago nekoliko bolj potruditi le v tretjem nizu, ko so Zrečanke nudile močnejši odpor, medtem ko so prva dva niza gladko odločile v svojo korist. Na začetku tekme sta obe ekipi osvajali točko po točko, nato pa so domačinke z dobrim serviranjem hitro prišle do vodstva 15:10. Podajalka Maruša Miličevic je v prvem nizu razigrala predvsem Mohorkovo in Cvirnovo, ki igra v začetku te sezone v fantastični formi. Tudi druge igralke so odlično lovile žoge v polju in to je pripomoglo k temu, da se je prvi set končal z rezultatom 25:16. Drugi del igre so bolje začele igralke iz Zreč, saj so izkoristile
nezbranost domače vrste in so povedle z 2:5. Po minuti odmora, ki jo je vzela nova ptujska trenerka Cristea Voichita Loredana, so se stvari na igrišču takoj spremenile. Mlade Puklav-čeva, Kokolova in Seničarjeva so se zelo borile za vsako žogo, medtem ko so izkušenejše Cvirnova, Mohorkova in Tina Miličevic uspešno zaključevale akcije. Od vodstva 16:10 naprej so ptujske odbojkarice popol-
2. DOL - VZHOD (ž)
REZULTATI 4. KROGA: AC Prstec Ptuj - Swatycomet Zreče 3:0, Mislinja - Mozirje 1:3, Celje - Kajuh Šoštanj 0:3, M. Sobota -Benedikt 3:1, Prevalje - Kostman Slovenj Gradec 0:3
1.	KAJUH ŠOŠTANJ 4 4 0 11
2.	KOSTMAN SLOV.J GRADEC 4 3 1 10
3.	PREVALJE	4 3 19
4.	AC PRSTEC PTUJ 4 3 18
5.	M. SOBOTA	4 2 2 6
6.	MOZIRJE	4 2 2 5
7.	BENEDIKT	4 1 3 5
8.	CELJE	4 1 3 3
9.	SWATYCOMET ZREČE 4 13 3
10.	MISLINJA	4 0 4 0
noma kontrolirale dogajanje na igrišču in po najdaljši točki na tekmi ter bloku Mohorkove dobile drugi niz s 25:18.
V zmagovalnem ritmu so tudi nadaljevale: tri točke je zagotovila Tina Miličevic, najlepšo točko na tekmi za rezultat 10:6 pa je s »šikanjem« osvojila Maruša Miličevic. Ko so gledalci ob vodstvu petih točk pričakovali »sprehod« do zmage, so se prebudile gostje in z zelo borbeno igro in dobrimi zaključki Podvršnikove prišle do priključka. Zaključek tekme je bil zelo izenačen in napet, saj so gostje celo izenačile na 23:23 in 24:24. V samem zaključku je glavno vlogo prevzela najboljša posameznica Anja Cvirn, ki je najprej dobro blokirala, nato pa v zadnji točki s servisom še uspešno priborila še zadnjo točko za zmago 26:24.
Tako so Ptujčanke prišle do tretje zmage v letošnji sezoni, v prihodnjem krogu pa jih čaka tradicionalno težko gostovanje pri ekipi Benedikta.
David Breznik
14 Štajerski
Šport
torek • 12. novembra 2013
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Hladen tuš za NŠ Drava - domači poraz
3. SNL - vzhod:
Dravinja povečala prednost pred Dravo
Za največjo presenečenje kroga so poskrbeli nogometaši Ra-kičana, ki so na Ptuju presenetili Dravo. Domačini niso uspeli rešiti točke, saj je v zadnjih sekundah tekme iz najstrožje kazni zgrešil izkušeni Jura Arsič. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi domačini zadeli iz katere od številnih priložnosti. Ta rezultat je vsekakor odgovarjal Dravinji, ki je brez težav odpravila sosede iz Slovenske Bistrice in ima sedaj 6 točk prednosti pred Ptujčani. Bistričani bodo morali že sedaj resno razmišljati o obstanku v ligi, čeprav je tekmovanje še dolgo. Ljutomerčani so se rešili v zadnjem delu srečanja, saj so sicer zaostajali 1:2. Kljub slabemu vremenu se je v Beltincih zbralo okrog tisoč gledalcev, ki pa so na žalost videl poraz domačinov - gostje iz Odrancev so jih »zmleli« v drugem polčasu. Presenetljivo dobro se drži Malečnik, ki je tokrat v Gradu zvlekel točko. Verjetno sta h granitni obrambi gostov pripomogla izkušena Se-bastjan Berko in Suad Filekovič, ki se še dobro kosata z veliko mlajšimi igralci.
REZULTATI 12. KROGA: Drava Ptuj - Rakičan 0:1 (0:0), Avto Rajh Ljutomer - Šmarje pri Jelšah 3:2 (1:0), Nafta 1903 - Tromejnik G Sukič 4:0 (2:0), Dravinja Kostroj - AHA EMMI Bistrica 3:0 (1:0), Avto Škafar Beltinci -Odranci 1:4 (1:1), Čarda Martjanci - Fosilum Šentjur 2:1 (2:1), Grad - Maleč-nik 0:0
1. DRAVINJA KOST.	12 10	2	0	29:5	32
2. DRAVA PTUJ	12 8	2	2	30:7	26
3. NAFTA 1903	12 6	2	4	16:9	20
4. RAJH LJUTOMER	12 6	1	5	23:16	19
5. MALEČNIK	12 4	7	1	16:13	19
6. RAKIČAN	12 5	4	3	16:15	19
7. ODNCI	12 5	3	4	28:20	18
8. TROEJNIK G S.	12 5	1	6	20:22	16
9. GRAD	12 3	6	3	17:17	15
10. A. Š. BELTINCI	12 4	2	6	19:23	14
11. ŠMARJE PRI J.	12 3	3	6	20:23	12
12. FOSIL. ŠENTJUR 12 3		1	8	10:32	10
13. A. E. BISTRICA	12 1	3	8	13:26	6
14. ČARDA MARTIJA. 12 1		3	8	9:38	6

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava (na fotografiji Robert Nikollaj) so kljub številnim ustvarjenim priložnostim tekmo zaključili brez doseženega zadetka - in brez točk ...
NS DRAVA PTUJ -RAKIČAN 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Kociper (70.)
NŠ DRAVA: Ajlec, De. Krajnc, Nikollaj (od 79. Topolinjak), Lju-bec, Antolič (od 67. Droždek), Ar-sič, Horvat, Furek, Frangež, Kirič, Da. Krajnc (od 63. Kajtazi). Trener: Franc Fridl.
Dve vratnici, dve prečki, zastre-ljana enajstmetrovka in veliko lepih priložnosti - to je statistika članske ekipe Drave na tekmi z Rakičanom. Glede na prikazano bi morali domačini osvojiti tri točke, a so zaradi slabe realizacije ostali brez njih. Ptujčani so bili izrazito boljši v sami igri, vendar so se Prekmurci držali taktičnih zamisli trenerja Franca Cifra. Že v 2. minuti je Kirič z 18 metrov zadel prečko. Sledil je rahel pritisk domačih igralcev, a brez izrazih
priložnosti. V tem delu prvega polčasa je nevarno streljal še Ljubec, a je njegov strel iz obrata zletel preko okvirja vrat. V 25. minuti je naredila domača obramba veliko napako, saj je vrnjeno žogo prestregel in v padcu streljal Lapoši, a je njegov strel le za kakšnih deset centimetrov zgrešil gol. Tekmo je spremljal močan dež, ptujski nogometaši pa so še naprej narekovali tempo igre. Pri Dravi sta v prvem delu imela priložnosti še Denis Krajnc, ki je dobro končal akcijo s strelom po tleh, medtem ko je imel dober položaj za zaključek še Furek, vendar je iz bližine sprožil visoko preko vrat.
Tudi v nadaljevanju so modri nadaljevali s pritiskom in so bili na razmočenem igrišču zelo ofenzivno usmerjeni, medtem ko je Rakičan trdno stal v obrambi in je čakal na kakšno priložnost iz protinapada. Drava je nizala akcijo za akcijo, a v zaključkih niso bili dovolj natančni Arsič, Antolič in Furek. Sledila je kazen, saj so nogometaši Rakičana v 70. minuti izpeljali hitro kontro po desni strani in natančen predložek je s strelom z glavo s kakšnih šestih metrov v zadetek spremenil Kociper. Isti igralec je sedem minut kasneje pobegnil obrambi Drave, njegov oster diagonalni strel pa je odlično zaustavil vratar Ajlec. Do konca tekme je sledila popolna ofenziva ptujskih nogometašev, ki niso in niso mogli zadeti. Med strelce bi se lahko iz ugodnih položajev vpisali Kajtazi, Krajnc, Arsič in Droždek. V sodnikovem podaljšku so gledalci spremljali dramatičen zaključek tekme: Droždek je podal z desne strani, njegov predložek se je od vratni-ce odbil do Denisa Krajnca, nad katerim je bil storjen prekršek za najstrožjo kazen. Odgovornost za strel iz enajstmetrovke je nase prevzel Arsič, ki pa je zadel le prečko. Ekipa Rakičana, ki se je srčno borila, je tako iz Ptuja odnesla vse tri točke. To je bil hladen tuš za Dravo, ki se je v jesenskem delu prvenstva s porazom poslovila od svojih navijačev; v prihodnjem krogu jih čaka le še težko gostovanje pri Malečniku.
David Breznik
Superliga: odmevna zmage Hajdine
REZULTATI 11. KROGA: Carrera Optyl Ormož - Podvinci Beto-narna Kuhar 0:5, Hajdina - Stojn-ci 1:0, 1 A Avto Gerečja vas - Središče 4:0, Boč Poljčane - Videm 0:5, Bukovci - Apače 0:6
1.	STOJNCI	11 8 2
2.	PODVINCI B. K.	11 8 2
3.	VIDEM	11 7	2
4.	1 A GEREČJA VAS	11 5	3
5.	HAJDINA	11 5 1
6.	APAČE	11 4	2
7.	SREDIŠČE	11 4	2
8.	BOČ POLJČANE	11 3 0
9.	C. OPTYL ORMOŽ	11 1 2
10.	BUKOVCI	11 1 2
1
1 2
2	35
3	22 5	19:
5	17:18
5	20:29
8	13:31
8	11:32
8	11:38
26 26 4 23
10 18 16 16 14 14 9 5 5
1A AVTO GEREČJA VAS -SREDIŠČE 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Lešnik (7.), 2:0 Leben (38.), 3:0 Lončarič (47.), 4:0 Leben (74.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Šer-doner, Kokot, Gabrovec (M. Her-tiš), Strel, Horvat (Vrečar), Rozman, Lešnik (A. Šešo), Lončarič, Leben, Tominc (Brodnjak), Hojnik (N. Šešo). Trener: Igor Vorih.
SREDIŠČE: Kocen, Panič, Jur-kovič, Novak, B. Borko, Govedič, Zadravec, G. Borko, Klajnčar, Ivanuša, Lesjak. Trener: Danilo Žerjav.
BOČ POLJČANE - VIDEM 0:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Škvarič (30.), 0:2 Božak (32.), 0:3 Škvarič (50.), 0:4 Kmetec (74.), 0:5 Božak (82.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Ba-bulč (K. Stojnšek), Volavšek (Mohor), Novačan, Jernejšek, Damše, Jelovšek, N. Hajšek, J. Stojnšek (Savski), Pinter (Žišt), Grobin. Trener: Matej Hajšek.
VIDEM: Kovačič, Trep (Hrže-njak), Simonič, Kostanjevec, Be-drač, Murič, Škvarič, Zemljak (Fri-dauer), Božak, Krajnc, Kmetec. Trener: Primož Gorše.
HAJDINA - STOJNCI 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Jazbec (64.)
HAJDINA: Ber, Kurež, Krajnc
(Štumberger), Travnikar, Črnko, Veličkovič (G. Horvat), Robar, Babšek (Strelec), Jazbec (Cebek), Flajsinger (Sarkičevič), Mlinarič. Trener: Sandi Verlak.
STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, Vinkovič, Ratek (Golob), A. Horvat, P. Meznarič (Rižnar), Korez, Kokot, Zorko, S. Meznarič (Tomašek). Trener: Boris Klinger.
BUKOVCI - APAČE 0:6
(0:2)
STRELCI: 0:1 Jus (5.), 0:2 Pre-dikaka (45.), 0:3 Jus (61.), 0:4 Šenkiš (80.), 0:5 Fruk (85.), 0:6 Jus (87.)
BUKOVCI: Ferčec, Kosec, Her-ga (Serdinšek), Kodrič, T. Mezna-rič, Murko (R. Meznarič), Domjan, Ostroško, Habrun, Pukšič, Kokot (Vajda). Trener: Boštjan Zemljarič.
APAČE: Lendero, Tramšek (Murko), Vajsbaher, Jus, Ivančič (Kajzer), Šenkiš (Zajc), Rumež (Hergan), Novak (Krajnc), Predi-kaka, Žgeč, Fruk. Trener: Gorazd Šket.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Pal (15.), 0:2 Po-žegar (17.), 0:3 Požegar (27.), 0:4 Belšak (49.), 0:5 Požegar (77.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, D. Jerebič, Hriberšek (T. Žinko), Zlatnik, M. Jerebič, K. Lah, R. Lah (Kolarič), Štiberc, Perger, Plečko, Klemenčič( A. Žinko) Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI BETONRNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Toplak (Orovič) Marinič, Lah (Mulej), Belšak, Ku-serbanj (Simonič), Požegar (Simo-nič - Dabič), Pal (Galun), Leben, Topolovec. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Judo • 32. Iršičev memorial Ljutomerčani odlični v Mariboru
Na tradicionalnem mednarodnem turnirju je v mariborski dvorani tabor nastopilo 122 judoistov iz 22 slovenskih in hrvaških klubov. Zelo dobre rezultate so dosegli tekmovalci TVD Partizan Ljutomer, saj so ekipno osvojili 4. mesto, pa tudi posamezniki so se odlično odrezali. Pri članih je prvo mesto osvojil Žiga Šendlinger (do 60 kg), druga je bila Kaja Čeh (do 57 kg), tretja pa Grega Novak (do 60 kg) in Hana Prelog (do 57 kg). Šendlinger je bil najboljši tudi med kadeti, Narsej Lackovič (do 90 kg) in Hana Prelog (do 57 kg) sta osvojila 2. mesto, Uroš Vozlič (do 60 kg) pa tretje.
NŠ
Judo • 1. slovenska liga
Kljub porazoma miren obstanek Gorišnice
Člani Judo kluba Gorišnica so imeli pred zadnjim turnirjem v Mariboru še nekaj teoretičnih možnosti za uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice. To bi jim lahko uspelo z zmagama proti Dupleku in Branik Brokerju, a se je tokrat razpletlo povsem drugače. Oslabljeni Gorišničani so obe srečanji izgubili in na koncu osvojili končno 7. mesto. Tudi to jim zagotavlja obstanek v 1. ligi.
»Tudi tokrat smo imeli težave s postavitvijo tekmovalcev v kategorije, saj je manjkal Dani Rus. Damjan Fras in Denis Rus sta tako morala v zadnjih dneh shujšati zaradi nastopa v nižjih kategorijah, kar pa se je izkazalo za dvorezen meč. Potrudili smo se po najboljših močeh, a nam tokrat ni uspelo. Poskusili pa bomo znova naslednje leto,« je povedal Franc Nasko, trener v JK Gorišnica.
jm
1. SJL
Rezultati zadnjega kroga:
turnir v Mariboru: Duplek - Go-rišnica 5:2, Duplek - Branik Broker 4:1, Branik Broker - Gorišnica 5:2;
turnir v Celju: Železničar -Olimpija 2:5, Impol - Bežigrad 2:5, Z'dežele Sankaku - Impol 3:3, Z'dežele Sankaku - Bežigrad 4:3.
Končna lestvica rednega dela prvenstva:
1.	Z'DEŽELE SANKAKU 7	6	1	0	13
2.	BEŽIGRAD	7	6	0	1	12
3.	IMPOL	7	4	1	2	9
4.	OLIMPIJA	7	4	0	3	8
5.	DUPLEK	7	3	0	4	6
6.	BRANIK BROKER	7	2	0	5	4
7.	GORIŠNICA	7	2	0	5	4
8.	ŽELEZNIČAR	7	0	0	7	0
Na finalni turnir so se uvrstile ekipe Z'dežele Sankaku, Bežigrad, Impol in Olimpija. Gostitelj je ekipa Z'dežele Sankaku,
JK Duplek - JK Gorišnica 5:2 (50:20)
-60 kg: Blaž Škof - Patrik Kokol 1:0 10:0 -66 kg: Dorijan Jamnišek - Jure Kuralt 0:1 0:10 -73 kg: Tadej Senekovič - Leon Jaušovec 1:0 10:0 -81 kg: Uroš Tajhman - Matija Harpf 1:0 10:0 -90 kg: Gregor Kranjc - Denis Rus 0:1 0:10 -100 kg: Gregor Kocmut - Damjan Fras 1:0 10:0 +100 kg: Vito Dragič - brez tekmeca 1:0 10:0
JK Branik Broker - JK Gorišnica 5:2 (41:20)
-60 kg: Nik Lemež - Patrik Kokol 1:0 10:0 -66 kg: Jure Pigac - Jure Kuralt 0:1 0:10 -73 kg: Tadej Čutuk - Leon Jaušovec 1:0 10:0 -81 kg: Nermin Dedič - Matija Harpf 1:0 1:0 -90 kg: David Kukovica - Denis Rus 1:0 10:0 -100 kg: Samo Sagadinj - Branko Kralj 1:0 10:0 +100 kg: Marko Kapun - Damjan Fras 0:1 0:10
Šolski šport • Rokomet
OŠ Olge Meglič medobčinski prvak
V sredo, 6. novembra, je v Športni dvorani v Markovcih potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učence letnika 1999 in mlajše. Tekmovanja so se udeležile ekipe petih osnovnih šol, ki so bile razdeljene v dve skupini. V velikem finalu sta se pomerili šoli, ki sta zmagali v svojih skupinah, največ pa so pokazali mladi roko-metaši OŠ Olge Meglič. Poleg njih so se na področno tekmovanje z 2. mestom uvrstili še domačini.
Rezultati:
Skupina A: Markovci - Breg
9:6, Mladika - Markovci 6:11, Breg - Mladika 12:2;
Skupina B: Olga Meglič - Ljudski vrt 13:12;
tekma za 3. mesto: Ljudski vrt - Breg 8:10;
tekma za 1. mesto: Markovci -Olga Meglič 9:15. Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Markovci
3.	OŠ Breg
4.	OŠ Ljudski vrt
5.	OŠ Mladika
tp
Ekipa Oš Olge Meglič je postala medobčinski prvak v rokometu.
torek • 12. novembra 2013
Šport
Štajerski	15
Pikado • TOP GUN Grlava
Prlekijo s pikadom popeljali v svet
Igralska zasedba pikado kluba TOP-GUN Grlava
Grlava je naselje v občini Ljutomer, ki šteje nekaj več kot sto prebivalcev. Njihovo društveno življenje je prepoznavno predvsem po aktivnem delovanju ŠD Strelec in v njem pikado ekipe TOP-GUN.
Tovrstno, vse bolj priljubljeno športno panogo so na Gr-lavi »uvedli« Darko Marinič, Andrej Gorjak in Matjaž Fe-guš, ko so leta 1996 pričeli tekmovati v takratni tretji državni ligi. Vsi trije še danes predstavljajo ogrodje prvoligaške ekipe iz Grlave, Darko je njen dolgoletni kapetan, Andrej pa med najboljšimi slovenskimi igralci in stalni član državne reprezentance. Zasluge za razvoj in doseganje izvrstnih rezultatov prav gotovo pripadajo predsedniku ŠD Strelec Jožetu Grantaši. »Vidnejši uspehi naše ekipe segajo v leto 1999, ko smo osvojili 2. mesto v prvi državi ligi in nato bili izvrstni drugi na evropskem prvenstvu v Turčiji. Sicer je od leta 2000 do 2013 moška članska ekipa osvojila 10 državnih klubskih prvenstev, ženska vrsta pa je bila trikrat prva in petkrat druga. Posamezno smo osvojili šest naslovov državnih prvakov in dva druga ter eno tretje in četrto mesto, ženskim dvojicam pa je letos v Velenju pripadel naslov državnih prvakinj,« pove Grantaša.
Ekipa TOP-GUN je vse od leta 1990 redni udeleženec
evropskih prvenstev, največji uspehi segajo v sezoni 2001 in 2002 z dvakratnim osvojenim naslovom evropskih klubskih prvakov. Leta 2009 so Prleki osvojili 3. mesto v Champions ligi državnih prvakov. Izvrstni dosežki na posameznih mednarodnih turnirjih so še štirje naslovi evropskih klubskih prvakov, tri druga in šest tretjih mest. K temu velja prišteti še odlične rezultate ženske vrste v prvi državni ligi. Letos so osvojile 2. mesto, sicer pa jim je v sezonah 2010-2012 pripadel naslov državnih prvakinj. Ekipa, ki jo sestavljajo Lilijana Copot, Andreja Ka-učič, Mojca Škafar, Monika Jerebic, Simona Durič in Mojca Mužič, je na letošnjem evropskem prvenstvu v Podčetrtku osvojila naslov podpr-vakinj, potem ko so dekleta v polfinalu premagala avstrijske vrstnice in potem v finalu izgubile proti Madžarkam. Še večji uspeh, najvišji evropski naslov, je v konkurenci dvojic pripadel prleški navezi Jerebic - Mužič. Izjemno kakovostno delajo tudi mlajše selekcije, kar dokazujejo zelo dobri rezultati mladincev, ki so v minulem obdobju osvojili kar 12 naslovov državnih prvakov.
Letošnji največji dosežek ekipe TOP-GUN (Darko Marinič, Leon Mertuk, Drago Šnajder, Sašo Kopše) je zagotovo prvo mesto na evropskem prvenstvu, septembra
Šah • Ekipno EP
V slovenski izbrani vrsti tudi dva člana ŠD Ptuj
V	Varšavi poteka evropsko ekipno prvenstvo za člane in članice. Pri članicah nastopajo šahistke iz 31 držav, pri članih pa iz 37 držav. Za moško izbrano vrsto, ki je po začetnem ra-tingu na 21. mestu, nastopata tudi velemojstra Duško Pa-vasovič (kapetan) in Jure Borišek, člana Šahovskega društva Ptuj. Ekipo Slovenije sestavljajo še velemojstri Luka Lenič, Jure Škobrne in Marko Tratar.
V	prvem krogu so Slovenci z 1,5:2,5 izgubili proti Francozom, ki so 3. nosilci prvenstva. Ob tem sta Pavasovič in Borišek remizirala, prav tako Lenič, medtem ko je Škobrne izgubil. V drugem dvoboju, ki
so ga proti Norveški Slovenci dobili z rezultatom 3:1, je Bori-šek zmagal, Pavasovič pa je bil prost. Prost je bil tudi v tretjem kolu, kjer so Slovenci iztržili neodločen rezultat 2:2 proti 13. postavljeni ekipi Italije. Bo-rišek je ponovno remiziral, pomembno zmago pa je na prvi šahovnici dosegel VM Luka Lenič proti Fabianu Caruani, ki je z 2782 točkami na 6. mestu svetovne lestvice. Slovenci so po treh kolih s tremi točkami na solidnem 19. mestu. Enako število točk so zbrali tudi prvi favoriti Rusi, ki so trenutno na 22. mestu. Včerajšnji tekmeci Slovencev so bili 12. postavljeni Poljaki.
Silva Razlag
na Poljskem (Wisla). Kapetan Darko Marinič pravi, da so tudi z malce sreče postali evropski prvaki, saj so tesno (5:4) dobili obe najpomembnejši tekmi -polfinale proti Avstriji in finale proti domačinom, Poljakom. »Ob tem moram izpostaviti izvrstni predstavi naših mlajših dveh članov - Leona Mertüka in Saša Kopšeta.«
Velja poudariti, da ne gre le za klubske uspehe, saj sta igralca TOP-GUN Andrej Gorjak in Leon Mertük stalna člana slovenske reprezentance. V izbrani vrsti sta lani na evropskem prvenstvu v Podčetrtku z osvojenim prvim mestom dosegla največji uspeh, Gorjak pa kot kapetan reprezentance velja tudi za enega najboljših slovenskih igralcev pikada. ^
Niko Šoštarič
Kegljanje
Sedmi krog ni bil srečen
Foto: Črtomir Goznik
Igralci KK Drava so v tem krogu izgubili na gostovanju v Rušah.
Pravljična številka sedem tokrat ni bila srečna za kegljače in kegljačice ptujske Drave, saj so oboji v 7. krogu izgubili. Dekleta so bila poražena v Šoštanju, moški pa v Rušah. Dekleta so si obetala več, ker so gostovala pri zadnji ekipi iz prvenstvene lestvice, vendar se jim ni izšlo po njihovih željah. Kegljale niso slabo, vendar je uspeh izostal, saj so na koncu zaostale samo 29 kegljev. Točki za Dravo sta osvojili Melita Krušič in Marina Kramberger.
Ptujčani niso najbolje pričeli srečanja in so izgubili uvodna dvoboja, nato je v drugem paru Zlatko Sušanj osvojil točko, ki je še ohranjala upanje. Na koncu tudi zmagi Danija Kozoderca in Borisa Premzla nista bili dovolj za uspeh, saj so bili Ptujčani nekoliko slabši v skupnem seštevku podrtih kegljev.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Šoštanj
-	Drava 6:2 (3037 - 3008), Trebnje - Izola 1:7, Miklavž - Radenska 7:1, Impol - Gorica 6:2, Celje
-	MAS TECH 6:2.
1. MIKLAVŽ	7	5	0	2	10
2. CELJE	7	4	0	3	8
3. RADENSKA	7	4	0	3	8
4. MAS TECH	7	4	0	3	8
5. GORICA	7	4	0	3	8
6. IMPOL	7	3	1	3	7
7. IZOLA	7	3	1	3	7
8. TREBNJE	7	3	0	4	6
9. DRAVA	7	2	0	5	4
10. ŠOŠTANJ	7	2	0	5	4
ŠOŠTANJ - DRAVA 6:2
DRAVA: Fridl 357 - Plajnšek 114, Krušič 553, Kolar 513, Planine 474, Kramberger 511, Bom-bek 486.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 7. KROGA: Ruše -Drava 5:3 (3205 - 3129), Slovenj Gradec - Ceršak 3:5, Konjice - De Vesta 6:2, Prepolje - Radenska 5:3, Pivovarna Laško - Korotan 6:2
1.	CERŠAK	7 6 0 1 12
2.	KONJICE	7 5 0 2 10
3.	DE VESTA	7 4 12 9
4.	PIVOVARNA LAŠKO 7 4 0 3 8
5.	SLOVENJ GRADEC 7 2 2 3 6
6.	RUŠE	7 3 0 4 6
7.	KOROTAN	7 2 1 4 5
8.	DRAVA	7 2 1 4 5
9.	RADENSKA 7 3 1 4 5
10.	PREPOLJE 7 2 0 5 4
RUŠE - DRAVA 5:3
DRAVA: Golob 539, Podgoršek 475, Sušanj 509, Čuš 253 - Murko 238, Kozoderc 545, Premzl 570.
Danilo Klajnšek
Košarka • 4. SKL (m)
Odločili obrambni skok, meti in sodnika
Ptuj - Nazarje 80:89
15:19, 23:28, 15:21, 27:21
PTUJ: Zupanič, Damiš, Brkič 5, Žnidarič 3, Markež 6, Marin 15, S. Holc 33, Rojs 3, Ferme 15, D. Holc. Trener: Matjaž Damiš.
Ptujski košarkarji igrajo v tej sezoni - glede na prejšnjo - v zelo spremenjeni in pomlajeni zasedbi. V njej je pravi vodja Sebastjan Holc, ki je na tekmi proti Nazarjam dosegel kar 33 točk, vendar to ni bilo dovolj za pozitiven rezultat ekipe. Prav omenjen igralec je v uvodnih minutah »potegnil« svoje soigralce naprej, saj je bil uspešen v napadu. S solidno igro so domačini povedli 8:5. Po nekaj prelahko doseženih koših novincev v ligi in dobrih skokih tako v napadu kot tudi v obrambi so igralci iz Nazarij dobili četrtino s 15:19. V začetku druge četrtine so gledalci spremljali dokaj izenačen dvoboj, ob razigranem Holcu je dobro zadeval še Ferme. Na semaforju je v 15. minuti pisalo 31:30, nato pa je sledilo slabih pet minut domače ekipe. Gostje so bili sila uspešni v napadu, prav tako pa so močno pritisnili na domače košarkarje v obrambi, kar se jim je obrestovalo s številnimi »lahkimi koši«. Do konca druge četrtine si je domača ekipa priigrala 9 točk zaostanka.
Eden izmed ključnih trenutkov tekme se je zgodil v začet-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji (na fotografiji Sebastjan Holc) so tudi v drugem srečanju zabeležili poraz.
ku tretje četrtine, ko sta negotova sodnika pri izidu 40:47 dosodila tehnično napako Hol-cu. Gostje so to darilo s pridom izkoristili, saj so bili domači v šoku in so pobegnili na kar 18 točk naskoka. Košarkarji Nazarij so v tem delu z agresivno obrambo, lahkimi koši in predvsem skokom v napadu naredili serijo 0:11! Sledila je serija Ptujčanov 8:0, a do konca tretjega dela so ponovno dovolili gostom nekaj odprtih metov in točk izpod samega
koša. Najučinkovitejši pri Nazarjah so bili Bitenc, Blatnik in Dragičevič, pri Ptujčanih pa Holc, Ferme in Marin. Slednji trije so tudi poskrbeli, da se je vrsta Matjaža Damiša močno približala Nazarjam in da smo spremljali zelo zanimivo končnico tekme. V 34. minuti še nič ni kazalo na to, saj so gostje vodili z rezultatom 63:77, nato pa se je začel lov. Domačini so stisnili v obrambi, učinkoviti so bili tudi v napadu, tako da so se dobri dve minuti do konca
tekme približali na 5 točk zaostanka. Ptujčani so imeli nekaj priložnosti, da bi še bolj znižali zaostanek, a so v odločilnih trenutkih zgrešili nekaj prostih metov. Gostje so bili bolj zbrani v zaključkih in so zmagali z rezultatom 80:89.
Košarkarji Ptuja so se borili vseh 40 minut tekme in si za to zaslužijo vse čestitke. V nadaljevanju sezone lahko od njih pričakujemo tudi boljše predstave ter tudi kakšno zmago.
David Breznik
Foto: NS
16 Štajerski TEDNIK
Naši bralci pišejo
torek • 12. novembra 2013
Podlehnik • Najstarejša občanka
Ptuj • Ob koncu dela
Lizikinih 92 križev
V sredo, 23. oktobra, so najstarejšo krajanko Elizabeto Butolen obiskali župan Marko Maučič in Alojz Novak, Stojan Kojc ter Milan Vidovič (člani in predsednik občinskega odbora za negospodarstvo). Prinesli so ji darilo in ji zaželeli zdravja. Slavljenka, ki je praznovala 92. rojstni dan, jih je pričakala doma za obloženo mizo s svojci. Nazdravili so in veselo pokramljali ter ji zaželeli, da se prihodnje leto zopet snidejo.
Liziki zadnja leta moči malo pešajo, težje hodi, vendar rada kaj malega postori v kuhinji. Dneve si krajša s poslušanjem radia in gledanjem televizije, še vedno pa najraje prebira Štajerski tednik, na katerega je naročena. Zanjo predano skrbi hči Irena, ko je v službi, pa skrb prevzame zet Ivan. V veliko oporo ji je tudi sestra Nežka. Zadnji mesec je bila v bolnišnici na Ptuju, kjer so jo zdravili. Vsi domači so hvaležni zdravstvenemu osebju internega oddelka za vso zdravstveno pomoč in skrb za njihovo mamo in se jim od srca zahvaljujejo.
Elizabeta je rojena leta 1921 v družini Vaupotičevih, kjer so bili trije otroci. Po končani OŠ so jo starši zadržali na do-
mači kmetiji. Sprejela je vsako priložnostno delo, bila je pridna in vestna delavka. Od vsega dela je najraje okopavala. Obdelovala je tudi vinograd, hodila pa je tudi na ravninski del pomagat kmetom pri spravilu poljskih pridelkov.
Leta 1951 poročila s Francem Butolenom, rodili sta se jima dve hčerki, Irena in Jožica. Zaradi bolezni ji je mož hitro umrl in ostala je sama z otrokoma. Hči Irena z možem si je doma zgradila hiško, v kateri sedaj prebiva Lizika.
Zdenka Golub
Druženje polepša vsakdan
Tempo življenja in vse več obveznosti ter stiske ljudi so povzročili, da smo ljudje postali otopeli in nepristranski za druženje. Včasih smo si med seboj znali pomagati in si tudi vzeti čas za klepet. Danes smo žal vse bolj tempirana bomba in živimo drug mimo drugega.
Smo stanovalci Trubarjeve 13 na Ptuju in želimo tudi drugim prebivalcem v bloku pokazati, da druženje združuje ljudi in da nam lahko tudi sosed polepša dan. Do nedavnega smo bili le sosedje in od nas je zvenel le »dober dan« ali »nasvidenje«! Nakar smo našli skupen jezik in pričeli gradbena dela oz. obnovo fasade. Ob koncu del smo se odločili, da priredimo piknik in proslavimo novo fasado. Priprave so bile zelo prijetne, saj smo že ob tem občutili, da se lahko povežemo in da smo lahko tudi prijatelji in ne samo sosedje. Piknika se je udeležil tudi naš izvajalec dela gospod Boštjan Pesek. In že je dišalo po žaru in dobra kapljica je bila pripravljena. Prvi zbrani smo že veselo kle-
petali in seveda nazdravljali. Da pa ne bi bilo vse tako monotono, je prispevala glasba s sosedovega balkona. Še lepše pa je bilo, ko je zaigrala harmonika. Ob njenem zvoku smo se prvič zavrteli in tudi pošteno nasmejali. Tako se je naše veselje nadaljevalo
pozno v noč. Bilo je nepozabno in že se dogovarjamo za naslednji piknik. Vsi smo ugotovili, da je takšnih srečanj mnogo premalo in da se bi ljudje v teh težkih časih morali več družiti in si tako polepšati dan.
Stanovalci Trubarjeve 13
Prejeli smo
Sprenevedanje in ignoranca javnih uslužbencev Mestne občine Ptuj
V pojasnilu MO Ptuj navaja, da ne drži trditev iz uvoda članka ''Zakaj plačati standard, ki ga ni?'', da odgovorni na MO Ptuj ne storijo ničesar v zvezi s spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Odlok). V uvodu članka takšne trditve sploh ni, ampak piše, da odgovorni na MO Ptuj za ta del naselja (Gernce - hišne številke 30-36) ne naredijo praktično nič. Če to ne drži, naj pojasnijo, kaj so glede infrastrukture in komunalne opremljenosti v tem delu naselja postorili v zadnjih petih letih. Glede moje pobude za spremembo 5.
lena Odloka, pa dejansko niso naredili nič drugega, kot to, da so poslali formalni odgovor javne uslužbenke, v katerem se sklicujejo na Odlok, ki so ga sprejeli sami. Moja pobuda za spremembo tega Odloka je bila poslana ravno zato, ker menim, da se je v 5. členu naredila napaka in je zato krivičen do občanov iz naselja Gernce.
Ne razumem pojasnila MO Ptuj v delu, ko navaja, da je bila pobuda za spremembo 5. člena Odloka, ki jo je podal mestni svetnik Mirko Kekec na 32. seji Mestnega sveta dne 23.9.2013, podana v času, ko je pritožbeni rok na odločbo že potekel. Kaj ima pritožbeni rok na odločbo, veze s pobudo za spremembo Odloka? Pobuda je bila podana zato, da se o njej razpravlja na redni seji Mestnega sveta, da se mestnim svetnikom predstavijo dejstva na osnovi katerih lahko sprejmejo odločitev. Mestni svetniki tako lahko po-
budo argumentirano zavržejo ali jo odobrijo.
V Zakonu o stavbnih zemljiščih (ZSZ), ki ga MO Ptuj navaja kot podlago za sprejeti Odlok je zapisano, da občine z odlokom same določajo območja, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Nikjer v ZSZ pa ne piše, da morajo biti v posamezna območja oziroma cone razvrščene celotne ulice ali celotna naselja. Zato ni nobene zakonske podlage, da se posamezne ulice oziroma naselja ne bi moglo deliti na posamezne dele naselij, zaselke ali hišne številke.
Iz VI. poglavja ZSZ je razvidno, da gre pri nadomestilu za dajatev, ki se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, in to glede na namembnost, lego, komunalno opremljenost in druge okoliščine, ki vplivajo na njegovo uporabnost. Kriteriji njenega predpisovanja in določanja morajo biti zato povezani z lastnostmi zemljišča in njegovimi prednostmi oziroma slabostmi, oziroma z njegovo namembnostjo (npr. dobra infrastrukturna opremljenost, prometne povezave, zemljišče za poslovne dejavnosti, za bivanje, kvaliteta lokacije zemljišča, ipd.). MO Ptuj se v pojasnilu in odgovoru na članek niti z besedico ne dotakne infrastrukture opremljenosti in razvitosti v našem delu naselja. Ne omenja ne kabelskega omrežja, ne urejanja odvajanja odpadnih voda, ne pločnikov, ne razsvetljave, ne vzdrževanja cestišč, itd. Kot da odgovorni na MO Ptuj niso prebrali celotnega članka.
MO Ptuj za odmero NUSZ upošteva celotno neto površino stanovanjskih stavb, skupaj s podstrešji, kletnimi prostori in garažami. Medtem ko okoliške občine upoštevajo izključno uporabno stanovanjsko površino in neprimerljivo nižje vrednosti točk. Zato so nadomestila MO Ptuj
Prejeli smo
Poskus prikaza »odličnega« posla ormoškega župana z nakupom zemljišč, objavljenem v Štajerskem tedniku 15.10.2013, predstavlja naiven poskus prikrivanja dejanskih ozadij oziroma primer nedopustne uveljavitve interesa posameznikov oziroma skupin na škodo javnega interesa. Razglabljanje o nakupu je nesmiselno, saj 26. člen Uredbe o stvarnem premoženju drža-
v primerljivih primerih glede na druge občine, kar za nekaj krat višja.
Tudi oddaljenost našega dela naselja od mestnega središča (okrog 4,5 km) za javne uslužbence MO Ptuj ni dovolj močan razlog, da smo neupravičeno razvrščeni v 2. cono, skupaj z mestnimi ulicami, ki
ve in lokalnih skupnosti jasno določa: »Stvarno premoženje, katerega lastnik postane država oziroma samoupravna lokalna skupnost, se lahko pridobiva samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog bodočega upravljavca, brez nepotrebnih zalog.«
Nakup brez pravne in ekonomske podlage je v nasprotju z zakonsko predpisanim načelom gospodarnosti in spreje-
so dosti bolj infrastrukturno opremljene. Iz strnjenega dela naselja Zabjak se k nam pride po približno 2 km dolgi poti, ki vodi skozi naselje Kicar (3. cona) in 800 m dolgi makadamski cesti skozi gozd. Nahajamo se na čistem obrobju občine in dejansko mejimo na občino Destrnik. In temu javni uslužbenci MO Ptuj pravijo
2.	cona.
V članku MO Ptuj ne zanika in prav tako ne pojasni nobenega od naštetih argumentov. Vsi ti argumenti so podlaga na osnovi katerih sem podal pobudo za spremembo Odloka. Če le teh niso uspeli zanikati pomeni, da vse to na žalost drži. Ampak kljub temu se jim vse to ne zdi dovolj velik razlog, da bi spremenili 5. člen Odloka in Gernce razvrstila v
3.	cono.
Nedopustno je, da se MO Ptuj ves čas izgovarja na to, da sprememba Odloka ne bi mo-
tim proračunom ter škodljiv za občino, ki bo morala v bodoče plačevati davek od nepotrebne nepremičnine.
Ormoška občina je izdatno pripomogla k težavam propadlega ptujskega gradbenega podjetja s prodajo dragih gradbenih parcel, ki jih je občina pridobila brezplačno in zdaj brez potrebe odkupila, z oddajo obnove Grajske pristave omenjenemu podjetju na
gla imeti posledic za nazaj, ter vplivati na že izdane odločbe za plačilo NUSZ. Napako in neupoštevanje ustavnega načela enakosti, ki je bilo s 5. členom Odloka storjeno občanom Gernc, je na vsak način potrebno odpraviti. Kajti slej ko prej bodo na MO Ptuj našli nov način pridobivanja finančnih sredstev od občanov, za katerega bodo uporabili kar trenutno veljavno razvrstitev v cone.
Da v trinajstih letih ni bilo nobene pobude za spremembo Odloka, ne more biti razlog, da se pobuda za spremembo ne bi mogla podati zdaj. Zato je dolžnost javnih uslužbencev na MO Ptuj, da pobudo korektno obravnavajo in da se prenehajo sprenevedati in ignorantsko obnašati do svojih občanov. Upam, da se na MO Ptuj zavedajo, da so tam zaradi nas občanov in ne zaradi njih samih.
Jani Golob
podlagi 50 % popusta in s preusmeritvijo plačil preko šestdesetih (60!) asignacij mimo računa podjetja na račune podizvajalcev med katerimi so bili tudi največji lastniki propadlega podjetja. Ob tem pa občina ni sposobna skrbeti za svoje premoženje in zavrača zakonsko obvezne odkupe zemljišč po katerih potekajo občinske javne ceste.
Vili Trofenik
Občina odkupila zemljišča, ki jih je v preteklosti prodala(2)
torek • 12. novembra 2013
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (4)
Terceira - otok Svetega Duha (prvotno otok Jezusa Kristusa)
Ozke srednjeveške uličice prepredene z mogočnimi portugalskimi kolonialnimi stavbami in še mogočnejšimi cerkvami s prevladujočima dvema zvonikoma, da ni prepira med spoloma, nedvomno potrjujejo mogočno srednjeveško zgodovino prekrasnega mesta Angra de Heroismo. Je najstarejše mesto na celotnih Azorskih otokih in ob pogledu na geografski položaj celotnega otoka Teceira je jasno, zakaj je doživela nenadni razcvet ob prihodu Portugalcev v 15. stoletju. Danes je Angra ena izmed treh prestolnic Azorskih otokov, pri čemer ji družbo delajo še Ponta Delgado na otoku Sao Miquel in Horta na otoku Faial. Stari mestni del Angre je od 1983 uvrščen na UNESCO seznam svetovne kulturne dediščine.
Angra je sicer majhno mesto s prikupnim pristaniščem. Mladih ljudi je relativno malo, na ulicah kraljujo mačke in starejši ljudje, ki s palico v roki in iskrivim pogovorom s sosedom preganjajo dolgčas. Precej otožno. Težava je predvsem v pomankanju univerzitetnih središč. Številni se tako selijo v Ponto Delgado ali Horto, kjer je možnost in priložnost za nadgradnjo akademske poti. Večina tistih, ki pa vendarle ne gredo s trebuhom za študijem, pa so kmetovalci in preživijo dobršen del na vasi. Glede na primarno dejavnost otoka je seveda povsem jasno, da je edina mednarodno priznana univerza v Angri tista za kmetijstvo in poljedelstvo, sicer del azorske univerze s sedežem v Ponta Delgado. Otroški vrvež iz bližnje stavbe me predrami iz preteklika. Prekrasno kolonialno mesto me navdušuje. S prav posebnim čarom in dušo. Končno si odtrgam tudi čas
za obisk mogočne trdnjave, ki brani lepote mesta in življenje prebivalcev že stoletja. V trdnjavi Sao Joao Baptista iz 16. stoletja za mogočnim obzidjem gostuje vojaški muzej in muzej »liberalnih« vojn na Portugalskem, ko si je mesto pridobilo naziv »herojsko«. Izjemno ohranjeni topovi in orožje iz prve in druge svetovne vojne ter orožje iz zgodnejših obdobij. Prekrasen preplet vojaške zgodovine. Brez mogočne cerkve, sicer pomembnih spomenikov pretekle arhitekturne zasnove, hkrati pa simbol ponesrečene in povsem zamegljene (ne) moči rimokatoliške cerkve, bodisi v preteklosti bodisi v današnjem času, tudi znotraj obzidja preprosto ne gre. Pravzaprav najdemo najrazličnejše primerke tovrstnih sakralnih objektov na vsakem koraku v Angri. Prva mogočna cerkev te seveda navduši, tudi peta po vrsti v razmaku nekaj sto metrov je sprejemljiva, ampak na vsakem koraku pa je vseka-
kor preveč. Nekako se izgubi celoten pomen in namen. Tudi prekrasen arhitekturen primerek osrednje katedrale na osrednjem trgu izgubi na lepoti in pomembnosti v primerjavi z naveličanostjo. Še vedno v mogočni trdnjavi izpod hriba Brazilija. Nepredstavljivi strateški položaj pristanišča za tem hribom z mogočno trdnjavo. Skorajda nemogoče osvojiti. Zanimivo, da so pri gradnji trdnjave uporabljali zlasti material iz okoliških krajev s prevladujočo vulkansko kamino.
Nedeljsko zasanjano se odpravim do pristanišča na zaslužen čaj z namenom ležernega opazovanja ribičev ob njihovi vrniti z ribolova. Moja namestitev, kombinacija hostla in spanja pri »babici«, je nekoliko vstran od glavne ulice. Nepričakovan vrvež in hrup na ulici. Bolj kot se bližam središču, več prekrasno oblečenih ljudi me prehiti v vsej svoji vnemi. Veselo klepetajo. Avtomobili hu-pajo in se prerivajo za parkirni prostor. Nekaj minut začudenja me prinese pred osrenjo katedralo. Na stotine ljudi. Maldih, starih, dojenčkov in mladoporočencev, mačkov in psov, vsi so tam! Še nekaj ur nazaj sem sedel ob odprtem pivu in razmišljal o zabavah. Takrat ni bilo nikogar. Nikjer. V nedeljo zjutraj pa ulice preplavljene. Joj, jaz pa kar v raztrgani trenirki. Malo začudeno me gledajo, še bolj jaz njih. Sploh nisem vedel, da na otoku živi toliko ljudi. Od kod so prihrumeli. V pritanišču v prijetnem lokalu moje začudenje očitno navduši
Foto: Uros Zajdela
natakarja. »Danes je sveta maša in ljudje iz celotnega otoka napolnijo Angro. Nekateri so bili v zgodnjih jutranjih urah pri sveti maši v svoji cerkvi, na popoldansko pa pridejo v Angro,« mi razsvetli trenutek mestne norosti. Noro. Sedaj pa vem, zakaj toliko cerkva. Pa kako so vsi lepo oblečeni.
Razen vsako nedeljo pa se Angra napolni z domačini in tudi turisti v času bikoborb, po katerih je celoten otok zelo poznan. Že ko sem se prejšnje dni sprehajal po dahjemajo-čem podeželju na Terceiri, sem zasledil neverjetno veliko število bikov. Mnogo več kot krav. In vsak me je gledal bolj zanimivo. Hudo varnih ograj pa tudi nimajo. »Na otoku prirejamo bikoborbe, ki pa niso namenjene usmrtitvi teh prekrasnih živali, temveč izkazovanju možatosti lokalnih fantov v teku pred njimi. Podobno kot v Pamploni,« pojasni natakar. Spijem čaj. Glavnina ljudi je že v cerkvi. S svojo trenirko hitim po stranskih ulicah do preljube sobe. Izognem se očitajočim se pogledom.
Otok Terceira me je s svojo nepredstavljivo lepoto, ki se je toliko dni skirvala za bombažnimi oblaki, povsem navdušil. Tudi ko sem se brezglavo sprehajal po podeželju, so bili ljudje strašno prijazni. Pripravljeni pomagati. Le preštevil-ni biki so večkrat povzročili vznemirjenje. Otok je prvenstveno namenjen poljedelstvu in posledično prepreden s številnimi obdelovalnimi površinami. Veličino prekrasne narave dojameš šele na najvišjem vrhu »vrh Barbara«, pravzaprav grebenu, ki sem ga v prejšnjih dneh osvojil. Nekoliko zmoti le dejstvo, da se je nanj mogoče povzpeti tudi po cesti, kar pre-številni turisti v svoji neumnosti tudi izkoriščajo. Pri tem pa izpuščajo nepozabne avanture, spogledovanje z biki, poglede na prekrasne vasice in številna srečanja s svežo iztisnjenimi zelenimi iztrebki krav na poti.
Percej nejevoljen sam na sebe in svojo neumnost pri načrtovanju notranjih letalskih vozovnic se poslavljam od prvega otoka. Zgodaj zjutraj me namreč čaka let do otoka Faial. Saj bi šel od žalosti popit kakšno pivo ali dve, a se zavedam »številčnosti« v lokalni gostilni. Gremo spat. Jutri je nov dan.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Torek, 12. november
Danes goduje Emil.
1459 je bila ustanovljena baselska univerza. 1755 se je rodil pruski general Gerhard Johann David von Scharnhorst, ki je razvil sodoben sistem generalštabnega poveljevanja v vojski. 1840 se je rodil začetnik sodobnega kiparstva Auguste Rodin. 1866 se je rodil kitajski državnik in revolucionar Sun Jatsen, prvi predsednik Republike Kitajske.
1927 so v boju za Leninovo nasledstvo izključili iz sovjetske komunistične partije Leva Trockega.
1995	so hrvaški slavonski Srbi in Hrvati podpisali sporazum o mirni rešitvi hrvaško-srbskega spora. Po izteku dogovorjenega časa je dobila Hrvaška nazaj ozemlje Slavonije, to je območjem, na katerem so Srbi razglasili odcepitev.
Sreda, 13. november
Danes goduje Stanislav.
1002 je prišlo do anglosaške šentjernejske noči. Angleški kralj Neodloč-než ali tudi Nebogljenec je dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na njegovem območju.
1718 se je rodil britanski politik John Sandwich, po katerem so dobili ime sendviči, s katerimi so mu morali streči, da mu ni bilo treba zaradi kosila ali večerje prenehati kartati.
1789 se je rodil ruski vojskovodja in reformator grof in knez Aleksander Vasiljevič Suvorov.
1813 se je rodil črnogorski razsvetljeni vladika Petar II. Petrovič Njegoš, ki je kot pesnik ustvaril znane pesnitve Luč mikrokozmosa, Gorski venec in Lažni car Štefan Mali.
1850 se je rodil škotski pripovednik Robert Louis Stevenson, avtor priljubljenega romana Otok zakladov, po katerem so posneli več filmov. 1907 se je izdelovalec koles Paul Cornu s plovilom, ki ga je poganjal 24-konjski motor, dvignil navpično dobrih 30 centimetrov. To naj bi bil prvi navpični polet človeštva.
1945 so izvolili voditelja francoskega odporniškega gibanja generala Charlesa de Gaulla za prvega povojnega francoskega predsednika. Četrtek, 14. november Danes goduje Nikolaj.
Danes je mednarodni dan sladkorne bolezni.
1576 so katoliški in kalvinistični Nizozemci sklenili gentsko zvezo, to je sporazum o skupnem nastopu za osamosvojitve proti Špancem.
1716	je umrl nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz. Rodil se je 1. 7. 1646.
1765 se je rodil ameriški izumitelj Robert Fulton. Izdelal je prvi parnik, ki je začel voziti v javnem prometu leta 1807 na reki Hudson pri New Yorku. 1774 se je rodil italijanski operni skladatelj Gasparo Spontini, avtor več oper, med katerimi je najbolj uspela opera Vestalka. 1838 se je rodil hrvaški pisatelj August Šenoa. 1840 se je rodil francoski slikar Claude Monet, osrednja osebnost impresionizma v slikarstvu. Petek, 15. november Danes goduje Polde.
1787 je umrl nemški skladatelj Cristopf Willibald Ritter von Gluck. 1889 je bila po odstopu kralja Pedra II. v Braziliji razglašena republika. 1917 je po oktobrski revoluciji v Rusiji izbruhnila na Finskem državljanska vojna. Proruska stran je bila poražena.
1923 se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark.
1983 so ciprski Turki razglasili ustanovitev neodvisne države Severni Ciper pod predsedstvom Raufa Denktaša.
1810 so Francozi v Ljubljani slovesno odprli vseučilišče. Tako je imela Ljubljana do leta 1813 prvič popolno univerzo. Sobota, 16. november. Danes goduje Jerica. Danes je mednarodni dan strpnosti.
1717	se je rodil francoski filozof Jean d'Alembert, ki je skupaj z Diderotom izdajal znamenito Enciklopedijo.
1810 se je rodil največji pesnik češke romantike Karel Hynek Macha. 1855 so odkrili v Zambiji Viktorijine slapove. Odkril jih je britanski misijonar in raziskovalec David Livingstone.
1874 se je rodil v Sankt Peterburgu ruski arktični raziskovalec in pomorski častnik Aleksandr Vasiljevič Kolčak, ki ga je protirevolucionarna bela garda od 1918 do 1920 priznavala za vrhovnega voditelja Rusije. 1894 se je rodil pisatelj in politik, avstrijsko-madžarski grof Richard Cou-denhove-Kalergi. Bil je začetnik vseevropskega gibanja. 1914 se je začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci. Trajala je do 15. decembra, ko so Srbi osvobodili Beograd.
1933 so Združene države Amerike in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike.
Nedelja, 17. november
Danes goduje Gregor.
Danes je svetovni dan študentov in svetovni dan izseljencev. 1796 je umrla v starosti 67 let ruska carica Katarina II. Velika. Vladala je od leta 1762 po državnem udaru zoper moža Petra III. 1869 so odprli Sueški prekop in tako povezali Sredozemsko morje z Rdečim morjem in naprej Tihim oceanom. 1925 se je rodil ameriški filmski igralec Rock Hudson. 1960 je umrl ameriški filmski igralec Clark Gable.
1996	so se začele v srbskih mestih velike demonstracije privržencev opozicije Miloševicu, ker je oblast razveljavila volitve v večjih mestih, med drugimi tudi v Beogradu, kjer je zmagala opozicija. Demonstracije so se končale, ko so priznali rezultate volitev.
Ponedeljek, 18. november Danes goduje Roman.
1626 je bila posvečena Petrova stolnica v Rimu. To se je zgodilo po 120 letih gradnje. To je najpomembnejša cerkev katoliškega krščanstva in največja božja hiša na svetu.
1786	se je rodil skladatelj tvorec nemške romantične opere, pianist in dirigent Carl Maria von Weber.
1787	se je rodil francoski slikar in izumitelj Luis-Jacques-Mande Daguerre. Bil je eden izmed izumiteljev fotografije.
1833 so Združene države Amerike sprejele časovne pasove. Od takrat so razdeljene na štiri časovne pasove.
1836 se je rodil italijanski zdravnik Cesare Lambroso, ustanovitelj nove vede - kriminologije.
1901 se je rodil George Gallup, ustanovitelj po vsem svetu znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 12. novembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Konec indijanskega poletja
Ta vikend se je indijansko poletje zagotovo končalo. Pred nami je nekaj hladnih mesecev, ki pa so ravno tako potrebni. Tudi narava potrebuje počitek. Zato jo pustimo počivati.
Okrasne trave so najlepše v jeseni, pred zimo jih ne režemo, čeprav se listje posuši.
Foto: Miša Pušenjak
Še malo, pa bomo zakorakali tudi v najbolj veseli mesec v letu, veseli december. Ker na vrtu ni veliko dela, se toliko bolj posvečamo dekoraciji, okraševanju naših bivališč. Trgovine se že bleščijo v pisanih barvah božičnih okraskov. Vendar si lahko veliko naredimo tudi sami. V času krize pride prav tudi vse, kar najdemo v naravi. Zato ne pozabite in na pozno jesenskih sprehodih naberite storže, žir, kostanje (če jih je še kaj), želod, če ga kje najdete, zelo prav pridejo tudi dolgi popnjaki divjega srebota skupaj z njegovimi plodovi, ki se na suhem lepo razširijo. Tudi mah je treba nabrati. Mogoče še kje najdete šipek za pridih božične rdeče barve. Iz tega si lahko naredite svoje božične okraske.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Še pred nastopom zime pa bomo sadili grmičevje in drevje. Po nakupe se raje odpravite v drevesnice, kjer nam ponujajo kakovostnejše sadike. Zal jih v naši bližini skoraj ni, najbližja, ki se še ukvarja z lastno proizvodnjo, je v bližini Mute. Čeprav so cene v vrtnih centrih nekoliko nižje, pa je tam kakovost pogosto vprašljiva. Lastna proizvodnja pomeni, da so rastline vsaj nekaj mesecev, najpogosteje
Kadar bolečina v sklepu ali mišici vztraja in je ne ukrotimo samo s počitkom ali z ustreznimi vajami, s toplimi, hladnimi obkladki ali domačimi zeliščnimi mazili, običajno uporabimo še zdravila. Ta nam lahko predpiše zdravnik ali pa se, ker težave niso tako hude, odločimo za samozdravljenje. Za samozdra-vljenje bolečin v sklepih in mišicah lahko uporabimo zdravila, ki imajo hiter protibolečinski in protivnetni učinek (recimo paracetamol, nesteroidna protivne-tna zdravila) ter zdravila z zakasnelim učinkom, kot je recimo glukozamin, ki se mora jemati daljše obdobje. Zdravila so tista, katerih kakovost, varnost in učinkovitost se ovrednoti, še preden se smejo začeti tržiti, izdelujejo se pod ustreznim inšpekcijskim nadzorom, poleg tega pa imajo v navodilu za uporabo in na ovoj-nini verodostojne informacije. Vsega naštetega pa ne moremo trditi za prehranska dopolnila, katerih nadzor je bolj »ohlapen«, zato moramo biti pri njihovi izbiri razumski in ne preveč »naivni«. V tem prispevku bom pojasnila nekatere trditve o protibolečinskih in protivnetnih zdravilih ter o glu-kozaminu.
pa let v naših klimatskih razmerah, v zemlji in na prostem, ne v rastlinjakih. Zato seveda tudi na našem vrtu lažje obstanejo in krasijo našo okolico dolga leta.
Pri nabavi rastlin ne pozabite, da obstajajo različne sorte okrasnih grmičkov in dreves. Tako je lahko ista rastlina, na primer forzicija, zelo visoka ali pa zbi-ta nizka rastlina. Enako velja za hortenzije, vrtnice, magnolije in številne druge okrasne grmičke, pa tudi drevesa. Zato se o končni višini in bujnosti rastlin prepričajte pri prodajalcih ali pa si vsaj natančno preberite etikete. Če le-teh ni, rastline raje ne kupite. Da ne boste po nekaj letih ugotavljali, da za vaše rastline na izbranih mestih ni več prostora. Odrasle namreč zelo težko presajamo.
Jesensko sajenje lesnatih rastlin je priporočljivejše kakor spomladansko. Korenine vseh rastlin, posebej pa trajnih lesnatih in zelenih, se namreč najbolje razraščajo pri nizkih temperaturah in v kratkem dnevu. V jeseni pa sploh velja, da se razraščajo samo korenine, saj se nadzemni deli vseh trajnih rastlin pripravljajo na zimski počitek. Zato se tudi čaka s sajenjem vse do takrat, ko listavci izgubijo liste, iglavce pa sadimo le kakih 14 dni prej, ne glede na to, ali so rastline v loncih s koreninsko
Zdravila za hitro samozdravljenje bolečin in vnetij se uporabljajo zunanje, na koži, ali pa so v obliki tablet ali kapsul, ki jih zaužijemo. Brez recepta so od teh zdravil v Sloveniji na voljo v oblikah za uživanje: paracetamol, acetilsalicilna kislina, naproksen in ibuprofen, za zunanjo uporabo pa diklofenak.
1. Zdravila za zunanjo uporabo niso učinkovita, zato je vedno bolje izbrati zdravilo za notranjo uporabo. To ne drži. Velikokrat so kreme, geli dovolj učinkoviti, da ni treba dodajati protibolečinskih tablet ali pa lahko teh zato zaužijemo manj. Protibolečinska zdravila za zunanjo uporabo so varnejša od tistih, ki jih zaužijemo, ker skozi nepoškodovano kožo le malo prehajajo v kri. Koncentracija v krvi je tudi do 100-krat manjša, kot bi bila, če bi enako količino zdravila zaužili, zato ne povzročajo toliko neželenih učinkov, npr. težav z želodcem. Poleg tega njihov učinek nastopi hitro, v manj kot 15 minutah. V Sloveniji je trenutno brez recepta na voljo le gel z diklofenakom, tudi v večji koncentraciji, ki zagotavlja trajanje delovanja 12 ur in se zato nanaša le dvakrat dnevno. Gel preprosto nežno vtremo v kožo,
grudo ali so njihove korenine gole. Potem se korenine še pred zimo lepo vrasejo v novo okolje, spomladi pa pričnejo takoj z novim življenjem. V jeseni sajene rastline so tudi manj občutljive na sušo.
Pred sajenjem izkopljemo jamo, ki naj bo najmanj dvakrat večja in globlja, kakor je trenutna koreninska gruda. Zelo priporočljivo je tudi, da je jama nekaj časa pred sajenjem že izkopana. Če ste kupili sadike brez koreninske grude (tudi sadno drevje), je dobro, da jih večer pred sajenjem namočite v
i Iv
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
ni ga treba masirati. Lokalno uporabljen diklofenak ima zelo malo neželenih učinkov, v zelo redkih primerih se lahko pojavi preobčutljivost za sončno svetlobo, zato zdravljenega predela, zlasti v poletnih mesecih, ni dobro neposredno izpostavljati soncu.
2. Paracetamol je zelo varno zdravilo. To ne drži popolnoma. Paracetamol je varno zdravilo, če ga uporabljamo v predpisanem odmerjanju, ne povzroča toliko neželenih učinkov kot druga protivnetna in protibolečinska zdravila ter vstopa v relativno malo interakcij z drugimi zdravili. V primeru predoziranja pa je lahko zelo toksično zdravilo, ki lahko povzroči nepopravljive jetrne okvare.
Marjetka Pal, mag. farm.
Lekarne Ptuj
vedro z vodo. Tiste v loncih pa dobro zalijte.
Pri kopanju jame najprej odstranimo travno rušo. Nato najprej izkopljite zgornjo, 20- do 30-centimetrsko plast zemlje, saj so samo v tej plasti hranila, v nižjih plasteh hranil običajno ni. Zato tisto zemljo damo na kompost. Če imamo težko zemljo, potem damo na dno jame ustrezen drenažni material, najboljši je spran rečni gramoz ali plast nasekanih, debelejših vej. Seveda mora biti jama ustrezno globlja. Na drenažo postavimo travno rušo s koreninami navzgor. Če sadimo rastline, ki potrebujejo kislo zemljo, je priporočljivo nasuti še debelo (30 cm) plast grobe žagovine. Le-ta bo nekaj časa vzdrževala zemljo kislo v okolici korenin. Zgornjo, rodovitno plast zemlje pomešamo s preperelim kompostom ali dobro preperelim hlevskim gnojem. Nasujemo jo na dno jame. Ta plast naj bo debela vsaj 20 cm. Nanjo nasujemo zgornjo, rodovitno plast zemlje, ki smo jo izkopali. Če so korenine rastline v loncu in stisnjene v kepo, jih rahlo raztrgamo. V vsakem primeru ne smejo rasti v krog, ta krog razdremo. Vse poškodovane, temno obarvane ali razpadajoče korenine od-režemo, lahko prirežemo tudi zdrave korenine. Nato zdrave korenine razporedimo enako-
merno po vsej širini jame. Zelo dobro bi bilo, da bi zdaj vse skupaj tudi zalili. Nato pomešamo rodovitno, izkopano plat zemlje s kupljeno humusno prstjo. Ta naj ima ustrezen pH; če sadimo iglavce, hortenzije, rododendro-ne ali drugo kisloljubno grmi-čje, naj bo to kisla prst, drugače pa navadna, humusna zemlja za sajenje rastlin. To rodovitno prst počasi nasipavamo na korenine tako, da bo prodrla v vse luknje in špranje med njimi. Zato ob nasipavanju tudi rahlo tlačimo nasut material, rastlino pa rahlo stresamo. Ob steblu naj bo na-sutje nekoliko višje, morebitna cepljena mesta pa naj ostanejo na zraku. Spomladi pa ne pozabite okoli stebla nekaj zemlje odstraniti, da bo steblo v jami, tako boste poleti lažje zalivali. Zelo priporočljivo je koreninsko grudo zavarovati tudi z odpadlim listjem, saj je koreninski sistem prvo zimo po sajenju še dokaj občutljiv. Ne pozabite tudi, da v primeru suhe in mrzle zime korenine potrebujejo nekaj vlage in jih bo občasno treba zaliti. Posebej to velja za zimzelene rastline, iglavce in listavce.
Odpadlo listje lahko uporabite tudi za zavarovanje vseh trajnic, ne samo tistih, ki ste jih sadili v jeseni. Posebej okrasne trave imajo zelo plitke korenine in jih mrzla, suha zima lahko uniči.
Vsi, ki imate tako radi žage in škarje, naj vas še enkrat opomnim. Okrasnih trav ne režemo v jeseni. Lahko jih povežemo skupaj, vendar sama to naredim pred napovedjo sneženja, saj so do snega zelo lepe tudi suhe. Tik pred snegom pa predvsem visoke pampaške trave povežite, okoli njih pa nasujte debelo plast listja (lahko tudi seno ali slamo). Čeprav so nadzemni deli suhi, pa varujejo koreninski sistem; če boste suhe liste porezali, boste korenine še bolj izpostavili mrazu, vetru in ledu. Posebej občutljiva je prava pampaška trava.
Prav tako v jeseni ne režemo vrtnic. Lahko jih sicer pokrajša-te, a ni potrebno. Če še vedno sodite med tiste, ki se vam zdi, da potem vrt ni urejen za zimo, potem morate porezane vrtnice zaščititi s smrečjem ali koruzni-co. Vrtnice namreč pomrznejo. Če jih okrajšate tako, kot je to treba narediti spomladi, potem lahko pomrznejo v cepljeno mesto oziroma v sredico. V tem primeru moramo to mesto torej zavarovati.
Nujno je pred zimo zaščititi tudi stebelne vrtnice, le-te so namreč cepljene visoko na steblo in cepljeno mesto je vedno občutljivo. Te vrtnice morajo sicer biti celo življenje privezane ob oporo. Vendar pred zimo dodamo enemu kolu še dva. Takšen sistem je veliko stabilnejši in bolje prenese veter in sneg. Nato pod cepljeno mesto prive-žemo juto ali debelo agrokopre-no tako, da tvori vrečo. Vanjo nasujemo nekaj sena ali listja in zavežemo na vrhu. Vse skupaj privežemo ob vse tri opore. Tako zavarujemo zelo občutljivo cepljeno mesto.
Pred nastopom mraza prestavimo v zimovališča bršljanke in pelargonije. Letos so bile na prostem res dolgo časa. Še vedno pa pustimo zunaj nageljčke, saj se ti ne najbolje počutijo ravno sedaj. Citrusi, rožmarin in lovor, pa tudi oleandri lahko še vedno ostanejo zunaj, vendar jih raje prestavimo v zavetje hiše.
Počasi postavimo tudi krmil-nice za ptičke in jih občasno napolnimo s hrano. Trenutno imajo ptički v naravi še veliko hrane, vendar je dobro, da jih navadimo na naše hranjenje. Tako nas bodo našli, ko bo naravne hrane zunaj zmanjkalo. Ptice pevke, tudi vrabčki, so poleti zelo pridni pri odstranjevanju številnih škodljivcev v sadnem, okrasnem pa tudi zelenjavnem vrtu. Zato jim olajšajmo prezimovanje. Ne pozabite pa, da pozimi potrebujejo tudi vodo. Res, da vsako noč zamrzne, zato jo pogosto doli-vajmo. Potem nas bodo poleti razveseljevali s svojimi petjem, odstranili pa tudi marsikaterega škodljivca, tudi strune oziroma njihove starše, hrošče pokalice.
Za vse, ki me tako pridno sprašujete, naj povem, da je česen seveda še možno saditi, le nekoliko nižji pridelek lahko pričakujemo, če je tako pozno sajen.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Siničke in vse ostale ptice pevke pozimi potrebujejo našo pomoč, ne pa razvajanje.
Zdravstveni nasveti
Bolečine v mišicah in sklepih (3. del)
torek • 12. novembra 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne glasbene scene
Pred dnevi so na veliki svečanosti v New Yorku podelili nagrade največjega spletnega ponudnika video posnetkov. Prvo podelitev nagrad You-Tube sta zaznamovala Eminem in Taylor Swift. Prvi je osvojil nagrado za izvajalca leta, Swiftova pa si je za uspešnico I Knew You WereTrou-ble prislužila naziv YouTube fenomen leta. V konkurenci za najboljši video leta je presenetljivo zmagala južnoko-rejska dekliška skupina Girls' Generation za pesem I Got A Boy. Raperja Macklemore in Ryan Lewis sta prejela nagrado za največji prodor leta, nagradi pa sta osvojila tudi ameriška violinistka Lindsey Stirling ter glasbenik in komik DeStorm. Dobitniki nagrad so bili izbrani na podlagi in-ternetnega glasovanja. Na podelitvi, ki sta jo vodila igralec Jason Schwartzman in glasbenik Reggie Watts, so med drugim nastopili Lady Gaga, Arcade Fire in Eminem.
Bliža se decembrski čas in številni glasbeni izvajalci so že napovedali veliko novih praznično obarvanih skladb in albumov. Med njimi je tudi britanska pevka Leona Lewis, ki bo 24. novembra na trgovske police poslala album z naslovom Christmas, With Love. Leona Lewis je svoj za-
Taylor Swift
Foto: cartoondollemporium.com
dnji album Glassheart izdala novembra 2012, v letošnjem letu pa je že objavila singel All For You. Naj spomnimo, Leona je leta 2006 zmagala v resničnostnem šovu X Factor, kmalu za tem pa je svet obno-rela s svojo veliko uspešnico
Bleeding Love.
®®®
Skupina The Killers je izdala novo skladbo z naslovom Just Another Girl, ki jo bomo lahko slišali tudi na njihovem novem albumu. Novi album bo nosil ime Direct Hits in naj bi izšel v teh dneh. Zgoraj omenjena skladba govori o prebolevanju stare ljubezni, v akustičnem refrenu pesmi pa se pokaže tudi izredno čustvena plat zasedbe The Killers. Na pravkar minuli podelitvi
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROYALS - LORDE
2.	ROAR - KATY PERRY
3.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE MONSTER - EMINEM FT RIHANNA
2.	ROYALS - LORDE
3.	EAT SLEEP RAVE REPEAT - FATBOYSLIM / RIVASTARR / BEARDYMAN
NEMČIJA
1.	HEY BROTHER - AVICII
2.	JUBEL - KLINGANDE
3.	BONFIRE HEART - JAMES BLUNT
nagrad MTV EMA je skupina napovedala izid novega albuma.
®®®
Na začetku prihodnjega leta se nam obeta zelo zanimivo glasbeno sodelovanje. Skupno severnoameriško glasbeno turnejo sta napovedala dva legendarna glasbenika Sting in Paul Simon. Turneja z imenom Paul Simon and Sting: On Stage Together se bo pričela 8. februarja v Ho-ustonu, končala pa jo bosta 16. marca v Orlandu. Ideja za skupno turnejo je nastala v maju, ko sta oba sodelovala na dobrodelni prireditvi fundacije Robin Hood, kjer sta skupaj predstavila skladbi
Fields of Gold ter The Boxer.
®@®
Popularna ameriška pevka Katy Perry je v oktobru izdala spremenjeno deluxe različico svojega aktualnega albuma Prism. Pevka je z omenjenim albumom v Avstraliji doživela hladen tuš, saj je tamkajšnje ministrstvo za kmetijstvo prepovedalo njegovo prodajo. V ovitku albuma se namreč nahajajo semena različnih rastlin z vseh koncev sveta in Avstralci menijo, da je to za njih nevarno. Prism je že četrti studijski album te priljubljene glasbenice in je podobno kot prvi trije po vsem svetu dosegel izjemen uspeh.
®®®
25. novembra bo izšel album z največjimi uspešnicami popularne britanske pevke Dido. Ob že znanih skladbah bo na albumu tudi nova skladba, ki se po pevkinih besedah kar zlije z ostalimi melodijami. Pesem z naslovom NYC spominja na nekatere najuspešnejše pesmi, morda najbolj na Sand In My Shoes. Dido je do sedaj izdala štiri studijske albume, Girl Who Got Away je izšel marca letos. Njena prva dva albuma No Angel (1999) in Life for Rent (2003) sta med najbolje prodajanimi albumi v zgodovini
britanskih lestvic.
®®®
Legendarni ameriški glasbenik Stevie Wonder je v intervjuju za ameriški tednik Billboard povedal, da bo v prihodnjem letu objavil vsaj dva nova albuma. Prvi naj bi nosil ime When the World Began, drugi pa Ten Billion Hearts. Pevec, ki je svoj zadnji studijski album A Time to Love objavil leta 2005, je ob tem še dejal, da bo v nekatere nove skladbe dodal elemente hip-hopa, ki mu bodo pomagali prenesti politično sporočilo. Na obeh albumih pa bo tudi
nekaj starih skladb.
®®®
Fantje iz zasedbe One Direction so v oktobru predstavili pesem Story of My Life z njihovega prihajajočega tretjega studijskega albuma Midnight Memories. Pred kratkim pa so posneli tudi videospot za omenjeno skladbo. Številni svetovni mediji so se razpisali o tem, da naj bi bil videospot zelo izstopajoč, saj resnično prikazuje fante v precej bolj zrelem in resnem čustvenem obdobju. One Direction so zelo uspešno končali veliko svetovno turnejo Take Me Home, v okviru katere so v enem letu nastopili na kar 134 koncertih.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 14. novembra O obdavčitvi nepremičnin
Voditeljica: Majda Fridl
Vroča linija bo na sporedu med 16. in 17. uro!
To je to
Država (1)
V Sloveniji se veliko govori o državi. Nenehno imamo probleme z državnimi financami, proračunom in državnim zapravljanjem. Skrbi nas, ali bo država poskrbela za nas ali ne in v kolikšni meri bo to storila. Novinarji s temi tematikami polnijo strani časopisov že od nekdaj, zadnjih pet let pa še posebej intenzivno. Vlade se med tem menjujejo, sprejemajo »velike« načrte in zakone, izmišljujejo si dodatne obdavčitve in druge dajatve, medtem pa se ljudje vsak dan pomikajo v večjo bedo.
Ravno sedaj je na primer aktualen davek na nepremičnine, vendar to ni tema, ki se ji bom posebej posvečal. Mene ta davek skrbi predvsem z vidika obdavčitve kot take (ne glede na to, kaj je obdavčeno) ter kaj to pomeni za pojem države. V ta namen moram za začetek razjasniti nekaj svojih osnovnih idej o državi, kako jo jaz dojemam in kaj menim, da bi le-ta morala početi.
Država je aparat moči, in kot vemo, je moč rada zlorabljena. Bolj kot je skoncentrirana, lažje je lahko zlorabljena in večjo nevarnost predstavlja za ljudi. V to kategorijo štejem tudi državo, ki jo kot pojem dojemam podobno organizaciji, ki se bori zgolj za lasten obstoj. Za svojo rast in moč, kar pomeni, da tudi aparat države predstavlja potencialno grožnjo za ljudi in njihove svoboščine. Zaradi tega sem mnenja, da bi morali biti državljani do države precej skeptični, država, oziroma državni aparat moči pa minimalizirani, kolikor se le da. Idealno na nekaj osnovnih funkcij, ki zagotavljajo boljše življenje nas vseh; z vseh drugih področij bi se morala država brez vprašanj umakniti.
Že Thomasu Jeffersonu, ustanovnemu očetu ZDA, je namreč bilo jasno, da prevelik državni aparat ogroža posameznika. Dejal je namreč: »Država, dovolj velika, da lahko zagotovi vse, kar potrebuješ, je dovolj velika, da ti vzame vse, kar imaš. Zgodovina kaže, da s tem, ko vlada raste, se stopnja svobode manjša.« In to je nekaj, česar ne gre preprosto odpraviti z zamahom roke.
Država raste s količino denarja, s katero upravlja, ta denar pa zbira preko obdavčitev. Večja kot je torej obdavčitev v državi, večjo moč ima aparat te iste države, toliko slabše za posameznike in njihove možnosti. Da ne bo pomote ..., neka mera obdavčitve je seveda potrebna, vendar morajo biti takšni davki seveda utemeljeni. Na primer nepremičninski davek, ki pozitivno vpliva na celotno ekonomijo, s tem ko lastnike nepremičnin »prisili«, da dajo neuporabljene nepremičnine na trg. To je razumen in »dober« davek. A ko se ljudem kar tako vse povprek pobere polovica prihodkov, od preostale polovice pa jim ob zapravljanju država pobere še dodatnih 9,5 do 22 odstotkov denarja, je nekaj že precej narobe.
Matic Hriberšek
Le s t v i
NAJ
nci
HAINZ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	ROYALS - LORDE
2.	COUNTING STARS - ONE REPUBLIC
3.	ROAR - KATY PERRY I
4.	WINGS - BIRDY
5.	HOLES - PASSENGER
6.	BONFIRE HEART - JAMES BLUNT
7.	TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2
8.	WRECKING BALL - MILEY CYRUS
9.	SAME LOVE - MACLEMORE feat. LEWIS
10.	WAKE ME UP - AVICII
11.	DETROIT CITY - TEXAS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 12. novembra 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
fižolova enolončnica, jogurtovo pecivo SREDA
ocvrt ribji file, krompir v kosih, blitva ČETRTEK
goveji golaž, testenine (svedrčki), zelena solata PETEK
sesekljan zrezek z ovsenimi kosmiči, matevž,
dušeno sladko zelje
SOBOTA
ričet s prekajenim mesom, sadna solata NEDELJA
kokošja juha, piščančji zrezki s sezamom*, radič z
jabolkom**, dušen riž
PONEDELJEK
krompirjevi svaljki, solata, gibanica
*Piščančji zrezki s sezamom
Sestavine: 2 kosa piščančjih prsi, sol; za pani-
ranje: moka, 2 jajci, 4 žlice mleka, drobtine, sezam.
Piščančje prsi narežemo na zrezke. Meso solimo in povaljamo v moki. Jajci stepemo z mlekom, drobtine pa pomešamo s sezamom. Nato koščke mesa povaljamo najprej v jajčni masi, nato pa še v drobtinah. V ponev nalije-mo olje in meso ocvremo. Ko je pečeno, ga odcedimo na papirnatih brisačah.
**Radič z jabolkom
Sestavine: 2 manjši ali 1 večja glava radiča, 2 čebuli, 1 jabolko, 2 kuhana krompirja, 2 trdo kuhani jajčki, žlica olja, 3 žlice kisa, 1 čajna žlička medu, 1 čajna žlička gorčice, peteršilj, sol, poper.
Radič operemo, odcedimo in na drobno narežemo. Čebuli sesekljamo. Jabolko operemo in narežemo na kocke. Krompir in trdo kuhana jajčka narežemo na rezine. V posodici zmešamo olje, kis, med, peteršilj, gorčico, sol in poper. Preliv prelijemo preko radiča, čebule, jabolka, krompirja in jajčk. Premešamo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
RAZLIKA
Kakšna je razlika med policistom in teroristom? Teroristi imajo simpatizerje.
REVŠČINA
V švicarsko banko je vstopil Slovenec in povedal bančnemu uslužbencu, da želi odpreti račun in položiti denar. "Koliko boste pa položili na račun?" ga je vprašal bančnik. "Tri milijone evrov," je zašepe-tal možakar.
Bančnik prijazno odvrne: "Saj lahko govorite glasneje, pri nas v Švici revščina ni sramota!"
pištoli in zavpije: "Moški na levo, ženske na desno!" Vsi ga nemudoma ubogajo. Ropar nadaljuje: "Moške bom posilil, ženske pa oropal!" Eden od navzočih plaho pripomni: "Verjetno ste se zmotili..." Tedaj se zasliši visok moški glas: "Kar je rekel, je rekel!"
POSEL
Kmet se pogovarja z znancem o svojih treh hčerah. Slednjega zanima, kaj počnejo in kako jim gre. Kmet pripoveduje: "Ena je zdravnica. Vsakih štirinajst dni pride po vrečo krompirja. Druga je slikarka. Posel ji gre slabo. Nazadnje je prodala kolo, da je lahko preživela. Tretja je prostitutka. Ne vem sicer, kaj to je, ampak dela ima toliko,da ji ob vikendih še moja žena pomaga."
VRAZEVERNOST Turist na tropskem otoku spozna ljubko domačinko in jo povabi v svojo sobo. Ko se slačita, jo vpraša: ''Koliko si pa stara?'' ''Trinajst.''
''Kaj?! Takoj se obleci in izgini!''
Na vratih se deklica ustavi in ga nasmejana vpraša: ''Vraževeren si, kajne?''
KAR JE REKEL, JE REKEL Ropar vstopi v banko, potegne
SPOROČILNOST
Pride mož v cvetličarno po cvet,
ki bi ga podaril ljubljeni osebi.
"Kateri cvet pa?", vpraša cve-
tličarka.
"Kaj svetujete?" "Ja, odvisno, cvet lahko veliko pove, recimo majska roža pove obdarjenki, da imate v mislih kakšen romantičen večer, gorski cvet, da bi si želeli z njo na izlet v hribe, travniška lilija, da si želite sprehodov v naravi..." "Ah, kar eno fuksijo mi dajte!!!"
DRUGO IME ZA HAŠIŠ
EKONOMISTKA
PRIPADNIK KAMORE
BERAČ (STAR.)
SAMOSTANSKI BRAT, SOBRAT
OBALNO PODROČJE
OLGA KOROŠEC
OKRASEK, OLEPŠAVA
OBJAVA ZA JAVNOST
JEZIKOVNI KOREKTOR
ZALNITRAK
ZAPLETENA ZADEVA
CELINA ONSTRAN ATLANTIKA
CEPINOV OKEL
CRN KONTINENT
CIGAN
PEVEC JONES
HLEV ZA ŽIVINO
DRŽAVA V ZDA
VSTOPNICA
DRUZBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
RIBA SARDELICA
SESTANEK
NOBELIJ
OTOK NA JADRANU
PREGOVORI
KOFEIN V ČAJU
OLGA REMS
KOPNO V MORJU
AVSTRALSKI NOJ
PRIREDITELJ
VZIDAVA, VGRADITEV
OSTANEK
NEODLOČEN IZID
NIKOLAJ PIRNAT
SMUČARSKI KLUB
NAUK O SNOVEH
SKRIVEN NAMEN
BAJESLOVNA REKA
NIZOZEMSKI ANTILSKI OTOK
^ IZ BESEDE ^ BARUA
NAGUBANO BLAGO
IZ BESEDE SLEPI
KANOVO PODROČJE
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMIKT = platnen mašni duhovnikov prtič, AMONIT = okamenel mehkužec, ARUBA = nizozemski antilski otok, FLOR = žalni trak, FRKA = zapletena zadeva, KAMORIST = pripadnik kamore, LITORAL = obalno področje, OKLO = staro ime za jeklo, SPRAT = riba sardelica.
'LVNVM '3SHd 'vandv 'S>1ILS 'VNVWN 'VrilAI3>1 'IIAI3d 'L>H13d 'VAV~l3aA 'dOLVZINVDdO 'MOLO 'dO 'ON '>13N3IAIZ 'LVddS '00Q 'IAIOL 'lAIOd 'V>HdJV 'VMO 'V>1ld3IAIV 'dOU 'dOL>131 '>13SnVZ0 '>WSOdd 'VMVIMS 'NOJIS 'VdlAIV>1 'D1IIAIV 'S013IAI :ouAejopoA '3>1NVZId>1 3L A3LIS3U
Foto: ASV
Foto: ASV
torek • 12. novembra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da naj bi odvoz dela odpadnih gum iz lovrenške gramoznice, ki ga je naročila država, nekdo grdo izkoriščal, saj naj bi krajani opazili, da nekdo drug vmes gumo in druge odpadke tudi dovaža.
... da je formula za uspeh na lokalnih volitvah sila enostavna. Kandidat, ki želi biti izvoljen, mora biti naklonjen gasilcem in Cerkvi. In baje je s tem zmaga že skoraj zagotovljena.
... da naj bi se v sicer povsem skreganih političnih krogih vendarle uspeli dogovoriti vsaj za minimalno povišanje pokojnin; ker pa denarja v državni blagajni še vedno niso našli, naj bi upokojencem zdaj predlagali, da lahko koristijo proste dneve.
... da je novo vodstvo poe-tovionskih komunalcev vsaj zelo podjetniško in prodorno. Po dokaj uspelem pretresu Čistega mesta jim je svoje lovke uspelo podaljšati celo na do
sedaj skoraj nedosegljivo ho-lermuško območje.
... da je bilo tudi na sobotnem tradicionalnem marti-novanju v Šterntalu skoraj več nastopajočih kot blokar-jev; tudi letos so prevladovali prebivalci okoliških vasi, kjer je folklora doma in se veselja-čenju ne odpovedo kar tako.
. da so morali vrli gasilci pri svetem Marki niže Ptuja svojo osrednjo občinsko gasilsko vajo ob mesecu požarne varnosti iz oktobra prestaviti na martinovo soboto samo
zato, ker je bil poveljnik občinskega poveljstva, ki je tudi zelo glasen občinski svetnik, vtem času pač na dopustu.
Vidi se ...
. da sta prva moža, ki s svojimi sodelavci po uradni dolžnosti skrbita za red in varnost na poetovionskem, že sedaj nasmejana in dobre volje. Kako vesela bosta šele po obdobju veselih martino-vanj, ko je polpromila alkohola že v zraku?
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radio- Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Darinka Korošec, Ptujska gora.
Iskrice
Foto: Marina Zorec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo našega mačka Toma, ki se je v zadnjih toplih jesenskih dneh grel na buči na domačem balkonu. Fotografirala pa ga je Marina Zorec,« je ob današnji fotografiji pripisal Sandi Nemec.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev zna/q)s/<pp
		s	2		6	4		
			4		1			
6	5			s			e	1
2			8		5			e
		6				s		
8			1		s			2
4	1			8			s	5
			5		4			
		5	s		2	1		
	Ljtéezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	OOO
Bit	VV	©©©	€	OO
Dvojčka	VVV	©©	€€€	O
Rak	VV	©©	€	OOO
Lev	V	©©©	€€	OO
Devica	VVV	©	€€€	OO
Tehtnica	VV	©	€	OOO
Škorpijon	VVV	©©	€€	O
Strelec	V	©©©	€€	OOO
Kozorog	VV	©	€€€	O
Vodnar	VVV	©©	€	OOO
Rbi	VV	©©©	€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Delaj, če kaj delaš.« Titus Maccius Plavt
»Brezposelno življenje ne more biti čisto.« Anton Pavlovič Čehov
»Z lenobo še nihče ni postal nesmrten.« Salustij •k**
»Da bi opravili velika dela, moramo živeti, ko da nam ni nikdar umreti.« Luc de Clapiers, marquis de Vauvenargues
»Kdor je zamišljen, ni brezdelen. Delo je lahko vidno in nevidno.« Victor Hugo
»Če so vaši otroci hudobni, ne zaslužijo dediščine, če so dobri in delovni, je ne potrebujejo.« Kitajski pregovor
»Čeprav je pot kratka, brez hoje ne bomo dosegli cilja. Čeprav je delo preprosto, ga vseeno ne moremo končati brez dela. Zato lenuh ne bo nikoli okusil plodov uspeha.«
Sang Cu
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: BURKINA FASO
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 12. do 18. novembra. 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. novembra 2013
Kidričevo • 10. regijski kviz gasilske mladine
Najboljši iz Selc in Lovrenca na Dravskem polju
V odlični organizaciji Gasilske zveze občine Kidričevo je minulo soboto v Kidričevem potekal 10. regijski kviz gasilske mladine podravske regije;v znanju in spretnosti s področja gasilstva se je pomerilo 35 ekip pionirjev, mladincev in pripravnikov.
Poveljnik Gasilske zveze občine Kidričevo Jože Kancler je bil z udeležbo gasilske mladine iz podravske regije zadovoljen, saj so bili temu primerni tudi rezultati znanja in spretnosti, ki jih je minulo soboto, 9. novembra, pred člani strokovne komisije v Kidričevem dokazovalo blizu 150 mladih tekmovalcev in njihovih mentorjev iz območja podravske regije. Mladim gasilkam in gasilcem so zaželeli dobrodošlico in čim več znanja ter tekmovalnih uspehov predsednik in poveljnik GZ Kidričevo, Franc Frangež in Jože Kancler, Aleksandra Belšak, ki je odgovorna za mladino v svetu podravske regije, predsednik sveta gasilcev podravske regije Janez Merc, poveljnik podravske regije Dušan Vižintin, predsednik sveta mladine na Ga-
silski zvezi Slovenije Uroš Leskovar ter župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Svoje znanje s področja zgodovine in aktualnih razmer v gasilstvu so mladi gasilci in gasilke dokazovali v učilnicah Osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem, medtem ko je praktični del v znanju gasilskih veščin in štafetnem vezanju gasilskih vozlov potekal v športni dvorani Kidričevo.
V kategorijah pionirji, mladinci, pripravniki se je za najboljše uvrstitve potegovalo kar 35 ekip iz Podravja, sicer pa je tekmovanje veljalo tudi kot izbirno za državni Kviz gasilske mladine, ki bo 23. novembra prav tako v prostorih OŠ Borisa Kidriča in v športni dvorani Kidričevo. Na državnem kvizu bodo sodelovale le ekipe, ki so na regijskih tekmovanjih dosegle prvo in
drugo mesto. Tako regijski kakor tudi državni kviz organizirajo prizadevni gasilci iz
Gasilske zveze Kidričevo, v okviru katere sodeluje vseh osem prostovoljnih gasilskih
društev v GZ Kidričevo. Zato je bilo sobotno tekmovanje v Kidričevem praktično gene-
Foto: M. Ozmec
Praktičnj del preverjanja znanja o gasilstvu in gasilskih veščinah so mlade gasilke in gasilci dokazovali v Športni dvorani Kidričevo.
ralka za 13. državni Kviz gasilske mladine Slovenije. Na državno tekmovanje se je tudi iz podravske regije uvrstilo le šest najboljših ekip, v konkurenci pionirjev so v Kidričevem 1. mesto dosegli mladi člani ekipe iz PGD Selce, 2. mesto pa pionirji iz PGD Sv. Trojica, obe zmagovalni ekipi pa prihajata iz Gasilske zveze Lenart. Med mladinci so postali prvaki mladi iz PGD Lovrenc na Dravskem polju (GZ Kidričevo), drugo mesto pa je osvojila ekipa PGD Hajdoše (OGZ Ptuj). Med pripravniki pa so 1. mesto dosegli člani druge ekipe PGD Lovrenc na Dravskem polju, drugo mesto pa člani prve ekipe prav tako iz PGD Lovrenc na Dravskem polju.
-OM
Skorba • Temeljni kamen za vaško središče s kapelo
Prostor združevanja in spomina
V Skorbi, najmanjši vasi občine Hajdina in tudi edini vasi brez izrazitega vaškega središča, je 7. novembra potekala slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za vaško središče s kapelo. Gre za projekt vaške skupnosti ob podpori naddekana Marjana Fesla in občine Hajdina. Kapelo s platojem želijo dokončati že do 28. aprila 2014, ko bodo kapelo tudi posvetili. Njegovi snovalci si želijo, da bi ne bil samo projekt vasi Skorba in občine Hajdine, ampak cele države, ki bi se s tem poklonila papežu Janezu Pavlu II.
„Ideja o postavitvi nove kapele v vasi je stara nekaj desetletij, potem ko je kapela, postavljena na starem mestu, zaradi magistralne ceste in zasebne lastnine nehala služiti namenu. Zaradi spleta okoliščin pa se ni nikoli realizirala. Resni namen se je pokazal pred dobrima dvema letoma, ko se je za ta namen odkupilo zemljišče in naredil projekt ter pridobilo tudi gradbeno dovoljenje. In ne samo to, vizija postavitve se je razširila iz kapele na vaško središče. Tako bo objekt služil kot vaški trg, kapela in prireditveni prostor. Seveda pa je bilo treba določiti patrona kapele. Bilo je mnogo idej, na
koncu je prevladala ta, da naj bo za patrona izbran papež Janez Pavel II. - Vojtila. Vaško središče bo imelo bo tudi domoljubni značaj, saj bomo namestili spominske plošče vaščanom, ki so sodelovali v prvi, drugi in slovenski osvobodilni vojni," je o oblikovanju projekta vaškega središča Skorba s kapelo povedal njegov idejni vodja Franc Mlakar.
Vaško središče s kapelo bodo uredili na mestu, kjer je nekoč izviral vaški potok, ki pa je izginil s postavitvijo HC Zlatoličje. Na tem mestu je bil vedno vaški studenec, ki stoji še danes. Skrbno so izbrali tudi temeljni kamen. »Na našem območju ga je
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Z blagoslova temeljnega kamna za vaško središče Skorba s kapelo. Opravili so ga naddekan Marjan Fesel, provincialni minister pater Milan Kos in pater Branko Cestnik.
Zapel je tudi častni gost Janez Lotrič, ki je bil uvrščen med šest največjih tenorjev sveta.
naplavila Drava, delno ga je obdelal kamnosek in ima sijaj najlepših marmorjev. Po končani izgradnji ga bomo postavili v kapelo in v njega namestili ključek (magnetni zapis) z vsemi podatki o gradnji in pomembnimi podatki iz življenja našega časa. Vaško središče Skorba bo imelo zgodovinsko identiteto, od prve pisne omembe naprej. Prva pisna omemba vasi nosi datum 20. april leta 1147,« je še povedal Mlakar, ki je ob postavitvi temeljnega kamna izrazil skupno željo, da bi pri realizaciji projekta sodelovalo čim več ljudi.
MG
Ptuj, Ormož • Imenovanje v. d. direktorja pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
V prehodnem obdobju z v. d. direktorja
Ptujski mestni svetniki bodo na 34. redni seji, ki bo 18. novembra, odločali tudi o imenovanju v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož.
Ptujski župan Štefan Če-lan predlaga v imenovanje dosedanjega pomočnika direktorja Aleša Ariha Andreja Brenceta, vendar največ za dobo enega leta. Sklep v enaki vsebini - mandat, ki
je lahko največ eno leto, začne teči s 1. januarjem leta 2014 - morajo sprejeti tudi sveti drugih občin soustanoviteljic muzeja, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.
Kot je znano, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje MO Ptuj, ki je pregledala vloge vseh štirih na razpis prijavljenih kandidatov, na pogovor je povabila tri, pred tem pa
si je pridobila tudi mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta muzeja, ni izbrala nobenega od prijavljenih kandidatov ter razpisni postopek končala.
Glede na zakon o uresni-
čevanju javnega interesa za kulturo in odlok o ustanovitvi JZ PM Ptuj-Ormož, soustanoviteljice imenujejo vršilca dolžnosti tudi v primeru, če je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direk-
torja, pa se bodisi ni nihče prijavil bodisi nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, dodatno razlagajo sklep o imenovanju v. d. direktorja muzeja.
MG
torek • 12. novembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Sreda, 13. november
19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave Bojana Lubaja
Četrtek, 14. november
10:00
17:15
18:00 18:00
19:00
19:00
Ormož, Hardek, šotor pri Avtocentru Renault: 17. mednarodna razstava malih pasemskih živali Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ormož, na ogled do nedelje, 17. 11.
Ormož, grad: predavanje Andreje Ternar Kult lepote skozi čas in vpliv medijev na samopodobo
Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, križni hodnik dominikanskega samostana: odprtje likovne razstave ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz območja Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta Ptuj, Mestni kino: projekcija dokumentarno igranega filma Plastik fantastik in pogovor z ustvarjalci
Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: koncert skupine Katrinas
Petek, 15. november
8:30
17:00
19:30 21:00
Ptuj, Vrtec, enota Mačice: dan slovenske hrane, Tradicionalni slovenski zajtrk, druženje z otroki ob zajtrku, predstavitev čebelarjenja Podlehnik, krajevna dvorana: martinovanje, kulturni program, šaljivi krst mošta, kulinarika, družabno srečanje
Lenart, Dom kulture: koncert Mance Izmajlove, gost violinist Benjamin Izmajlov Ptuj, CID: Jazz v CID-u, Marko Črnčec 4
Mestni kino Ptuj
Petek, 15., in nedelja, 17. november: 16:00 Pika in packa; 18:00 Plastik fantastik;
20:00 Jimmy P: Psihoterapija prerijskega Indijanca. Sobota, 16. novembra: 10:00 Kino vrtiček, Pika in packa, sledi ustvarjalna delavnica; 16:00 7. filmski festival gluhih; 20:00 Jimmy P: Psihoterapija prerijskega Indijanca
SIP
08:00 Žetev Ajde na Destrniku 08:30 Postavitev klopotca na Grajenščaku 09:30 Utrip iz Ormoža 18:00 TV prodaja 19:00 Destmik-lz domače skrinje 20:00 Koncert MePZ Destrnik 2 gosti 21:30 Oddaja iz občine Destrnik 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 SJtorba - Praznujmo s pesmijo 10:00 Starše - Od kleti do kleti 11:00 TV prodaja
17:00 Seja sveta Markovci - V ŽIVO 19:00 Kimavcev! dnevi na Ptuju 20:00 15. praznik Občine Hajdina 21:30 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
08:00 Munda Sommerfest 4. del
09:30 TV prodaja
10:40 Ujemi sanje
12:00 Video strani
18:00 Dornava-Iz domače skrinje
19:40 Ptujska kronika
20:00 Društvene igre na Pol eni a ku
21:30 Dornava-lz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: M eg a marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
m
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM pujske. Tel. 051 342 491. PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Tel.
041 485 892.
NOVO V ORMOŽU! Pisarna zavarovalnice GENERALI, d. d., poslovna enota Hardek 34 f, v trgovskem centru Jurkovič v Ormožu. Ekskluzivno zastopanje GENERALI zavarovalnice, d. d., Ljubljana, Robert Ciglarič, s. p., Zamušani 21 a, Gorišnica. Telefon: 041 789 902.
KMETIJSTVO
PRODAM dva bikca simentalca, stara 2 in 3 tedne, in 270 litrov mošta jur-
ke. Tel. 031 840 242._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM pet prašičev od 160 do 200 kg, domače reje. Tel. 041 371
318._
PRODAM odojke v Krčevini pri Ptuju, telefon 031 568 484.
NEPREMIČNINE
PRODAMO nova stanovanja v Mar-kovcih, velikosti od 35 m2 naprej, po ceni 1.150 €/m2. Prodamo tudi druge nepremičnine na Ptuju in v okolici. AC NEPREMIČNINE, d. o. o., telefon 031 605 685.
www.radio-tednik.si
£tčymka budilko,
w.radio-ptuj.ii
89,8 98,2 104,3 Mb
VSÂK ČETRTEK ©B 1®. y Ri
HLOVENSBCIHl 1 ¥®[P
7 SLOVENSKIH
POLK dim miùmv
1.	MAJA 0DERLAP - Bodi malo moj
2.	DEJAN VUNJAK -Želim želim
3.	REBEKADREMEU- Karneval
4.	ANA KARNEŽA - Zbudi se
5.	ZVITA FELTNA- Čas za zabavo
6.	ZLATK0 D0BRIČ - Ne bi te zamenjal
7.	NOČNI SKOK-Ribe ribe ribe ribe
1.	POSKOČNI MUZIKANTI - Super punca
2.	ŠTRK- Praznujmo skupaj
3.	ATOMIK HARMONIK - Natoči ga kelnarca
4.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Muzika ti krila da
5.	KLAP0VUHI- Kakor ptički
6.	ŠTAJERSKI FAKINI - Samski fant
7.	KLATEŽI - Fantovski večer
_____________________
slovenskih pop 7 t@p
Glasujem za:__
Ime in priimek:
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se glas tvoj več ne sliši. Srce je onemoglo, dih je zastal, a v naših srcih vedno boš ostal.
V SPOMIN
Te dni mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Vid Vincetič
IZ LITMERKA 44
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se spomnijo nanj in postojijo ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Štajerski
v digitalni knjižnici:
r.dlib.s
RAZNO
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041
823 921._
PRODAM zimske gume s platišči, dimenzij 165x70x13 mm, primerne za škodo favorit ali felicio. Telefon 751 34 31.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 12.11.

-pon.
J:00 Dnevnik TV Maribor - pari. 9:25 Kuhiniica - pon. 9:50 Delček sekunde 10:15 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (slo. lestvica) 10. oddaja pon. 11:30 Modro-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Zeleno - 3. oddaja - pon. 12:4011.Poli maraton -pon. 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:30 Info kanal
14:40 Vsega je kriva Nina - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Film Campus: Kot doma - pon. 16:35 Kuhiniica
17:00 Sport(no)-21. oddaja-PREMIERA 17:30 Motoscena - 25. oddaja - PREMIERA 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Delček sekunde - pon. 18:55 Indija v očeh Evropejca - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja lestvica!
9. oddaja- pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:40 Rojstvo novega življenja -21:00 Ptujske odrske deske -1! 21:30 Film o gradu Turnišče 22:00 Ptujska kronika - pon. Sreda 13.11. 00 Dnevnik TV Maribor - pon. 25 Kuhinjica - pon. 00 Ptujska kronika - pon. 20 Info kanal
)0 Glasbena 8 (tuja lestvica) 35 Modro - pon. 05 Delček sekunde - pon. 30 Info kanal
00 Gostilna »Pr Francet« 53. oddaja -00 Info kanal 05 Delček sekunde - pon. 30 .Kuhinjica
]0 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 25 Film Campus: Sladic ne maram preveč pi 17:25 To bo moj poklic Zobotehnik
pon.
pon.
pon.
pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:35 Široko oko - 6. oddaja - pon. 19:00 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 19:25 Glasbena 8 - (slov. lestvica)
10. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Po zdravje-PREMIERA 20:40 Cista umetnost - 25. oddaja - pon. 21:00 Motoscena - 25. oddaja - pon. 21:2512. Regata Ptujčanka -pon 21:50 Glasbeni predah 22:00 Regi TV Gorišnica 23.00 liifo kanal Četrtek 14.11.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Delček sekunde - pon. 10:35 Motoscena - 25. oddaje - pon. 10:55 Glasbena 8 (slov. lestvica),
10. oddaja - pon. 11:30 Modro-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:30 Info kanal 13:20 Povabilo na kavo - pon. 13:55 Info kanal - pon. 16:05 Delček sekunde - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Film Campus: Babica 16:30 Kuhinjica
17:00 Široko oko - 6. oddaja - pon. 17:20 Zeleno - 3. oddaja - pon. 17:50 Film Campus: 0 gradovih 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:30 Sport(no)-21. oddaja-pon. 19:00 Po zdravje - pon. 19:20 Kimavčevi večeri 2013 - pon. 19:50 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (tuja lestvica) -
10. oddaja-PREMIERA 20:55 Gospodje Ptujski -pon. 21:25 Cista umetnost - 25. oddaja -pon. 21:45 Gea C-----------
ram preveč [lic- M% i zobozdravnik - pon.
22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemli ' ' "" "
Spremljate nas lahko tudi na T2 in SIOLIV
PTUJSKA TELEVIZIJA
ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnike je VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ.
Stajersi
OTF
HOTELS&RESORTS Terme Ptuj
Termalni Park
Terme Ptuj
1.	Zinka Kelc, Gruškovec 75, 2282 Cirkulane
2.	Franc Foršnarič, Borovci 54, 2281 Markovci
3.	Branko Horvat, Draženci 54, 2288 Hajdina
4.	Antonija Sitar, Kungota pri Ptuju 157, 2325 Kidričevo
5.	Dragica Lampret, Majšperk 34, 2322 Majšperk
6.	Anton Luci, Vodranci 5, 2276 Kog
7.	Jurij Trop, Lešnica 5, 2270 Ormož
8.	Martin Malek, Moravci 15, 9243 Mala Nedelja
9.	Alojz Zorec, Kicar 39/a, 2250 Ptuj
10.	Anton Lozinšek, Turški Vrh 61, 2283 Zavrč
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.
Ptuj • Eno leto po novembrskih poplavah
Voda je odtekla, a strah ostaja
Lanske novembrske poplave so prizadele tudi več družin v MO Ptuj, 5. novembra smo skupaj s predsednico MO RK Ptuj Ro-ziko Ojsteršek obiskali nekatere med njimi, tiste, ki so utrpele največjo škodo, Petra Marčiča in hčerko Silvo v Krčevini pri Vurbergu 188, Boltežarja Ditnerja v Krčevini pri Vurbergu 189 in družino Rodošek v Krčevini pri Vurbergu 160 b.
Eno leto po katastrofalnih poplavah so sledovi poplav še vidni, v glavnem pa je najhujše za njimi. Sanacijska dela še zdavnaj niso končana, če bi bilo denarja dovolj, teh težav seveda ne bi bilo. Sleherna pomoč je bila dobrodošla in je še dobrodošla. Čeprav naj bi bili krivci za njihovo tragedijo prepoznani, jih je gnev že zdavnaj minil, saj se zavedajo, da je v glavnem vse v njihovih rokah, da nihče ne bo namesto njih poskrbel za to, da bodo njihova stanovanja ponovno takšna, kot so bila pred petim novembrom leta 2012.
Življenje se počasi vrača v normalne tirnice, strah pred novimi poplavami pa ostaja. Čeprav so tako rekoč vsi že vajeni manjših poplav, ker se pojavljajo tudi do dvakrat letno, jim je lanska poplava postavila življenje na glavo. Kot se spominja Peter Marčič, je bila ena večjih že leta 1966, a takšne, kot je bila novembra lani, nihče niti v snu ni pričakoval. V trenutku se jim je porušil svet, ki so ga desetletja gradili, deroča voda je neusmiljeno odnašala vse. Voda, ki je napolnila stanovanjske prostore, je uničila vse pod seboj, od pohištva do spominov. Lahko so le nemo opazovali njeno divjanje in čakali, da se umakne, da so se lahko lotili čiščenja posledic. Ni bilo lahko. V najtežjih trenutkih so jim stali ob strani RK, Karitas, MO Ptuj, Javne službe Ptuj, Lions klub Ptuj in številni drugi, njihovo stisko so prepoznali tudi ljudje po Sloveniji, ki so pomagali s hrano in drvmi ter drugimi življenjskimi potrebščinami, da so lahko prebrodili svojo najhujšo moro v življenju. Hvaležni so vsem, ki so jim takrat priskočili na pomoč, še posebej pa Roziki Ojsteršek in njenim sodelavkam, ki je med prvimi prišla k njim. Še najtežje je bilo priti do Boltežarja Di-tnerja, saj je voda odnesla tudi cesto, ki je vodila do njegove hiše. Da se nikoli več ne bi ponovilo, je največja želja vseh.
Petega novembra letos je tudi deževalo, a je šlo le za bla-žev žegen, kot ljudje radi rečejo takšnemu deževju. Narava se jih je tokrat usmilila, odprla pa je rane, ki še niso zacelile in
se verjetno nikoli ne bodo. Peter Marčič pove, da si je takrat želel v dom, hčerka Silva je šla za nekaj dni od doma. A je oba premagala navezanost na dom, Peter je v Krčevino pri Vurber-gu prišel leta 1956 iz Starš, tu je desetletja že njegov dom, tu se najbolje počuti, človek ni stroj, da bi lahko ušel čustvom. Zdaj, ko sta s hčerko poskrbela za sanacijo v grobem, vlaga sicer še kaže zobe, je njun dom vsaj na zunaj ponovno takšen, kot je bil nekoč.
Na območju fazanerije, predela Krčevine pri Vurbergu 189, kjer so nekoč gojili fazane, stoji lesena hišica kot iz pravljice, pravi mali raj, če je vreme lepo, pove gospa Ida. Njen mož, Boltežar Ditner, je bil v službi pri Lovski zvezi Slovenije. Hišo sta odkupila leta 2004. Voda, ki je zalila to območje, je bila visoka 1,60 do 1,70 metra, spodnji del hiše je uničila z vsem pohištvom in gospodinjskimi stroji vred. Le eno omaro jima je uspelo rešiti. Voda je dobesedno pojedla cesto, odnesla tudi vsa drva, še sreča, da jim je uspelo rešiti vsaj papirje oz. dokumente. Udar vode je bil takšen, da je živali (zajce in kure) odneslo z uticami vred. Hiša je vzdržala predvsem zaradi trdnih temeljev. Pri odstranjevanju posledic vodne ujme so jim trikrat pomagali tudi vojaki, če jih ne bi bilo, ne vesta, kako bi bilo. Mestna občina Ptuj pa je poskrbela za gramoz za cesto, sicer se ne bi mogli prebiti do njih. Uničeno po lanskih poplavah jim je bolj ali manj uspelo že sanirati. Njun dom sredi narave, kdor ima rad naravo, ne more živeti drugje, pove Ida, ima znova idilično podobo, v poškodovanem delu hiše sta morala zamenjati vse pode in pohištvo. Tudi drva je v tem letu že uspel zvoziti nazaj, jih očistiti blata, da bodo ponovno uporabna. Lansko zimo so jima z drvmi pomagali Pohorci. Cesta, ki si še ni opomogla od lanskih poplav, kljub navozu gramoza, tega še potrebuje.
Tudi pri Rodoškovih v Kr-čevini pri Vurbergu 160 b, kjer živijo Štefan, Milica in sin Renato, je voda v celoti uničila spodnji del hiše. Poškodb
Foto: Črtomir Goznik
Peter Marčič in hčerka Silva
Foto: Črtomir Goznik
Boltežar Ditner z ženo Ido
v celoti še niso sanirali, še vedno poteka tudi zamenjava stavbnega pohištva. S skromno očetovo pokojnino in majhnim Renatovim zaslužkom, mama je še vedno brez pokojnine, ne morejo kupiti vsega, kar zahteva obnova. »Nismo več sproščeni, vsak malo večji naliv vzbuja strah, da se bo ponovil peti november 2012,« pove
Renato. Upa pa, da bodo odgovorni povzeli prave ukrepe, da do takšnih pogubnih poplav več ne bo prihajalo, da bodo v tem predelu MO Ptuj lahko po-
novno kakovostno zaživeli in mirno spali, brez strahu, da jim bo nova povodenj odnesla prigarano in pošteno zasluženo.
MG
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
Osebna kronika
Rojstva: Lidija Ličen, Vintarovci 44 a, Destrnik - deček Andraž; Simona Sajko, Tuncovec 9, Rogaška Slatina - deček Nej; Nina Kobal, Dupleški Vrh 50, Sp. Du-plek - deček Jakob; Sonja Kosi, Dobrava 31, Ormož - deček Domen; Simona Kuharič, Podgorci 17, Podgorci - deklica Mia; Andreja Perger, Lancova vas 58 a, Videm pri Ptuju - deček Vid; Janja Solina Črnivec, Cirkulane 14 a, Cirkulane - deklica Geli; Sandra Munda, Juršinci 27 b -deklica Neja; Simona Štuber, Zimica 45 a, Zg. Korena - deklica Eva; Mirjana Kolednik, Trnovska vas 6 - deček Tim; Nataša Hri-beršek, Stojnci 137 c., Markovci
-	deklica Tjaša; Sabina Čepon, Rabelčja vas 34 b - deklica Neli; Ksenija Maček, Vukovski Dol 10, Jarenina - deček Tristan; Lucija Kračun Berc, Strma c. 9 a, Rogaška Slatina - deček Ernest; Andreja Štumbeger, Gr-linci 2, Juršinci - deček Žan; Lidija Ferenčak, Mlinska ul. 1, Odranci - deklica Ariana; Petra Krajnc, Vrhloga 18, Slovenska Bistrica - deček Jonatan. Umrli so: Veronika Vezjak, roj. Vezjak, Velika Nedelja 11, roj. 1922 - umrla 30. oktobra 2013; Jože Zajc, Hauptmaničeva ul. 4, Ptuj, roj. 1928 - umrl 25. oktobra 2013; Marjeta Kavčič, roj. Rogina, Kraigherjeva ulica 20, Ptuj, roj. 1925 - umrla 28. oktobra 2013; Marijan Marinič, Bevkova ul. 12, Ptuj, roj. 1938
-	umrl 28. oktobra 2013; Marija Janša, roj. Ropič. Na Tratah 20, Ptuj, roj. 1922-umrla 1. novembra 2013; Milan Kumer, Mestni Vrh 23, Ptuj, roj. 1939 - umrl 1. novembra 2013; Marija Jeren-ko, roj. Kos, Slovenja vas 29 d, roj. 1940 - umrla 3. novembra 2013; Magdalena Merc, roj. Cesnik, Spodnja Hajdina 49, rojena 1929 - umrla 30. oktobra 2013; Rozina Kojc, roj. Hronek, Žetale 59 a, roj. 1932 - umrla 30. oktobra 2013; Karol Horvat, Sv. Tomaž 15 a, roj. 1953 - umrl 1. novembra 2013; Vladimir Petek, Dravinjski Vrh 46, roj. 1921
-	umrl 4. novembra 2013; Elizabeta Polanec, roj. Mlakar, Vareja 25, roj. 1933 - umrla 5. novembra 2013; Marija Krajnc, roj. Junger, Jurčičeva ul. 13, Ptuj, rojena 1921 - umrla 31. oktobra 2013; Josip Vlašič, Senešci 36, roj. 1943 - umrl 31. oktobra 2013; Vladimir Avguštin, Sela 33 a, roj. 1931 - umrl 1. novembra 2013; Viktor Prejac, Osluševci 18, roj. 1946 - umrl 1. novembra 2013; Ludvik Rodošek, Placar 68 a, roj. 1934 -umrl 5. novembra 2013.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Foto: Črtomir Goznik
Hiša Rodoškovih
Danes bo v zahodni in severni Sloveniji delno jasno, močna burja na Primorskem bo nekoliko oslabela. Drugod po državi bo še vedno več oblačnosti, veter pa bo že zjutraj oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah do okoli -5, drugod večinoma od 2 do 7, na Primorskem do 9, najvišje dnevne pa od 5 do 10, na Goriškem in ob morju do okoli 13 stopinj C.
Obeti
V sredo bo večinoma oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. V četrtek bo sončno, le na jugovzhodu bo občasno bolj oblačno.